DUHOV
ANO XV. - NUM. 246 JULIO 1948
LA
N O
VIDA
ŽIVLJENJE
ESPIRITUAL
LETO XV. - ŠTEV. 246 JULIJ 1948
Pojdi in tudi ti tako stori
Pač ni trcbn, da bi ponavljal zgodbo usmiljenega Samaritana. Saj jo vsi poznamo. A resnica je ta, da je mnogo več tistih, ki bi hoteli biti deležni ljubezni Samaritanove, in onih, ki se delajo, kakor da ne vidijo potrebnega ob potu in kar mimo njega hite dalje za svojim ciljem, kot pa njih, ki velikodušno ljubezen v dejanju vrše.
Premnogi dere nevtegoma za svojim ciljem, pa če jih vprašaš, kateri je ta cilj, boš nemara spoznal bridko resnico, da bi isti človek hudo zameril vsakemu drugemu, ki bi enako brezbrižno šel mimo njega, če bi on v enaki potrebi čakal pomoči...
Morda je res cilj važen in velik, toda vse drugače gleda na cilj mimoidočih oni, ki nebogljen v stiski potrebuje kosa kruha, kotička pod streho, rešilne roke, ki bi mu jo z lahkoto ponudil mimoidoči, toda “ne utegne’’, “ne more’’. ..
Naročilo Gospodovo: “Pojdi in tudi ti tako stori’’, je zapoved, dolžnost in potreba. Da bi to vsestransko prav razumeli, je Gospod predstavil oba: potrebnega ki je nebogljen obležal kraj ceste in Samaritana, ki mu je postregel.
KO SI ONEMOGEL LEŽAL OB POTU. . .
Kdaj? Kje?.. Ne vprašaj,'kot tisti na poslednji sodbi: “Gospod, kdaj smo Te videli lačnega, žejnega, golega?. .. ” če se ti ni zgodilo, Boga zahvali in ga prosi, da bi se ti nikdar ne! Prejeto dobroto človek bolj hitro pozabi kot pa storjeno!
Tedaj, ko si prišel v deželo praznih rok in ves željan, zgrabiti za delo, pa ni bilo človeka, ki bi ti ponudil roko v pomoč, ki bi ti dal dober nasvet, ki bi ti posodil denar za prvo silo, ki bi te vzel pod streho; tedaj, ko si taval kot begunec iz kampa v kamp, ko si trepetal v mrazu, oblečen v raztrgane cunje; tedaj, ko si trepetaje čakal, kaj bo jutri. Ali se bodo odprla vrata v svet, ali boš nasilno vrnjen nazaj domov?. . . O. da! Malo je takih, ki nikoli niso čutili potrebe po pomoči.
Pa to ni nič ponižujočega. Saj Bog ravno hoče. da imamo v življenju priliko za eno in za drugo; prvi, da se nauči vdanosti v božjo voljo v uri preizkušnje, drugi pa, da ima priliko izkazati svoje plemenito srce.
Tedaj ko si bil v stiski, si pač bolestno občutil trdosrčnost ljudi, ki bi ti lahko pomagali, pa se niso zate zmenili in jih tvoja stiska ni ganila. Med tem ko si ti stradal in prezebal, so se oni gostili in trošili tisoče v nepotrebnih oblekah in maškeradah ter v svojo zabavo vzdrževali tolpe nekoristnih psov. časopisi so bili polni nepotrebnih novic, slik in čenčarij. a da bi objavili javno prošnjo ali vsaj čisto resnico o vzrokih in bridkosti tvojega trpljenja, za to niso imeli prostora.
Ko bi ti tedaj kdo zagotovil rešitev iz stiske, bi gotovo sprejel vsake pogoje in če tudi bi bilo treba nekaj let žrtvovati pol tvojega prejemka, bi z veseljem podpisal vsakršno pogodbo. ..
Videi si tedaj tudi sobrate v isti stiski.
Kako si pa nanje gledal? Ali si bil sebičen, ko si grabil sebi ne oziraje se na potrebe bližnjega? Ali si nemara iskal poti, po katerih bi se okoristil na škodo drugih? Morda si imel ti dve suknji, medtem ko je bil tvoj bližnji oblečen komaj v raztrgano srajco? In čc je bližnji dobil lep dar, ki si si ga želel tudi ti, ali ni bilo tvoje srce nevoščljivo? Ali se nisi morda gnal prav zato, da bi bil nekaj več kot tvoj sotrpin zato, da bi njega s tem ponižal? Ali nisi bil tak, da si skušal splezati na vrh po glavah drugih?
Pač čudno je to izpraševanje vesti, toda dobro je. da ga vsakdo naredi. Gospod Jezus je povedal tisto priliko o človeku, ki je bil mnogo tisočev dolžan. Prosil je upnika, ki mu je ne le dal odloga, ampak dolg celo odpustil. A glejte nesramnega človeka: potem ko je bil deležen tako velike dobrote, je nesramno šel in ubogega soseda, ki mu je bil dolžan nekaj desetakov zgrabil in gnjavil in celo vrgel vječo.
EL SERMON DE LA MONTANA
Como hay gente que no tiene coraje de someterse a una Intervention qui-rurgica dolorosa pero eficaz. prefirien-do atenuar sus dolencias con algunas pastillas que pueden consumirse sin molestia, asi le pasa a la humanidad que, a causa de su fatal crisis espiri-tual, moral y social, en lugar de prestar oidos al sermčn de la montaiia con las Ocho Bienaventuranzas que le resulta un poco duro, prefiere eligirse maes-tros que halaguen sus oidos adormen-ciendole en los vicios. causa real de todos los males que padece.
Queriendo vivir solo para este mundo y prescindiendo de la eternidad es el error mas fatal de este siglo. El re-medio eficaz le da solo Jesucristo.
PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA’’
Kljub občutni podražitvi lista, nismo povišali naročnine. Zanašamo se na naklonjenost naših prijateljev in čitate-l.i- v ki se zavedajo dolžnosti, da je treba kaj prispevati za tiskovni sklad.
Posebna prilika za to pa bo dana ob priliki veselice “Duhovnega življenja", ki se bo vršila v septembru v dvorani San JOSE.
Dan in spored bomo javili pravočasno. Prosimo prijatelje, da nam za programsko številko pošljejo oglasov.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno.
CERKVENI VESTNIK
4. JULIJA maša na Avelianedi za -j- Katarino.
Pri sv. Rozi za *{• starše Rijavec. Molitve na Paternalu ob 16. uri. Seja bratovščine ob 15. uri. 11. JUILJA maša pri sv. Rozi
za -J- Marka Golobič.
18. JULIJA maša pri sv. Rozi za Marka Golobič. Molitve na
Avelianedi. Seja bratovščine ob 15 h.
35. JULIJA maša na Avelianedi v dober namen.
SVETA MAŠA je redno vsako nedeljo za Slovence na CABALLITO. Riva-davia 5653 ter na AVELLANEDI, Manuel Estevez 630, na obeh krajih ob 10. uri. POPOLDANSKE MOLITVE so na Caballito redno vsako nedeljo in praznik ob 16. uri.
Na PATERNALU vsako prvo nedeljo v mesecu.
Na AVELLANEDI pa vsako tretjo nedeljo.
PRELIKA ZA SPOVED je vsako soboto popoldne in nedeljo dopoldne pri sv. Rozi, sv. Ameliji, sv. Juliji, San Jose de Flores in v San Pedro (Villa Devoto).
Gospod Svetnik KAREL ŠKULJ je stalno zaposlen v San Martinu F.U.U.A., kjer je tudi prilika za slovensko spoved.
SAN LU1S. Začetne težave obnovljenega bogoslovja so premagane in sedaj je šola že v polnem teku. Zvemo, da so prevzv. g. škof Di Pasquo zelo zadovoljni z bogoslovci in profesorji kakor tudi z duhovniki, ki delujejo po škofiji.
Tudi družine, ki so se tam nastanile, so sedaj zelo zadovoljne. Njihovi otroci so imeli tam že prvo sv. obhajilo.
POROČIM SO SE
V	I.anusu JANEZ ERŽEN iz Trebelj-nega in SANTINA LICIARDELO.
V	cerkvi Socorro ANITA LIČEN in VILKO FRANČEŠKIN.
KRŠČEN je bil Lojze Janez Grzetič pri s-. Rozi.
12 LET NA AVELLANEDI
Izredno lepa je bila udeležba svete maše 20. junija, ko smo praznovali 12. obletnico službe božje. Pevski zbor je pridobil novih glasov in smo slišali odlično petje.
POPOLDNE je bilo po molitvah in nagovoru, ki ga je imel č. g. Lenček, tudi nekaj družabnega. Pridne gospodinje so preskrbele vsakršnih dobrot, dekleta so stregla, fantje so zapeli, možje pa, ki so imeli na skrbi potrebno za dobro voljo, so z veseljem ugotovili, da je Avellaneda odlično prebredla vse težave 12 let.
G. Preininger je v kratkem nagovoru povdaril pomembnost slovenske službe božje, katera je pri rojakih čuvala vero in ljubezen do slovenskega jezika.
LA VIDA ESPIRITUAL
no ha subido la suscripein, que siempre sigue en S 5,- anuales, pero no siendo suficiente esa cuota, no vemos obliga-dos a pedir donaciones. Pueden dirigir-las a la Direccidn, Pasco 431.
En el mes de setiembre tendrii lugar el Festival Anual en el Salon San Jose. Desde ya lo recordamos a nuestros aini-gos y esperamos como siempre los re-galos para la rita y avisos para el programa.
EL PANORAMA YUGOSLAVO
Al cumplirse tres aiios de la domi-nacion comunista en Eslovenia ponde-ponedraron alli los diarios los progresos del pais, pero aquellos articulos estrin eri grmi disonancia con las cartas, en las cuales se pide a los parientes en el ex-tranjero la ayuda de toda especie de ropaš, calzado, elementos de tocador, grasas, leche, harina y cualquier cosa, accntuando de que todo vendria bien...
El regimen ha fracasado, pero no qliieren reconocerlo. El plan quinque-nal no marclia y para lavarse los go-bernantes las manos buscan los culpa-bles. La “reaccidn” estä ya tan arrin-conaila que para la opinion puhlica alli no daria ningrin efecto tranquilizador, echarle toda la culpa. No hubo mas re-medio que buscar vfctimas entre sus propios adeptos.
Con tal motivo se organizo un gr a n proceso contra 15 personas que logra-ron ocupar puestos importantisimos en la direccidn de la industria nacional. Tod os lian sido comunistas de merilo. Unos cuantos de ellos actuaron d.e ver-dugos en los campos de concentracidn alemanes, adonde fueron infiltrados como confidentes del partido comunista, para proteger a los suyos y para buscar alli el modo como eliminar a los connacjonales suyos declarados antico-munista.s detenidos en los mismos cam-pamentos.
('on un proceso sensacional se les condeno a muerte o a vari os anos de prisidn. Ha sido justicia; pues bien me-recido lo tenian.
Pero los crimenes lian sido maiicla-dos por el mismo partido comunista. Los dirigentes comunistas lo conocian todos. Para premiarles los meritos por el partido, adquiriilos en aquellas ac-ciones arriesgadas y liorribles, se les dieron iuego puestos de buena renume-racidn. Ahora, en vi sta del ret raso del plan quinquenal, fue menester echar la culpa a alguien. No era dificil de hallar algiin < ulpahle. A los indicados se les acuso de “colaboracion" con las fuer/as occidentales. Reluciendo los ht.rrendos crimenes de Dachau y Reisen trataron los diarios ensaizar “la justicia del pueblo” para ilusionar a la masa! Pero la gente sabe bien quien les niando ser verdugos y porque!
LAS HERMA NAS DE LA MISEKI-CORDIA
. .En el mes de maržo ban sido expul-sados de todos los hospitales en Eslovenia las Hermanns Vicentinas, por nega rse de deponer el hribito y renunciar a sus reglas y disciplina religiosa. En los hospitales ha habido escenas ilolo-rosisimas cuando los enfermos se en-teraron del hecho. Tot o el mundo llo-raba y se <|uejaba “quien iba a atender-le.s en adelante". . . Con todo el decreto de la autoridad dice que se despaclia a las liermanas ‘‘por voluntad del pueblo” . . . La mayorfa de las hermanas regresaron a sus hogares, pero a las ancianas invalidas les han permitido re-tcner un antiguo castillo.
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095
Suscripcičn anual 5.— $.
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
INFORMATIVNI SESTANEK 9. julija se bo vršil v farni dvorani sv. Julije informativni sestanek društva Slovencev. Vabljeni so vsi novoiloš-li pa tudi vsi rojaki, ki bi bili voljni sodelovati v skupnem slovenskem delu v pomoč tistim, ki imajo še priti in v korist tem, ki so že tukaj.
CIEN AnOS DE LA ESLOVENIA UNIDA
i
El dfa 25 de mayo se real izd un acto conmemorativo del 25 de mayo argen-tino y de la lucha eslovena por liber-tati y unidad. En la mišma epoca que prociamaron la independencia argenti-na nacid tambičn la idea de la Eslovenia Unida pero recien en el aiio 1848 se cristalizd el programa que guiaba desde entonces a los prdceres eslovenos hacia la realizacičn de dicho ideal. A los cien anos de esta lucha programa-da tenemos que lamentar de hallarnos tan lejos todavfa del ideal.
Con gran aplauso del repleto saldu parroquial de Santa Julia fueron acep-ladas las palabras: Gracias a Dios que favorecid los enipefios de los prdceres argentinos que asi, ahora en el mo-inento tragico de la historia eslovena podiamos liallar en la Argentina nues-tra segunda patria. En el programa fi-gmaban adem&s de las disertaciones declamaciones y trozos de canto coral y mušica.
LA PEREGRINACTON A LURDES
El dfa 30 de mayo se reunid una niu-chedumbre eslovena en el santu«*''de la Virgen. Entre cantos y oraciones se fornid ima magnffica procesion que termind ep la basilica. Si gnid el serrndn y iuego las letanfas cantadas. Era un acto magnffico.
LOS REFUGIADOS SIGUEN LLE-GANDO
l ltimair.ente llegaron unos 700 eslovenos, entre los cuales 50 lamilias. Algunos se dirigieron a Mendoza, una cai.tidad notable se ocupd en los traba-jos del M. O. P. en el aeropuerto Es-zeiza.
El problema mas arduo son farni lias con hijos, para las cuales pedimos co-laboracin o facilitarles ocupacidn en las quintas.
Entre los inmigrantes hay una can-tidad nuinerosa de intelectuales quo podrian ocuparse como empleados en comercios y establecimientos fabriles.
Si tiene alguien alguiia noticia liti! al respecto puede avisar a la Socivdad Eslovena, Victor Martinez 50.
Toda esa gente tiene desprovista de todo. Especialmente las lamilias prerisan ayuda pecuniaria, para adquirir lo mas indispensable. Solicitamos por eso donaciones.
HHDtomH
Nagle smrti je zapustil solzno dolino Rernad Ciblč, star 3 8 let. Bil je zelo delaven kot pevovodja v Saavedri.
Zadela ga je kap.
V črensovcih je vzel slovo zemskemu življenja odlični prekmurski sin in dobrotnik Slovenske Krajine župnik $ Jožef Klekel v visoki starosti.
SLOVENSKA PESEM V RA 1)1.11’
Opozarjamo rojake, (la lahko vsak teden dvakrat poslušate slovensko pesem na Radio Kivadavia, in sirer v torek in petek od 9.30 do 10. ure zvečer. Poje moški oktet “ELA".
KAKO JE Z BEGUNCI
Doslej je prišlo iz Evrope kakih 2500 Slovencev. Nekateri so prišli na poklic svojcev, ogromna večina pa so brezdomci, ki bodo tukaj obnovili svoj dom, katerega so tam izgubili. Kar je bilo slovenskih beguncev .po .taboriščih v Italiji, so že tukaj ali pa še na potu. Se kakih 500 jih ima priti v nekaj tednih.
Za begunce v Avstriji, kjer jih je čez 5000, se odpira pot in bo šla v teh dneh tja argentinska komisija, ki bo izdala potne liste. Tudi v Nemčiji je 100<) rojakov, ki imajo delno že dano možnost za potovanje v Argentinijo. Medtem je pa že tudi več sto Slovencev odšlo v Kanado in na Angleško.
