PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XXV Subscription 16.00 Tür Chicago, m., petek, 25. novembra (November 25), 1832, Uredniški in upravniiki proitori: Ml7 8. UwndaU Ay. OttlM Of Publico t i OBI MIT South Uwndok Are. Tokphoa*. Roekw»U 4004 STEV.-NUMBER 278 Konferenca v Beli hiti se je izjalovila Roosevelt odklonil «odelo van je v akciji za Hpvizijo vojnih dol-gov. Novoizvoljeni predsednik ne verjame, da zavezniške države ne morejo poravnati svojih obveznosti v Ameriki AMa za prenesti!» «fe* m« ostia bebati v angleškem parlamentu Washington, D. C., 28. nov.— Na konferenci med Hooverjem in Rooseveltom v Beli hiši je slednji odločno odklonil sodelovanje v akciji za revizijo vojnih dol-gov. Predsednik Hoover se je zaman trudil, da pregovori svojega naslednika, naj kooperira z njim v poskusih, da kongres ponovno prikliče v življenje komisijo, katera naj bi vzela vpraša-nje zavezniških dolgov v pretres. Roosevelt je odločno vztrajal na svojem stališču, da se ne bo pridružil nobeni akciji pred četrtim marcem, ko nastopi svojo pozicijo kot predsednik Združenih držav. Vso odgovornost glede reševanja problema vojnih dolgov mora do tedaj nositi sedanja administracija in sedanji kongres. Novoizvoljeni predsednik je dal razumeti, da ne verjame, da ne bi mogle evropske države poravnati svojih obligacij v Ameriki, ki predstavljajo le od dveh do treh odstotkov vsote v njihnih letnih proračunih. Po končani konferenci, ki je trajala dve uri, je Hoover podal izjavo, v kateri pravi, da je bil napravljen korak naprej in da se bo danes o vprašanju vojnih dolgov posvetoval z voditelji kongresa. Kasneje so je zvedelo, da je Hoover podal to deklaracijo na svojo roko» ifeer se Roosevelt ni hotel pridružiti skupni izjavi. Ko je bil Roosevelt vprašan o tej zadevi, se je začudil, toda odklonil je komentar. Po konferenci v Beli hiši se je novoizvoljeni predsednik sestal z demokratskimi člani kongresa v hotelu Mayflower. Roosevelt jih je informiral, da ni dal nikake obljube Hoover ju in da ne bo tudi njim diktiral, kakšno stališče naj zavzamejo o vprašanju vojnih dolgov. Dosnalo se je, da tako demokrati kot republikanci nasprotujejo reviziji vojnih dolgov. Ker ni upanja, da bi Hoover dobil podporo v kongresu, bo moral odkloniti apel Velike Britanije, Francije, Belgije in drugih držav, ki urgirajo suspensi-jo obligacij, katere znašajo krog 126 milijonov dolarjev in zapadejo 16. decembra. Konference v Beli hiši sta se udeležila tudi zakladničar Ogden L Mills in profesor Raymond Moley, Roosevoltov svetovalec in župnik. Zvedelo se je, da je Hoover podal alarmantno sliko ekonomskega kaosa, v katerega l*> pahnjen ves svet, ako ne bodo Združene drla ve olajšale bre mena državam-dolžnicam. BtolU-« predsednika je, da bo Amerika prav tako občutila težke posledice kot evropske države. Hoover je rabil sli&ie argumente, ds pridobi Roosevelta za *<>delovanje, kot v mesecu juniju I mi, ko je pozval demokratske voditelje v kongresu, naj ne izrečejo za moratorij na evropske dolgove. Njegova tak-tika se je takrat izkazala za u-M**no, toda sedaj je situacija drugačna. Opozicija proti revi *>ji vojnih dolgov je močna, ker prevladuje mnenje, da evropski dolžniki, zlasti Francija, ki ima v*liko zalogo zlata in troši velike v">t4» Z* oborotevanje, lahko po-ravnajo svoje obligacije v Ameriki. Obramba izbrala okraj Birmingham * «ovo obravnavo. Ob-tožence bodo skušali dobiti na prosto New York. — (FP) — Od-vetnik Mednarodne delavske o-brambe Joseph R. Brodaki, je naznanil, da je v zadevi acotts-borških zamorskih fantov zago-vornlštvo vložilo prošnjo sa pre-mestitev nove obravnave v okraj Birmingham, Ala. Podvseti so bili koraki, da se obtožence takoj premesti iz smrtne celice,, kjer se nahajajo že nad leto dni.| Obramba jih bo tudi skušala dobiti na svobodo pod poroštvom. Birmingham je sredilfe velike jeklarske industrije na jugu in ga zagovorniki smatrajo za najbolj pripraven kraj za novo obravnavo, katero je odredilo zvezno vrhovno sodišče. Odvisno pa je od državnega sodišča, Če bo pristalo na premestitev v predlagani okraj. Brodski je poudarjal, da je potrebna velika masna akcija v interesu teh fantov. Brez te bo-! do jetniške oblasti zavlačevale s premeščenjem jetnikov it smrtne celice in tudi na prosto jih bo težko dobiti pod varščino. Zagovorništvo sedaj zbira podatke, s katerimi bo skušalo dokazati, da je pri prvi obravnavi obstajala zarota, ki je imela namen linčati obtožence. Proeeku-torja bodo skušali tudi prisiliti, objavi pismo Ruby Bateeove, glavne priče proti obtožencem, v katerem je neki prijateljici zaupala, da ni bila napaden*^x> zamorskih fantih in da je proti njim nastopila na prigovarjan je oblasti. Laborit Lansbury osnačil prestola! govor sa humbug. Mac-Donald obljubil permanentno eoladjo bresposelnooti London, 23. nov.—Kralj Jurij je včeraj otvoril parlament s o-bičajninv ceremonijami, toda kakor hitro ae je odatranil is zbornice, je nastala viharna debata o problemu brezposelnosti. Tega vprašanja se je dotaknil kralj v svojem prestolnem govoru in pozneje premijer Mac-Donald, ko je tolmačil poelancem vladno politiko. George Lansbury, voditelj la-boritske stranke, je izzval vihar, liko je Izjavil, da prestolni govor ne zasluži upoštevanja v parla-||mentu in da se ga ne bi smelo Iti v kraljeve roke. Starodavne ceremonije z vsem iljajem in bleskom je Lansbury I izkoristil za tekst v svojem govoru. "Rad bi poslal kralja in Nova zakonodaja proi kongresom Razvila se je močna agitacija i uveljavljen je davka na blago Washington, D. C. — (FP) — Dasi je bilo večje število reakcionarnih kongresnikov in senatorjev poraženih pri zadnjih volitvah, bodo vseeno podvzeti koraki, da kongres na kratkem za, sedanju, ki se otvori v decembru, uzakoni načrte za naloiitev davka na blago. Znano je, da se s temi naprti strinjajo bnrbons« demokrati, ki urgirajo, ntj se daVek na blago uveljavi le začasno, sa prihodnji dve leti, da se tako preizkusi njegtf* učinke. Akd se to zgodi, bo morala biti postavljene ogromna mašinerija za izterjevanje tega davka. To bi pomenilo velikanske stroške in odpoklic zakonov o dohodninskih davkih. Progresivni elementi v obeh zbornicah so proti temu, da bi ae davčno breme preložilo s pleč >ogatinov na rame širših slojev. Ameriška delavska federacija se je tudi postavila v opozicijo in dvomljivo je, da bi bila taka za-konodaja sprejeto na prihodnjem zasedanju kongresa. njegove komornike v moj dis-trikt, da bi se prepričali o veliki revščini med brezposelnimi," je dejal. "Prestolni govor je velik humbug in norčevanje iz brespotelnih." j Prestolni govor, katerega je kralju izročil lord Bankey, je vseboval med drugimi naslednje odstavke: • "Veliko Število mojega ljudstva ne more dobiti dela in ta situacija me ailno žalosti. Brezposelnost, kakršno poznamo te val let« je nedvomno naš najres nejšl problem. Zlasti me žalosti, tor mnsfb mladih fgiMr» in žensk ni Imelo še nikdar v nji hovem življenju prilike do stal nega zaslužka. Po mnenju mojih ministrov mora vsaka provizija v prid brezpoeelnim vsebovati ne samo materialno pomoč, temveč tudi moralno, da se tako prepreči demoralizacija. "MoJa vlada se zaveda resne situacije in bo storila potrebne korake za olajšanje brezposelnosti." V sličnem tonu je govoril tudi premijer MacOonald. Izjavil je, da bo njegova vlada napela vse sile, da najde permanentno solucijo brezposelnosti. . Laboriti v parlamentu so večkrat ustavili premijerja z medklici, ko je govoril o problemu brezposelnosti in o ovirah, ki se stavijo sklicanju svetovne eko-j nomske in finančne konference, katera naj bi vzela v pretres pereča vprašanja in uttfarlla p* goje sa vrnitev proaperitete. i ■flÜMlHMMMHHHtj'' «Ki/Hfll Sovjeti poravnali svoje obveznosti Ameriške firme prejele 37 milijonov dolarjev v tem letu i New York. — (FP) — V prvih dveh tednih tekočega meseca je Amtorg Trading Corp., sovjetska trgovinska organizacija v Ameriki, plačala ameriškim to-varnarjem aa poljedelske stroje, ki Jih je naročila v zadnjih treh letih na bati dolgoročnih kreditov $9,600,000. V tem letu je sovjetska Rualja Izplačala že $87,000,000 ameriškim firmam. Vse svoje obligacije v Ameriki je poravnala in nihče nt izgubil niti centa. Značilno je dejstvo, da je A-merika prejela >še visoke vsote baš v času, ko lo Velika Britanija, Francija in Belgija naana-nile, da ne moreJij^oravnati svojih obligacij v Ameriki in so vsled tega apelirale na ameriško vlado, naj revidira vojne dolgove. Sicer Je med aaveaniškimi in sovjetskimi dolgovi razlika, kajti prvi predstavljajo vojne obligacije, drugi pa komercialne, vendar se mora pri tem upoštevati dejstvo, da bo vse industrije v Sovjetski uniji pod državno kontrolo In so kot take dobile kredit pri ameriških tovarnarjih. Druga razlika je fakt, da ame-riška vlada ni odobrila kreditov, ki jih Je dobila sovjetska vlada pri ameriških firmah, dočim je državni department odobril sa-dohtnice evropskih vlad, ki sedaj ne morejo poravnati svojih ob-veanosti v Združenih državah. 