Amerikanski
Slovenec
	Katoliški list > za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Dražbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 54.	JOLIET. ILLINOIS l. JUNIJA 1917.	LETNIK XXTI.
Amerika bila rojena, da služi človeštvu.
Tako izjavil predsednik Wilson povodom svečanosti krašenja grobov v Arlingtonu.
VOJAŠKO REGISTRIRANJE.
Stric Sam potrebuje 100,000 dobro-voljnikov. "Liberty Loan Week".
Washington, D. C., 28. maja. — Za-kladniški urad je nocoj objavil program za "Liberty Loan Week", ki se začne prihodnjo soboto, in oklic Samuel Gompersov, v katerem se pozivajo vsi člani delavske zveze ameriške gj (American Federation of Labor), podpirati vlado in pripomoči posojilu k uspehu.
Program tedna, posvečenega posojilu za svobodo, obsega sledeče točke:
V cerkvah.
Sobota in nedelja, 2. in 3. junija: Cerkvena slavnost. Duhovščina bo r (.» pridigala v prid posojilu za svobodo. Ponedeljek, 4. junija: Dan trgovcev in tovarnarjev.
Torek, 5. junija: Dan raznih poklicev in zavarovalnih agentov, ki se imajo posvetiti izključno prodaji obveznic Posojila za svobodo. — Sreda, 6. junija: Dan delavcev. — Četrtek, 7. junija: Dan farmarjev. — Petek, 8. junija: Dan žensk. — Sobota, 9. junija: Dan otrok.
"Najvažnejši korak".
Tudi bivši predsednik Taft je izdal na člane zveze za izsiljenje miru (League to Enforce Peace) poziv, v katerem je rečeno med drugim: "Za vsakega državljana naj bi se-"' daj posojilo za svobodo predstavljalo Prvi in najvažnejši korak k zmagi in k napravi trajnega miru. Člani te lige . f* so pred vsemi drugimi dolžni za posojilo podpisati, ker zmaga z njih vidika
pomeni več nego celo uspeh Združenih Držav in naših zaveznikov."
Vojaško registriranje.
Washington, D. C., 28. maja. — Sodno zasledovanje čaka vse tiste, ki poskusijo, s propagando ali drugače ovirati vojaško registriranje, določeno za dan 5. junija. Zavezni generalni pravd-nik je nocoj naznanil, da je bil opozorjen na neko propagando, ki zasleduje namen, registracija podvržene odvračati od registriranja. Izjavil je, da bo vlada v vseh takih slučajih postopala s skrajno strogostjo.
"Tako ravnanje pomeni odkrito kršenje zakona," je rekel g. Gregory, "in pravosodni urad bo vsakega, ki zakrivi tak pregrešek, sodno zasledoval. Po vsej deželi je bilo zastopnikom pravosodnega urada naročeno, gledati na najstrožjo izvedbo zakona.
"Razen kazenskih določil, predpisanih v konskripcijski predlogi, zazna-menuje tudi zavezni kazenski zakonik za zločin, ki se ima kazniti z zaporom do šest let, če "se dvoje ali več oseb zaroti v namenu, izvedbo kakega zakona Združenih Držav ustaviti, ovirati ali zadržati."
Dobrovoljniki, naprej!
Washington, D. C., 29. maja.—Predsednik Wilson je prepričan, da bodo Britanci in Francozi zmožni vztrajati na bojišču z uspehom, dokler ne pošljejo Združene Države 1,000,000 ali 2,000,000 mož na pomoč, da se Nemci potisnejo nazaj do Rena.
To ne bo letos in morda niti prihodnje leto, kajti vlada ne pričakuje, da bo imela več nego 500,000 ameriških vojakov na Francoskem začetkom pomladanskega vojskovanja leta 1918. Namerava pa, poslati 1,000,000 mož na Francosko prihodnje leto in drugi milijon naslednje leto, če se bo vojna nadaljevala tako dolgo.
Vojni department je danes izdal dru-
gi nujni klic za 100,000 nadaljnjih do-brovoljnikov za regularno armado, da se napolni 51 novih polkov, ki se zdaj sestavljajo. Stotisoč dobrovoljnikov potrebuje vojni department takoj.
"Čas delovanja je prišel".
Washington, D. C., 30. maja. — Da je Amerika v borbi sveta "slišala klic svobode in odgovorila nanj", si bo v svesti vse človeštvo, kakor je izjavil predsednik Wilson danes v govoru povodom svečanosti krašenja grobov na narodnem pokopališču v Arlingtonu.
Predsednik je govoril v naravnem amfiteatru na shodu tisočerih veteranov, ki ga je priredila tukajšnja podružnica Grand Army of the Republic. Rekel je, da mož, katerih spomin častimo, ne pomiluje.