Začasno je argentinska oblast ustavila izdajanje dovoljenj za one begunce, ki beže iz Titovega raja po 15. septembru. Teh je v Gorici in Trstu kakih 5000. Deloma so jih razmestili tudi po raznih taboriščih v Italiji. Sedaj kaže, da bo oblast spet dovolila vhod nekaterim stotinam teh slovenskih brezdomcev.
Tekom enega meseca pričakujemo torej kakih 500 rojakov. Prosimo vse dobronamerne in uvidevne Slovence, da nam gredo na roko pri iskanju stanovanj in služb.
KATOLIŠKI MISIJONI
se imenuje misijonsko glasilo, ki ga je izdal č. g. Ladislav Lenček. V prvi številki je podana slika potrebe misijonskega dela in nekaj obrazov slovenskih misijonarjev. Izšla je ta prva številka lista v tej deželi, ki je nadaljevanje zelo priljubljenega lista v domovini, oh priliki odhoda dr. Janeža v Kitajske misijone, kamor je šel kot zdravnik v misijonsko bolnico v čautung. Na dobrem ]tapirju na 32 straneh tiskana revija je zelo lepo urejena in vredna zanimanja. Naročnina je $ lO.- letno. Naroči sc lahko na Victor Martinez 50.
SLOVO MISIJONARJA
23. maja se je poslovil dr. Janez Janež, zdravnik, tolažnik mnogim sotrpinom, ki je premnogim bolnikom že vrnil zdravje a svoje mlado življenje je sedaj posvetil misijonom.
Tudi njega je vojna zmeda dvignila v boj za slovenske in katoliške svetinje. Zaneslo ga je ob razsulu v Avstrijo, kjer ga je zadela v junijskih dneh skupna usoda z desettisoči, ki so bili poslani v smrtno žrelo. Toda Bog mu je namenil še drage naloge, zato je bil iz skupne nesreče otet, eden redkih prič, ki so preživeli up, strah in obup povratka in masnega |>oboja.
Ko je hitel vlak navzdol ob Dravi, je njemu postalo jasno, da je to i>ot v smrt. Kakor tudi je želel nazaj domov, ga je vendar prepričanje, da jih peljejo v smrt, tako presunilo, da se ni prepustil slepo dogodkom. S toplo molitvijo se je zatekel k Maliji in tisto minuto je v njem dozorela obljuba: če se reši, bo svoje življenje in delo posvetil Bogu in Mariji v kitajskih misijonih.
Iz drvečega vlaka se jc pognal v žitno njivo. Nič hudega se mu ni zgodilo. Vrnil se je nazaj in od tistega trenutka začel utirati pot proti uresniče-
NITI VIDETI NI HOTEL PROSEČEGA
Ali m danes svet poln takih podležev? Dokler je v stiski, bridko občuti trdosrčnost, pristranost, grabežljivost tistih, ki bi mu lahko pomagali; koliko je pa tistih, ki so se v uri svoje bridkosti naučili, kaj je trpljenje in kako je treba potrebnemu pomagati? Ali niso premnogi ljudje kot mačka, ki se je ujela v past? Ko se je iz nje rešila, se je v divjem begu pognala proč od kraja nevarnosti in ni več pogledala nazaj. Premnogi, ki so okušali bridkosti začetnih težav življenja v daljni tuji deželi, zlobno privoščijo drugim, naj le trpe... Trpeli n grenkosti begunstva, a nato so nenadno čisto pozabili na sobrate, ki so še v stiski in ki kličejo na pomoč. Kaj naj rečemo o človeku, ki je tako sebičen, da je mislil samo na to, kako bi svojo kožo rešil in potem, ko se je iz nesreče izkopal, nima niti misli niti srca več za tiste, ki so bili z njim sotrpini, pa so v bridkosti še ostali.
Kdo pa je men pomagal? Tako se radi širokoustijo taki, ki so pozabili na pomoč, katere so bili deležni. V svoji ošabnosti in trmi niti priznati nočejo, kar so prejeli nezasluženega od dobrih rok in od dela drugih. Vse smatrajo za lastno delo in zaslugo.
Toda kolo se vrti. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade. Spet bo lahko prišel na dno tisti, ki je danes na višku. Tedaj bo pa spet tožil nad brezbrižnostjo srečnejših in se kar ne bo hotel zavedati, da se mu vrača tako, kot je posojeval.
Pa tudi če bi se to ne zgodilo, je vzroka dovolj, da je vsak velikodušen tedaj, kadar je treba in mogoče pomagati.
če srno kristjani, ki verjamemo, da se šele onstran groba prične polnost življenja; tukaj pa, v času od rojstva do groba, je samo priprava; če hočemo biti pravični in priznati, da je vse, kar kdo imenuje svoje, le božji dar; če upoštevamo, da imamo življenje, zdravje, zmožnosti, uspeh pri delu in vse drugo, kar nam življenje olajšuje, kot posojilo od Boga, za kar bi tirjal od nas račun; če se zavedamo, da smo dolžni posnemati vzgled, ki nam ga je Gospod Jezus dal, ko je nesebično žrtvoval vse in celo lastno kri do zadnje kaplje svojega srca izlil za to, da bi osrečil druge in pokazal, kakšna naj bo naša ljubezen, potem pač lahko vsak uvidi, da nima pravice zapreti se vase, zakleniti svoja vrata in pustiti vhod samo tistim, kateri prinašajo.
še več! Slajše je dajati, nego jemati! Vsakdo, ki sliši prošnje potrebnih, naj pomisli: Kako bridko bi bilo, če bi moral prositi jaz. Hvala Bogu, da mi tega ni treba. Da mi bo Bog pomagal in da nikdar ne pridem do tega bom storil vse, kar je v moji moči. Zares mora biti vesel človek, ki more komu kaj dobrega storiti. Vesel zato, ker sam ni v stiski; vesel pa tudi zato. ker mnogo bolj plodonosno uporablja svoje imetje tedaj, kadar z njim vrši dela ljubezni, kakor pa če ga kopiči ali razmetava bahavo, zapravljivo ali pa celo grešno.
če ima kdo kaj premoženja, ga skuša vedno obrniti na ta način, da mu čim več nese. Po človeških računih mu lahko nese nekaj odstotkov, v izrednih razmerah pa in kdor zna posebno dobro izrabiti okolnosti, dobiva kar dvojno in še več. . . Toda, ali mu bo tisto v srečo?. .. Ali bo bolj mirno spal v zlati krsti kot pa v leseni?. . . Kako bo pri božji sodbi odgovarjal? . . .
Kdor pa je prav razumel zgled Gospodov in njegov nauk, ki pravi: Dajte in dalo se vam bo. Stotero bo vaše plačilo v nebesih. . . Kdor razume na ta način naročilo Jezusovo: delajte si s krivičnim denarjem prijateljev, ki vas bodo spremljali v božje naročje, ko obnemorete, tisti bo pa prejel stotero povračilo za vse. In če je obljubljeno plačilo za kozarec mrzle vode, koliko večja bo nagrada, kadar daš bolj izdatno pomoč.
Morda se bojiš, da ne boš dobil nazaj, kar si posodil! Vse mogoče. Celo to je res, da si človek iz najboljšega prijatelja včasih naredi sovražnika, .ker mu jc posodil denar ali kako stvar! če ga tirja, je ta že užaljen... Saj vemo, da je tudi med potrebnimi veliko takih, ki so bolj vredni biča kot pa pomoči. .. Toda ni človekova stvar soditi o tem,kajti to sodbo je Bog sebi pridržal. Nam je naročil velikodušno ljubezen, ki pomaga ne zaradi bližnjega, temveč zaradi Boga! Morda bo nehvaležen, bo zabavljal, češ da ni dobil dovolj, bo pozabil na vračilo, ti bo celo škodoval, češ: saj ima še tako več kot jaz... Gotovo, da tisti sobrat ni vreden pomoči, toda... potreben pa nemara je in ti mu pomagaj iz ljubezni do Boga.
če tako delaš, boš prejel stokrat povrnjeno in večno plačilo.
Vsi smo ena družina. Vsi smo otroci božji. Vsi imamo enega Očeta v nebesih. Vsi iz njegovih rok vse prejemamo... Zato ni važno, če je vreden in bo hvaležen tisti, kateremu pomagaš. Tudi ni tvoje plačilo odvisno od tega, ali bo tvoj dar zlorabljen ali ne... Le pusti Bogu, ki
n j ii svojega cilja. Svoj zdravniški poklic z bogatim znanjem, obilnimi izkušnjami in globokim poznanjem ljudi, je posvetil Božjemu Kraljestvu, šel bo v deželo, kjer ga ne čakajo ne časti, nelepi honorarji, ne bogati pacijenti, ne razkošna stanovanja, ne toplota družinskega življenja. Vsemu temu se je ta mladenič v polnosti svojih moči in zdravja odrekel in se posvetil Bogu in potrebnim bolnikom.
Toda Kitajska je daleč in pot do tja je draga. Pravico za pot na Kitajsko je silno težko dobiti. Toda dr. Janež ni okleval. Vztrajal je zvest svoji obljubi. V oktobru je prispel slednjič v Argentino. Nikakor ni mogel dobiti pravice za pot na Kitajsko. Tukaj so premnogi rojaki okušali blagodejno delo njegove spretne zdravniške roke. Medtem jo pa tipal in vrtal in slednjič je dobil pravico in 23. maja je stisnil roko v slovo prijateljem in znancem in odhitel za svojim velikim ciljem, ki ga današnji svet tako strašno težko razume.
Naj ga spremlja božji blagoslov. Naj bo njegovo delo za telesno zdravje bolnikom tudi izdatno zdravilo bolnim dušam poganskih Kitajcev in krščenih Slovencev, ki so pozabili na svojo dušo.
STOLETNICA
2.1. maja se je zbrala polna dvorana rojakov k proslavi 100-letnice programa zedinjene Slovenije. Ob napovedani uri se je začel spored, katerega je otvo-ril dr, Tine Debeljak s tem, <la je dal besedo č. g. Hladniku, ki je po pozdravnih besedah povdaril paralelo med argentinskim 2.1. majem in slovensko stoletnico.
Istočasno je začela borba za svobodo tukaj in tam. Istočasno, ko je Argentina dobila prvo narodno vlado, je bila pri nas oklicana Ilirija. Toda naš slovenski boj je imel vse drugačne faze in je integralni slovenski program dozorel 30 let potem, ko ga je Argentina že uresničila.
Sedaj, ob stoletnici naše borbe za Zedinjeno in Svobodno Slovenijo, ko z bridkostjo ugotavljamo, da so razdalje do cilja brezupno dolge, pa se veselimo z Argentinci, da so oni učakali uresničenje svojega ideala in tako nam, ki nam beseda domovina pod Triglavom tako nekam bolestno odjekne, nudi zavetje, kruh, zaslužek in upanje za bo-
dočnost, Velika Argentina, ki je postala naša druga domovina.
‘‘Ob priliki, ko praznujemo spomin stoletnice programa Zedinjene Slovenije, je treba, da smo vsaj mi, kar nas je ltog po čudnih potih spravil v tukajšnjo skupnost, edini med seboj in bomo tako dokazali, da smo vredni in tudi zmožni hiteti proti Veličastni, Svobodni in Zedinjeni Sloveniji.” s temi besedami je g. Hladnik zaključil besede, nakar je profesor Osana odigral argentinsko himno.
Nato je nastopil Miloš Stare, predsednik “Društva Slovencev”, ki je svoje besede posvetil argentinskemu prazniku in slovenski stoletnici. Bred sto leti so naši predniki prižgali plamenico, ki naj bi vodila k političnemu in gospodarskemu cilju vseh Slovencev. Iz rok teli 44 očetov domovine je prehajala plamenica iz roda v rod in sedaj je vrsta na nas, da jo ponesemo dalje In da jo morda prinesemo do cilja.
S posebnim povdarkom je govornik pozval, da k misli našiii prednikov izza leta 1848 pridenemo le še: Ne delajmo si sovražnikov! Spoštujmo vsakogar, ki nas spoštuje kot narod. Mi od nikogar ne zahtevamo, da nosi našo obleko, pustimo pa tudi vsakemu, da si jo kroji po svoje. Bolj kot nikdar, je potrebna danes med nami edinost, posebno še med nami, ki nas je zaneslo tako daleč in v takih razmerah, ko vsak potrebuje nekoga, da se nanj nasloni. Treba je, da si pomagamo kot resnični bratje in resnične sestre. Predno kdo izreče žal besedo čez somjaka, naj se spomni de-settisočev junijskih žrtev in naj ve, da bije' v obraz njim, kateri so na oltar domovine položili vse, prav vse, do zadnje kaple krvi. Tudi njim, in njim še prav posebno, smo dolžili, da čuvamo slovensko dobro ime z vsemi našimi močmi. Končal je govornik: Bog nam daj člmpreje tisto uro, ko si bo slovenski narod sam v Ljubljani kot središču Združene Slovenije pisal svoje zakone in postave!
Nato je moški oktet zapel nekaj izbranih pesmic, ki so nas ponesle tja na podnožje Triglava, pa smo se spet zavedli realnosti, ko je stopil na oder g. dr. Bojan Ribnikar, ki je postavil pred nas svetle like onih mož, kateri so dvignili slovensko zastavo pred sto leti. Duhovniki, politiki, pisatelji in
gospodarstveniki, katerih ni družila v vsem ista ideja, a katere je vse povezala v skupno borbo velika misel Zedinjene Slovenije, so naši svetli vzorniki, ki so oblikovali naš narod skozi to stoletje in mu ustvarili slovensko kulturo in zavest skupnosti. Malošte-vilnost našega naroda je bila vedno osnovna gonilna sila k skupnemu delu, katerega so naši velikani postavili nad stranko in osebnosti. Prav to stališče nas mora tudi sedaj združiti in vsak čas nas mora voditi ideal Zedinjene Slovenije.
(i. dr. Brumen je nato podal zgodovinski okvir, v katerem se je pred sto leti rodila ideja Zedinjene Slovenije. Ni bilo vse zlato, za kar so se tisti čas navduševali voditelji javnega življenja. V marsičem so blodili po temi in zmoti. Marsikdo, ki je tedaj vpil in napijal besedam “frajost in glihnost”, je spadal vse drugam kot na krmilo naroda. Na srečo Slovencem nevšečnosti tistega leta niso prinesle prelivanja krvi in razdejanja, razen toliko, da je ostalo za spomin in kot gradivo pisateljem to, kar so pod pogonom nekaterih razgrajačev napravili ižanci, ki so požgali grad.
Kar je bilo nelepega in nezrelega, naj gre v pozabo, ostala pa nam je velika ideja “Zedinjene Slovenije” in ostala nam je tildi naša belo-modro-rdeča trobojnica, ki je in bo ostala simbol našega boja, dokler ne bo zmagoslavno zaplapolala nad Ljubljano, Mariborom, Gorico, Trstom in Celovcem. Bog daj, da bi bilo to kmalu!
Sledil je nato umetniški program glasbe, katerega je izvajal prof. Osana: gospodična Majorjeva je pretresljivo lepo deklamirala Pregljevo ‘Bog in Slovenija". nato pa je g, dr. Ruda Jurčev povzel besedo.
Premeril je zgodovino stoletnega boja za Zedinjeno Slovenijo. Parlamentarna borba, porast narodne zavesti, tabori, shodi, organizacije, veliki možje, nad katere rastejo visoko čez vse pritlikave prepire in strankarije Slomšek, Jeglič, Krek, Cankar.
Balkanska vojna ie podžgala ogenj, iz katerega je plapolal kres narodnega navdušenja 1. 1918, ko smo pa doživeli bridko razočaranje razkosanja Slovenije z izgubo Primorske in Koroške.
Spet je zrastlo upanje leta 1939, toda sledil je bratomorni hoj in pokol.i zxezaiiih bratov. Dolžni smo boriti se za naš skupni cilj že zato, ker je v niem obsežen naš narodni program. Dvakrat pa smo dolžni storiti vse, da se složni in edini v ljubezni borimo za uresničenje našega ideala zaradi dolga, ki ga imamo do desettisočev, ki so padli v zadnjih letih in še sedaj padajo. Naj bi vsaj na njihovih grobovih skoro zaplapolala belo-modro-rdeča trobojnica kot zmagoslavno znamenje uresničenja ‘•Zedinjene Slovenije", so hib- glavne govornikove besede.