8edaj so v teku poskusi, da se najde pot sa povečanje trgovi-ne med Sovjetski unijo in Združenimi državami! Polkovnik H. U Cooper, ki ja *etatil načrt za konstrukcijo ogromnih naprav ob reki Dnieper in vodil vsa de-la, je nedavno izjavil, da bi trgovina znašala krog ene milijarde na leto, ako bi sovjetska vlada dobila potrebni kredit v Ameriki. V zadnjih tednih so sovralnl-ki sovjetske Rusije širili govorice, da sovjeti ne bodo mogli poravnati svojih obveanosti v A-merlki. Ta propaganda je imel^ škodljive posledice, toda sedaj, ko so sovjetske Industrije porav nale svoje obligacije, Je upanje da bodo dobile nove kredite. N JujtoMlaviJI bode moHM sa vr »>le% prosper II eis v Ameriki | Heigrad, 28. nov. — V vaeh pravoslavni cerkvah v Jugoslaviji i>odo prihodnjo nedeljo molili im vrnitev proaperitete v A m*"ki. Kanadski Škot Msrgsrijt vodil verske Obrede v bel-rra«Ukl katedrali. Jugoslovan-•ko , a »opis je piše, ds je depress w\o udarila jagoetovanske aa« ijenet v Združenih državah. Odškodninska toflfca proti policiji CWcmoT- frroti policiji in administraciji Melrose Parka je bila vložena odškodninska tožba sa deset tisoč dolarjev. Tožbo so vložile tri žrtve policijske brutalnosti v zvezi z demonstracijami delavcev na prvega maja 1.1. Napoveduje Ispremembe v Iml grarijskl politiki Washington, D. C. — Ker sta bila Albert Johnson is Washing-tone in A. M. Free i* Kalifornije, kl sta ponovno kandidirala v korttfN* poražena pri zadnjih volitvah, ae pričefcuje, ds bo tr dovedlo do Ispremembe v Imlgra-cijski politiki Free in Johnson iL bila namreč člana ImlgracIJ-skega odseks nlžjs zbornice |r sta vedno astro nastopala prst progresivnim In radikalnim osebam, ki so nastopile kot priče nt rfssltšanjth o zadevah, ki bo M tikale omiljenjs naselnlšklh zakonov. REŠEVANJE VLADNE KRIZE V NEMČIJI Hitler apelira na Hlndenfeurga. naj revidira pogoje. Fallot!*, ne čete apet pan» d i rajo po ulicah. Aretacije komuntatov Berlin, 23. nov. — Adolf Hit-ler, voditelj nemških faliatov, je včeraj podal ltjavo, v kateri pravi, da ne more sestaviti nove vlade pod pogoji, katere mu stavi predsednik Hindenburg. Poslal je nov apel predsedniku, v katerem ga urglra, naj revidira svoje stališče in mu s to» da priliko, da se povtpne na vladno krmilo kot kancelar. V svojem apelu Hitler pojas-njuje, zakaj ne more sprejeti pozicije kanoelarja na podlagi Hindenburgovih pogojev. Njegovo delo bi bilo ovirano, kar ne bi mogel isvajati rekonstrukcij-skega programa fašistične stranke. Včeraj so Je Hitler posvttoval voditelji političnih strank a namenom, da jih pridobi ta sodelovanje. Pri njem se Jo oglasil tudi Hjalmar Schacht, bivši predsednik državne banko. Po (onferenci jo Schacht lijavll, da edino Hitler lahko organllira stabilno vlado kot načelnik najmočnejše politične stranke v Nemčiji. Fašistične napadalne četo, ki se v zadnjih tednih niao prikazovale v javnosti v svojih uniformah, so se sedaj spet pojavile na ulioah. Politični krogi so saradi tega vsnemlrjeni in ao boje isgredov. V Ludwlgzhafenu jo prišlo veš je büke med fašisti in munlsti, v kateri jo bilo lest fr* teb ranjenih. Policija jo aretirala 16 komuniatov na obtožbo podžlganja na nemire. Babice aa Češkem anaUvkale Praga, 23. nov. — Češke matere ne bodo moglo več pripovedovati tvojim malim, da štorkljo prinašajo otroke. Babies, ki to orgtnitlrane v tvoji unüi, to ntmreč zastavkale kot jfotest proti nitki plači, Včeraj to priredile velike demonstracije in nosile ratne napise, s katerimi bo opoiorile javnost na svojo zahteve. I Notranji minister jo naznanil, da bo upošteval lahtava In pod vzel potrebna korake za o-ajftanje položaja. Avstrljako-offrska trgovin*a i *f a Iii pogodba ž ^ Dunaj, tt, nov. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko glade sklenitve trgovinska pogodbe oo bilty včeraj saključeniu.AVitrlj-»ki podkanceltr Kduard Winkler to jo včeraj vrnil na Dunaj iz Budimpešta in naznanil, da bo na podlagi novo pogodba Ogrska lahko ImportIrsla it Avstrije «a tO odstotkov več isdalkov kož Avstrija Iz Ogrske. Garner obljubtye legaliziranje piva m mmmammm Prepričan je, da bo kongres a-mendtral Volsteadov zakon na prihodnjem zasedanju Washington, D. C.. 23. nov.— John N. Gamer, predsednik nižje kongresne zbornice In novo-izvoljeni podpredsednik Združenih diiav, je itjavil, da bo napel vte tile, da dežela dobi pivo še to tirno. Napovedal jo, da bo kongrea amendiral Volsteadov zakon na svojem kratkem zasedanju, ki te otvori fi. decembra. "Prepričan tem. da bo nižja kongretna zbornica legalizirala pivo," je dejal Garner. "Opozicija proti temu bo le v tenatu, toda več senatorjev la južnih držav jo revidiralo ovoje stališče in Jo gotovo, da so bo tudi višja zbornica izrekla za legaliziranje piva. Predloga o legalltiranju piva, ki bi vsebovalo štiri odstotke alkohola, bi bila po mnenju Garner ja v soglasju t določbami konstituolje In taka aakonodaja bi prinesla vladi od 260 do 300 milijonov dohodkov na loto na davkih. Ako se bodo raamere Iz-boljšale In bo pivo legalizirano, tedaj ne bo potrebno odrediti no-vih davkov, ja dajal Garner. Maxiaa raivkalfa v itavb- ai Mittrlll MSB >|l : S. K (,'iA .v- ««^W*«» . * * A\;, Nova moadna lestvica, ki jo je določila kamini ja v Ban Fran eisen, predviduje znižanje ta dvajset odetetkov Ä Francisco, CaL — (FP) vani nepristranski meidni odbor ja ladolal moodno lestvico ta strokovno unijo v tam motto. Lestvica vstopi v veljavo prihod-njo leto In predviduje redukcijo mezd ta dvajtet odttotkov. Mnogo strokovnih unij jo le letos prlttalo na metdne redukcije In to bodo telo udarjeno. Nova lootvlca bo ootala v veljavi toliko čata, "dokler bo ratmere no izboljšajo," Člani motdnega odbora to priznali, dt no moro biti govora o garancijah llvljentke meade, ker mnogo gradbenih delavcev dela lo par dni v tednu. Vte, kar Jo mogočo doeečl v obstoječih okol-nostih, Jo metda, katero lthko Izučeni dolavol tahtovajo In Jo upanje tudi, da Jo bodo dobili. Unije bodo nedvomno rstlflol c I rale novo lettvioo, ker Jim drugega no preoetaja. Sttvblntke aktivnosti v San Francisco In drugih kalifornijskih mestih so v tam letu padle za polovjoo primeri x lanskim lotom in pooled Sa Js velika brotpooolnoot med gradbenimi dolavol, i «Mrli pomešal Illinolskl 8pringfield, III., 28. nov.—Višja zbornica Ulinoiske legislature je na svoji seji, ki je trajala do danes zjutraj, sprejela zakonodajni program U pobijanje oeae med brezposelnimi. Program u-ključuje predlogo o bond nI isda- jl v vsoti $17,000,000 v člkalks« okrsju in predlogo zs u veljav-1 l jen j« davka na blago v poss- meznih okrajih. ft Is« je Wo glavno delo *o-trtogs Izrednega zasedanja dr-tovne legUlatura konlan^wr! je prejšnji daa spodnjs zbornica odobrile pomožni Progrsm. f> snutki ss pomoč bratpoeew] bedo sedaj f^^ff^T ju la pričakuj« se, da jih bo ■m so vralajs dotavri na ; Kagdakl mri v Mask v L Moskva, 86. nov. — Louit En-gdahl It Now Yorka, predtednlk Mednarodne delavske obrtne In I eden komunističnih voditeljev Združenih državah, ki Je bil ta-I dnjo mesece na obtoku v Sovjetski uniji» Jo včeraj umrl ta pljučnico v Moskvi. Njegovo truplo bo Jutri upepeljeno t velikim eeremonijami. — (Engdahl Jo bil prod rusko revolucijo telo ak-i tlven v ameriški socialistični stranki In med vojno Je bil s kongresnlkom Bergerjem vred obsojen na 20 let zapora zaradi protfvojnih aktivnosti.) ^ zahteve abe- rlske delavske federacije Onpnlzlrano delavstvo bo vodilo borbo za uveljavljenje zavarovanja proti breaposelnoatl, je dajal Green Cincinnati, O. — (FIP) — A-merlška delavska federacija je po besedah njenega predsednika Wllliama Greena "v ootri boitl proti pomanjkanju." Oči amerUke mate gledajo nt nat," je rekel Green v otvoritvenem govoru delegatom, ki so prišli na konvencijo federacije. "Zbrali smo te tukaj, da delamo za delavstvo. Upamo, da bo našo dolo rodilo uspeh« ln pripomoglo k rekonstrukciji o-majane kapitalistične struktu-re " Green je dejal, da je ekseku-tivni svet federacije že ougeoti-•al korake, ki so potrebni ta i* boljšanje situacijo. Na oni strani jo treba skrajšati delovnik na šest ur na dan ln pot dni v tednu, na drugi pa uveljaviti prisilno aavarovanjo «opor brezposelnost. O