"Zavidam jih marveč," je nadaljeval, "ker so svoje veliko delo za svobodo dovršili, ker je bila njih moč že preizkušena, dočim smo mi sredi dela, ki še nedovršeno trdo izkuša našo "moč. Čas delovanja je prišel in Amerika bode po volji Božje previdnosti imela zopet enkrat priložnost, pokazati svetu, da je bila rojena, služiti človeštvu."
Italijanski napori ob Soči in na Krasu die ni bila manj silna proti našim po-
Z osts'h front le malo novic, ker so menda povsod upehani.
Američani na Francosko.
London, 28. maja. — V danes objavljenem uradnem poročilu je rečeno, da se bo v kratkem 100,000 Američanov bojevalo v vrstah Britancev in Francozov na zapadni fronti. Del moštev da je že na licu mesta, nadaljnjih da pričakujejo.
London, 28. maja. — Nadaljnji oddelek Imenskih zdravnikov je dospel danes na Angleško, in sicer iz Phila-delphije in St. Louisa.
Katoličani zvesti.
Washington, D. t., 30. maja. — Na tisoče katoličanov iz Washingtona in okolnega ozemlja se je danes zbralo pred Kolumbovim kipom pred Union-postajo tukaj in je obljubilo svojo ne-omahljivo zvestobo deželi. Kardinal-Gibbons, najvišji katoliški cerkveni dostojanstvenik v Združenih Državah, je predsedoval pri pontifikalni maši v cerkvi sv. Alojzija.
Uradna poročila
o vojnih dogodkih.
niso prinesli pričakovanih uspehov.
AVSTRIJCI SE TRDNO DRŽIJO
Laška fronta.
f>oto by American Pre«« A«»ocl»tlon.	J
POLAGANJE MIN V ZAŠČITO PRISTANIŠČA. — MAPA POMORSKIH OBRAMBNIH OKOLIŠEV.
Ta mapa kaže pomorske obrambne okoliše, določene in proglašene po vladi Združenih Držav, in fotografija | *ažc mornarje pri polaganju min v zaščito enega ameriških pristanišč.
> Washington je naznanil, da ne bodo nobene prihajajoče ladje dopuščene v glavne lukc Združenih Držav, če
HjfAAm
ne dovolijo pristanske patrole. Samo vladne ladje bodo smele pluti po prepovedanih okoliših od solnčnega
itega
a,,oda do solnčnega vzhoda.
Za v«e druge ure in vsakovrstne brode so gotove omejitve.
Rim, 28. maja. (Čez London.) — Italijansko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Akoravno so bile naše čete na julijski fronti po vremenskih razmerah o-virane, vendar so včeraj raztegnile svoje postojanke in ojačile poprej o-svojene.
Na Krasu so bili po učinkoviti, topniški pripravi sovražniku iztrgani nadaljnji močno utrjeni zakopi vzhodno in jugovzhodno od Jamlja. Naše čete so prekoračile Timovo in zasedle Sv. Ivaft,-„severozapadno od Devina. Uplenile so devet 149-milimetrskih topov, ki so se nahajali v izvrstnem stanju.
Drugače ne gre.
"Na Goriškem sta bila snoči dva silna. napada na naše postojanke v odseku Vodic in na brdih vzhodno od mesta odbita.
V zadnji noči je obstreljeval sovražnik tudi z veliko silnostjo naše postojanke na Višini 126, južno od Grazinje. Mopnim pehotnim oddelkom, ki so potem prešli k napadu, se je posrečilo, na neki točki prodreti v naše lijiije. Ali z našim takojšnjim protinapadom smo jih pognali nazaj. V tem odseku je ostalo v naših rokah 156 ujetnikov, med njimi trije častniki.
'So" važni zrakoplovci so bombardi rail kraje ob dolenji Soči in povzročili nekaj izgub. Drug napad je bil pod-jet na Chiusaforte. Škode ni bilo zaznamovati."
Polom ofenzive.
London, 28. maja. — Avstro-ogrski generalski glavni stan javlja v svojem včerajšnjem dnevnem poročilu popolno izpodletenje italijanske ogromne ofenzive ob Soči. Med zadnjimi 16. dnevi je bilo ujetih 16,000 neranjenih Italijanov. Dnevno poročilo se glasi
"Včerajšnje bojevanje se je omejevalo na južno krilo soške armade a odseku severno od Vipavske doline, iz-vžejnši napad na Vodiške višine, ki je bil brž odbit. Na Kraški planoti je sovražnik zbral zopet velika vojaška krdela v napadne svrhe. Pri Fajtem in v bližini Kostanjevice je boj pred našimi prednjimi strelskimi jarki prenehal.
"Med Jamljem in brežino je divjala bitka z največjo silnostjo. Več višin je bilo zdaj v naši posesti, zdaj v posesti sovražnikovi. Naše linije so o-stale trdne; trdovratnosti in hrabrosti, ki jo je kazala naša pehota pri ponovnem ljutem napadu, ni mogoče z besedami opisati, niti po zaslugi pohvaliti. Honvedski polki so odbili v 48.urah 17 napadov in trikrat naskočili neko višino.