Sledil je nato še umetniški del programa. Z bridkostjo smo slišali paralelo Prešernovi zdravici za leto 1918. Jeiv-mija Kalin je zares globoko zajel tragiko leta 19!'S v ritem in obliko sto let stare Prešernove zdravice.
Za konec sta zapela moški in mešani zbor nekaj narodnih pesmic. Z željo, da bi se kmalu kaj takega ponovilo, se je občinstvo razšlo na domove in na delo za uresničenje cilja “Zedinjene Slovenije”, kateri naj bo med nami resničnost že sedaj na ta način, da bomo nesebično eden drugemu pomagali in potrpežljivo eden z drugim potrpeli.
ti bo pravično plačal in glej, da bo tega dolga pred Bogom čim več, ker na ta način boš vreden, da bo Bog tebi odpustil, ker si mu bil nemara v marsičem enako nehvaležen za prejete dobrote, kot je nehvaležen tebi tvoj neuvidevni bližnji.
Naj ne ve levica, kaj dela desnica, tako je naročil Gospod. Vaš oče, ki vidi na skrivem, vam bo povrnil. . .
Naj bo torej to tudi vodilo rojakom spričo potreb, s katerimi nam prihajajo bratje iz Evrope, nesrečni begunci, ki so zgubili vse in jim je ostalo le zaupanje, da bodo tukaj dobili roko, ki jim bo z ljubeznijo pomagala na noge.
Kam gre denar? Kako se z njim gospodari?. Vem. da vsak tudi po tem vpraša. Toda najprej naj vsak res tudi da, potem pa tudi za svojim darom pogleda. Saj bo vsakemu odprta knjiga računov in dana pravica, da naglas pove svoje pravično mnenje.
Samarijan ni vprašal, ali je ranjeni vreden ali ne njegove pomoči. Ni premišljeval, če bo zanjo hvaležen. Tudi ni skoparil ne z denarjem ne s časom, temveč videl je: potreben je! Dovolj!
Pojdi in tudi ti tako stori!
Vsaka nova skupina prinese s seboj ogromnih potreb. Treba je dati pomoč za nakup najpotrebnejših stvari, denarja za kavcije za stanovanja. . .
Tako govori Gospod: S tisto mero. s katero merite, se bo vam odmerilo !
e
f*romesas Enganosas
Cap. X.
COMINTERN Y SU TRABAJO
1.	La organizacion de la Comintern — 2. Organizaciones auxiliäres — 3. El sistema de las celdas
1. ORGANIZACION DE LA COMINTERN
El partido Comunista se fundč en 1905, cuando en el congreso de los marxistos rusos en Bruselas y Londres Lenin gano la mayoria. Alli adoptaron el nombre de ‘ ‘ bolcheviques ’ ’ para designar a la vez que su programa exige el “mäximo” (bolshoy = mäs), contra la oposi-cion de “mencheviques” que tenian el programa “minimo” y que salieron en las votaciones con minoria (men = menos). Los bolcheviques se usurparon el poder en la revolucion ruša de 1917, introduciendo la dictatura de su partido bajo el nombre de Partido Comunista el cual realmente desde entonces hace y deshace todo, aunque bajo lo apariencia de “Gobierno de la Union Sovietica” compuesto de los comisarios del pueblo (ministros). Todo el poder tiene en su mano la Junta ejecutiva del partido comunista, cuyos miembros son generalmente las mismas personas que los comisarios del pueblo- ya que no puede llegar a ser ministre del gobierno quien no tiene notables meritos en el partito comunista.
El objeto supremo del bolehevismo es por el momenta la revolucion mundial. Con tal motivo se orga-nizo ya en 1915 “La union de los partidos comunistas de todo el mundo”. En 1919 obtuvo esta organizacion el nombre de “La tercera internacional”, cuyo primer pre-sidente fue Sinovief, socio tambien del partido sovietico comunista y ministro del gobierno rušo. . . Por mäs que el gobierno sovietico destaque la diferencia entre el gobierno sovietico y el Comintern, negando su responsa-bilidad para los aetos de la Comintern, es evidente que se trata tan solo de dos brazos del mismo organismo comunista.
El organizador de la Comintern es el famoso y sanguinario comunista bülgaro Dimitrof, actualmente dueno de Bulgaria. Aunque el desarrollo de los aconte-cimientos, obligö a Rusia a liquidar la Comintern duran-te la guerra, cediendo a la presion de los aliados occi-dentales, la Comintern sigue funcionando, pero en forma mäs disimulada manteniendo la estructura que le diö Dimitrof, que se aqoya en cinco ramas, que son:
1. Seccičn para la organizacion, 2. Secciön para in-formaciones, 3. Agitacičn y propaganda, 4. Administration, 5. Secciön para el lazo con los partidos comunistas en el extranjero.
La “liquidaeiön” de la Comintern ha sido una me-dida para enganar a los aliados occidentales mientras se necesitaba la colaboracion de ellos. Por eso no sor-prendiö a nadie la noticia de hace unos meses, cuando se anuncio la creacion de la “Cominform”, lo que signifi-ca: la central informativa comunista con sede en Bel-grado, con evidente propösito de irradiar el comunismo especialmente hacia los paises de la zona mediterranea. Asi la Comintern continua bajo otro titulo.
La Comintern dividiö a todo el mundo en 11 gru-pos, estudiando para cada componente el modo adecua-do de la propaganda comunista conforme con las con-diciones sociales, culturales, religiosas y etnicas de cada regiön. Los grupos de entonces eran: 1. Framcia y sus colonias, Italia, Belgien y Suiza, 2. Alemania, 3. Checo-slovaquia, Austria y Hungria, 4. Inglaterra, Irlanda,
USMILJENI
SAMARITAN
El autor del libro “Promesas Engaiio-•sas” es el Vbi'o. I)r. Juan Ahčin, ahoia profesor de Soeiolo-gia en la I-'aeultad de Teologia en San Luis.
Holanda, Australia, Africa del Sur e India, 5. Estados Unidos Canada y el Japön, 6. Espana, Portugal y la America Latina, 7. Suecia, Noruega, Dinamarca, 8. Poloma con los paises Bälticos, 9. Los Balcanes, 10. Union Sovietica, 11. China, Turquia, Iran, Siria, Africa del Norte. Las condiciones nuevas impusiron cambio de organizacion. La Cominform, la tactica especial para la America Latina y Estados Unidos son la continuaciön del mismo programa.
2.	Organizaciones auxiliäres
Sabiendo que el programa revolucionarno tropeza-ria con notable oposieiön, se formaron organismos auxiliäres, para preparar el terreno, disimuländose bajo el pretexto de deporte, literatura, profesiön, sindicato, sexo, edad o cualquier otra excusa que trata de reunir cuanto mäs gente para infiltrarles sus ideas. Su actua-cion abarca al mundo entero, trabajando bajo variadi-simos disfraces, con organizacion perfectisima. La sede de esos organismos nacionales puede ser tambien fuera de Moscü y de Rusia, segün la conveniencia. Por eso no sorprende la elecciön de Belgrado como sede de Cominform. Sus organismos auxiliäres principales son:
a)	La internacional de la Juventud comunista (KIM).
Su objeto es conquistar la juventud bajo cualquier pretexto: cursos del idioma, deporte, educaciön, diver-siön, fines humanitarios, brigadas de trabajo. . . Abarca tambien la “Junta de los pionires rojos” para los ninos. El objeto principal es sustrer la juventud a la Iglesia y organizaciones contrarias y luego formarla en los ideales comunistas. Para tal objeto se mantienen nume-rosas publicaciones juveniles en todos los paises. A ella obedecen todos los organismos “juveniles” eslavos en la Argentina, como los yugoslavos, polacos, checoslova-cos, ucrainos y otros.
b)	La international roja de las mujeres.
Dijo Lenin que el comunismo fracasarä si no con-quista a las mujeres, por lo cual se concentran en todo el mundo los esfuerzos mäximos para conquistarlas. En los paises donde se ensanaba anteriormente el fascismo, se ocultö el comunismo bajo el rötulo de “Junta anti-fascista de mujeres”, en cuyo seno se reunieron las mujeres mäs fanäticas y perversas en Italia y Yugoslavia. La international roja de las mujeres fue fundada en 1925. Dispone de muchas publicaciones en todas partes, c. La internacional roja deportiva fue creada en 1921, En tal sentido organisaron los so-viets varias “olimpiadas”, la ultima en Anvers 1937. Ahora es la “Fizcultura” con la cual se han lanzado a la conquista de la juventud en los paises centroeuro-peos, que cayeron bajo el poder sovietico. Con los cam-peonatos nacionales e internationales quieren entrete-ner la juventud, para que, asi ocupada no se de cuenta demasiado pronto de los objetivos criminales que per-
sigue el comunismo. Asi, poco a poco, la conquista, ale-jändola astutamente de las practicas religiosas y com-peneträndola con sus ideales.
d)	Internacional para los lazos culturales.
Con pretexto de estudio y experimentos cientificos trata el comunismo de conquistar los circulos intelec-tuales del universo. Tal es el objeto de “Los amigos de la Rusia Sovietica”, que edita varias publicaciones en todo el mundo, como en Buenos Aires “Las Selecciones Sovieticas”, que por cierto no tienen ningün interes en publicar las persecuciones y la esclavitud que sufren los pueblos bajo la ferula comunista. El mismo objeto per-sigue “La Sociedad Internacional de los escritores pro-letarios ’ ’, que tiene una misiön especial: formar los escritores capacitados para la propaganda comunista. Son el elemento predilecto de la tercera internacional.
e)	La internacional de maestros comunistas
es el instrumente que diö grandes resultados especial-mente en Francia y que intento socavar tambien el ma-gisterio argentino. Su central fue fundada en 1924, en Bruselas.
f)	En Buenos Aires y en otras ciudades de America el organismo mäs activo es actualmente el de los estu-diantes comunistas. Desconociendo la mistica comunista y los objetivos obscuros que persigue, se dejan arras-trar a cualquier lio bajo el titulo de lucha por la Eberta d y la democracia. Al comunismo le importan muy poco las graves consecuencias que provocan las salidas imprudentes de la juventud academica, ya que cualquier desorden puede significar un paso mäs adelante hacia su objetivo principal: la revolueiön proletaria. Las vic-timas de los disturbios, provocados por los astutos agen-tes comunistas, sirven despues como lena para el fuego comunista.
g)	La Internacional de los Sindios o “de los libre-pensadores proletarios” se fundö en Praga en 1925. Su objeto principal es la lucha contra la religion y especial-mente contra la Iglesia Catölica. La Union juntö en Rusia 6 millones de socios. En Francia llegö a 600.000. Este organismo tema por objeto principal, poner en ri-diculo la religion por medio de la imprenta, conferen-cias y congresos. Los chistes, las calumnias, las falsifi-caciones de los hechos histöricos han ido y son instrumento principal. En los paises, donde conquistö el comunismo el poder, esta imposibilitada toda contraac-cion, ya que todas las publicaciones no comunistas han sido suprimidas. Aunque ültimamente en Rusia misma debieron poner freno a ese movimiento infernal, pues, a pesar de todo el veneno antireligioso, el pueblo ruso sigue siendo en su fondo religioso y no conviene provo-carlo mäs, sigue el comunismo brutalmente su marcha atea en los paises recien conq'uistados, respaldando su proceder con folietos que ridiculizan la religion, hace pleitos infames a los sacerdotes, pone trabas a las fun-ciones religiosas, secuestra bienes dermales. . .
h)	La ayuda internacional roja.
Este organismo se fundö en 1922. Para disimular su brutalidad apelö a los sentimientos humanitarios para con las victimas de su propio furor (claro que sin reconocerlo), en esta forma trato el comunismo de ha-llar entrada entre la gente de corazön sensible. Asi se reunia ayuda para las “victimas” de las injusticias sociales, mayormente para los comunistas perseguidos y sus familias. Asi sabia llorar el lobo, y mäs de un cor-dero perdiö de cuenta aquello que hay deträs de las hermosas frases. Bajo este titulo estän actualmente es-pecialmente activos en la Argentina. La Coordinadora
Yugoslava, la cruz roja polaca y otros titulos son realmente escondites de la propaganda refinada comunista, que con un titulo humanitario junta plata para los des-nudos en Yugoslavia, Polonia, Rusia y otros paises, pero la plata se usa luego con fines de propaganda comunista.
\) La internacional esperantista
tambien fue en su tiempo un pretexto para infiltrarse alli, donde otros modos fracasaron. Ahora van reempla-zando al esperantisino los cursos de lenguas eslavas.
j)	La internacional profesional roja.
Los sindicatos de mala fama, aquellos Organismus nefastos que llevaron al obrere argentino a una Situation deplorable, aunque en su origen socialista, resulta-ron finalmente un instrumento comunista para llevar a la catästrofe la industria argentina. En ese organismo fue concentrada la actuaciön comunista durante varios anos en la Argentina y lo es todavia en muchos paises. En Estados Unidos es actualmente el instrumento mäs poderoso del comunismo.
Este movimiento tiene la central en Moscu, de donde se dirige su actuaciön para todo el mundo con estudios minuciosos de la Situation especial de cada pais y con la ayuda financiera. Aunque lleva la mäscara profesional, no es otra cosa que la segunda edieiön del Comintern.
k)	La comisiön mundial contra la guerra y contra
el fascismo.
Ya en Amsterdam (1932) organizo el comunismo un congreso contra la guerra y contra los enemigos de la paz. En esta obra forman el frente las mujeres y los estudiantes, gente capaz de gran entusiasmo, pero generalmente incapaz de entrever los objetivos perversos. A pesar de las palabras grandilocuentes por la paz, es hoy evidente que tiene precisamente el comunismo la culpa, de haberse lanzado Hitler contra Polonia, pues Stalin fue, quien le asegurö las espaldas.
“La comisiön mundial contra la guerra y el fascismo” se prestaba en algunos paises esplendidamente para reunir los elementos mäs idealistas. Los hechos de la guerra proporcionan documentaciön abundante, de que en muchos paises europeos tiene precisamente el comunismo la mayor culpa de las matanzas que provocö hipöeritamente contra los que consideraba sus adversa-rios. Ahora para los comunistas hay solo dos clases de gente: eilos y sus adversarios para los cuales tienen titulos de “traidor”, “criminal de guerra” y “fascista”, aunque son victimas heroicas del nefasto fascismo. Los crimenes fascistas sirven muy bien a los comunistas, para encubrir deträs de ellos sus crimenes y planes.
l)	La International campesina
se organizo en 1923. El comunismo viö que necesitaba tambien al campesino. Para deslumbrarlo se organizo en Moscu un “Istituto internacional para el estudio de la reforma agraria”. El campesino europeo se siente ahora muy incömodo en el paraiso comunista. Pero hay que convencerlo, de que la culpa la tienen los capita-listas y que el comunismo ya alcanzarä pronto el bien-estar para todo. Asi el pobre campesino polaco, checo, esloveno, croato, deposita toda su amargura en cuanto puede expresarla en las cartas que manda: estamos mal, pero nos prometen que pronto serä mejor.
m)	La organizaeiön contra la explotaciön de los
pueblos coloniales o la junta contra el imperialismo.
He aqui el campo de acciön para conquistar el
mundo ärabe, musulmän, indio y de otros paises atrasa-
dos. Las promesas no cuestan nada y son muy atracti-vas. Al comunismo no le importa valerse de enganos. Mientras ha suprimido las libertades mäs esenciales de varios pueblos, conquistados ültimamente, mientras tiene llenas las cärceles en Yugoslavia, Polonia, Rusia y demäs paises en su poder, pues todos los opositores del comunismo han de aprender en el calabozo la verdad del paraiso comunista, si es que no los “liquidan”, mientras el comunismo derrama torrentes de sangre y marca como traidor a quien se atreve a denunciar los crimenes rojos, gritan al cielo contra Franco, porque logrö derrotarlos y se proclaman defensores de la liber-tad. Mayor cinismo no se ha visto en el mundo y sin embargo no les da vergüenza a los comunistas seguir gritando, porque en la opiniön de los cortos de inteli-gencia, que son mayoria, aparecen como defensores de una causa justa. Asi siguen socavando el orden actual en los paises, donde la contraacciön no es suficientemen-te efectiva, Y todo el trabajo esta bien controlado y orientado desde la central, con el objeto de llegar al poder en cualquiera pais del mundo.