slednjem jo Green dejal, da bo federacija pritisnila na državne legislature, da uveljavijo načrte bretposelnostnoga tava-rovanja. To načrte bodo moralo osvojiti vso državo, Industrijo bodo moralo nositi stroške, kon-rola nad zavarovalnim sistemom pa mora bHI v rokah drtav-nlh komisij. ■ Jedro Greenovega govora Jo bila trditev, da prosperiteta oo ne bo vrnila v to deželo, dokler to ao svlša kupna sila amariške-ga delavstva. "Bedasto politika mezdnih redukcij, ki Je prišla i depresijo," Jo dejal Green, "al samo tetak udtroc ta delavstvo, pač pa Jo rosultlrala tudi v ltgu-bi trgov. Stroji to izpodrinili to-liko deltvcev, da mora oelo v nor-malnlh časih oototl v veljavi krajši delovnik, kajti maana produkcija zahteva masna tržišča." I Pri otvoritvi konvonoljo Jo bilo navzočih 626 delegatov, ki re-prezentlrajo 77 narodnih in mednarodnih unij, štiri federacljtke departmente, 28 državnih federacij In 106 centralnih unij. Na konvonoljo oo dooooll tudi trije brattkl delegtU, Charles Dukot In William Holmes It AngUje, ki repreaentlrato britakl kongres strokovnih unij, In W. B. Turn-bull, kl zaatopa Kanadski kongres strokovnih unij. Governor Whlto in župan Wö-son ota pozdravila delegate * daraclje nt ctvoritvOftl , « White Jo lostitoj . Oreenu, kor Jo zavzel stališče proti bolJIevUkl propagandi, Wilson pa ia hvalil dMa, Greenovega prednika Gomp«rsa, ki Je načeloval Ameriški deUv-skl federaciji <^lgo vrsto lat. 4 v Ottawa, 28. nov. — Ministrski predsednik Bennett ja včeraj izjavil v parlamentu, da Je r«l«ralna vlada pozvala vlade de-votlh provinc, naj pošljejo ovo-je reprezentante na konferenco v Ottowo, na kateri se bo raa-pravljalo o problemu brezpoool-noetl. NI dnevnem redu bo tudi diskusija • uveljsvljenju tava-rovanja proti brezpooolnoetl. Organizacija deUvakega odra v Chicago. — "Can You Hoar Their Voices?" je igra, katera batira na revolt! farmarjev v Arkansasu proti stradanju. Ta Igra je prva v seriji, katere bo uprizorilo Delavsko gledališče, ki jo bilo pred kratkim organizirano in katerega glavni stan jo na 700 Oakwood Blvd. Delavsko gledališče ima pro-fes ion sin« ln amaterake igralca. Njegovo stališče Jo, da bodo*-noet ameriške drame apada de-lavskemu gibanju in da odar lahko postane revolucionarna alia kot e mocionalno sredstvo pro-pagtnde. Ustanovitelji pričakujejo, da oo jim bo sčasoma posrečilo organiziranje-ftolnsg« profesionalnega delavekega gledališča v Chicago. la v Nemim , Berlin. 26. nov. — Ätovilo bretposelnlh v prvih dveh tednih novembre se Je povečalo ta 1M*- 26 novih socialističnih klubov Chicago. — Prej In JI teden je __________________ bilo glavnemu stanu socialists 000, bo glasi uradno poročilo, ki ne stranke prijsvljenlh 26 no- j« bilo včsraj objavljana. Nem-vih klubov v 16 drtsvsh. Od teh js imele 16. novembra §r sta dva mladlaska. r ^.«mk) mÜL .. PKOBVŽT* PETEK. 86. NOVEMBRA. "> Glasovi iz PBOSVETA Od Voltovih časov nam je znano, da na«U-jajo med razltfnimi kovinami, ki Jih potopimo v kakšno tekočino, galvanski toki. Doslej so pa poldrugo očimom Martinom; nlerinji nadaljuje Bvoje nečedno dek> za hrbtom slepega Ivana. Rada te pa tudi očimu izneiveri, zato vsled ko vseh burk. Slovensko pevsko PROSVETA TBE RNLIGHTBNMBNT •m4 CM«» HM Crtt »i —T 99 l»h»M m m I MNI Of THE ntOKlATBO PUU fimtmm. rommttm J» «m. ti. »Ml iß • pravotMf», 4* * kraje? Carinske norosti Republikanci, ki bodo z«tonj, morajo zdaj stradati in čakati na kanadsko pomoč. Take so poslodice carinskih blaznoNtl. Nekoč je Kanada v enakih okolščinah auai*ndlrala carino ua ameriško seno za kanadako živino. 2ivina je nekaj drugega, ima ceno — ljudje je nimajo! Ali je ameriška vlada kaj boljša? Cisto nič. Ko je velika suša uničila pridelke v Združenih državah pred par leti, je bila ameriška vlada pri volji nasiti farmarske mule In konje, farmarjev in njih otrok pa ne! "Delavec" a« zahvaljuje Oevetand-Newburgh, O. — Koncert pevskega zbora "Delavec", ods. soc. kluba it. 28 JSZ, v nedeljo 18. nov. je izpa Kako jc delavstvo vendar nespametno. Toliko prilik ima. da ti sf izboljšalo položaj, toda »e jih nate poslulitl; a ne samo to, 4k plbjuje na one, kateri ga skušajo privesti do spoznanja. In baš taki često najglasneje tarnajo in zabavljajo zaradi «la-bih razmer, toda k obloženi mill bi se v sedli prvi. Kedaj se lahko spozna Dom*m besede "service"? — Kadar od vije« papir, v katerega je zavl ta smbdka za 10 centov, vredna nikelj. Kadar ti v hotelu ppine sejo v petindvajsetih poapdah kosilo, za katerega plačaš dolar, pa je vredno 26 centov. Kadar kupiš star avtomobil, ki Izgleda I «mi spadajo tudi v*! ker je'to v ko |Gf. dupev v jolietski bini. Vzemite v ynhwj idejo na svojih letnih prmruipfwr V Igri je vključeno domače pe-1 tje Sntov in deklet solospev] "Slepec* in razne druge zanimivosti. katy« dajo poteku drame] tako domač spomin in gledalcu o- ] »L, tajnik, lajšajo sleditev poteke posamez- » > * ' 1 .. .______ V.i. U «<>tnvn llo- Drama "Mrak" |€kveland. Ö. — "MrsiT/ST menujt drama V treh dejanjih s petjem, katero uprizori dramsko društvo "Veroviek" na odhi Slovenskega delavskega doma, Waterloo rd., dm- 11. decembra večer. To bo z^t n^nfcve-gl za našo cl*flandsfco sko Javnost, ker«fco pmdstavtte-na nam prvikrat, torej bomo go tovo veseli, da vidimo žtoVčt hfe-kaj novega, izrednega. Dramo "Mrak" je spisal Stanislav Gj. NuAič, v kater! nam pokaže, ko* NuAlC, v Kateri nam ponaae, ko- ™-- — , . loralci vojne in kam zapelje ljudi posledica iste. Zato so posametni prizori docela tragični, pretres* 1 jivt, povzeti iz čaaa zadnje svetovne vpjne in potem. Zato naj omeitimo malo njene vsebine, da se bolje seznanimo z njo. ' Mladi Ivan Stanič se med sve* tovno vojno poroči z mlado lepo Včeraj (24. novemhra) je poteklo tristo kt odkar se ft rodil Baruh Spinoza, veliki h<> landski filozof in iskalec resnice, ki je v onih nih Zatobo M temnih č^h našel največje»svobodo mišljenja, bro vplivala vsem navzočim, ker kakršna je bila takrf* spleh mogoča, to nt kakšna «■eledrama, pač pa gpimma ae je redil 24. novembra 1632 tragedija, katera vsebuj JOTI AmUr4 isilen vpliv na vse jav- teku igre od pričetka do konca. no življenje in vsaka nova ideja, ki je bila Ppsebno prvo dejanje, ki je u-| konfliktu z verskimi dogmami in avtor iz i ranimi razlagami teh dogem, je feila takoj zatrta s silo, če ee ne umaknila zlepa. kot nov. Kadar spoznaš, da je ka4 tovno vojno poroči z miaao iepo ^jtalistični* kandidat lagal. Dol deklicoRadoslavo.kateronadvse kler ne veš, da je dobil farmar ljubi. Kmalu po I^rokl je pozvsn I^H^M b v armado, kjer sluti cesarju več let. Poslan je bil iudi na bojno polje, kjer je težkj ranjen in izgubi vid. Pri odhodu je putfil V kroir svoie dru- mo t^vsKi tat. wa naeem o-i ____• ip^a^«^! »«^.!.. m . se kmalu vrne v krog svoje dru- mo za žine. Dolgotrajna vojna je pa Ju šo dajala veliko povoda za nezažel ji- to sem bil ^nenad«^ ko mij« va in nepričakovana dejanja, ka* igfovodja li Seme »adnji teden y so «ezsvrtila tudi v Ä sem vidni "'Lovskega tata" W Äranju na Gorenjskem. Prizori so mi šive dstall v spominu. Ci-Šti prf«ostartek je namenjen za l nabavo novih knjig Cltabwei. Teh par vratk sem napisal za-' Iti preveč burk želim, da bi večkrat dali kaj sličnega na o* der kot bo v soboto večer "Lovski! čevi družini. Mlada Rada se te-neveri svojemu možu ter zahaja' v drtižbo drugih molkih in ima razmerje celo z Uranovim očimom. Tako se vrši okoli Stani-čeve hiše največji nered v Utm čudnem razmerju. Rada se uda pijači in ponočnjaštvu ter tako to, ker ne ljubim postane popolnoma brezčutna, | na našem ofatti in brezbrižna za dom in v vojni na-hajajočega se soproga. Domači zvedo,jda je Ivan ranjen, pač pa se dtoenja v pismu, da ji le lahko ^knjen, ker tudi sam noče, da domaČi zvedo fes-ničo o izgubi obeh oči. Po končani »vojni vrnejo Ivana — slepe- del tat."