"Topniški poročnik nadvojvoda Leopold se je pridružil s peščico topni-čarjev nekemu pešpolku v napadu in je uplenil dve strojni puški.
"Na Kraški planoti je bilo izza dne 23. maja ujetih 250 častnikov in nad 7,000 mož. Skupno število ujetnikov izza pričetka ofenzive znaša nad 16,-000 mož, neranjenih.
"Če sovražnik v 16-dnevni bitki ni mogel doseči nobenega uspeha kakršnekoli važnosti, se je za to zahvaliti ne najmanj tisočerim našim moškim in ženskam, ki so mirno, marljivo in domoljubno delali za fronto in se bojevali za domovino."
Cadorna zna poročati.
Rim, 29. maja. — Na Kra<u je kazal včeraj sovražnik veliko delavnost s topovi in zakopnimi možnarji z namenom, motiti naše delo utrjevanja naših linij. Napad proti našim postojankam ob železnici vzhodno od Sv. Ivana in Devina je bil odbit po našem topništvu.
Vzhodno od Gorice so snoči in ves včerajšnji dan sovražni topovi vseh kalibrov obstreljevali Grič 126, južno od Grazinje. Ljuto odgovarjanje po naših baterijah je večkrat razkropilo sovražne naskakujoče skupine, ki so se zbirale za napad v prednjih zakopih.
Topniška delavnost v okolišu Vo-
stojankam na Griču 52. Zjutraj je bil silen napad po močnih isovražnih skupinah proti vrhu griča zlomljen po naglem nastopu naših čet. Naša pehota je premagala trdovratni odpor v jamah skritega sovražnika in napredovala na važnem jugovzhodnem slemenu griča in se ustanovila v teh postojankah.
V plavskem odseku smo prepodili sovražnika do konca doline vzhodno od Globne in ujeli kakih 100 mož.
Skupno število ujetnikov na julijski fronti izza dne 14. maja je 23,681, vštevši 604 častnike. Veliko množino vojnega plena med bitko sedaj štejemo. Prešteli smo že 36 topov, trinajst med njimi težkega kalibra; 148 strojnih pušek in 27 zakopnih možnar-jev. Poleg tega smo uplenili veliko množino pušek in vojnih zalog vsakega opisa.
Lah zadeva ob železen odpor.
Dunaj, 29. maja. — Po mirni bin-koštni nedelji se je soška bitka zopet začela včeraj v tretjič. Nov in velik sovražnikov napadajoč val je sedaj naperjen proti višinam Vodice in Sveta Gora.
Po močni topniški pripravi so Italijani šli opoldne k napadu proti severnemu slemenu. Napad se je raztezal ob celem odseku. Popoldne se je večkrat razvil v hudo bojevanje od moža do moža, ki je besnelo tudi ponoči. Zlasti ljuto bojevanje je bilo v okolišu Griča 652. Ves razteg naše fronte je nudil železen odpor vsem sovražnikovim naporom.
Severovzhodno od Gorice smo ujeli 200 Italijanov, ko smo odbili njihov nenaden napad.
Južno od Jamlja je sovražnik včeraj zjutraj štirikrat napadel naše postojanke in izgubil 15 častnikov in 800 mož na ujetnikih, poleg težke izgube na mrtvih in ranjencih. Število ujetnikov, dovedenih izza pričetlp desete soške bitke, znaša 14,050 mož.
Od Koroškega do Tirolskega ni ničesar izporočiti.
Porazmeren mir ob Soči.
Dunaj, 30. maja. (Čez London.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Italijansko bojišče: Na soški fronti je bilo primeroma mirnejše. Proti večeru so Italijani z močnimi oddelki zopet poizkušali predreti naše linije blizu Vodic, ali napad se je zlomil v našem ognju.
"Italijanske- napade blizu Jamlja je doletela danes slična usoda."
Francpska fronta.
London, 28. maja. — Pariz poroča odbitje Nemcev v Champagni. Britanci naznanjajo, da so bili sovražni napadi severozapadno od Cherisy in južno od Lensa odbiti. Berlin poroča ljuto bojevanje, a nobene bistvene iz-premembe v položaju.
London, 29. maja. — Samo manjši napadi so bili na zapadni fronti. Pariz poroča samo topniške boje. Berlin našteva samo male spopade.
Turška fronta.
Petrograd, 28. maja. — V Kavkazu sta bila dva turška poskusa proti višinam južno o dBaneha (blizu perzijske meje) odbita p« našem streljanju.
London, 29. maja, 8:02 zv. — V južni Palestini se ni pripetilo zadnji teden nič važnega, vendar je bilo znatno obojestransko topniško streljanje. Več sovražnih topov je bilo razdejanih po našem ognju.
Petrograd, 29. maja. — V Kavkazu je bil turški poskus, približati se našim branikom južno od Vana, odbit po našem streljanju.
Vzhodna Afrika.