3.	EL SISTEMA DE LAS CELULAS
El objeto principal del comunismo es la distatura proletaria. El camino hacia ella es la revoluciön. Hay que destruir la sociedad actual. Pero eso se prepara poco a poco. Punto preliminar es un freute fuerte del obrero y campesino bajo la direcciön comunista. La di-recciön, claro esta, debe quedar bien disimulada. Por eso en Polonia, Eslovenia y Croacia los partizanes se-guian continuamente afirmando, que no eran comunistas, sino “libertadorcs del pueblo”. Sin embargo no han podido disimular las ördenes impartidas, segün las cuales se puso por norma absoluta que de ninguna ma-' nera deben llegar al poder personas, que no son comunistas integrales. Existen fotografias de los documen-tos autenticos que denuncian al comunismo en su pro-gramätico criminal proceder conforme con las normas de su programa integral.
Con el plan listo, mediante hermosas frases, se lleva pues la masa al ataque contra la autoridad. Las huelgas, sabotajes, atentados, obstrucciones y propa-
Za vedno je vzela slovo 66-letna ANGELA TREFALT nor. SALMUTER
23. maja je ugasnila, na smrt dobro pripravljena, čeprav ni slutila, da ji je tako blizu. Pred kratkim so prišli njeni sorodniki iz Evrope, kar je nanjo močno vplivalo. Nedavno je umrla doma sestra. Ko je slabotna ženica dobila bridke vesti od doma in uvidela, da ne kaže it! domov, kamor je tako zelo želela, je njena bol še in še rastla. Slednji udarec, katerega ni mogla preboleti, je bilo pa pismo, ki ji je dan pred smrtjo prineslo posebno bolestne vesti.
Bila je namenjena domov, toda bala se je negotovosti, katera jo doma čaka.
Bog pa ji je hotel prihraniti bridka razočaranja in jo je odpoklical v večno domovino.
Dobri prijatelji so jo spravili na čakarito in slovenski duhovnik ji je zmolil poslednje molitve na grobu, kar je tako srčno želela.
30. maja je bila sveta maša za pokoj njeni duši.
Za njo žaluje na domu žalosti osamljeni mož Jožef Salmuter.
ganda de que hay que desarmar al burgues y obligarlo a la inaccion, con pretextos bien calculados hacen pros-perar la revoluciön, que luego procederä a las “pur-gas”, que son las matanzas de los adversarios y de los insubordinados. Para realizar ese objetivo se necesita especial fuerza motriz reforzada con el misticismo. El comunismo procedio por eso a la formacion de las “ce-lulas” que son la Lave de su exito. Ellas se constituyen con las personas de mayor confianza y formacion, pero en una forma tal, que solo se conocen los tres que formen una celula, que tiene su mision especial, sin que los otros dos sepan a que celula ulterior pertenece čada companero en la formacion de otras. Asi se forma toda una cadena que compenetra a todas las instituciones, y como nadie sabe de su večino, en cual figura y, si es que figura en alguna, hay un control absolute del mo-vimiento. Una mistica diabölica lleva adelante todo el mecanismo de la vida publica; todo esta penetrado de los elemantos comunistas que logran asi sustreer hasta los mayores secretos de los estados mayores y de los planes econömicos de los gobiernos y organismos sociales y econömicos.
Los astutos comunistas son capaces de introducirse asi hasta en las organizaciones anticomunistas, en las oficinas y hasta en la mišma Iglesia. El fanatismo de ellos no se detiene delante de ningün crimen, pues con el fin de adelantar en algo la venida del paraiso comunista nada es para ellos condenable sino al contrario: es de gran merito. Como anteriormente los mohamenta-nos creian que “matar a un cristiano” era el mayor merito para un feligres verdadero de Mahoma, que le da por premio el ciclo, asi creen hoy los comunistas, que asesinar a un enemigo irreductible del comunismo es adelantar con eso el advenimiento del ‘‘paraiso sobre la tierra ’ ’.
Las celulas son el instrumente de los planeš mas grandes del comunismo. Por eso educa a sus mas capaces y mas idealistas socios para las funciones celula-res. Asi tienen gente capaz de preparar el terreno tarnten en los paises, donde el comunismo esta prohibido. Ademas de ser esta organizacion sumamente eficaz, con-tiene tambien algo magico para la juventud avanturera. Bajo las formas mas variadas de los organismos arriba mencionados actiian asi las celulas preparando la revoluciön proletaria. Ese mismo instrumento mantiene tambien aplastado al pueblo, donde logro el comunismo escalar el poder.
DRAGI ROJAKI!
Vam naznanim žalostno vest, ko Vam pošiljam ta pozdrav, da so umrli 12. maja doma na Radoviči pri Metliki naš ljubljeni oče,
MARKO GOLOBIC,
stari 7 6 let.
Doma zapuščajo dva sina, dve hčeri, dva zeta, dve sinahi, vnuke in ostalo sorodstvo. Tukaj obža-ljujem dragega očeta jaz, Marko Golobič v Lomi Negri.
Počivajte v miru, dragi oče, v domači zemlji v Radoviči in večna luč naj Vam sveti. Vedno se Vas bom hvaležno spominjal.
Vaše telo je umrlo, a Vaš duh živi in bo živel na veke.
Marko Golobič, Loma Negra, Olavarria FCS
Maša za rajnega bo 13. in 20. julija pri Sv. Rozi ob 12. uri.
V PODLJUBINU na Tolminskem je zapustila solzno dolino Katarina, sestra Jožefe poročene Leban, ki živi v Tu-cumanu. Maša za rajno bo 6. julija na Avellanedi ob 10. uri.

PRIMORSKA DUHOVŠČINA je bila deležna odkritega napada poslanca Primožiča, ki v ljubljanskem deželnem zboru zastopa Primorce. Ponovil je že stokrat pogreto psovko proti “reakcionarni duhovščini*1', ki je najbolj kriva nazadovanja patriotičnega navdušenja na Primorskem. Razen nekaj redkih izjem ie namreč vsa duhovščina ne le sprevidela, temveč tudi javno povedala, da so si oni osvoboditev drugače predstavljali in ljudstvo pa seveda prav tako čuti. Zato se moti Primožič, če misli, da bo pri primorcili diskreditiral duhovnike. Seveda je govornik vpletel tudi Vatikan vmes, kakor delajo vsi tisti, kateri radi širokoustno govore, ne da bi vedeli kaj povedati. Ljudstvo, ki je imelo take duhovnike kot Tomajci, kjer župnikuje že toliko let č. g. Kju-der, se bo v svoji zvestobi do duhovnika le utrdilo, če z njimi tako ravnajo. “Obrtno dovoljenje’’ za pouk katekizma sta dobila prve mesece samo dva duhovnika. . . Učinek je seveda nasproten, kot si ga oblastniki žele, ker ljudje v znak protesta še bolj hodijo v cerkev.
V DNEH GROZOTE
KOČEVSKI PROCES
DOMOBRANSTVO NA POHODU
Ljubljanske ulice so oživele. Vse šole in vojašnice so bile na mah polne slovenske vojske. Vsako jutro so že navsezgodaj korakale iz vseh koncev ljubljanske čete 'mladih fantov na vežbališče. Popoldne so sv pojoč vračali iz vaj. Petsto, tisoč mladih grl je prepevalo slovenske koračnice, da je kar grmelo. Elita vsega je bila študentovska četa. ki je stolovala na Ljubljanskem gradu. X se je gledalo za njo.
X sa Ljubljana se je razgibala. Meščani niso bili več tako utesnjeni v bodečo žico, kot za časa laške okupacije. Lahko so šli spet na deželo in na sprehod na grad. kamor se pod Italijani ni smelo.
I o deželi pa so se medtem domobranci, ki so bili prej člani X a.ških straž, že krepko borili proti partizanom in jih potiskali vedno bolj nazaj v gozd. Xrsnk je vršil, svojo dolžnost in nihče ni modroval. Bil je čas naglih odločitev, čas dejanj, če smo hoteli živeti. Nemška nacistična zver se je zaradi partizanskega izzivanja razdivjala nad našim narodom in našim premoženjem. En sam nemški pohod preko slovenske zemlje od 10.-30. septembra po polomu Italije je stal slovenski narod 10 tisoč mrtvih, okrog 15 tisoč pa so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, medtem ko nemška vojna poročila navajajo pri borbah za čiščenje Slovenije samo 800 mrtvih.
Pa če so bili slovenski partizani sredi bojnega me teža tako malo razsodni, da so za tristo Nemcev žrtvovali tolike tisoče Slovencev, je to razumljivo, čeprav ne-odpustno. \ naglici in v navdušenju tistih dni niti naj-treznejši niso mogli pametno misliti. \'se hujše je, da tako neumno zapravljanje slovenskih življenj nekateri, v tujini, za polno mizo in z obilico časa za prevdarek, zagovarjajo češ: "Žrtve morajo biti. Krivi so izdajalci, krivo je nacistično divjaštvo.” Kdo je izdajalec ? Kdo je izzival nacistično divjanje? Kdor to prevdari, šele stvari prav razume.
Slovenski protikomunisti, čeprav smo danes v begunstvu, smo še vedno ponosni na to, da smo vstali proti komunizmu, čeprav s puškami, ki so nam jih dali Nemci. X’sa zapadna Evropa nas je obsojala tedaj, ko smo zbežali iz domovine. Danes nas ne obsojajo več. Severna Amerika nas danes hvali. Sedaj čuti, da so prišli na vrsto oni, kot smo prišli mi leta 1948.
Dani se počasi, zato se ne čudimo, da “Slovenskemu Glasu še ni vzšlo sonce. Zato brenka še vedno na stare strune, kakor star kos, ki pač ne more premeniti svojega kljuna. Glasove, ki prihajajo od tam, bodisi od svojcev, bodisi od povratnikov, izbira po navodilih rdečih agen-lo\, ki imajo nalogo, da čim več rojakov spravijo v rdeči raj. lem se ne čudimo, lo je njihov zaslužek, čn-dinio se pa tistim, ki jih poslušajo, pa n ■ pridejo na ujejo, da bi dognali, zakaj se ne vrnejo najprej tisti, ki la rdeči raj tako glasno hvalijo.
Sicer pa se bridko vara. kdor misli, da bo s tem. da časti I ita in hvali rdeči raj, prišel v milost pri Titu.
1 rav isto jih bo zadelo, kot vse tiste, ki so proglašeni za "reakcionarje", kajti reakcionar je tudi tisti, ki meni, da je dovolj, da kriči "Tito, Tito. .. " Ne tisti, ki kriči Titu slavo, marveč tisti, ki mu služi, tisti je njegov. Taki so tukaj samo skriti rdeči agenti, pa še ti se tuk i mnogo bolje počutijo in kot čujemo, je tudi med nji-ni pre-vej takih, ki se močno boje, da bi jili poklicali v domovino in prav zato se še bolj ženejo, da drug" tja pošiljajo.
X es svet sedaj že uvideva pravico našega boja. Rojaki, ki do tega še niste prišli, pa pohitite domov, da -s? od blizu prepričate, da smo imeli in imamo prav.
PARTIZANI UNIČUJEJO NARODNO IMETJE
Ko so partizani po 8. septembru za kratek čas zagospodovali na Dolenjskem, so se na mah vsi zapove-dniki pokazali po cestah v lepili avtomobilih. Uboga raja pa je še vedno hodila peš in le kdaj kdaj so kak oddelek partizanske vojske prepeljali tudi z železnico. Toda ta vladavina je trajala le kratek čas. Prišla je nemška ofenziva in partizani so morali spet v gozd. kjer so bila za avtomobile preozka pota.
Partizani niso tedaj pomislili, tla so ceste in železnice lastnina slovenskega naroda, ki bo ostal, medtem ko se režimi rušijo. Menili so: "ce se mi ne moremo voziti. se pa tudi drugi ne bodo.”
Podrli so most pri Žalni in vse druge pomembnejše mostiče. Gesto samo pa so na več krajih podminirali ali zasekali. Dolenjska železnica je bila pomembna mnogo bolj za slovenske vasi, kot za Hitlerjevo vojsko. Ogromnega strateškega pomena pa je bila mednarodna proga Maribor- -Celje—-Židani most—Ljubljana—Trst. Pač ne bi zlepa verjeli, da je glavna partizanska kpmanda prepovedala ovirali promet na tej železnici, a na izključno škodo domačinov onemogočila dolenjsko železnico.
ža poročila o sabotažnih dejanjih, ki so jih sporočali v svet preko londonskega radia, je itak vseeno. Kaj pa ve nekdo v Ameriki ali na Kitajskem, katera železnica je v Sloveniji važnejša za nemško vojsko, ali Ljubljana—Kočevje, ali Ljubljana—Zidani most. Glavno je. (Iti se lepo slišijo junaška dela partizanske vojske.
Dolenjsko železnico so uničili popolnoma. Tunel pri Mirni peči so na sredi minirali, nato pa pognali vanj vlak s polno paro, da si- je z ruševinami razbitih vagonov tunel popolnoma zamašil. Železniško progo je pre-rastla trava. Sempatja so razni prekupčevalci z želez-jem s partizanskim privoljenjem pobrali celo tračnice in jih prodajali Nemcem, ki jim je primanjkovalo surovin za tovarne železa in so radi drago plačevali zarjavele tračnice. Prekupčevalci s tem slovenskim premoženjem so plačali partizanski komandi malo odkupnino in so lahko delali, kar so hoteli.
Na progi Ljubljana—Postojna pa si partizani niso veliko prizadevali, da bi ovirali promet. Ge so se kdaj spustili \ boj z domobranci, ki so to železnico varovali, so se odločili za boj le zato, da so se prebili na Gorenjsko, kjer je bilo še vedno dosti živeža in živine za lačne partizane.
Poročilo, ki so ga poslali v London, pa je bilo čisto drugačno. Slovenci v tujini so imeli priliko dostikrat slišati vojno poročilo NOV in POJ, da so vojaški oddelki uničili železniško progo Ljubljana—Trst na dolžini 1 km in ustavili ves promet najmanj za dva meseca. X'
resnici pa je bil promet ustavljen le za kakih 1ur. ali pa se je nemoteno vršil naprej.
Podobna laž so bila tudi vsa ostala vojaška poročila. Če si je kdo zapisoval vsa poročila londonske oddajne postaje, bi la lik o seštel, da so po teh poročilih partizani pobili najmanj 20.000 domobrancev, čeprav vsa domobranska vojska ni štela nikdar več kot 10.000 vojakov. Poročali so tudi o zavzetju različnih domobranskih posadk. X" Hotedršici so vojaki dan po junaško odbitem partizanskem napadu slišali na lastna ušesa poročilo iz Londona, da .je dan prej bila zrušena v prali njihova posadka. Samo tujec ali pa Slovenec v tujini z nezadostni n znanjem zemljepisja je mogel verjeti poročilom. ki so jih oddajali partizani preko londonskega radia.
Mongoli — slovenski partizani.
X pozni jeseni leta 1943 se je partizansko ozemlje skrčilo na vseh koncili in krajih. Begali so preganjani iz kraja v kraj. kot zajci, ko se prične jesenska lovska sezona. Komandanti se niso več prevažali v elegantnih limuzinah; še konjev ni bilo vedno na razpolago. Kjer koli se je utaborila partizanska vojska, da se odpočije in si skuha kosilo, je že prižvižgala mina iz domobranskega minometa, včasih naravnost v kotel. Partizanska vojska je morala bežati lačna dalje.
Razumljivo je. da je ob takih prilikah pobegnil od partizanov, kdor je mogel. Niti ustrelitev ujetega ubežnika vpričo vojakov ni več zalegla. X'ztrajali so le tisti, ki so imeli kako saržo. Dobro s'o vedeli, da če zapuste partizanske vrste, bodo zopet nepomembni postopači, kot so bili pred začetkom partizanstva. Vojakov res niso imeli veliko pod seboj, toda tolažili so se. da je bolje biti glava miši, kot pa n p levu.