—Prijatelj d 1 -J* • Is Kitajske prihaja vent, da h* tamkaj zelo razširja kontrola porodov. Ce je kje to sredstvo potrebno, je na Kitajnkem, kjer ae človeško blago silno množi in le zato, da potem umira lakote in v večnih dvilnih vojnah. Upajmo, da katolUka crrkev ne bo imela nič proti temu. ttaj ao kitajske duše. ki m* ne panejo ob "edino pravi" veri, veeeao izgubljene, če ae rodijo ali ne.. • V mehiški državi Vera Cruz mi pa odredili, da mora vsak zakonnkl par, ki hoče imeti otroka. vprakati za dovoljenje in dokazati, če otroka lahko dostojno proiivl, da ne pade na rame javne dobrmielnoiiti. Ce katera žena porodi otroka bres javnega dovoljenja, bo kasnovann. Pametna odredba! ftkoda le, ker ni splošna. Fnkrat v bodočnosti, ko bo civilizacija alonela na «nanstvu in ne več na Mtarov«4kem humbu-gu. ne bodo več dajali licenc u ftenitev, temvet samo la roditeljstvo. Ic mojih zap lakov Milwaukee, Wla. ~ In vendar se giblje! bi človek vskliknil. Komaj nekaj tednov je minilo, ko so bnojavl poročali o veliki zmagi švedskih socialdemokratov, katera je postavila stranko na krmilo vlade, danes pa čita-mo o še večji zmagi danske socialdemokratske stranke, katera J?izšla it državnozbornkih volitev najmočnejša, z 62 poslanci. Socialisti so pridobili nad 70,000 glasov od zadnjih volitev, kar pomeni za to malo doželo silen napredek. WW' Odkar je imela ta dežela sta rega socialdemokratskega vodi telja Staunlnga na krmilu vlade, se je doseglo ta delovno ljudstvo velike, dalekoselne uspehe. Ta dežela je bila prva, ki je odpravila armado, vsa sirotišnice ter u« vedla namesto njih starostno ta varovanje. Socialna postavodaja na Danakem studil danes kot vzgled vsem drugim drŽavam na svetu. Zadnja velika zmaga je stališče socialistične vlade zelo utrdila, da ji bo mogoče izvesti to večje reforme v prid delovnega ljudatva. Tax Payer'a Advisory koncilu, oziroma lažipatrijotom. kateri se tblrajo pod tam Imenom, ss je posrečila nakana, da so prodrli s svojim referendumom. To re nI zgodilo zato, ker je ljudstvo tako hotelo, temveč into, ker ljudstvo tadeve nI rasumelo. Seveda, k temu so pripomogli v prvi vrsti čaaoplsi, kateri to stvar napačno tolmačili aH pa ta-molčall; zadnje so storiti tudi taki časopisi, katerim so drugače "interesi ljudstva In naselbine vedno pri srcu'*. Kadar ae bodo pokasaie vse sle poslodice tega nesmiselnega referenduma, pa bodo tudi taki "prijatelji" glas. no kričali. Nekateri ljudje ao vedno pripravljeni pomagati kakemu klepeta vemu buržoaanemu časopisu. ki jih krmi s prašnimi, bret-pomembntmi novicami, obenem pa so baš tako pripra\ Ijeai ško- Iz Jolieta Joliet, UL—Na seji zveze slov. drufiev 28. okt. je bilo sprejetih več važnih predlogov, da se od časa do časa poroča v glasila jed-not o sprejemanju prosilcev za pristop v društva in o nadzorovanju bolnikov ter več drugih zadev v dobrobit društev. K SQBD spada nnaj.it društev: šest KS-KJ. dve 3NPJ. eno JSKJ, eno DSD in samostojno društvo. Potrebno je vsem našim podpornim društvom po naselbinah, da se združijo pod skupno federacijo (ne glede pod katero " noto spiadaio)« da jim bo mogoče skupno delovati na štvenem in narodnem polju, štva, razmotrlvajte na . svojih letnih sejah b tem. Ako ima vaše druttvo kakšno dobro idejo v korist zveze in nje ^uštev, naj jo predloži svojim zfatopnikom ta prihodnjo k#eta bo Jan. 1938. Umestno bi bilo, da Vabilo na najboljšo zabavo I Franklin, Kans.-Dramski odsek sbc. kluba m pevsko društvo HHHH Vi KT Arme skupno priredita eno> ga, ker ta cesarja je dodelal in I najzanimivejših veselic kar Jh kot takega naj zanaprej oskrbu-Me bilo dosedhj v slovenskih kah-jete Žena in mati. IVaft, vdan v laških naselbinah. Vrši se v so-svojo usodo, je pričakoval, da böto večer 3«. nov. v frontena-vsaj doma dobi tolažila za svoje ški dvorani, dramski odsek upri-britko in grenko življenje; nale- zori zanimivo tridejansko l'ak>-ti ravno nasprotno, vse'ga ža- Igro "Start grehi," ki je resnih lostno, simpatizirata ž^njlm le \W najboljši im-a te vrste kar lipitl in Jerica. Popolnpma odveč smo jih še v|-kut pri Jedi, celo dolgotrajna vnetjs v ustih. Po teh vnetjih nastopajo progaste ini be W* otrdi i ne tkiva, ki Jih imenujejo ^opUku«- posameznike, ki sitajo ceniti pro-1 Večinoma so nedolžne, a vendar m lahko. zgodu svetno in ku turno delo in kl lju- da jim Sledi kakšna oteklina. V- te neugod^ 1 bite dobro t pošteno tabavo. Pridite In ne bo Vam tal. «Ha svi-na naši (M^ j^ naselbinah! pevako društvo in dramski odaek — 9 f HI ■ ua jim ticui v»»»"- 'V . .-iti posledice se dado v najkrajšem času odprav«« s tem, da se odstranijo neenaka nadome»tn ta tobe, t. j., da ae tanje uporabi ssmo ena^ SU kovine. Zobni nadomeetkl It cemenU, celina, ttata so v tem oairu najboljši. Porodi z 20 letnica I Chicago, t*. ^ Društvo 104 SSPZ obhaja svojo 20 letnico V lÄrjÄCHÄ blizu North ave. NI bil namen lati vestellce, toda ob piUftrf rene 80 letnice te pač spo-. da se dogodek praznuje, ta bo Igral K&hevarJev oite-Zabave bo dovolj. Uljudno rojake f ChicagoÜ *H točno «bij MM uveiti Mehiško mesto Vera Cr« aamerav» oblastveno nadzorstvo porodov. V bojoe» do smeli dobivati otreke samo tiatir^it^ bodo krneli zadevno dovoUtnJ« iA>U Roditelja, ki al «elita potomstvo, ss ** morala tglaaiU v tdravatvenem uradu, bodo najprej preiskali, da ogotove, * «» «f* Ce bo U ugotovitev tadovolJ'^ volj zdrava tudi _ mož in razpolagata t tadoatnirai «T^'» ^ nje otrdka. SUriU, ki te ne bodo driali trh loč«, zapadejo strogi denarni kazni. dokazati. prsživljs-do- Utira zdravnik nessvs, »> kl bi bil« vrtiu ft» ^ «M"»"' Pnliu »min» I« JatMbTilO rlSATElJ BADO MURNIK UMRL Po xtfletetm stradwju in M*-hanju umrl v ljubljanskem mestnem »avetišču, »Ur 62 let Ljubljana, novembra 1932. Jesen pobira drugega za-drugim: Za Funtkom je umrl Milanski, za Mllčinskim univerzitetni profesor Hlnterlechner, za „jim je zdaj po dolgem trpljenju umrl pisatelj Rado Murnik. Ta ni umrl ne v krogu družine ne v bolnici, umrl je skoroda popolnoma zapuščen v mestnem zave. ti&u — ubožnici — v Ljubljani, kamor so ga vsega onemoglega prepeljali pred dvema letoma. Murnik je bil najbližji MUčin-»kemu. To sta bila naša dva humorista. MilČinski je delal vse do »voje smrti, Murnik pa je He pred več leti odložil pero in je v bolezni in trpljenju čakal le de smrti. Zadnje njegovo veselje je bilo, kadar je prišla k njemu mati in pa kadar to mu prijatelji iz Amerike poslal kaj podpore Murnik se je rodil 31. julij« 1870 v Ljubljani. Študiral je medicino v Gradcu in na Dunaju, pa se je kmalu posvetil le književnemu delu. Mimogrede j« tudi dopisoval v razne liste, tudi nemške, ter je bil po prevratu nekaj časa uradnik dopisnega u-rada v Ljubljani. Ko pa je bil ta urad leta lflfcl ukinjen, je o-atal bolni Murnik brez službe. Bolezen ga je ovirala, da ni pisal več svojih šegavlh feljtonov in povesti. Zadnje njegove stvari so izhajale menda leta 1920. Potem je umolknil, mučila ga je bolezen in mučilo ga je siromaštvo. Leta 1980 se ga je v bedi usmilila ljubljanska občina, ki i-ma tudi za obubožane slovenske kulturne delavce vsaj — kot v svojem zavetišču v Japljevi ulici. Murnik je popolnoma ohromel in se zadnje čase sploh ni mogel niti ganiti. Stanje se mu je zadnje mesece poslabšalo In nekaj tednov je bilo pričakovati, da bo bolezni podlegel. Dane*, 6. novembra zjutraj Okrofctreh j« umrl. Prve svoje spise je objavil Murnik v dijaški "Vesni" leta 1892, nato pa je postal sotrud-nik "Ljubljanskega zvona," raznih dnevnikov in drugih listov, objavljal svoje humorja polne «tvari v vseh revijah prav do svoje bolezni. Leta U0S je pb-javil v "Zvonu" roman IGfoga in i drugi," leta 1902 je izdal zbirko -rt k- "Navihane!," leta TWO zbirko "Mladi junaki" in leto 1914 "Lovske bajke in povesti/' Popularen je postal le s svojim "Matajevim Matijo," ki je brez dvoma njegovo najboljše humo-ristično delo. Izmed burk sta posebno znani "Napoleone? samovar" in "Bucek v strahu." Poleg teh Aegavih stvari je napisal tu di otožne črtice ".Znand* in pa zjrodovinski roman "Hči grofa Bl&gaja" . kakor je bil pozabljen on, ki je to delo ustvarjal Ift umrl v u-bošnid. Obok «Ml starka. — V vas HruAkar v cerkniški okolici se je pripetila nenavadna smrtna neteča. V koči posestnika Toneta j«' živela tudi njegova tašča, k J*1 po smrt! hčere vodila gospodinjstvo. Pomagal ji je zet Tone. 1'red nekaj dnevi je stopil Torp "a podstrešje, nenadoma pa se i« udri obok in precej močan iram s« Je zruiil haravnoat na Wo. Ko so prihiteli sosedje, so n»*li taščo v krvi na tleh, bila je *< pri zavesti, a ni imela več spa-"''na in ni vedela povedati, kako w J> nesreča zgodila.' Imela Je dvakrat prebito spodnjo čeljust, nalomjjeno hrbtenico in dve ro-bri je za temi poškodbami "mrla A« istega dne zvečer. Hud« nesreča s avtomobilom , h Ptuja poročajo, da se je tamkaj v okolid pri Sv. Urfcariii Pripetila huda nesreča, ki je za-Meval« eno smrtno irtev. s svojim tovornim avtom so ,c v nedeljo 6. novembra voail ^vtojKidjetnlk Vlhko fiimončič iz *int*ro«t*, prsti Ptuju. Avto J'Mira! lastnik, poleg njega pa *> bili v avtu še posestniški sin I^J^mKi od »v. Urba- in le nek3o*V UilTal*Ja" neievcev je na ravni cesti v hudem diru nenadoma odletelo sprednje kolo avta in v hipu se je avto prevrnil v jarek. Pod sabo je pokopal Franceta Larhbau-merja, ki je bil na mestu mrtev? zdrobilo mu je lobanjo. Druge je vrglo v velikem loku