London, 29. maja. — V Vzhodni A-friki je izredno mokra letna doba končana in izboljšane vremenske razmere so omogočile obnovo vojskovanja. Prve dni majnika so se nemške čete pomikale proti jugu v Rufiji-dolini in v obrežni pokrajini in deloma v Ma-tandu-dolini, dočim so dalje proti jugu Nemci navalili na portugalsko ozemlje in se približali meji Nyassalanda, požigajoč vasi domačinov in strahujoč prebivalce in odvažajoč živežne zaloge v nemška skladišča.
Nemški major Wintgens je bil dne 22. t. m. ujet blizu Lukalanke, 61 milj jugozapadno od Taboraby.
Andrassy naslednik Tiszov.
Curih, 29. maja. — Uradna brzojavka iz Budimpešte pravi; da je kralj Karel imenoval grofa Julius Andras-syja za ogrskega prvega ministra.
Služba prvega ministra ogrskega je bila izpraznjena izza dne 23. maja, ko je grof Tisza odstopil.
Ruska naročila.
New York, 29. maja. — Rusija je naročila pri ameriških tvrdkah 500 lokomotiv za cen9 $25,000,000, nadalje 10,000 vagonov za $15,000,000, tako so danes zagotavljali v kupčijskih krogih.
Makedonska fronta.
Pariz, 28. maja. — Ničesar ni izporočiti na celi fronti.
Berlin, 29. maja. — Streljanje je bilo obnovljeno v kolenu reke Črne. Na zapadnem bregu Vardarja je neka bolgarska prednja straža odbila več britanskih stotnij.
Pariz, 29. maja. — Ničesar ni izporočiti.
Nov tornado v Mo.
St. Louis, Mo., 30. maja. — Sedem oseb je bilo usmrčenih, kakor poročajo, in dvaindvajset ranjenih v tornadu, ki je popolnoma razdejal Mineral Point, Mo., rudarsko selišče, petnajst milj južno od De Sota, Mo., danes popoldne. Tako so naznanili po telefonu na dolgo daljavo iz De Sota.
Pomožen vlak, poslan iz De Sota, je nocoj pripeljal 22 ranjenih oseb v desotsko bolnišnico.
Rumunska fronta.
Petrograd, 28. maja. — Streljanje s puškami se je vršilo.
Petrograd, 29. maja. — Bilo je navadno streljanje.
Eden naših zrakoplovov je bil med ogledovanjem napaden po treh sovražnih Fokken-strojih in je padel v sovražne linije severovzhodno od Fok šanov. Pilot in opazovalec sta bila o-čividno usmrčena.
Berlin, 29. maja. — V več odsekih fronte je bojna delavnost narasla med zadnjimi dnevi. Rusko-rumunskih napadov je pričakovati.
Dunaj, 29. maja. — Sovražna topni ška delavnost je narasla na mnogih točkah ob fronti.
Ruska fronta.
Petrograd, 28. maja. — Streljanje s puškami se je vršilo.
Dvanajst bomb je bilo spuščenih iz sovražnih zrakoplovov na našo zra koplovsko lopo severozapadno od Lu ninste.
Berlin, 28. maja. — Položaj je ne-izpremenjen.
Dunaj, 28. maja. — Ponekod je bilo močno rusko topniško streljanje, kateremu smo odgovarjali.
Petrograd, Ž9. maja. — Navadno streljanje je bilo.
Tornado besnel tri dni.
Springfield, 111., 28. maja. — Vrtin-časti vihar, ki je med zadnjimi tremi dnevi razsajal po osrednjem zapadu, zapadu in jugu, je zahteval 250 človeških življenj, pokvečil 1,200 oseb, iz-premenil na tisoče hiš v razvaline, u-smrtil mnogo tisoč glav živine in opu-stošil na tisoče oralov mladih setev.
Zadnji tornado je razbesnel snoči blizu Williswilla v južnem delu države Illinois, lomastil prek Ohia v Kentucky, Arkansas in Tennessee, nakar jo. je urezal v vzhodni smeri, v Alabamo. Število mrtvih v četverih državah znaša kakih sto. V krajih Mattoon in Charleston, 111., napravljena škoda znaša nad 2 milijona dolarjev.
Mirovni program socialistov.
Stockholm, 30. maja,—-Mirovni program avstrijskih in nemških delegatov k sociališki konferenci, ki se ima vršiti tukaj, obsega med šesterimi glavnimi točkami sledeče:
1.	Nobenih prispojitev (aneksij).
2.	Nobenih odškodnin.
3.	Jugoslovanske dežele in avstro-ogrske kronovine naj ostanejo v dvojni monarhiji, ali socialisti naj podpirajo prizadeve njih prebivalcev za pridobitev samouprave (avtonomije).
4.	Finsko in Rusko Poljsko naj postaneta neodvisni državi. Galicija naj ima samoupravo pod avstrijskim vrhovnim vladarstvom.