()d velikih partizanskih cdinie, ki so bile ustanovljene po osmem septembru, so po večini ostala samo imena. Korpus ali armija, ki v redni vojski šteje kakih 100.000 vojakov, se je zadovoljil s 1500 vojaki. Od Tri glavske divizije je ostala samo napisana tabla. Brigade so štele po 150 do 200 vojakov. Bataljon je štel kakih 30 ali 40 vojakov, od četo pa j ■ ostal neredko samo poveljnik, četni komisar in namestnik.
Kje dobiti novega vojaštva, so si belili glave partizanski poveljniki. Mnogi včerajšnji partizani so bili danes navdušeni domobranci in so uspešno pokazali skrivne partizanske steze in taborišča.
Prve zimske mesece so Nemci prepeljali v Slovenijo, zlasti na Primorsko, kjer se domobranstvo še ni razvilo, veliko mongolskih čet. Ti mongoli so odslej vstopali v partizane, da generali niso bili brez vojske. Toda Mongoli niso šli k slovenskim partizanom iz navdušenja za za osvoboditev slovenskega naroda. Vzrok je bil drugačen.
Ko so Nemci prodirali v Rusijo, so zajeli veliko število sovjetskih vojakov. Nemci so dali vsake nu na izbiro, da prostovoljno vstopi v nemško armado, ali pa ga. odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Vsakdo je rajši vstopil v vojsko, ker sloves nemških koncentrneij-skih taborišč jim j ■ vzlmjal strah. Tem vojakom so dali Nemci nemške podoficirje in oficirje in jih odposlali na /upadno bojišče. Nekaj jih je prišlo tudi v naše kraje.
I u je Mongol ropal po svoji azijatski naravi in uganjal nasilstva vseh vrst. X’ nemški vojski pa je tedaj vladala še železna disciplina, katere pa seveda ti Mongoli niso držali.
Ljudstvo se je na vojaških poveljstvih pritoževalo zaradi mongolskih nasilstev. Krivca so lahko ugotovili, toda krivec ni čakal kazni. Pobegnil je in edina pot mu je bila v partizane. Tam so jih radi sprejemali, saj jim je vojaštva zelo primanjkovalo. Cesar slabega slovenski
partizani š*> niso znali do sedaj, tega so jih naučili ii Džingiskanovi potomci.
Rodil se je Tito.
Tisti čas smo prvič slišali ime Tito. Kdo je ta Tito. smo se spraševali, vsak bi rad kaj zvedel o njem, saj je ena prvih dolžnosti vsakega podanika, da spozna rodovnik in življenjepis svojega vladarja. Čudili smo se. kako Tita na mali priznavajo in slave vse partizanske edinice in nihče ne vpraša, kje je bil la Tito poprej, ko smo se mi borili in krvaveli.
Nasprotniki so kmalu raznesli, da je Tito drugo ime /..i stalnega gosta zagrebških zaporov Josipa Broza. Spet drugi so videli v njem ruskega generala Lebedeva in ne vem, kaj še vse. Če je kdo komunista vprašal, če se mu n c zdi sramotno imeti takega neslavnega poglavarja, mu je odvrnil: "Saj je bil 1 udi vaš Kristus kot razbojnik na križ pribit, pa ga vseeno molite.”
Tito je in ostane. Poslala ga je svetovna komunistična organizacija in jugoslovanski narodi so ga sprejeli v parlamentu sredi bosanskega gozda. Morda se kdo v tujini spominja poročil iz listih dni. da so se z 1)rali v Bosni zastopniki vseh jugoslovanskih narodov in političnih strank. \’ resnici na to zborovanje ni bil pozvan nihče drugi, kot za komuniste zanesljivi ljudje in odpadniki političnih strank, ki so se proglasili za pol-nomoene zastopnike.
Jugoslovansko osvobodilno gibanje je bilo popolnoma v rokah kominterne. Razna antifašistična “veča”, ki sn jih komunisti proglasili kot zakonito oblast po osvoboditvi v vsaki jugoslovanski pokrajini, so bile le far barija. Pri vsakem razglasu je sledila cela vrsta kratic. ki jih je le malokdo razumel: NOX\ POJ, SNOB. AVNOJ. Z.WNOH, ZA X’N OB III itd. Ker smo mi vse to predobro vedeli, nas slepomišenje ni zmotilo. Prazna je trditev, da bi lahko preprečili slovenski osvobodilni fronti, da ne bi vstopila v službo svetovnega komunizma, če bi kot en mož vsi vstopili v partizane.
Nekateri so to naredili, in kaj imajo danes? Procesi takih pomagačev se vrste dan za dnem. Konec vsakega je prisilno delo ali smrt. Imena šubašie, G rol, Marušič, Finžgar. Jaka Avšič itd. nam dovolj povedo. Dejstva vsak dan bolj potrjujejo naš korak. Edina zdrava misel je bila, boriti se z vsemi silami in preprečiti, da po nemškem propadu ne bi od Rusov pojačena partizanska vojska zagospodovala vso Slovenijo. Z bridkostjo priznamo, da smo boj zgubili, toda pred vsem svetom smo dokazali, da hočemo braniti slovensko samobitnost. Nemci nas niso mogli prisiliti do tega. da hi jim slepo služili. X"edno smo našli način, da smo jih izigrali, za kar so naše najbolje pošiljali v Dachau. Ve-(bvi smo, da nam z nemško zmago ne bo.ostalo drugega kot "milostno dovoljenje ” ostati na slovenskih tleh in v hribovskih vaseh še slovenski govoriti, toda mi nismo delali za nemško zmago in tudi ne vanjo verjeli. M i smo s" oslonili na Zapadne Zaveznike, v katerih zmago s.no zaupali in v takem razpoloženju napeli vse sile proti azijatskomu komunizmu, ki je naši narodni samobitnosti prav tako nevaren, kot nacistično nasilje. Naša narodnost je bila ogrožena v vsakem primeru, zato smo pogledali še više in *e postavili v tak položaj, da si rešimo pač km največ, in sicer naša življenja, imetja, kulturo in vero. Ce zmagajo Zapadni Zavezniki, bo pa tudi naša narodna ideja dočakala uresničenje stoletnega ideala, ki v sovjetskem internacionalnem kaosu ne bo našel nikdar mesta.
s tem je bilo naše stališče do osvobodilne fronte in do Tita odločeno. Angleži, in Amerikanci so pa tudi dobro vedeli, za čem gre naš boj. Kljub temu nas niso upali vzeti v zaščito. Bali so se zamere pri Sovjetih. X'
zameno za petrolej so nas pustili osamljene v boji; proti rdečemu imperializmu v obrambo krščanstva in zapadne kulture.
V	tistih dneh je izginilo iz pozornice Mihajlovi-čevo ime in je blestela le Titova zvezda. Zapadni zavezniki so izdali nas vse, ki nismo bili OF. Danes se Amerika in Anglija sramujeta sramotne vloge, ki sta jo igrali tiste dni, in sedaj, ko je že nepopravljiva škoda, ki so jo storili sebi, vsemu svetu, posebno pa nam, priznavajo upravičenost naše borbe s čustvi, kot prizna nezakonski oče pred sodiščem svojega otroka.
Tako gledamo te stvari sedaj iz daljave, toda tedaj je šel boj neizprosno dalje. Domobranci smo z neodolji-vo silo trli partizansko vojsko in dokazali, da je ves narod s srcem in delom za nami. Poraz za porazom so doživljali, njihove sleparije smo razkrinkali. Bilo je tedaj za partizane zares neprijetno.
Izkanje šibkih položajev.
Da ne bi partizani imeli samih porazov, so izlcali najšibkejše domobranske posadke, da nanje navalijo z vso silo, jih premagajo in zasedejo ter tako povrnejo med svoje vojaštvo zmagovalskega duha.
Jezila jih je močno utrjena mreža domobranskih posadk od Ljubljane do Rakeka, da je bil partizanom vsak skriven prehod preko železnice na Gorenjsko onemogočen. Poveljnik notranjskih domobrancev, stotnik Fortuna, je s svojimi oddelki zavaroval vse važnejše prehode. Zato so partizani navdahnili Nemcem misel, naj prisilijo domobrance, da bodo z istimi četami zasedli vso železnico od Ljubljane do Trsta. S tem bi morali domobranci opustiti dosedanje močne položaje in isto število vojakov razdeliti na trikrat večje ozemlje. Partizani bi male edinice laže uničili drugo za drugo brez večjega truda.
Poveljnik Fortuna pa se je temu nemškemu povelju uprl z besedami:
“Vi Nemci imate svojega Hitlerja in svojo veliko Nemčijo, mi Slovenci pa imamo samo svoja gola življenja in borne domačije. Naš cilj je braniti, ne osvajati!”
Ker je vse domobranstvo na Notranjskem stalo kot en mož za stotnikom Fortuno, se Nemci niso upali kaznovati ga za take besede. Prvi znaki pešanja nemške vojaške moči so se kazali že tedaj.
Ta načrt je torej partizanom spodletel. Pač pa so začutili partizani, da bi jih ne stalo veliko truda uničiti skupino domobrancev, ki je iz Rakeka odšla v Grahovo in se tam zadrževala nekaj dni. Te fante je vodil poročnik Kremžar, ki je bil že pred 8. septembrom poveljnik Vaške straže v Grahovem*Kdor pozna Grahovo, ve, da ima zelo slab vojaški položaj. Slivnica in griči, ki zapirajo pot proti Staremu gradu, so kot nalašč za zbirališče in napad.
Povrhu vsega pa tridesetorica fantov ni imela drugega kot veliko korajže. Lahkega orožja so imeli komaj za silo, nihče pa ni računal na to, da se bo treba boriti proti topovom.
Prišla je noč od 23. do 24. novembra, ko so partizani od vseh strani pritisnili na Grahovo, kjer so domobranci imeli zasedeno Krajčevo hišo in stražo v cerkvenem zvoniku.
Že pri prvih granatah se je pričela hiša rušiti. Vas je pričela goreti. Stražar v zvoniku je bil prisiljen, da je zaradi velike vročine, ki je puhtela iz bližnjih gorečih hiš in dohoda v zvonik, skočil iz zvonika. Vse, ki so se branili v Krajčevi hiši, pa je podsul strop, da so živi zgoreli. Od vseh se je rešil samo eden, ki je šele nekaj dni po tej nesreči prišel na Rakek. Od ostalih pa so našli le kup oglja in pepela.
V	Grahovem je zgorel tudi France Balantič, slovenski pesnik, morda največji v zadnjem času. Še ko je
bil leta 1942 v italijanskem koncentracijskem taborišču v Gonarsu, je napovedoval svojo smrt. Naj navedem eno njegovih tedanjih pesmic, v kolikor sem si jo mimogrede zapomnil:
Kako doma je dobro in lepo,
Vsi dnevi nosijo klobuk postrani, dekletu sladki zlezli so v glavo, da sanja le o svatbi razigrani.
pobelil vnovič izbe za sprejem,
Pa kaj bi ne! Njen oče dom pripravil, zdaj le še čaka, da bi me pozdravil, da jaz kot dedič mu oči zaprem.
Tovariš, daj s pestjo me daj po glavi!
Kam raste sen, saj skoraj sem pozabil, da.sem preklet kot ves moj borni rod.
Ne bom je zrl v nevestini opravi, očeta so zagrebli ji na Rabu in jaz nekoč segnil bom bogve kod?
Drugi tak napad so partizani napravili na Kočevje. Kočevje je precej obširno in je bilo v njem vse premalo vojakov, da bi obvladali vse položaje. To slabost so partizani kmalu izvohali in se pričeli pripravljati na velik napad. Zaželeli so si na zimo spet vrniti v mesto, kjer so po 8. septembru tako oblastno gospodarili.
Del napadalcev je imel nalogo zastražiti in braniti vse dohode, da ne bi mogla priti ‘branilcem mesta iz Ljubljane nikaka pomoč. Drugi, še močnejši del partizanov, pa je navalil na mesto. En dan in eno noč je že trajala bitka, pa se partizani še niso pomaknili nič naprej. Branilci mesta so imeli dobro utrjene položaje, ki sc jih ni dalo razbiti.
Partizani so se poslužili kanonov. Toda niso imeli nikogar, ki bi se prav razumel na topove italijanskega izvora. Pa se je našla brihtna glava: Privlekli so kanon na položaj, pomerili kar skozi kanonovo cev naravnost v sovražne položaje, vložili granato in izstrelili.
Seveda jim ta edinstvena raba kanonov ni odprla vhoda v mesto. Nenadoma se je prebila skozi vse partizanske zasede pomoč iz Ljubljane in partizani so se razbežali nazaj v Kočevske gozdove.
Domobranci so imeli pri tem napadu kakih 40 mrtvih, večinoma fantov, doma iz Št. Jerneja. Nekaj dni po napadu so jih slovesno pripeljali v Ljubljano in pokopali v Gaju junakov, v novem pokopališču, ki so ga uredili na Ljubljanskem gradu.
To pokopališče so partizani leta 1945 preorali in oskrunili, toda ljudje na skrivaj še vedno obiskujejo ta kraj, ga posipljejo s cvetjem in prižigajo lučke._______
El mapa de Carintia — cuna de la libertad eslovena (el ano 750)
La fuga de las fauces de ia muerte
EL VJAJE AL MATADERO
Como troncos, ata dos liasta chorrear sangve de los dedos, encimados, continuamos el viaje haciii la muerte, entre indecibles padecimientos al romperse los huesos, aplastarse los cuerpos bajo el peso de los sobrepuestos y entre los sacudones del camion. Algunos quedaron desmayados. otros gemian e imploraban: “; camarada, ten piedad de mi!; mätamc, para abreviar mis dolores!”
Algun puntapie o algun culatazo junto eon alguna palabrota fue la tinica respuesta... Ca da carro tenia nutrido acompanamiento de partisanes armados eon lämparas encendidas y eon grau cuidado para impedir alguna escapada.
Durante el trayecto, pararon varias veees, algunas para reanudar los eordones, si alguien habia logrado aflojarlos, otras para entregarnos a los desprecios del populacho, que habia congrcgado en el pueblo para vernos. Unas dos horas de viaje en direcciön Rimske Toplice hacia Trbovlje, terminaron en una brusca su-bida a traves de un bosque de pinos.
Una casueha, fuertemente iluminada, servia al co-mando. No se veia en derredos senal de otra vivienda. Alli pararon los camiones. Al descargarnos se dieron cuenta que yo habia logrado aflojar los eordones, lo que me proporcionö unas bofetadas y una atadura de cordo-nes forzada. De dos en dos quedamos alli sentados, eon la orden de no hacer ningtin movimiento ni pronunciar palabra ninguna, eon lo que querian impedir las tenta-tivas de aflojar las esposas o combinar algun plan subversive. Sin embargo logre1 yo, otra vez, aflojar los la-zos.
Mientras esperäbamos alli al ulti.no eapitulo de nuestra tragedia, se oian desde la altura tiros de revolver esporädicos, a veees simultäneos. No se oyö nin-gün grito. Sin embargo, teniamos la sensaeiön de que alli se desarrollaba la escena final para nuestros com-paneros, pues cuatro camiones de eilos se habian adelan-tado. Mientras tanto quitaron el calzado a quienes aün lo tenian. Descalzos, asi opinaron, no podrän escaparse.
Luego empezö el trayecto final. No se en que fue de los que, mutilados durante el viaje, no pudieron ponerse «.le pie. A nosotros, atados siempre de a dos, nos hicieron ent rar en un ca mino lateral, acompanado ca da por dos guardianes, armados eon revolver, fusll, bombaš a mano y lampara electrica A medida que subiamos, se oian mäs y mäs las detonaciones de los tiros y fina ln eilte apareeiö delante mio un lugar fuertemente iluminado el matadero.
Un trigal me prometiö esperanza.
Ahora o nunca!” asi coneebi febrilmente mi plan, al ver el canqio que me ofrecia a la vez protecciön y terreno fäcil para correr. En un buen momento, saque las manos de la atadura.. . pero ya se dieron cuenta los horribles cuidadores... Ahora es cuestiön de vida o muerte...