iz avta, pri «emer je priletel Martin Sušnik tako trdo na tla z glavo, da si je prebil lobanjo ter je obležal nezavesten. Ostala dva sta dobila le majhne rane. Nevarno ranjenega Sušnika so naglo prepeljali v ptujsko bolnico, Lerhbaumerjevo truplo pa v mrtvašnico k Sv. Urbanu. Proti cenzuri— V beograjski skupščini se je spet pred nekaj dnevi oglasil k besedi hrvatski poslanec dr. Lončarevič ter dalj Časa govoril o cenzuri, ki jo vrši policija in državno pravdništvo had tiskom. Napadal je posebno to, da govori skupščinskih poslancev ne smejo biti objavljeni v časnikih, dasi bi morala biti vsa javnost pravilno informirana f o delu skupščine. Kakor hitro kak poslanec v svojem goVoruj«^ "F napada kakšno dejanje oblksti, ne smejo časniki poročati o tem niti besedice. Poslanec Lončarevič je dolgo časa govoril o teitf in precej ostro. Kaj je govoril, pa časniki ne smejo zapiBatl. Njegov govor je bil govor proti oenzuri, a tudi ta govor je bil v tisku zaplenjen. Največ justifikacij je doživelo v nali državi mesto Osjek. Tja je prišel 3. novembra krvnik že šestič v zadnjih 14 letih. Osje-ško sodišče obsega Slavonijo* kjer se je posebno pred leti skrivalo po gozdovih precej razbojnikov, ki so napadali kmete, jih morili in ropali. Tam je vladal tudi največji jugoslovanski razbojnik Caruga. Zadnji, ki so ga v Osjeku z dovoljenjem visoke justice obesili,' je bil ropar Ivan Vančura, nazvan slatinski vampir. Star je bil jedva »let, Imel drulino in hišico. Pa j« s kvarta nJem zašel v dolgove, ki se jih je hotel rešiti'* zločinom. Vedel jej ia imata njegova soseda 60-letni Jakob in ßena Marija Ku-mek nekaj tisočakov doma spravljenih, ne več kot 6, pa ven dar je sklenil, da si prilasti ta denar, pa čeprav za ceno dveh življenj, dvfeh umorov. Bil je s Kumekom sodelavec, obs sta de lala na železnici, Vančura kot preddelavec, Kumek kot progov-ni čuvaj. Dne 5. februarja ponoči je potrkal na Kumekovo okno ter pozval Kumeka, naj gre hjini na delo. Kumek je res šel, Vančura pa mu j* spotoma nenadoma nataknil na vrat zanko it žice ter zadrgnil. Kumekovo truplo je vrgel potem na nasip Nato se je vrnil k čuvajnici, poklical Kumekovo ženo, naj gre po moža, da si je nogo zlomil, «pravil res starko iz Čuvajnice na progo, ji prav tako nataknil zanko is žice, ker pa je žica počila je potegnil iz tepe revolver ter s tremi streli starko ubil. Iz ču vajnlce je odnesel šest tisočakov. Osješko sodišče je Vančuta 4. julija obsodilo na smrt stol eed-morlce v Zagrebu je obsodbo potrdil. Dne 2. novembra je prispel tuji listi v poročilih o delu in zaslugah fašizma v sadnjih desetletjih presrli zasluge, ki si jih je pridobil fašizem na moralnem in ftrškem področju. Teh zaslug da se hvaležno spominjajo vsi italijanski katoliki, slasti pa svečanega podpisa lateranske pogodbe, ki je odstranil mučni spor med cerkvijo ia italijansko državo. Ureditev tega spora je izključno Musaolinijevs ssstuga. Hvali veliko delo fašistov na moralnem polju ter sklepa članek z ugotovitvijo, da se spričo velikih uspehov prvih desetih let lahko mirne duše oalramo v naslednja leta, ko bo fašizem rodil mnogo novih sadov ia bodočnost italijanskega naroda. Tako navdušeno piše torej papeško glasilo v Rimu. To, da slovenske duhovnike v Primorju isti Mussolini preganja, ubija in zapira, da prepoveduje slovensko besedo v slovenskih cerkvah na Krasu ter s tem krati versko svobodo—to vatikanski visokocerkveni gospodi ni mar. In ker je Mussolini zakrivil mnogo krvoHtja in je eden najbolj krvavih diktatorjev sveta, ker je • krvjo zatrt delavsko gibanje v rtaliji in s krvjo tttttfuje v tasužnjeni Italiji red ga je Mussolini pape-človeka, ki moralo in ve- __ pro- ki je Mimest-zemlji, i vlada demision{rala— ič seotavll novo vlado 3. novembra je vladni predsednik dr. Ml tan Srlfcič po Iftltiflitftki seji podal ostavko vlade, ki jo je kralj sprtfel. tfa-slednjega dne le kralj poveril se-ataVo nWvlatfe'Apfel dr. Sr^clču, ki je 5. t. m. sestavil vlado, v kateri so ostali skoro vsi prejšnji ministri. V vladi niso več mi nistri Viktor Pogačnik (ta štime in rude), Ivan Mdhbrič (Btove- rabelj Hart iz Sarajeva v (Aek, postavil na sodnijskem dvoflšču vešala in naalednjega dne zjutraj Vančuro obesil ter pot-očal sodnemu zboru: Pravici Je zadoščeno . . • Vatikan «lavi fatesta. — Slovenski klerikalci na tej in oni strani oceana se zelo razburijo, Če jim kdo vrže v obraz, da je «veta katoliška cerkev ne »amo dekla Gospodova, ampak tudi dekla Mussolinija. Kakor bi mačku stopil na rep. začno vreščati in klicati vse peklenske muke na vse tiste, ki si upajo trditi, da se cerkev vdinjs fsšltmu. Kskor je gotovo res, ds Je cerkev de-kla vsaki državi, v kateri Ima svojo vernike, tako je ros. da se Mussolini jeva In papeAka oblast fte posebno dobro razumtta. Te dni proaltvfjt Italija desetletnico ftšlzma. pa je pohttel tudi Vatikan, da izreče svoj blagoslov Umu režimu, ki ima na vttU mnogo krvi mnogo prostallN umorov, mnogo trpinčenja, jetnikov In pregnancev. Vatikanu je fašistični sistem nekaj nadvse lepega, vtgojiwirs In verske-ga. Vstiksnsko glasilo "Oaaerva-tore Romsno" prlobčuje ob tem Jubileju dolg členek, v katerem ugotavlja, da so italijanski ia nec, bil minister za trgovino) in dr. Dragan Kraljevič, ki je bil minister za telesim vzgojo, posedanji ministe/ proavete dr. Dragutin Kojtt Je postal minister brez portfelja, novi prosvetni minister pa je senator Ra denko Stankdvlt Ostal* dva tlo venska ministra dr. Krame* in PuceU rta ostala v vladi. Pucelj je ostal minister za narodno zdravje in socialno politiko, dr. Kramer pa je stalni namestnik ministrskega predsednika in minister brez portfelja. . Ko Je vlada demisijonirala. Je vladni predsednik utemeljeval demlsijo s tem, da je pač sdaj organizirana dtiavna strank* In je treba V soglasju i njo sestaviti vlado, v kateri bodo sedeli izvoljeni poslanci ali senatorji. Preden pa je Sršklč vlado.sestavil. so se vršile mnoge konference in govorilo se jo o važnejših izpremembah v vladi, kakor so se pa izvršile. Nova vlada naj bi izvedla dekoncen^ra-cijo. Ostalo pa je pri starem In vsi glavni resorl so ostali v rokah istih ministrov kot doslej. Nove redukcije v rudnikih.— Vodstvo trboveljskega rudnika je spet razglasilo večje število redukcij. Mnogo rudarjev, ki nimajo nič svojega, je bilo odpuščenih, polog njih pa nekaj takih, ki Imajo kje v hribu kakšno majhno bemško kočo, ki jim nudi le streho, ne ps živeža. Nekaj teh rudarjev Je delalo pri rudniku fei f» rfo 3* let. Zaslu- PI08VETÄ Doslej ao jih našteli dvanajst Vsak srednješolec posna sed-morico starovešklh svetovnih čudes, a če bi ga vprašali za svetovna Čudeaa naših dni in specialno sadnjih mesecev, bi gotovo ne vedel našteti dveh. Neka ameriška strokovna revija pa jih navaja kar dvanajst. Prvo Čudo je sovjetska električna centrala Dnjeprostroj, ki bo dobavljala ozemlju 18,000 kvadratnih kilometrov električni tok. Jez te hldrocentrale je danes največji na svetu. Drugo Čudo je jes v Indu pri Sukurju s svojim 1600 km dolgim kanalizaeijakim sistemom, ki bo namakal 24,000 kv. km veliko osemlje, torej ozemlje, ki Je sa 2000 kv. km. večje od obdelane aemlje v Egiptu. Samo za Časa faraonov jo eksistiral namakalni sistem, ki je obsegal za polovico večje ozemlje. Sukurski jez bo dogotovljen v kratkem. Aleksandrov Jez na havajskem otoku KaUaj ne spada med prav največje, pač pa med najmodernejše na svetu in pri njegovi zgradbi »o morali premagati ne-zasllšne težave.' Angleški inženirji so nadalje ustvarili četrto in peto svetovno čudo, to je dinamo z zmogljivostjo 80,000 kv. in največjo breriUčno oddajno cev z tmoglji-vostjo 500 kv, višino 8 m in širino 85 cm. Novi, 06 m visoki Wallsteet-ski nebotičnik v New Yorku je sicer po višini tretji največji na svetu, a po raznih tehničnih novostih prvi. Tako ima dvigalo ns dve nadstropji, a katerim morejo ljudje V dveh nadstropjih i-stočasno ven In noter. Katedrala Kristusa Kralja v Llverpoolu bo Imela kupolo z 51 m premera, to ae pravi največjo na svetu. Na drugem mestu bo potem sedanja prvsklnja, kupola na grobu nekoga indakega sultana, tretja pa kupola na cerkvi sv. Petra v Rimu. Največji žitni elevator, ki je -I-'»»i« ........... ——i- ■ IIIWIIIII pričel obratovati pred nedavnim v Albunyju, N. Y., obsega nič manj nego 4,700,000 hI žita: Deveto svetovno čudo jO novi mos^ čez Missouri v driavi istega imena, kajti oba njegova srednja boka imata vsak po 124 metrov razpetine. Deseto čudo pa bi bil neki most na Češkoslovaškem, ki je sker samo 49 m dolg, sato pa zvarjen isoela. V Syracuau, N. Y., je začel obratovati nov gazometer, ki ne u-porablja