Joliet, 111., 29. maja. — Od našega g. župnika, Rev. John Plevnika, smo prejeli sledeče naznanilo:
Binkoštna nedelja (dne 27. maja) je bila posebno vesel dan za več dečkov in deklic naše šole Sv. Jožefa: ker to je bil zanje dan—slovesnega sv. obhajila, po katerem dnevu so vže dolgo hrepeneli in se pridno pripravljal^. Bog naj blagoslovi srečne dečke in deklice—na potu skozi življenje! Imena naših slovesno-obhajancev iso:
Dečki — Joseph Videtič, Frank Gre-goraš, Frank Gregoraš, John Stalzer, Frank Zakrajšek, Frank Fido, Edward Petrovčič, Edward Mutz, Joseph Ko-čevar, Nicholas Želko, Joseph Stariha, Frank Gregorič, John Vranešič, Ignatius Čavko, Anthony Tušek, Edward Stiglic, Edward Kostelec, John Pleše, Aloysius Zlogar, Ralph Videč, Anthony Judnič, Joseph Mušič, William Rus, Michael Likovič, John Tomac, Francis Martinčič, Joseph Matekovič, Joseph Kocjančič, Frank Šraj, Matthew Grabrian, Frank Glavan, Peter Lukanič.
Deklice — Theresa Količ, Theresa ^tuke^ Rqs§ Stpolič, Ludovica Legan, Helen Stanfel, Agnes Horvat, Marjr Fanče, Agnes Volan, Bertha Vertin, Agnes Skul, Anna Božič, Johanna Zelko, Anna Bučar, Catherine Stefa-nič, Rose Verge, Paulina Slapničar, Mary Zagoda, Emma Konte, Mary Loparc, Margaret Kočevar, Elizabeth Gosak, Anna Šusteršič, Christina Ste-fanič, Anna Mušič, Ursula Pire, Mary Videč, Anna Legan, Anna Agnič, Anna Jaklič, Catherine Frankovič, Mary Rogina, Christina Nemanič, Anna Papež, Caroline Čulek, Gertrude Brun-skole, Mary Frankovič, Johana Nemanič, Clara Želko, Christina Vrani-čar, Lucy Pivovarnik, Mary Štukel.
—	V nedeljo, dne 3. junija. Splošno je zanimanje za koncert in predstavo, ki ju priredi društvo sv. Cecilije v Sternovi dvorani prihodnjo nedeljo popoldne in zvečer. Če je zanimanje splošno in veliko, je pričakovati, da bo velika tudi udeležba. Da naše občinstvo ljubi lepe gledališke predstave, je pokazalo že neštetokrat. Da pa ljubi tudi lepo pesem, je tudi resnica. Oboje bo na programu nedeljske prireditve. Prvi del: koncert. To bo nekaj tako lepega za vse tiste, ki radi poslušajo lepo petje in glasbo, da bodo gotovo navdušeni. Posamne točke koncerta so navedene v vabilu na tej strani te št. A. S. Opozarjamo zlasti na izbir-ke in napeve iz opere "Cornevillski zvonovi", ki glasno in jasno pokažejo, <la imamo v Jolietu izvrstnih moči tudi za slovensko opero. Drugi del: Tri sestre. Veseloigra v treh dejanjih, spisal dr. Krek, znani slovenski učenjak, pisatelj in velepolitik, mož čudovite notranje sile, ki je sp85nal tudi potrebo domačih iger, pa je sam stopil med dramatike. "Trem sestram" se bo vsakdo, ki jih bo gledal in poslušal v nedeljo, prav od srca smejal. Zakonski možje in žene bodo našli notri tudi lepih naukov za mirno in sporazumno življenje. Le pridite gledat in poslušat v nedeljo!
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa. Naš g. kaplan, Rev. John Plaznik, ki redno obiskuje slovenske bolnike, nam poroča: Gospa Katarina Jontes, soproga znanega trgovca g. Josipa Jontes, ki je bila operirana dne 17. februarja in se je parkrat nahajala v tako kritičnem stanju, da so celo zdravniki obupavali nad njenim okrevanjem* zapusti bolnišnico prihodnjo nedeljo (3. junija) in se povrne domov, kakor po čudežu ozdravljena. — Rojak Stajnar iz Rock-dala, železniški zavirač, ki je pred tremi tedni padel z vlaka in se hudo poškodoval, še sedaj ni pri zavesti. — Pet let stara hčerka rojaka Benedika z N. Broadway, ki se je pred kratkim opekla, pojde kmalu domov. — Petletna hčerka rojaka Jos. Trlepa, ki se je bila tudi opekla, je že zopet doma. — Rojakinja Mary Ferkul iz Gary, Ind., je bila te dni srečno operirana na slepiču. — Rojak John Legan, 603 Jackson St., ki je bil operiran dne 7. apr., je zapustil bolnišnico že pred dvema tednoma.
vili v Jolietu v zadnjih dveh tednh, ko je bilo aretiranih trinajst otrok v starosti od 5 do 17 let. Da otroci zaidejo na opolzlo pot zločina, je kriva predvsem slaba druščina, pred katero je otroke čuvati in svariti.