Con fuerzas sobrehumanas, que realmente han sido un milagro para mi cuerpo tan exhausto, con un golpe fulminante aeä y otro al la, aplaste a ambos a la vez y en un santiamen desapareei en el trigal corriendo a todo ]ioder y agaehado lo posible, para dar menos blan-co a las ametralladoras que se desataron de inmediato contra mi. Muchas veees en mi vida sentia la proteccion de mi angel de guarda, pero jamäs tan evidentemente como en ese momento, cuando imgnaba para salir de ese mortal cireulo iluminado del matadero y de la decena de ametralladoras que vomitaban muerte contra mi. No sc oia ningün paso deträs mio v asi pude seguir aras-
trändome casi, liasta eruzar una lomita, deträs de la eual ya no me amenazaba ninguna bala ni alcanzaba nin-gun rayo. Poco podia saber adonde iba, pero sabia claramente que debia alejarme. . . lejos, muy lejos del lugar de la muerte...
Descalzo, solo con la camisa y un pobre pantalön, seguia mi marcha como una bestia perseguida. l)e vez en cuando detenia mi pašo, para averiguar si me perse-guian. No oi mäs que los violentos latidos de mi cora-zön. Entonces 'ine di cuenta de que ni siquiera habia tornado la preeaueiön de buscar la direcciön de mi fuga. Debia cuidarme de no caer en alguna trampa mortal. . . Todo en derredor silencio; j adonde he de dirigirme, para hallar geilte compasiva y conseguir un sorbo de agua ? Volvi a sentir entonces aque 11a sed, que me ator-mentaba antes y que con la ansiedad de fuga habia ol-vidado.
Me decidi a subir a una altura, desde donde podria orientarme. Unas dos horas habian pasado mientras tanto. Yo creia cstar ya lejisimo, sin embargo pude lo-calizar el higubre lugar de la matanza que denunciaba la iluminaciön y liasta sentir lejanas detonaciones de tiros.
Alli me sente para observar serenamente las inme-diaciones, para descubrir donde podria habet' algun arroyo y algun pueblo, para averiguar los puntos cardi-nales del cielo.
Tome la direcciön sudoeste. Por alli llegaria hasta Trbovlje: en esa direcciön me parecia mäs probable hallar un sorbo de agua. Entre montes, a traves de pra-dos, sangrando mis pies, alcance un suave send er o que pronto me con du jo hasta un abrevadero. Ay, como me fascind el susurrar del ehorro. Aun cuando hubiera caido luego eil las manos de mis perseguidores, no creo noobstant? no poder resistir su arrastre. Pero no hubo nada de eso. Solo un corzo timido saltö de alli como una f.echa y yo como bala me lance hacia el dulce liquido ejue renovö mis fuerzas.
Camine poco y ya senti despertarse el hambre. No recordaba ya cuando habia comido algo. Asi segui por el eamino. Ladridos de perros me indicaron la cercania de una aldea. Efectivamente, pronto divise entre la penumbra del crepüsculo, algunas luces.
Me acerque con toda cautcla, listo para disparar, si era' necesario. En la casa se movia una luz y pronto se ovo el chirrido de la 11 ave y en la puerta apareeiö una mujer con un balde. Evidentemente, iba a ordenar las vaeas.
Tomando todas las providencias necesarias para el caso, me adelante hacia ella. Al percibir ella mi horible aspecto, mis ropas ensangvetadas, descalzo, despeinado, le resultö un espectäculo horrendo, por lo visto al verme pues liizo caer el balde y coh un grito desgarrador huyö despavorida.. . Unos momentos mäs tarde oi palabras en voz baja e instantes despues apareeiö un liombre con aspecto de un autentico partisan con un fusil en la mano. . .
Sin esperar sus disposiciones desapareei deträs de la esquina y, por donde mäs seguro me pareeiö. No tar-dö el individuo en hacer barullo, perö mis pies descalzos me salva ron otra vez. Si bien alarmaron todo el pueblo y rodearon el monte, Ileno de malezas tupidas, que requisaron detenidamente, velaba otra vez mi angel de guarda. Justo en e! lugar donde estaba esconclido yo, no se metiö nadie. Oia sus conversaciones, opinando que no era posible que hubiera cruzado esc monte, pero en vista de que no podian descubrirme, se alejaron y yo
fespire otra vez y con gr a n cuidad me aleje de alli. Al perder de vista la poblacion, estndie como intentar de nuevo la büsqucda de algi! n alimento. En es o se me ocurrio una feliz idea. Era el tiempo de las frutillas. Quizäs podria deseubrirlas en a 1 glin lugar. En el borde de los bosques en eiert as condiciones que trataba de re-eordar se hallan 1'acilmente. En vista de lo imposible de hal la r una persona compasiva pedi a la Virgen Santisi-ma con gran confianza me avudara v no qncde defrau-dado. En el sitio, donele supoma, se me ofreeio im espee-taculo encantador. Escondidas entre el verdor deseubri gran cantidad de frutillas. j Que suspiro de alivio salio de mi peelm junto con una oraeidn de agradeeimiento ant es de arranear l.i pi im e ra frutilla! v con que glisto reci bi esc regah) de Dios quc p ud e toni ar sin teuer miedo de ninguna traieion. ; Que sublime es la Frovi-dencia de Dios 1
A travšs del rio Savn.
Aleanzo el sol el punt o de mediodia euando s en ti la eercania de viviendas. Ya no me anime a acercarme de freute, sospeehando alguna traieion. Espiando un buen rato de eierta distaneia, deseubri que la časa mas alejada no tema otro mo rad or que a una mujer ya an-eiana. Alli intentarla hallar mejor reeibimiento.
Toque la ventana, donde nadie del pueblo podria verni e. Fronto se abrid y v o me halle freute a freute von una mujer que me inspirö confianza. Pero no le pašo lo mism o a ella. Desconcertada c lavo en mi su mira da v luego de persignarse balbuceo: si sois vivo aeer-eate, si sois mu e rt o deseansa en paz. . .
Fronto nos animamos los dos v en pocas palabras le explique mi situaeiön. No se sorprendio mucho. For supuesto tenia ya alguna idea de lo qu ■ sueedia v pronto supe, que tambieii e 11 a tenia un hi jo que no sabia si lo tenia todavia... Entre lägrimas v sofocados ge-midos me trajo una taza de leche v un trozo de pan, pidiendome que me eseondiera det ras de la pa red entre las dalias que forma ban alli un matoma! altu, para que nadie se diera euenta de mi presencia, pues e a si todo vi pueblo estaba enloquecido todavia con las promesas del eomunismo, v a que no les dan tregua para que se pongan a reflexionar, que es lo que ocurre con los j liven es que han desapareeido sin dejar huella.
Se overon unos pasos apresurados, oi golpes en la
puerta v voces que averiguaban si ella no habia visto pasar a un individuo tal. . .
i Que horriblc! Otra vež les tenia encima; asi mo-mentos in äs tarde me interne en el monte que casi al-eanzaba la ehoza. Otra vez la earrera, pero esta vez ya con fuerzas renovadas. No sentia para nada los golpes que lastimaban mis pies ni las espinas que me pinehaban. Luego de correr un buen rato me detuve para escudri-iiar mi situaeiön. Nada se oia. . . Si! j Los fuertes latidos de mi corazon !. .. Algo mäs ?. . . Que serä?. . .
Era el saludo del rio Sava. Mi esperanza pero mi miedo tambien? Sere capaz de pasarlo a nado? Pocos venčen esc rio tan eaudaloso euan rapido y ancho. Lo eierto es que al otro lado tengo muehos conocidos v amigos que no me negarän ayuda v protecciön.
Sea lo que sea. Primero me busque un lugar seguro, donde descansar y esperar la noche que ya no era muy lejana. El sol ya tocö el horizonte. Unas dos horas mäs die descanzo me harun bien. Asi me aeomode eomo mejor pude y despues de tantas horribles noclies, quede pro-fundamente dormido.
Al dcspertarmc, note que las estrellas marca bau ya alta noche. ; Mejor asi! Me encomende a mi angel de guarda, de mis ropas hize un baiil atändomelo a las es-paldas y valientemente me arroje al rio. Terrible fue la saeudida que me produ jo el agua helada, pero pronto venci la sensaeion de fr io y con eficaces brazadas parti las aguas en la direcciön que habia determinado ya an-tes, con la luz del dia. La corriente me llevo vertigino-samente y entre los esfuerzos bien ealculados veia aeer-earse ca da vez mäs la eosta opuesta y despues de unos veinte minutos ya pude prenderme de los sauces de la eosta dereeha del rio. Con gran alivio y cayendome de rodil las para agradeeer a Dios bese la medallita de Nuest ra Senora de Brezje, que tenia prendida en mi ea-misa. El intenso frio me puso pronto en la realidad. j No queria inorir d > frio despues de ha her vencido tantos v tan graves peligros.' Me puse a correr a todo podor para ealentarme. Felizmente las ropas no se liabian mojado mucho, de modo que von el calor de mi cuerpo pronto se seearon. Asi eorria eomo una lieb re euando liaee mu-eho frio. para no morir helada. Entre tanto salio el sol y sus beneficos ravos me permitieron detener mi paso ])resuroso para gozar de eilos y estudiar al mismo tiempo mi plan ulterior.
PiU MARI.II V LLTtDV
Zadnja majniška nedelja nas je spet zbrala kot vsako leto. Večinoma so bili novi obrazi, toda tudi starih znancev smo srečali obilo, Marija nam je pa pokazala svoj jasni obraz, kot vsako leto, in smo doživeli zares lep dan.
Ob napovedani uri se je napolnil prostor pred votlino. Najprej smo zmolili med petjem rožni venec, nato smo se zvrstili v dolgo procesijo, topot po našem običaju: naprej zastave, potem moški, nato ženske, potem so pa dekleta nesle Marijin kip in za njo duhovščina. Ves čas pa je glasno petje izražalo ljubezen in zaupanje do Marije.
Ko smo prišli v cerkev, je imel nagovor č. g. Anton Orehar, Slovenski duhovnik, ki ima na skrbi službo božjo na Caballitu. Z ganljivimi besedami je spomnil najvažnejše stvari, katere je treba imeti pred očmi, da očuvamo največji zaklad, katerega smo iz Marijinih rok prejeli: vero, upanje in ljubezen do Gospoda Jezusa, čisto življenje je izpostavljeno neštetim nevarnostim v mestu, kjer naslada vabi človeka na krivo pot. Vera mora kljubovati premnogim okolnostim posvetnega življenja, v katerih tako lahko človek poza-
bi, da je namenjen naprej. Ljubezen kaj lahko popusti pred zavratno zvijač-, nostjo samoljubja, pohlepa in upravičene skrbi za lastne potrebe.
Prebridka je usoda tistih, katerim je vojno gorje in sledeča revolucija razdrla družinske vezi.
Toda Bog nam nudi roko v pomoč. Marija nas krije s svojim plaščem in kdor v tej misli stalno živi. ne bo omahnil.
Ob odhodu iz domovine je vsak naredil obljubo Bogu in Mariji, obljubo, katera ga naj vodi nazaj proti verni domovini očetov in katera naj ga varno pripelje v večno domovino. Naj bi nihče ne pozabil te svoje velike obljube. Zvestoba do nedeljske maše, pogosto prejemanje zakramentov, stanovitna molitev vsak dan in zavest, da je življenje boj, katerega je treba stalno bojevati proti peklu, izprijenemu svetu in svoji lastni slabosti bodo ol> Marijinem spremstvu varna pot v o srečnega miru in zadovoljnost v življenju, pa tudi k povratku v svobodno domovino in nazadnje v naš večni nebeški dom.
To so bile glavne misli nagovora, kateremu so sledile slovesne litanije, pri katerih smo spet vsi peli iz dna srca in
kar žal nam je bilo, ko je utihnila naši prelepa pesem, ki nam je priklicala tako živ spomin daljne domovine. Kar šest duhovnikov je bilo pred oltarjem.
še smo si segli v roke in se družabno pomenili stari in novi znanci, pa že nas je mrak opomnil, da je treba domov.
TRST. Stoletnica Slavjanskcga društva je našla tržaške Slovence v čudnem položaju. Tisti ogenj, ki so ga pred sto leti prižgali veliki slovenski možje, se duši pod rdečim in črnim pritiskom. Pa vendar je Trst edino žarišče slovenske svobodne kulture na slovenskih tleh. V dokaz svojega slovenstva so izdali tam prav v letu stoletnice slovenskega prebujenja mesečnik “Jadran”, glasilo slovenskih in hrvaških v isokošolcev.
Prav v tem letu je izšel v Trstu Novačanov ‘‘Peti Evangelij”, ki je čudno lepa pesnitev tega. nekoč veri dosti odtujenega, a ve sedanjih bridkih preizkušnjah preobraženega in na svetih krajih svete dežele v veri utrjenega slovenskega pisatelja. V -40 sonetih je povzel glavna mesta evangelija v krasnih verzih. “Peti evangelij” se imenuje faradi verzov in ne zaradi števila.
BREG INJ. V Tolminu je bila na 8 mesecev obsojena Ana Gruntar, žena bivšega župana, ker se je vzdržala volitev in s tem “dala javno pohujšanje.”
X'IPOLžE. Kmet Jasnič Anton je bil od ljudskega sodišča obsojen na 5 let, ker je hotel peljati kotrabant dva vola v Italijo. Sodili so ga v Solkanu.
VEDRIJAN. Pojavil se je tifus. Ker ni zdravil, so vas kar blokirali, pa naj smrt kosi po mili volji.
SRPENICA. Oblast je bojda dala pol milijona za ustanovitev podjetja za kopanje krede, ki bo mogla dati mnogim domačinom kruha.
STRIGE NA DOLENJSKEM. Porušeni cerkveni stolp je obnovljen in tudi 4 zvonovi spet pojo v njem. Župnjišče še ni popravljeno in tudi lilš je prav malo. Župnika ni. Vse delo opravlja upokoieni duhovnik Krane Kralj.
Iz Kanade se je vrnil Frkulj Matija, pa sv menda že nič več ne počuti tako kot prvi dan. ko je mislil, da se lahko tako obnaša kot v Kanadi. Reči si pa ne upa nič, ker se je v past sam ujel.
CERKLJE PRI KRANJC. V farovžu je zobna ambulanta.
ŠENT VID NAD LJVRLJANO. župnišče je polno vojaštva. Župniku so pustili malo podstrešno sobico. Vse cerkvene knjige vodi sedaj država.
MARIJA NA ME.NGOIi.VH je poleg Svete Gor,. in Višarij najbolj priljubljena Marijina božja pot na Primorskem.
Z veliko slovesnostjo nadaljuje Ka-tiniska Marija svojo pot po Tržaškem in Goriškem v kolikor ni pod Jugoslavijo. Ob Marijinem obisku v sosednih vaseh so zberejo mnogi rojaki ob meji in od daleč prisotvujejo slovesinostiai.
MEDVODE. Pogorela je tovarna olja Zankl-Medič. Kdo je kriv? Zaprli so inženirje, obtožene sabotaže.
r
TRGOVCI NA NOTRANJSKEM — ŠPEKULANTI. V okra in Rakek so kaznovali trgovce: Ribič Erama Iz Cerknice ter Kunc Antona in Verbič Leona iz. Rovt nad Logatcem. Vsi ti so plačali denarne kazni in vsakemu je odvzeto blago, pa še pravica trgovanja za <1 mesecev. To je konec njih trgovanja. Istočasno beremo v “Lj. pr.’’, da čaka ista usoda Ožbolda Ludvika iz Pudoba, Krašovec Jožefo iz Lipsenja. Makusa Franca pri Sv. Trojici. Perušek Antonijo iz Vlševka in Škerlj Ivana, vinskega trgovca iz. Dol. Logatca.
METLIKA — BEIOKRANJSKI MUZEJ. Proštija in cerkvica sv. Martina sta določeni, da postaneta muzej slavne partizanske vojske v Beli Krajini. Muhasti Belokranjci si žele, da bi tudi sedanji režim kmalu prišel v — muzej.
IG PRI LJVRLJANI slavi na posebno izdaten način stoletnico ižanske revolucije. ko so zahtevali “frajost in glilinost’* in so porušili ižanski grad v letu IK4K, ob revoluciji. Obnovljeni grad so letos dvignili za eno nadstropje, da bo v njem mesta za 400 jetnikov. Včasih ni bilo toliko zločincev, da bi za vse ne zadostoval Žabjek v Liuldjani. Sedaj je pod ključem v Sloveniji kakih 10.000 oseb.