nobene vodne i>laati sa svoj plavajoči del in ki obsega 1,700,000 kubičnih metrov svetilnega plina. Dvanajsto svetovno čudo je novi spalni vlak na progi med New Yorkom In &t. Louisom. ki je opremljen t umetno zračno hladilno napravo. RAZNEVESTI Davis ae bo moral boriti aa sedež v senatu Washington, D. C. — Senator Davis se bo moral boriti sa sedež v senatu kot se je njegov boss Vare, ki je sponsorir*) Da-visovo kandidaturo. Prišli ho namreč na dan dokasl o velikih volilnih sleparijah in tatvini glasov, zlasti v Philadelphijl, kjer ima Vareva politična maAtna največjo moč. Nad dvatiaoč pritožb Je bilo že poslanih komiteju spodnje kongresne ibomlce, ki je pričel s zasliševanjem o nele-gslni rabi skladov v zadnji volilni kampanji. Rezultat preiskave bo potem predložen senatnemu odseku ia volilne zadeve. Da-vlsov protikandidat za zvesnega senatorja demokrat L. H. Rupp trdi, da je Vareva politična ma-šina ukradla več tisoč njegovih glasov. • Napoveduje Ao večjo breapoael-neat New York. — To zimo bo že večja bresposelnost In pomanj-ksnje kot lansko zimo, pravi mesečna publikacija Facts for Workers, katero Izdaja Labor Bureau, Inc. Ta zaključek se upira na situacijo preteklih par mesecev, ki je bila sicer boljša v pogledu zaposlenosti kot poleti, ampak dokaj slabša kot pred enim fotoni. Septembra je bilo 18^ manj delavcev uposlenih kot lansko leto, izplačane mezde 17% nižje in produkcija 13% manjša. Biroj ne pričakuje etalncga izboljšavanja kot je bilo v septembru. ko se je zaposlenost v New Yorku zvišala sa pet odstotkov. Pravi, da je velika mož. nost, da bo tekom zime prišel nov zastoj in nazadovanje. Vladni uslužbenci proti redukcijam ifi Washington, D. — Splošna federacija poštnih klerkov je naznanila, da bo vodila odločen boj proti načrtom, ki bodo predloženi v kongresu in katerih ctlj je redukcija mezd zveznim uslužbencem. Predsednik federacije Thomas F. Flaherty obsoja Hoover je vo propozicljo glede znižanja izdatkov v federalni vladi na račun uslužbencev, m Anekdota Dva prijatelja sedita v gledališču In občudujeta junakovo (• gro. Eden je poročen, drugI samec. "Čudovito", pravi poročenec. "Poglej, na kakšen način Izraža soigralki svojo ljubezen I" "Lepo — kaj ne?" pravi sa* mec. "Pri tem pa stH oba Že 18 let poročena." "Osemnajst let? Zares poročena? Kakšen igralec I" OGLAS—VAŽNO! Za farmarje; sploh sa vse, ki žele pravilno presoliti svojo mesnino ali slanino. Nekaj nov«fft< Jamčeno, da ostane meso lepo rudeče, okusno In no preslano, istotako so da napraviti lep Corned Beef. Kupite si J. R. Curing 8alt, stane le lOo funt v 10 lb zavojih. Naslovite na: J. Rant, Box 12, all pa 2(H) Ho. (ourt St., BleutenvtUe. Ohio. Vpliv lint na n Med ljudmi je zelo razširjeno mnenje, da sta našascmlja in kina v tesnem medsebojnem razmerju. Kaj pravi znanost o tem? Natančna raziskovanja mnogih učenjakov kažejo, da je ta vpliv meseca na vreme, Če sploh obstoji, vsekakor zalo majhen in se kaže sedaj v tem smislu, sedaj pa zopet v nasprotnem. Meteorolog Slegmund Günther je dolgo let raziskoval ta vpliv in je svoje uspeh« reasumlrad tako, da ne kaže mesec v naših širinah nobenega takšnega vpliva na barometer, dež In veter, da (»i ga bilo mogoče ugotoviti v dvajsetih letih, če ta vpliv ekai-«tira. je tako minimalen, da ni vredno ozirati se nanj. To je pa treba priznati, da učinkuje me-sec gibalno na naše oaračje kakor na svetovna morja, ki Jim ustvarja plimo in oseko. Zrak se mora proti njemu periodično prav tako dvigati kakor vodovje. A ta zračna plima In oseka morata biti minimalni, v kolikor Ju moremo teoretično sploh določiti. Laplaoe in Bouvard sta dognala, da povzročata na barometru komaj nihljaj dveh stotlnk mili-metra. Malo čudno je «Hftati, da je učinek meseea na zrak toliko manjši nego na*t<>2jo vodo. A to sa da koj pojasniti. Baš zato, ker je srak tako lahek in prožen, eventualni zračni val, ki ga itovzroči mesec, na more dolgo vztrajati, temveč m takoj razte-če na vse strani, a prožnost o-zračja u postavi ravnovesje v najkrajšem času. Privlačnoat moseea poleg tega no učinkuje mahoma, temveč že dolgo pred njegovim najvišjim stanjem. 0-»račje se raatesa. postaja istočasno s nastajanjem aračnsga vala ob svoji moji lažje, tako da višji tračni steber ne obremeni močneje nižjih plasti. Skratka niti praktično niti teoretično ae ns da dokazati, da bi mesto Imel' kakšen poseben učinek aa o-tračje In s tem na vreme kakor trdi staro ljudsko mnenje. žili so torej poino penzijo. Tpda pravilnik določa, da te priftna pokojnina le tistim rudarjem, ki to res nesposobni zs delo. Zato vse stare rtdudrsm* poftflja tora-tovska skladni ca na sdravni*k. pregled doma i* Mem št v Ljub-ljtno. Čt jih zdravnik spozna za dela nespotobno, potem dobijo pokojnino, drugače pa ne prejmejo niti beliča in je vet tisti denar, ki so gs dolga leta vplačevali v «klad n ko, izgubljen. Ce pa M bil rudar čea nekaj časa sprejet spet nt delo, te mu do-nedanjs lets dela sa penzijo as vštejejo! Pravilnik tudi nič nt prepoveduje podjetniku odpu ščatl rudarje tik pred dobo, Ju> pol gorskem rudniku pa že 14 dni doneli»jo polno — Vta- ipenzijo. SPPHHUBpHfl ne dela je, ker erejajo nove pral nko. Hamemor* ~ V ftiški (Ljublja-ns) st Je zastrupila komaj 26 Wt stara šMIjs Ida Pueovs. Po-vžila Je nekaj strihnina. Domači to jo našli onemoglo prtpt-Ijall to jo naglo v bolnko. kjer so ji dali protistrupa. a Je bilo U prepozno. Alvllja je zvečer umrla. Kot vzrok je navajale ne «ročno ljubezen In neozdrsvljivo M..«» VOJNI PUH "*«/«»« • Mmrmmtir - k* h h nmdUml ft. C. Jmhmt*» »4 hrt 'JV^m v tok— mjitn-ktmmlh 4i I. . JlL 1 ^ij Hnlll Ofrinirtna rwrr f žfrtnil» MM 0 /P Hitim** • trn M»rm> nimm IN Ml« « ll|BW«t« mm V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile kupujemo najboljši in »sj-^ laejii tobak na oelem svetu - toda s trm še ni povedano, zakaj ljudje vtepovtod smttra-jo Lucky Strike za najmilej&o cigareto Dejstvo je, d« nikdar ne pregledamo resnice, da Je Narava v Surovosti Brdko-kdaj Mila" - rt lo )e temu fine mn tobaku po primernem sla ranju in milienju dana dobrot« onega Lneky Strike čistilnega prooeta, ki je opisan a betadami - "It's toasted'*. Zato pravijo ljudje v vsgkem mettu, trgu in vati, da to Lurkiet tako mile rigamte. H. Kregal A D L G PROS VETJE Nato mitu) prešli na magične eksperimente. Bilo je samo igračk*-nje. Muisvi *o z robcem zave-zali o«. Van de Nil jo je prijel za zapeatje in podasi »ta §e pomikala proti vratom. Tipala je Muševi, a zadržala ga je grofica:' "Ampak, kako bomo izvedeli; kdo je srečni izvoljenec?" "Dotični bo te »am c^čutil," ae posmehoval mladi Dunajčan. Van de Nil pa je rekel: -To Potapljali so se v misli, a misli so jim bile od mimite do minute vse tet je. Na koncu jih je obhajal samo te nerasumijlv občutek sivega, neskončno mračnega it zoprnega, rotem jim je petal vid. Gledali so skozi neko sU vo, mrzlo meglo, ki se je uro za uro bolj gostila. In gledali so tako «roko, da so v očeh začutili skeleče bolečine. Oči so imeli vsak dan bolj izbuljene od napora, da bi tisto težko, libi-jajočo meglo razprtih. Pa je bilo vse zaman. Ljudje so umirali. Umirali so na smrt utrujeni In zadnji dih je bila edina retitev. Mrtvatki zvonec je neprestano zvonil. Cerkovnik je zvonil, da so ae mu dlani do krvi utulile. Obvezal si je roke in spet zvonil. Potem je omagal. Za njim je nekaj dni zvonila njegova žena. Zvonila je samo nekaj dni. Med zvonenjem mrtvatkega zvonca jo je obtla »mrtna utrujenost; pred oči ji je stopila megla. Postalo jI je vroče. Oblll jo je pot. Potem jo je ledeno streslo. Legla je in umrla. Cerkovnik je jokal in rekel: "Zdaj bom zvonil z zcfcmi." In ko ae je vrnil od ženinega pogreba, je tel oznanjat spet novo smrt Ljudje so trepetali in gledali vse bolj platno. Zdravim je v oči stopila groza, bolnim smrtna megla. Skozi Uho mesto se je vil pogreb za pogrebom. Sprva so živ! spremljali umrle na njihovi zadnji poti. Cez nekaj časa pa so pogrebi bili vse krajti. In kmalu so krsti sledili samo najbližji sorodniki umrlega. Le nekaj je trgalo m rt vat ko tišino in (spreminjali grozo v blazne sanje. Skoti ulice so neprestano drdrali veliki, dolgi avtomobili s priklopnimi vozovi. Njihove platnene strehe so v diru vihrale in se napihovale kakor veliki mehurji. Ljudje niso več videli vozov. Tudi neprestanega trobljenja hup niso več "poslutall". Samo slišali so nekaj, neprenehoma to slišali nekaj. Dan in noč teti svareči in groze polni glas hripavih hup. In gledali niso več. Samo videli so nekaj, samo "videli": velike rdeče križe na avtomobilih. Videli so neprestano vse rdeče, neprestano rdeče krite, ki