—	Vlomilci so v ponedeljek zarana razstrelili varnostno blagajno Lincoln teatra, na voglu Chicago in Clinton sts., ter odnesli $500.
—	Umrl je v Californiji bivši joliet-ski pravdnik Frank J. Loughran, 34 let star, ki je šel tja iskat zdravja pred dvema letoma.
—	K registraciji. Okrajni (county) klerk že nekaj dni zapisuje imena fantov in mož, ki so podvrženi registra ciji, pa so bolni ali pričakujejo, da bodo odsotni na dan registracije, t. j. 5. junija. Imena takih oseb bo okrajni klerk zapisoval do prihodnjega torka.
—	Registracijsko izpričevalo. Vsi tisti, ki se prihodnji torek registrirajo, bodisi neposredno ali posredno (po zastopniku), prejmejo registracijsko izpričevalo. To bo dokazovalo, da so se pokorili zakonu, in zavezna obla-stva svetujejo, da naj to izpričevalo nosi pri sebi oseba, ki se je registrirala, da se izogne nepriliki.
—	Prihodnji torek bo dan registracije. Pozor! Zaporne kazni čakajo tiste, ki poskušajo kakorkoli preprečiti ali ovirati namen registracijskega zakona. To svarilo prihaja od zaveznih oblasti. V Chicagu in drugih mestih se je poskušalo z lepaki svetovati ljudem, naj se ne registrirajo. To je zarota proti vladi. Zaveznim agentom po vsej deželi je bilo naročeno, takoj aretirati vsakega, ki je spoznan odgovornim za razdelitev tistih lepakov in okrožnic.
—	Vaša patrijotična dolžnost je, kupiti obveznico posojila za svobodo (Liberty Loan Bond).
—	Kupite obveznico posojila za svobodo, ker s tem pomagate končati vojno.
—	Oklic je izdal zakladniški tajnik Združenih Držav za "Liberty Loan of 1917". Dvatisoč milijonov dolarjev mora ameriško ljudstvo takoj subskri-birati ali podpisati, da usposobi to vlado voditi to vojno za svobodo in lju-dovlado, voditi jo do sijajne zmage in tako brzo končati pokolj in pustoše-nje. Stric Sam ne gre v vojno iz sebičnosti, ampak za osvoboditev narodov, ki so stokali pod bremenom militarizma in trinoštva. Za to vojno je treba denarja takoj. Zato se tudi Vi odzovite oklicu in kupite obveznico posojila za svobodo!
—	Tornado zadnje sobote je med drugim razdejal tudi štiri šolska poslopja v okraju Will.
več zaslug za lepo prireditev, kajti vodil je koncert in igro.
Calumet, Mich. — Poročila sta se v slovenski cerkvi dne 21. maja g. Jos. Sever, rojen v Pribišju, semiške fare, in gdč. Rose Stukel, hčerka pok. Jos. D. in Marije Stukel, rojena in vzgojena na Calumetu. — Dne 18. maja je preminula v starosti 76 let ena najstarejših slovenskih naseljenk na Calumetu, gospa Ana Hrvat iz Blue Jac-
keta, rojena v Tuševem Dolu, fare Črnomelj, iz znane rodovine Rutel. Pred 46. leti je prišla v Ameriko v Mecominee, Mich., kjer je služila nekaj časa na farmi, dokler se ni poročila z g. John Hrvatom. L. 1878. sta prišla oba na Calumet, kjer sta imela boarding-house na Sweedtownu. Pokojna je bila vedno vneta za božjo čast. Poleg soproga zapušča še tri sinove.
Rofaki, pozor I
Registriranje dne 5. junija 1917
Volišča volilnih okrajev odprta od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Kako se moraš registrirati ali zapisati.
Besedilo vprašanj, na katera je odgovoriti, in kako je odgovoriti. — Vsaka moška oseba v Združenih Državah, ki bo prihodnji torek 5. junija 21, a še ne 31 let stara, se mora dati registrirati, vseeno, ali je rojen Američan, ali naturaliziran ameriški drživljan, ali "deklarant" (posestnik prvega papirja), ali inostranec. — Tudi kdor je telesno kakorkoli pohabljen, zato ni oproščen dolžnosti registriranja.
—	G. Math Stukel, znani slovenski kamnosek, odpotuje po nasvetu zdravnikovem v četrtek (31. maja) v Iowo na neko farmo, ležečo 18 milj zapadno od mesta Dubuque, kjer ostane nekaj tednov, da si očvrsti zdravje. Na srečno svidenje!
—	Kupite obveznico posojila za svobodo pri svojem bankirju.