TRŽIČ. Zaprli so znanega tovarnarja Vbačiča in tri otroke. Iz Tržiča so izselili 30 družin.
VIPAVSKO. Birmovnnje je bilo napovedano za vipavske vasi. in sicer je bil določen za delitev sv. birme Mons. Toroš. ki je upravitelj tržaške škofije, v kolikor je prišla pod Jugoslaviio, ker je mons. Močniku zabran.ien vbod v Jugoslavijo. kjer je no cerkvenem pravu on škofov namestnik.
TRST. Zn strokovnega svetovalca slovenskih šol na tržaškem ozemlju je po odhodu dr. Srečka Baraga imenovan Or. Josip Jež, ki je bil nekaj časa lektor slovenskega jezika na rimski univerzi.
CERKVENO PETJE V E X A R NO DRŽAVI. \ “Ljudski Pravici’’, ljubljanskem dnevniku, se je Ivan Bratko pritoževal nad človeško nedoslednostjo, ker se dobe taki pevski zbori, ki pojo v cerkvi in na naprednih prireditvah.
PREKMl RVl SE PA N E D A J O UGNATI. Komaj 35% se jih je doslej vpisalo v OE. ženske pa celo nočejo nič slišati od AKŽ.
ZALOG PRI LJUBLJANI. Sedaj gradi- žitni silos, ki bo imel prostora za (idil vagonov žila. Preje so ga kmetje hranili v svojih kaščah, sedaj ga morajo oddati že v jeseni državi.
ŽVZENRERK. Na Dvoru so se antifašistične ženske organizirale tako, da so vstopile vse, kar hrez izjeme. Ravno nasprotno pa so napravile ženske v Stavči vasi, kjer ni vpisana niti ena.
ISTRA. OBSOJENI MENIHI. X Dajli p'-i Bujah je benediktinski samostan, kjer so bili menihi ohsoieni izdajalstva. Njihov glavni greh je bil, da so skrivali Živila. Dobili so po pet let. X'si so italijanske krvi. Če hi bili Slovenci, bi jim gotovo več odmerili.
OPČINE. \ Benetkah je umrl P. Leopold Daneu, duhovnik usmiljenih bratov, ki je mnogo let deloval v Kamliji pri Novem mestu. Rojen je bil na Opčinah. Italijani so ga leta 1042 pregnali v Benetke,	1
TRST. Motiš. Josip Macarol je v Skednju praznoval 80- god.
DOLJNA LENDAVA. Komunisti so prišli na misel, da je potreben “Dom igre in dela". Ta stvar je našla kaj enostavno rešitev. Kar nunam so zaplenili hišo, kjer so imele otroški vrtec. Nune pn so bile tako predrzne, da so odlašale izs< lilev. Zapovedali so jim, da naj gredo ven iz mesta. Pa so bili nekateri tako malo vdani in poslušni Titovemu naročilu, celo člani občinskega odbora, da niso hoteli nun vreči iz hiše. Slednjič se je to vendarle moralo zgoditi in Lendava lina sedaj že “Dom igre In dela".
BLED. Na dan Sv. Jožefa je 15 delavcev zaradi praznika izostalo od dela. Sv. Jožef je zapovedan praznik, žaga je zaradi tega stala in petletni plan je v nevarnosti, da ne bo v celoti izvršen. Za svarilo vsem tistim, ki so imeli tako predrzno misel, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi, so deli vse te pre-drzneže v časopise in jih seveda tudi primerno kaznovali.
CEROX'O. ‘‘Tovarišica učiteljica” hodi nn večer no hišah in gleda, kaj gospodinje kuhajo, in če ni morda kaj takega v loncu, kar hi na skrivaj prišlo iz Gorice. Tudi otrokom naroča, naj de-nuneirajo svoje starše.
ŠTANDREŽ. Ljudje počasi uvidevaio, kako je z osvoboditviio, katero so nri-nesii partizani. Tisti, ki so do leta I f>4.'$ nosili črno srajco, to so- Marvin Mit k“. Marxin Milan, Nanut Herman. Nanut Atilijo, Vučič Jože, Maraš Viljem in Beltram Doro, so sedai steber komunistične stranke. Zato je vas večinoma Volila proti.
LOKX'A PRI ČEPOVANU. Kot begunce je x Gradiški umrl Ferdinand X'in-kler, ki je bil lastnik hotela v Ixxkvab. Zapušča ženo in xcč otrok. Ril je vedino zaveden Slovenec.
PRST BOŽJI. Resničen dogodek iz soške doline, župan je prišel po nalogu višjih oblasti javiti župniku, da bodo za nas rej vsi člani kom. stranke civilno pokopani, brez duhovnika. Dal mu je tozadevni odlok v podpis. Pa je nekaj dni nato umrl prvi partijec, županov sin . . . X\sa družina je zahtevala cerkveni pogreb in oče je moral iti k župniku, ki mu je župnik nato pokazal odlok z njegovim lastnim podpisom. Pač ni mislil župan, koga bo zadelo. . .
KAKO MISLIJO DANES X' LJUBLJANI. Nekdo, ki je prišel x- Trst, pri-poveduje: “Navdušenje, ki so ga bili deležni pred tremi leti titovci, ki so prijezdili na belih konjih x- belo Ljubljano, okrašeno na vse mogoče načine, je do konca splahnelo. Kakor je bila Ljubljana x zastavah, ko so Titovi pristaši prišli, tako in še boli bi bila zavita v zastave, če hi odšli. Naj izginejo po tihem ali s hrupom. Ljubljana bi praznovala njihov odhod s pijanim veseljem. Tako so se zasovražili, tako je razpoložen je proti njim.
Stradajo vsi, zlasti pa pritiskajo na kmeta, da bi spravili iz njega zadnjo srago in zlomili njegov od por. X'isoki davki, ki jili nalagajo, so nezmogljivl. še zadnjim svojim pristašem bodo vzeli vsako veselje za delo. Pride čas, ko bodo morali spoznati, da se s silo ne da vsega doseči.
Strašno je vprašanje mladine in družim1. Mladino so ponekod tako odtujili družini, da moremo reči, da so družine razbit<‘. Oče se boji komunističnega sinu, mati hčere, da ju ne bi tožila pri Ozni."
NEKAJ MEST IZ ZNAČILNEGA PISMA IZ DOLENJSKEGA:	“Taki kot
sem jaz, moramo sedaj molčati. Hoditi moramo celo na sestanke, kjer udrihajo po nas, mi pa moramo vse potrpeti. Delati se moramo, kakor da nam je vse prav, drugače si brž na Grosupljem. Fante in dekleta po sili vpisujejo v svojo mladinsko organizacijo, kjer jih po svoje uče. V šoli otroci ne sinejo moliti pred poukom ali po pouku, tudi krščanskega nauka se v šoli ne uče, f/.n pa k samo ob nedeljah popoldne v cerkvi. Saj veš, koliko je to. Ubogi otroci! Duhovnika in cerkev moramo sami vzdrževati. Duhovnik nima ne plače ne bire. Kar mu ljudje sami prinese, od tega živi.
Za živež je pri nas trda. Vse žito razen koruze so kmetom pobrali. Za Božič ni bilo nikjer po hišah belega kruha. To imamo od vseh obljub, da pridejo s komunizmom novi časi. Novi so, toda samo veliko slabši. Zaradi davkov so ljudje čisto obupani. Kako naj plača kmet 15.000 Din davka pri naši revščini.
DVA POGREBA V GORIŠKIH BRDIH. VIPOLŽE. 10. marca sta se smrtno ponesrečila z motorjem Vlado Jakončič iz Vipolž in Sirk Lojze iz Hlevnika. Prvi je imel liO let in je bil ‘‘podžupan” v vasi. Padel je že 10-Ieten v rdeče mreže. Njegova plemenita mati, druga Monika, je kakor mati sv. Avguština svojega sina svarila, ga prosila in zanj molila, toda sin je bil trmast, Bog pa je uslišal materino molitev tako, da je ustavil njegovo pot proti irogubi. . . Mrtvega so prinesli tisti dan domov. Komunistična stranka je smatrala mrliča za svojega in je odločila, da ga pokopljejo brez cerkve. Mati pa je tedaj odločno stopila na noge in izjavila, da je sin njen in ona ga bo pokopala s križem in duhovnikom. Sin je bil grešnik in samo molitev mn more pomagati. Brez križa ne bo šel iz hiše. Na j pa kar doma zgnije. . .' Komunistično vodstvo v Solkanu je popustilo in dovolilo cerkveni pogreb.
V	čudnem pogrebu so nesli naprej rdečo zastavo, toda zvito, sledili so venci in parada komunistov, nato pa križ in pravi pogrebci z mrličem in domačini ter duhovnik kot običajno. Prvi del sprevoda ni šel v cerkev. Tudi na pokopališče so stopili šele, ko je duhovnik odšel. Tedaj pa so se vsuli na grob, kjer so imeli govore. Nesrečna mati je na jokaje prosila: “vsaj en očenaš zmolite za rajnega, ki je bil velik grešnik, da mu bo Bog odpustil."
V	HLEVNIKU so pa istočasno pokopali Lojzeta Sirka brez križa in z godbo.
TRST — UMETNIŠKA RAZSTAVA. Franc Gorše je v galeriji San Justo razstavil 32 najnovejših del.
ZAGREB je naštel 260.000 prebivalcev, kar pomeni 100.000 več kot pred 18 leti.
LJUBLJANA. Prostovoljno delo je dobilo nalogo modernizacije Dolenjske ceste od Karlovškega mostu pa do Ru-
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije
izvršuje
L U I S DANEU
PERU 8S2	T. A. 34 - 8405
PENSION “TRST”
Moreno 2831 — MAR DEL PLATA Rojakom se priporoča ANDRES FON Poceni in po domače
dnika. 800 “prostovoljcev" se je zbralo prvi dan. Med njimi je bilo 284 učiteljiščnikov. Drugi so bili uradniki. Delo se je začelo v nedeljo 14. marca. Vsak je dobil pisano potrdilo o udeležbi. Kdor takih potrdil ne more pokazati, pride lahko v precejšnje nevšečnosti. Zato ljudje tako radi hodijo na ta “prostovoljna dela”.
IDRIJA. Gradnja zadružnih domov nič kaj ne napreduje. Pravijo, da je temu kriv sneg. Da ne bo nesporazumov, so v Podlaniščah kar razdelili, koliko mora vsak kmet napraviti.
DOLINA LENDAVA. V živinorejsko zadrugo so poslali na delo nekatere izseljence, ki so se vrnili iz Kanade in Avstralije.
ŠMARTNO NA POHORJU. KLO je sklenil, da bo postavil “zadružni dom” na mestu požganega župnišča, škofija je pa odklonila dovoljenje za to z motivacijo, da je tisti prostor potreben za obnovo župnišča. Časopisje je nato napadlo škofa, da ovira gratibo doma; in vendar imajo kjer koli zemljo na razpolago!
LJUBLJANA. 7. marca je brzovlak razbil tramvajski voz na Gosposvetski cesti. Ubita sta bila dva potnika, 10 pa ranjenih.
AMBROŽEV TBG ho dobil novo obliko. Podrli bodo več hiš ter podaljšali Zarnikovo ulico do šentpeterskega mostu. Oh tej novi cesti bodo zgradili več trinadstropnih hiš, ki bodo imele 53 družinskih in «0 samskih stanovanj.
Dr. MILAN VIDMAR, znani slovenski šahist. je bil pozvan v Haag kot vrhovni razsodnik na turnirju za svetovno prvenstvo.
ŠENT JOŠT NA VRHNIKI. 30. jan. je OZNA potikala pri Kakijevih in odpeljala Jakoba in enega prijatelja, mater in deklo, pozneje so aretirali še ženo in eno sestro. Potem so spravili vse to v zvezo z Bitencovim procesom. Vse je oblast obsodila kot “izdajalce", ker se zanimajo, kaj se godi zunaj v svetu. Jakobov brat slučajno ni bil tedaj doma, pa je na srečo pri povratku iz opreznosti prisluhnil neznanim glasovom, ki jih je slišal. Kmalu je videl, da imajo čudne goste, ki so si pripravili dobro gostijo iz kokoši i n masti, ki so jo našli pri hiši.
TRBOVLJE. Za špekulanta sta bila proglašena trgovca Feliks Učakar v Katredežu in Dominik Bau v Jagnje-nici.
HOČE. Mesar Rudolf Uranjek je dobil 2 leti zapora, da bodo varna pred njim teleta, ki jih je bojda “klal na črno”.
LJUBLJANA. Nov izvršilni odbor: predsednik Maležič Matija, podpredsedniki Sitar Franc, dr. Modic Heli in Gorjanc Jožko. Tajnik Kovačič Leon in 13 poverjenikov: Maček, Kocjan, Podbregar, Pleško, Trtnik, Svetina, Brobež, Repič, Nebec, Rakar, Miklavič, Naglič in Puhar.
PREKMURJE bo imelo dober pride-
najboljši uspeh državni posestvi v Beltincih v Rakičanu.
PREBIVALSTVO LJUBLJANE tako narašča, da bo letos štelo že 120.000
Nameravajo potegniti tramvaj in trolejbus do Ježice. Nova Ljubljana se širi zlasti med gorenjsko in kamniško železnico.
MARIBOR. V aprilu je bila razprava proti “križarjem”, ki so bili organizirani v okolici Šent Lenarta v Slovenskih goricah. Nekaj fantov je bilo tako drznili, da so nadaljevali skrit oborožen odpor in sem in tja kakemu prevročemu rdečemu priganjaču katero zabrenkali. Pred njimi je vladal tolik strah, da so oblasti napele vse sile in so nekaj takih, ki so jih sumili, polovili. Seveda so bili vsi obsojeni za strah drugim, katerih je menda mnogo, ki so siti take oblasti.
TITOVGRAI). Na mestu Podgorice v črni gori, ki je bilo najbolj porušeno mesto, grade sedaj velike palače za bodoče glavno mesto dežele.
PRVA ZADRUŽNA DOMOVA sta bila postavljena v Cvenn pri Ljutomeru in v Preme ji na Primorskem.
ŠENT JERNEJ. Domačini se kav nočejo sprijazniti s tem, da hi prevzeli cerkveno zemljo, katero jim oblast ponuja. Seveda ne vsi! Tako da je časopisje napadlo župnika Alojza Fistra, ki zemljo še naprej obdeluje, in sicer nekaj nad hektar zemlje, katero je fari odvzela agrarna reforma po rdečili postava!?.
DRŽAVNI PRORAČUN za leto J!)48 obsega 125 milijard Din dohodkov in toliko stroškov.
KRISTUS NI ŽIVEL. V Ljubljani so upeljali uradno učno knjigo za zgodovino, v kateri stoji, da Kristus sploh žive! ni. Knjigo je spisal Rus Misulin in je sedaj učbenik v deželah, kjer hočejo vero iztrgati iz človeških src. Seveda je tako trditev mogoče postaviti samo tam. kjer ni svobodnega tiska, Kajti če bi imeli pravico povedati resnico, bi s stoterimi zgodovinskimi dokazi izpričali, da je Kristus res živel, res trpel, res svoj nauk oznanil in ljudi odrešil in tudi res od mrtvih vstal. Tajil so ga pa in ga bodo vedno tajili tisti, katerih življenje in modrost je taka, da se boje Kristusove sodbe in zato bi seveda radi sebe in druge prepričali, da je vera le — prazna bajka. Za Neronom, Diokiecianom, Voltairjem in Marksom je že veliko takih šlo v grob, ki so Kristusa tajili, pa bo šel tudi Misulin in drugi, Kristus pa bo svetil in vodil narode kakor že dva tisoč let in bo vodil k resnici in sreči tiste, ki bodo iskreno sprejeli njegove besede: moj jarem je sladek in moje breme je lahko.