so se jim vpili v oči. Kadar so se avtomobili ustavili pred dolgimi in vlaokimi hüemi, tedaj so začuti stok, dolg, sategnjen, rastoč ln pojemajoč stok, obupne vikllke. In is vosov so stopale postave. Ne ljudje, suhe postave. Medle, opotekajoče se sence, ki so se premikale med tklepetom bergelj in pa» lie v velflco veto, kjer so druga za drugo izginil«. Is vozov so jemali noailnico ta nosilnico. Bledi, spačenl obrazi so irli v mračno ali sinje nebo. Strmeli so s Masnim lesketom v očeh v sol nos ali dež, dokler niso isginili v veliki veti. In ljudje so potem sanjali o rastrganlh, od krvi umasanttt postavah, sanjali o tistih, ki eo zrli od vosa do vete v nebo ln v veži umrli. nekoliko okoli podbojev in sled- prepustite kar meni!" tw « «i »«i i "ji* izvlekla iglo, katero smo -pru,topil je k Muäevi in re- Drevje je zelenelo m nihče ni spletali vencev. ^ staknili. Mut se je kel. boste v naj M || —" g« U n"AU 1 čudila sama *ebi. "Ampak, tu so krajÄ€m času!" mogoče te vse druge stvari," je je mukoma izpregovo- dejala grofica Esartoryska s rijÄ B prÄV tako trpečim glasom svojim trdim inozemskim nagla- kakor pr€je v grjedaliiču. som. Van de NU je bil takoj pri- enegg izmed go8p0očakaia ln potem nesla čaj v sobo. "Ivan, pojdi k njima," je rAU, "in pazi, da se ne razodeneta. Jaz grem po zdravnika." Mati je odtU. Ivan je zaklenil kuhinjo in tel k sestrama. Vsa soba je bila polna vonja po malisi. Vzduh je bil težak. Legel mu je na prsi. Zadnje leto je bil vajen svežega sraka. Časih je čakal na kruh ali meso od jutra do večera. In vsak drugi dan je tel ob petih zjutraj dve uri daleč iz mesta po mleko. Zdaj mu je bil zrak neznosen. Sestri se nekaj časa nista genill. Postelji sta stala druga za drugo. Sa je bila majhna. Draga, ki je imela zglavje čisto pri oknu, je to&ia, da jo zebe. Ivan je pobral, kar je bilo podobno blagu, in stlačil kos za kosom med oknice. "Ali ti te piha?" «Ide!" se je oglasil ftibek, tenek glas. Stopil je po svojo suknjo in z njo odel sestro. "Ali je sdaj dobror Sestra ni odgovorila. Tvan je molče sedel sraven postelje. Nekaj čaaa je bres misli gledal predse. Stenska ura je močno tiktakala. Sestri sta bili vse bolj nemirni. Obe sta rahlo stokali. Anica je hotela vode. "Ne!" je rekel IVan. "Čaj si pila!" "Ivan, daj vode!" je ponovila. "Ne, prehladila se bot!" Sestra ga je čudno pogledala s svojimi bolnimi očmi. Saj je bila bolna, in da bi se prehladila? Ni mogla razumeti. Mislila je: -'Dvakrat naenkrat pa ne morem biti prehlajena!" Trmasto je ponovila svojo protnjo. Rekla je Skoro jezno: "Daj vode!" Ivan je molčal. Ni se ganil. Vendar ni dolgo zdržal. V utesih mu je neprestano zvenelo: "Daj vode!" Vstal je in stopil k Anki. Poklmala je in ga lepo pogledala. "Samo mak> daj!" je lepo prosila in ga gledala s otrotko zaljubljenimi in hudomušnimi očmi. Ivan je nekaj trenutkov premittjeval. Majhen je toil in droben, komaj tako visok kakor smožna posteljna končnica, in njegov resni obras je bil v čudnem, v nekem žalostnem nasprotju s telesom ln s trenutkom, ko je stal kafkor velik in samitljen pred svojo sestro, ki je bila le dve leti mlajša od njega. Gledal je sestro ln potem odkimal. Cez nekaj časa pa je spet Ispregovoril: (Dalj« prihodu)».) (Konec prihodnjič.) 25. NOVEMBRA. > 4 WOKS TO CHRISTMAS Shop Bth MM Early Buy Christmas Saals POB ARB ARJ EN A EVROPA Množica in civilizacija Žn ¥ Ira— Ti torej ne vsrujet v to?" je vpratala Valentina. "Ne. jas ne," ji odvrne Helens. Valentina se je navduteno primaknila bitte: "če prebadat kako fotogtafijo z Iglo — ali mislit, da tega dotlčna oseba ne občuti?" "fie nikdar nisem prebadala fotografij s iglo." "Ali, Če na golem telesu nosit koder, da vedno vet, kaj se godi z nJim T "8 kom?" "No s tem, komur pripada koder. Ako te morebiti vara — ti čutJt to." "Pa jas tega niti nočem čutiti." Valentina se ni dala premotiti. TI mogoče niti ne verjamet na magnetisem. na prenos misli, telepatijo, magijo In stično T' "Na nobeno izmed teh stvari. j# odgovorila Helena. "V kaj potem sploh veruješ?" "Ramo na ljubega Boga." je odvrnila Helena. Valentina se je satetnici pomilovalno nasmehnila. Bila je ftena pet in tridesetih let. t ner-vosnim, te nekoliko nagubanim obrazom in velikimi uatratenlmi očmi. Bila je brunetka ln suhljate postave. Seveda, s motem ne nista prav dobro razumela, v »led česar se Je oklenila nekega goslača. Van de Nila. kateri pa jo je zanemarjal ln mesto ds bi JI dvoril, je raie potoval po sv*, tu. Prav raditegs se je vdal s špirit ismu kakor toliko temperamentnih In nervoznih dam v go. tov i starosti, v kateri niso več privlačne. Kakor večina šplrltl-slov, tako je bila tudi ona vedno pripravljena iiriti novo vero. vsUd čeaar Je neumorno trkala okoli in bila vsiljiva kakor mis|. jonar med divjaki. "Poznat Van de Nila?" je vpratala prijateljico in si prižgala cigareto. "Mislit onega s napol zaprtimi očmi?" "Da, to je dobil od magneti-ziranja." To mi je povsem novo." "On je magnatlčen človek," je dejala Valentina in ustnice so jI trepetale. '*NJagove roke se svetlikajo v temi." "Kako pa ti to vet?" "Povedali so mi . . . Njegove oči isžarevajo odem. Kdorkoli pride v stoiee teh žarkov, se bres upora podvrže nj»*Rov|, vo-Ui.M Helena jo je skrbeče pogledala. Saj je docela histerična, s! Je mislila, a glasno je dsjala: "In ti to resnično verjamet?" "Sama sem videla na lastne oči. ko je hlpnotisiral gospo in jo pripravil v transo. da se mu je pokoravala polne tri mesece." "In kaj je tranaaf* Valentina se je ponltevalno nasmehnila, ker Autila ss je vsvi-teno, da mora tolmačiti tako enostavne hipnotične israse. To ja posebno stanja hlpnotlsiranega človeka, ki ne ve kaj dela, vendar mora Ispolnltl vas povelja, ki se mu zadajo." Helena Je prikimala kot da bi ji bilo to stanje docela snana "Katera gospa pa Je bila to? Ali jo poznam?" "Mut." [ "Mut — rožnati pratiček?" "Prav ta," je pritrdila Valen tina. V družbi so gospo Mut vedno imenovali 'rotnatl pratiček/ Bila Je mala, nekoliko rdečkastih las. malih od. polnih nabreklih ustnir in okusnega, rdečkastega mesa. kskrtnega imajo te prav mladi, ravnokar pečeni pratičfci. "Kako pa Je bilo takrat z gospo Mutr "Torej to je bilo tako. Am- deli ______________m m, visokem »enecijanakem stolu. O-či je imela napol zaprte. Plapolajoča svetloba je obsevala njen mrtvatko bledi obraz. Neslitno je stopal po mehki preprogi, pristopil k Mutevi in jo povpratal s svojim prijaznim mehkim glasom: '«je ste sedaj, otrok moj?" "V-gledališču," je komaj slitno odgovorila ... "Kateri komad predvajajo?" je vpraial' "Fedoro," je odgovorila, nakar jo je poprosil, da nam pove vsebino predvajanega komada. Vi delo se ji je, kako je premiiljc vala, Van de Nilu pa so se napele vse mitice v obrazu. S tibkim glasom je povedala vsebino. Mimogrede naj povem, da Fedore preje ni nikoli videla—jaz seve da tudi ne. Med pripovedovanjem je pričela aplavdirati. "Komu ploskate ?" je vpraial Van de Nil. "Volterjevi!" Kakor smo pozneje zvedeli, Volterjeve te sploh ni videla. tJ^fr^Stä]^ rni erut VJot xu r" nevftrr' ki< ääsä ska: "«Ampak, ona je isboren me- «V€tuP° £vas«i novih HH 7«nk^itJ Hte kai'" barbarov, mnotestvenih ljudi. j;i ^f ¥ j v j Množestveni človek je po njegovi J zaukažem ? je vem nov jjfcV v aoveški druibi, vpraial Van de Nil. takorekoč razvajeni otrok sgo- l F** laj <^rJ!! dovine in nje dedič. Njegova d* bo tako banalno ... Čakajte ma- diWinft je civllijsaeiJa. v^nje ]0'L „ u,' , m • x * i teh ljudi spominja na vedenje "Zaljubi naj se," je šepetalaL,8kih otrok. čim uiitelj konzulova soproga. razred, izbruhne med njimi re- "V enega izmed nas, ji je po- volu Vftftk p^amexnik se čuti majral soprog. prostega jarma, ki ga je vklepal tTOi m v mene, je proail ^ navzočnosti, in vsak dunajski slikar in si pomagal z de]AÜ ^ 8Voje In ker hi. gesto malih tolarjev. poma ne ve ^ bi p^ 8e p^ "Pssst! Zaukazal ji bom, da se gta^lja na glavo in posUvlja na zaljubi, a natihem si bom mislil g^vo vse drugo. ■ v katerega." Evropa je danes podobna tak "Dobro," je dejala grofica E- 4nemu ^lskemu razredu, ki ga pak, svečano mi morai obljubiti, zartoryska, "to je vsaj nekaj no-he stavil učitelj. Vsako, tudi da tega ne povei dalje. Tudi jaz vega. Ampak samega sebe ne najmanjte ljudstvo v njej si da-sem se morala zaobljubiti." smete misliti," je te pristavila. he videz odrasle osebnosti, ki ho-Helena ji je zagotovila svojo Vsak drugi sUvek je pričela z & umA voditi svojo usodo. Ka-molčečnost in Valentina Je pri- "ampak." rakteristično pa je, da mase tep- tala: Torej, v enega izmed navzo- ujo vse individualno, vse kar "Bilo je preteklo zimo pri gro- Äül *<*P°dov" i« P°vz«i Vftn de sega čez normalno in kar se po fid Ezartorysky. Ta je namreč NW in jih pričel motriti. čemerkoli odlikuje. 