—	Starši, pazite na svoje otroke, da ne zaidejo v slabo druščino! Jolietska policija je iipela v zadnjem času opraviti z več prav mladimi uzmoviči. Trije otroci (hvala Bogu, da noben slovenski vmes) so bili v ponedeljek zaslišani pred isodnikom Cowingom v o-krajnem sodišču; dva izmed njih sta bila obsojena v popravnico (reform institution) in tretji je bil izročen pod nadzorstvo. Ti slučaji so zadnji v vrsti otroških zločinov, ki so se poja-
—	Za vojake niso opojne pijače. Vsakdo, ki bo prestrežen na tem, da je dal ali prodal opojne pijače kakemu vojaku v uniformi, je podvržen globi $1,000 ali zaporu v kaznilnici ne manj nego eno leto ,ali obojemu, kakor določi sodišče. Tako je bilo uradno naznanjeno v ponedeljek.
—	G. John Grahek, 1012 N. Broadway, dobro znani gostilničar itd., si je pred kratkim kupil velik, krasen avtomobil.
Bradley, 111., 2$. maja. — Dragi u-rednik Amerikanskega Slovenca! Kakor vidim v A. S., se vsenaokrog berejo dopisi iz slovenskih naselbin, samo iz Bradleya, 111., ni nobenega. Zato sem se namenila jaz napisati par vrstic.
Bradley, 111., je mala slovenska naselbina, ima približno svojih 30 do 32 Slovencev. Je pa tukaj dosti Francozov in Nemcev, ki se pa jako razumejo z našimi rojaki. Dela se dobro, samo plača je bolj slaba za ta čas, ko vlada ta huda dražina.
V verskih razmerah so naši rojaki dobro preskrbljeni.- Nimajo -svojega dušnega pastirja, zato jih pa obišče večkrat častiti gospod J. Plaznik iz Jolieta, 111. Naši rojaki so zelo veseli, kadar se jim nudi prilika, slišati besedo božjo v slovenskem jeziku.
Zato bi priporočala takim rojakom, da se naročijo na Amer. Slovenca, ker v njem vidite za vsako nedeljo kaj le pega za dušni prid.
Naj še omenim, da ko sem obiskala vse svoje prijateljice, mi je bila težka ločitev od njih, posebno od gospe Ane Huth in Minnie Strbenc, katere so mi vse razkazale po svojih vrtih, katere imajo zelo skrbno obdelane. "
Zatorej se jim še enkrat prav lepo zahvalim jaz in moja hčerka.
Catherine Malesich.
Da ustrežemo mnogim naročnikom Am. Slovenca, objavljamo v sledečem uradne predpise o načinu, kako se imajo registracijske karte izpolniti, ter prosimo čitatelje, ki se imajo registrirati, da izrežejo te predpise in jih shranijo v znanje in ravnanje.
Pripomnjeno bodi še, da se vsaka moška oseba v Združenih Državah, ki je dopolnila svoj 21. rojstni dan, a 31. rojstnega dne pa še ni dosegla, ali — v drugih besedah: kdor je dne 5. junija postal star 21, a še ne 31 let, mora dati tega dne registrirati, najsi je rojen Američan, naturaliziran državljan, ali inostranec, seveda tudi takozvanl "deklarantje", t. j. inostranci, ki so s« "prvi papir" že pridobili. Od dolžnosti registriranja niso izvzeti niti takšni, ki so vsled telesnih hib za vojaško službo nesp&sobni. Hromi, slepi, gluhi, jednoroki, jednonogi, brezročni, breznogi — skratka, vsak in vsi, ki so v določeni starosti, se morajo dati dn-e 5. junija registrirati. Seveda ni rečeno, da je registriranje istega pomena kakor konskripcija ali vojaški nabor. Ko pride do vojaškega nabora, bode 500,000 imen izžrebanih, in tisti, ki jih zadene žreb in usoda, imajer potem pozneje priložnost, pred oproščeval-nim odborom (Exemption Board) do-tičnega okrožja (distrikta), imenovanem po predsedniku, razložiti morebitne vzroke, ki jih po njih mnenju odvezujejo ali oproščujejo službe v armadi. "Exemption Board" botle potem v vsakem posameznem slučaju odločil o tem, ali ima prosilec služiti v armadi, ali nek Oblastvo odločuje edinole po svojem lastnem razsodu
Kako se je registrirati.
Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O.—Slov. kat. pevsko dr. Lira je priredilo dne 20. majav Knaus-ovi dvorani koncert in predstavo, in sicer z velikim uspehom. Pevovodja Lirašev je g. M. Holmar, ki ima naj-
Uradni predpisi o načinu, kako se imajo registracijske karte izpolniti, se glasijo kakor sledi:
1.	Polno ime. Starost po letih.
Starost je navesti samo po polnih
letih (n. pr. 21 let, brez dodatnih mesecev in dni).
2.	Naslov stanovanja.
Ne naslov delavnice, ampak naslov stalnega stanovanja. Podatki po redu: Hišna številka, cesta, mesto, okraj (county), država (state).