PRIMERJAVA OB STOLETNICI. — Stoletnica revolucije leta 1848 daje povod, da mnogi primerjajo isto leto in letošnje. Pravijo:
Leta 18 bS so odpravili predpravice
lek sladkorne pese. Lani sta dosegla		
—•—	-	 Stavbe - načrti - proračuni - firma	!	ROJAKI IZ NOTRANJOSTI
v		Kadar imate opravka v Buenos
France Klajnšek		Airesu, se ustavite v HOTELU
je preselil pisarno in sedaj uraduje		"P A C 1 F 1 C O"
v ponedeljek, sredo in petek		kjer boste ceno in dobro
od 16 do 19 ure v		postreženi.
*		CHARCAS 769 — BUENOS AERES
		Lastnik:
Asuncion 4602 — T. A. 50-0724	I	ANTON BOJ A NOVIC
plemstva, 1948 nastajajo predpravice komunističnih vodij.
1848 je bila odpravljena tlaka, 1948 so komunisti vpeljali prisilno delo.
1848 je krnet postal svoboden, 1948 ga zopet spravljajo v kolhoze.
1848 so se ljudje borili za svobodo tiska, govora in vere, 1948 so komunisti vse to odpravili.
Tak je nanredek človeštva v sto letih — za železnim zastorom.
SEDAJ SO PA ŽE NA VRSTI. Pra-vijo, da revolucija žre svoje otroke. Tudi v Sloveniji se je to začelo uresničevati. V Ljubljani je bil proces proti 15 komunistom. Slovenski Glas jih je prikazal kot “fašistične krvnike, vzgojene agente gestapa”. . . Razprava je res dokazala, da so bili to, ni pa razprava pokazala prave slike njihovega celotnega dela, ki pokaže v pravi luči, kaj je komunizem in kakšne so njegove metode.
Tile so bili:	BRANKO DIEHL iz
Ljubljane, diplomiran filozof, glavni inšpektor za gospodarstvo pri Kontrolni komisiji vlade LRS; STANE OSWALD iz Beograda, kulturni geodetski inženir, pomočnik ministra industrije FLRJ; KAREL BARLE iz Ljubljane, inženir kemije, sekretar ekonomske komisije pri CK KPS; JANKO PUFFLER, steklar, direktor tovarne stekla v Hrastniku; MARTIN PRESTERL iz Gradca, učitelj, časnikar in lastnik založbe v Gradcu; BORIS KRAJNC iz Ljubljane, inženir kemije, docent na univerzi; MILAN STEPIŠNIK, inženir kemije, di rektor tovarne “Industrija metalnih polizdelkov” v Slovenski Bistrici; VLADIMIR LIČEN, profesor kemije, direktor kemične tovarne v Medvodah: PAUL GASSER, italijanski državljan; HILDEGARDE HAHN iz Dunaja; MIRKO KOŠIR iz Ljubljane, univerzitetni profesor, zaposlen kot honorarni predavatelj za osnove družbenih ve<l na akademiji upodabljajočih umetnosti; OSKAR J VRANIČ, generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve vlade FLRJ v Beogradu; PETER ČORIČ, trgovski pomočnik v Petrinjah, tajnik okrajne zadruge; RAMO BE-VRIŠEVIČ, grafičar iz Beograda, strojnik v tiskarni ‘‘Borbe"; JOŽE BENE-GALIJ, steklarski pomočnik v tovarni stekla v Hrastniku.
Iz navedenega je razvidno, da so večinoma zavzemali v sedanji Jugoslaviji visoke položaje. Iz njihove zgodovine je pa znano, da so delovali v službi Gesta-pa kot zaupniki KP. To ni nič novega. Po komunistični morali ie laž. tatvina, uboj, požig in kateri koli zločin dovoljen in celo junaški, samo če služi glavnemu cilju: upostavitvi diktature proletariata.
Navedeni so bili pač sposobni za naj-ogabnejša krvniška dela v gestapovskem taborišču, kjer so bili krvniki zato, da so spravljali s pota zavedne antikomuniste in izvzemali komuniste. Njihovo delovanje je strahotna ilustracija komunističnega nečloveškega dela in dokaz bratstva med Gestapom in Ozno.
Toda navedeni so prišli v svojih zločinih že do tiste mere, da se jim je zagabilo nadaljevanje tega krvniškega dela in ker slutijo, da se utegne neki neki dan položaj zaobrniti, so začeli nastavljati tudi druge mreže. Sprevideli so. da način, kakor danes dela oblast v Sloveniji, ustvarja vsak dan večjo nezadovoljnost, zato so pač, zvesti svoji izdajalski in podli naravi, začeli navezovati stike zunaj v svetu, s katerimi bi reševali kožo, kadar bi se jim zamajali stolčki, na katerih so mehko sedeli. Z njimi so se zapletli tudi nekateri neju-goslovani.
Pravoveren komunist bo rekel: vidite, kako je naša oblast poštena, tudi svoje lastne ljudi kaznuje.
Toda to modrovanje je zgrešeno. Komunistična oblast s tem Ie dokazuje, kalte umazane ljudi j e sprejemala v svoje delo in kako podle so komunistične maniro. Istočasno pa postaja tudi jasno, da komunizem nima poštenih in zanesljivih ljudi. In takim voditeljem naj narod zaupa!
Vsi navedeni so bili vse do zadnjega smatrani kot cvet stranke in hrbtenica državnega delovanja.
Poročila prihajajo, da se tudi v Zagrebu in Belgradu že vrše slični procesi pjroti vidnim javnim delavcem, ki so bili zapisani kot izbrani člani stranke.
Pravi vzrok temu čiščenju je pa v tem, ker petletni plan ne napreduje niti od daleč tako, kot so si to zasanjali njegovi očetje. Da bi vrhovna oblast zamaskirala svoj polom, ie treba poiskati nekje krivca. Preganjanje antikomunistov. reakcionarske duhovščine in koloradskega hrošča nikakor ne more zadostno opravičiti nezmožnosti glavnih tvorcev narodnega blagra, ki je vsak dan bolj očitna. Treba je poiskati krivcev v aparatu samem. Upajo, da bodo s tem za nekaj mesecev spet potlačili nc-raznoloženje, ki je vsak dan večje.
Toda ni dvoma, da je to šele začetek čistk. Petletka bo na papirju gotovo lepo izaledala, le ljudje bodo lačni in raztrgani in peš bodo hodili v Ljubljano, če jim bodo seveda sploh pustili kam od doma in iz tovarne.
Vsi obsojenci so prejeli zasluženo nagrado. 1 1 iili je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na več let ječe.
Pravijo, da se utegne zgoditi, da pride celo ministrica Tomšičeva pred sodišče. Sodijo, da se ji je nasilstvo, ki ga počenjajo nad narodom, že zagabilo in je kar izginila iz javnosti.
MILAN STEPIŠNIK je bil več kakor pravoveren komunist. Stanoval je v začetku vojne na Rudniku. Tam so župnika Karla Zajca obsodili na smrt, toda domači komunisti zločina nad župnikom niso hoteli izvršiti. Stepišnik je nato poslal drug oddelek partizanov, ki naj župnika likvidira. Ko je on za to zvedel, se je seveda pravočasno umaknil in je še danes živ v begunstvu. Njegov krvnik je pa sedaj dobil zasluženo plačilo.
ČRNIČE. Lani je gozdni požar uničil zelo veliko lesa pod Čavnom. Ker je treba rešiti ogoreii les in pa tudi zaradi silnega izsekovanja, so napravili sedaj :$ km dolgo žično železnico, po kateri vozijo les do postaje. Trnovski gozd, firštovi in nekdanji idrijski gozdovi kar ginejo pod sekirami. Oblast potrebuje tujih deviz in jili more dobiti le za prodajo gotovega blaga.
Novomeški kanonik, -J-šTEFAN TRŠKA R, je odšel po zasluženo nebeško plačilo dne 8. aprila 1948. Rojen je bil v Sostrem pri Ljubljani 1872. Duhovnik 1913, 18 let župnik v Šmihelu pri Novem mestu, po 1932 kanonik.
V	MAKOLAH NA ŠTAJERSKEM se je poslovil o dsVeta -j- FRANC ŠEGULA, duhovni svetnik in župnik. Pogreb je bil 19. aprila v Makolah.
-j- ALOJZ ZAMUDA, duhovni svetnik in župnik na Črešnjevcu je umrl v mariborski bolnišnici 9. aprila. Pokopan je bi! na Črešnjevcu 12. aprila.
Dr. MATIJA HOČEVAR, bivši zdravnik v Domžalah, se je preselil v večnost in bil pokopan v Ljubljani v torek ti. aprila,
V	ZGORNJI POLSKAVI so izgubili učitelja + MATKO JANŽEKOVIČA. Pokopan je bil na Pobrežju v Mariboru 13. aprila.
Elektrika je ubila 9. aprila na ČRNUČAH dva delavca državnih elektrome-
haničnih delavnic na Črnučah. Nenadno sta tako zapustila svet Janez Tomšič iz Spodnjih Gamelj in Ivan Golob iz Črnuč.
NOVI ČASOPISI. — V Sloveniji so sedaj komunisti ustanovili vrsto krajevnih listov z namenom, da svojo propagando bolj prilagode krajevnim potrebam. Tako je v Ljubljani poseben listič “Gradimo" za mesto in ljubljansko okolico. V Celju imajo “Celjski tednik", v Mariboru “Vestnik", na Jese-nisalt ‘‘Jeseniški kovinar", v Trbovljah “Zasavski uradnik” in na Goriškem "Nova Gorica." Vsak od teh tednikov piše o krajevnih zadevah, toda vedno samo s stališča propagande.
KARMEN. — Iz ljubljanske bolnišnice nekdo poroča sledeče: Bilo je na ženskem oddelku. Iti-letna Karmen prosi: “Tovarišica postrežnica, pokliči mi duhovnika." — “Saj ne boš umrla", jo tolaži postrežnica. Karmen ra: “Rotim te, pokliči ml duhovnika, štiri leta sem bila v gozdu. Po vaših naukih sem živela. Velika grešnica sem. Dajte mi duhovnika." Postrežnica je skomizgni-la z rameni in odšla. Vstopil je zdravnik. “Prosim leo. tovariš zdravnik, naj pride duhovnik!” Zdravnik govori: “Toda Kaimen, saj ni tako hudo. Ne boš umrla. Duhovnik bi te samo razburil, škodovalo bi ti.” Trpinka je tedaj videla iti preko hodnika eno izmed dveh sester, ki sta takrat še delali v bolnišnici. “Sestra usmiljenka, sestra usmiljenka"’, je klicala reva, med tem ko so druge bolnice solznih oči in globoko presunjene opazovale to borbo za Roga. “Sestra usmiljenka, pri Rogu vas prosim, naj pride duhovnik.” Usmiljenka se je obrnila k zdravniku: “Ali sme.n? Saj ne bom kaznovana kot zadnjič, ko je prišel duhovnik, ne da bi bolnik nato umrl.” Zdravnik je molčal. Usmiljenka je hitela k vratom, n tam ji je nekdo zastavil pot: “Nazaj, duhovnik ne sme sein!” Dve uri potem je Karmen umrla brez duhovnika.
franc OZVATIč umrl. 12. marca je Rog »oklical k sebi v š MARTNEM v Rožni dolini na štajerskem župnika in duhovnega svetovalca mariborske Škofije Franca Ozvatiča, v 73. letu.
V	CELJU je zapustil solz.no dolino profesor v pokoju -j- JOSIP KOŽI H. Pokopan je bil 10. marca. Mnogo let je bil redsednik Dijaško kuhinje pv Celju.
JOŽE SMRTNIK, ravnatelj Celjske posojilnice v pokoju, je bil pokopan v Ljubljani 10. 'marca. Njegovo ime je b iio nrecj leti zelo znano v sokolskih vrstah.
NA IGU PRI LJUBLJANI je odšel po plačilo MATIJA MENCEJ, bivši župan na Igu. dokopali so ga 8. marca.
V	JERVZALEMU V SVETI DEŽELI je prestalo biti dobro srce misijonarja
ADOLFA ČADEŽA. Po daljšem bolehanju ga je vzel Bog k sebi 10. januarja. Rojen je bil na Trati v Poljanski dolini pred 70 leti. Mlad je stopil v frančiškanski red, v potresnem letu zapel novo mašo na Rožniku pri Ljubljani. Kot duhovnik je služboval nekaj časa v domovini, potem pa odšel kot misijonar v Carigrad in od tam v Aleksandrijo. V Egiptu ga je zalotila prva svetovna vojna, ki jo je moral kot avstrijski državljan skoro celo prebiti v angleški internaciji na Malti. Najdalje je v Palestini služboval v Jeruzalemu kot predstojnik zavoda, kjer je nastavljena frančiškanska svetopisemska šola, blizu kraja Jezusovega bičanja. Svoje bogate doživljaje je opisoval v starejših letnikih frančiškanskega klasila “Cvetje.” Njegovo truplo počiva na Si-jonu, k jer imajo frančiškani kot “varuhi svet« dežele" eno svojih svetišč.
Agenda de Navegaciön
Antigua C'asa fundada en 1904 Cnrrosponsalos en toda 1 talin I’asajes do ida y llamada B1ENOS AIRES — GENOVA
SAN MARTIN 326	T. A. 31-0231
DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA
Pakete za Slovenijo, Gorico, .Trst, Avstrijo in ostalo Evropo naročite pri
AJJUfiO B^ULLER, 25 66 Hay) 305
6. nadstropje Of. 655 — T. A. 32-0737
Zahtevajte sezname paketov in cen Kava, sladkor, riž, čokolada, obleka in druge potrebščine
iz Švice in Danske naslovniku
PERIODICO SEM AN AL aparere los (Mas 3 - 10 - 17 y 24 de rada mes.
Dedi rado exclusivamentc a la Industria Iiechera j a la G ran ja.
Consultorio Tčcnico, Industrial y Veterlnario -Anälisls, etc.
GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECTO DE LA SVSCRIPCION $ 10.— AXI ALES Redacciön y Administration:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
RECREO EUROPA”
RIO CARAPAOHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1 otroci $ 0.50.
T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA.
NAČRTE ZA STAVBO IN FIRMO
VITO GABRIJELČIČ
TEHNIČNI KONSTRUKTOR
— OBRAS y CLOACAS
Baigorria 4823	T. A. 50 - 308.>
“LA VIDA ESP I R I TU AL”
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
]urh BDonni
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1 9 2 3 — A L S I N A — 1926 T. A. 47, Cuyo 6894
A M A R O
MONTE	CUDINE
A Z A r R A N
I	MONTE	CUDINE
CALIDAD V BENDIM1ENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $•	BELGRANO	2280
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
i' O T C I A V A
San Martin 608 — Tel 31-5440 — Florida 806
p S £
59:
c o
U 5
TARIFA REDUCIDA Conresičn 2580
DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE
Advokat
Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 N" S 3 - La Plata T. A. 2« - 2258	Tel. Paz 2004
\ OG d.INV NA HRVATSKEM jr umrl 4. febr. \ bolnišnici duhovnik ljubljanske škofije -J- IGNACIJ OBER-STAR, nazadnje župni upravitelj na Plemenitašu v senjski škofiji. Rajni je bil doma iz Ribnice. Po nekaj letih službovanja v domači škofiji je odšel na Hrvaško, kjer je bil večinofna \ škofiji Senj.
POSTNA PASTIRSKA LISTA slovenskih škofov v Jugoslaviji. Ljubljanski pomožni škof, Anton Vovk, je obravna-
val v svojem pastirskem pismu dolžnost verske vzgoje in verskega pouka. Mariborski pomožni škof, Maksimilijan Držečnik pa ie vernikom za post poslal pismo o molitvi, škof Ivan Tomažič, ki je ozdravil od svoje bolezni, dostavlja opomine k stanovitnosti v veri. Obe | list irski pismi sta torej zelo času primerni, ko je tolika nevarnost, da. bodo otioci vzgojeni pod vplivom novih političnih gospodarjev n ekvščansko in ko je tudi tako velika nevarnost za odpad od vere,
LJUBLJANSKA ŠKOFIJA ima letos i stari domovini tri novoinašnike, ki bodo prejeli tnašniško posvečenje dne t. julija. Ti so: Janez. Mrljak iz. župnije Gorenji Logatec, Franc Zaplata iz. župnije Litija in Mihael Zevnik iz. župnije Cerklje na Gorenjskem.
Talleres Graticos “Cördoba” Gutenberg 3360 - 3 5-6-191 s