8*mo to, kar predsednica teozofov in res nad- "Prosim, f>rev prijazen obraz," mislijo in delajo vsi, bi moral vse tarmantna dama.Na svojem se je potaHl dunajski slikar. In\vMiii in deUti vsak. Boljtevl-domu je prirejala velesanlmlve res so se jim obrazi raztegnili Mm in fstisem sU tipična prises nce, h katerim je mnogokrat I v prijazne gube, samo mlademu mtra taktnega mnoftestvensga povabila tudi mene. Ena izmed gospodu s tpanskega poslanittva gibanja, ki ga vodijo povpreč-njih mi oatane v večnem spo- ne, katerega te iUk nihče ni vi- njaki in ki spravlja človeitvo na-minu. Sedela sem poleg Van de del smejoča«a^in se ne ve, sli za j. še trideset let taktnih gi-Nila in prikazal ae nam je tudi vslsd gluposti ali ponosa. Med banj in gesel pa bo Evropa po-A le k »ander Veliki, de fotografi- tam Aasom se je Van de Niel od- polnoma barbarzirana. rail smo ga, a v odločilnem tre-1 ločil in se nameraval priblüati kf NAROČNIKI POZOR I notku so possbill odpreti ploičo ■ . Tudi drugi odlični ljudje so ss Rhsjsli pri grofici Ezartorysky." "Ti mislit poleg Aleksandra Velikega," Jo je prav reeno zavrnila Helena. "Da — popeljem te nekoč a seboj. Pa da ti povem o onem ve* tsru. Bila je mala čajanka, ka-krtnlh je grofica Esartoryska pri rodila mnogo. Gosti so bili in-1ÜL^" temacionalnl: Van da Nil, nakl» - ™ monskovski kabaretni pesnik, neki paritkl karikaturist, ruska pianistka, dva danska slikarja, neki fregstni kapitan, neki mlad gospod s tpanskega poiilaniitva, grtki konzul s svojo srčksno te-, w . . _ . ^^ no, dva dunajska slikarja, neki j. TT. * g*! operni pevec In Mut.-Hut je bi- 'SP® ^ M,9i c™ la prvič pri grofici. Vsela sem jo1BWPJ s seboj, ker Jo je zanimal tptri-tisem Pogovor se Je kmalu sssu-kal na to temo tan je pripovedoval fakir jih. gospa konsulova pa o nočni prikasni. katero js videla, ko je bil njen met odsoten. Kakor vsem v začetku, se Je tudi Mutevi sdelo vse sila ko* mično. Ko pa ji Je operni pevec .. pokazal fot<»grsflrsne občutke. ' * _ _. ______.. |o je popadel tako krčevit smeh. VpnwmiH^ TRO8VRTA da je bila vsa saripla v obraz. M7 & Uwaials Ata, OGLAS Podpisana itčem svojega sina, kateri se nahaja nekje v državi Znamenje (Okt. SI, 1»S2>,| Kansas. Sicer ne vem all je te pomeni, da vam Je naročnina po- med tlvimi ali ne. Cenjena rota das. Ponovite Je pra jake v državi Kansas prav lepo da vasi Usta as «sta prosim, če kdo ve kaj o njem ali Ake Usta — prejmeta, če ga kdo pozna, naj ga oposori, Ja aagote nstavjjen, ker al Ml da ga itče njegova mati, ki bi Aka Js val list plača» | ga rada te enkrat videla. Njegovo ime je Albin Bisgoviek ln njegovega očeta ime je bilo Blat Bizgov&ek in njegova mati pa sedaj tlvl v fJvin^tonu, Dl., je omotena ln se pite Magdalena Golar, P. O. Livingston, 111. lfAJBOUftB CBN S DOBITI ZA MORC A2K. BONDK te cartiflkaU. Oglealte ae as: liOl. La iatta SIS, Cliinft. Odprt« sb Tff#Hk. —ty 11 lov a m n Rvrsaa sasMi aa Bv Ml 94.so. as vas Ista pa $9.00. arriEE Knjiga, ki je vredna priznanja P ENA Ameriškemu družinskemu koledarju letnik 19i3 je znižana, ni pa mo ZMANJŠAN obseg. Mnoge druge knjige te vrste so znižalo ceno, te veliko bolj kot ceno * pa ZMANJŠALE SVOJ OlJSEG. tako, da se v resnici ni*, prav nič pocenile, nego so oelo dražje. Ameriški druž. koledar stane zdaj 75c, za v stari kraj pa 90c. Naročila v stari kraj izvršujemo mi. Pošljite nam le naslov in vsoto. Letnik 1988 je bogato ilustriran. Vsebsje okroj; 60 slik. V leposlovnem delu so zastopani s svojimi spisi L Beniger, Argelo Cerkvenik, Jernej Jernejčič (psevdonim) Ivan Jontez, Anna P. Krasna, Cv. Kristan, B. Levin, Ivan Molek, Joško Oven, Ernest Preczany, F. S. Taucha» Ivan Vuk in Katka Zupančič. S pesmimi so zastopani Mile Klopčič, A. P. KraMiia Tone Seliškar, Katka Zupančič in Oto Župančič. $ infor mstivnimi spisi so zastopani Ivan Molek, Anton Sular, Jacob Zupančič, Frank Zaitz in več drugih. V koledarju je obsežen pregled bivtih in sedanjih slovenskih kulturnih društev — prvi 'zgodovinski spis te vrste med ameriškimi Slovenci. Izmed spisov, ki so v letniku 1938, navajamo: Božična legenda (Cerkvenik); Brez Matere (Beniger); Butlegar Martin (Slabe); Dolžnost (Oven); Domov (Kra^ sna); GriČarski Janez (Tauchar); Kaznovani birokrat (Levin—Cv. Kristan); Nandek (Katka Zupančič); Lupica (Ivan Molek); Oče \n sin (Vuk); Pri zadnjih vratih (Katka Zupančič); V črnem okvirju (Jontez); Z naše fronte (Jernejčič); Iz socialističnega leksikona; Kako je nastala pesem dela; Med krizo za uredniško mizo (Molek); Milijoni dolarjev za prazen nič (Jacob Zupančič); Podporna orga- • nizacija, ki je ni več (Anton Sular); Slovenska kulturna društva v Zed. državah (Frank Zaitz); Svetovna gospodarska kriza (F. Z.); Jugoslovanske podpor, organizacije v Zed. državah in Kanadi (Ivan Miadineo); Katastrofe na modu, jezerih in rekah; Konvencije jugoslovanskih orga-nizacij 1. 1932; Slovensko časopisje v Ameriki; Stare in nove mere (F. S. Tauchar); Urednikove pripombe. Razen omenjenih spisov je v Koledarju deset pesmi in mnogo krajših informativnih notic ter podatkov. Z origi. nalnimi slikami je zastopan Stanko Zele, ki je napravil risbo tudi za naslovno stran; dalje so izmed slovenskih slikarjev zastopani Mihael Stroj, Nande Vidmar, Josip Gorup, Božidar Jakac, Franjo Stiplovšek, Fran Tratnik, Ivana Kobilica in Stane Cuderman. Imena so tu navedena po abecednem redu njihovih slik. Dalje so v koledarju zaatopani s slikami umetniki Meštro-vič, Käthe Kollwitz, Juettner, Art Young, Richard Mueller, Lynde Ward, Otto Dix, Baccio M. Bacci, August Rodin, Emile Adam, Luigi Mignon, Gerrit A. Beneker, Hugo Geliert, Mary Casset, Arthur Hacker, Dorothy Owen, Roger Bloche, Eugene von Blaas, Max Kalish in več drugih. Ameriški družinski koledar je edink jugoslovanska koledarska publikacija v Ameriki, ki ima v starem kraju priznanje literarne vrednosti. Po svojem obsegu, po izbra-nosti in originalnosti gradiva ter ilustriranja je Ameriški družinski koledar najcenejtl izmed vseh slovenskih in hrvataldh koledarjev v Ameriki. To je knjiga, ki je v čast in ponos slovenskemu delavstvu. Vsakdo, ki more, naj si jo naroči, kajti izdajamo jo zato, da jo ljudstvo č i t s. NaroČite v sporazumu z znanci po več izvodov Skupaj, da nam s tem pomagate zmanjšati razpošiljatvene stroške. Naročila naslovite: PROLETAREC, 363» W. 26th Street, Chicago, III. NAZNANILO IN ZAHVALA 8 tuinim nrcem naznanjamo Borodnikom, znancem in priJaUljMi ftalMtno vrat, da j« najin brst amrtao ponearattl pri vožnji t avtoaaobilen ««d potjo Is Orianla t Waat Frankfort, 111., dne SO. oktobra IMS ob i. uri iveter in 30 minut pozneje umrl v bolnišnici. Tem peto« ae zabralimo brstom in eeetran društva št. S41 SNPJ v Orient, I1L. aa njih pošrtrovalnoet, ko » m aredili v najlepšem rodu, kakor tudi as darovani kraani venec. HvaU br. predaedniku Andrew Fritau in njegovi aoprogi ss trud in poirtve-valnoat, Id ao jo izkazali kot brat brata in ao dali praetor, da je letal pri njih aa mrtvaškem odru, vae te brezplačno dokler ga niamo prepeljali od tarn v Lincoln, lih, kjer amo ga pokopali po dvtlaem obredu poleg njegovega brata Peter Brsaeba, Fancy Prairie, HL Lepe hvala tudi društvu št. IIS v Lincoln. III., katerega «lan je bil P<*ejai prod vet leti, za veliko ndeieftbe pri pogreba in hvala tudi br. Aatoe Stiglu predaedniku aa govor ob odprti gomllL Hvala tudi Local« U. M. W. of America aa darovani venec in aa trud, Id Ss ssdelorzli oporazumno a društvom. Srčna hvala FeMsrj— Is Orfoata aa katerega so sin skupno darovali. Hvala lopa »obratu Paul Becjazo. hi «na jo vozil la GUleepie do Orieata, 111., la U Jo asm bil aa nzpa-lago v vseh alučajih potreba. Hvala lepa Vilmi Brauch la njeai» sinovom, sedaj omoftena Tomasini. za vea trud in poetrefto. 1*9* hvala tudi vsem dragim. Tebi, dragi brat, pa ieUmo, počivaj v miru la lahka naj TI bo* ameriška seazlja.—Žalujoči oetali: Joe, Aloia la Mike Braach r A»«-riki, v starem kraju pa Anton brat in Johann aeatra. Joe in Louis Braach, Fancy Prairie, m. b02i&i izlet v Jugoslavijo Tak Beštf kateor všaal aa-morete Imeti, ako praznujete praznike a svojimi oorod nihi la prijatelji v atari do-■mviuL Priartnega Yorkn. ALBERT BALUN - 10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA DwiMI boat« salamo ss beftttas svsCsMstt Nagla votaja Is Hamburga v kraj, kamor *U mmomJes . Ponehal ssn topnih i mA* prog* bo4o sprsmlM" vaak Izlet. PrcakrbtU si sgoiaj $159 - ucauAjra o* «asaj american ure AfitiriHi El Pros vet«!