3.	Datum rojstva.
Dan, mesec in leto rojstva (n. pr. 5. avgusta 1894) je napisati na listek papirja in ta listek izročiti registratorju tako}, ko začne izpolnjevati karto.
4.	Državljanstvo. Ali si (1) rojen ameriški državljan? (2) naturaliziran državljan? (3) inostranec? (4) ali si izjavil svoj namen, postati državljan? Je izrečno odgovoriti, h kateri vrsti spada kdo.
(1)	Kdor je rojen v Združenih Državah, vštevši Alasko in Havajsko o-točje, je brez ozira na državno poda-ništvo njegovih staršev "državljan po rojstvu". Kdor je rojen v Portoriku, je tudi državljan po rojstvu, razen če je bil tam rojen od inozemskih staršev. Kdor je rojen v inozemstvu, je kljub temu ameriški državljan, če je bil njegov oče za časa njegovega rojstva a-meriški državljan, razen če se je sin državljanstvu izrečno odpovedal.
(2)	Naturaliziran državljan je, kdor je dopolnil vse formalnosti v pridobitev državljanske pravice, t. j. kdor si je pridobil svoj končno veljavni ali drugi državljanski papir. Kdor je samo izjavil svoj namen, postati državljan, t. j. kdor si je pridobil samo ta-kozvani prvi papir, ni državljan. Je samo "deklarant".
Nasprotno je vsakdo naturaliziran državljan, kdor je rojen v inozemstvu, če je pred dopolnitvijo^ 21. starostnega leta prišel v Ameriko in če je njegov oče, ali njegov preživeli roditeljski d£l, pred časom, ko je sin dopolnil 21. starostno leto, pridobil ameriško državljanstvo.
(3)	"Deklarant" je, kdor je pred oblastvom, zakonito poklicanim v to, pod prisego izjavil, da hoče postati državljan. Poverjeni ali potrjeni pre-
pis dokumenta ali listine, napisane o tej izjavi, je takozvani "prvi papir". Svojo veljavnost je izgubil, če je bil izdan po dnevu 26. septembra 1906 in je star več nego sedem let.
(4) Kdor ne spada k nobenemu teh treh razredov, je inozemec.
5.	Rojstni kraj.
Podatki po redu: Kraj, država, dežela (n. pr. Črnomelj, Carniola, Austria).
6.	Če nisi ameriški državljan, katere dežele državljan ali podanik si?
Ne pozabiti, da "deklarant" ni ameriški državljan, in vsak tak naš rojak naj odgovori: Austro-Hungarian (od-nosno Italian) Subject.
7.	Kaj je tvoj sedanji opravek, posel ali urad?
V odgovoru na to vprašanje nimaš povedati, kaj si delal nekdaj, niti za kaj si narbolj sposoben. Vprašanje je, pri kakem delu si baš sedaj zaposlen. Samo na kratko je odgovoriti: Farmar, rudar, dijak, delavec (ali na farmi, ali v valjarnici, kolarnici ali drugi tovarni). Kdor je v državni ali zavezni službi, mora to natančno označiti.
8.	Pri kom si zaposlen? in kje?
Kdor je zaposlen pri posamezniku,
tvrdki ali korporaciji, ima navesti njegovo ozir. njeno ime. Kdor se bavi sam s kako obrtjo, trgovino ali kakim poklicem, mora to navesti.
9.	Ali imaš očeta, mater, ženo, o-troka pod 12 leti, ali brata ali sestro pod 12 leti, ki so za svojo prehranitev popolnoma od Tebe odvisni? (Izrečno odgovoriti, katera oseba od omenjenih.)
Odgovor na to vprašanje je treba skrbno premisliti. Če je kdo za svojo prehranitev izključno odvisen od koga, ki je sicer podvržen službi, je v zmislu zavezne vlade, da je prehranitev prvega važnejša nego aktivna služba drugega, da se trpljenje vsled vojne kolikor mogoče omeji. Ampak samo, če je ta odvisnost popolna in izključna. Nihče naj se ne skriva za žensko krilo ali otroke.
10.	Ali si oženjen ali samski (kaj od obojega)? Pleme (izrečno navesti).
To vprašanje ne pomeni, ali si bil kdaj oženjen, ampak ali si sedaj oženjen. Pleme se označi na kratko s "Caucasian" (Kavkazijec).
11.	Kako vojaško službo si opravljal? Čin (rank)? Stroka (branch)? Leta? Dežela ali država?
Brez ozifa na to, v kateri deželi si služil, moraš ta vprašanja natančno pojasniti. Pri odgovarjanju imenuj najprej svoj čin (rank), in sicer z eno sledečih besed: "Commissioned officer" (častnik), "non-commissioned officer" (podčastnik), "private" (pro-stak). Potem navedi stroko (branch), v kateri si služil, z eno sledečih besed: "Infantry" (pehota), "cavalry" (konjiča), "artillery" (topništvo), "medical", "signal", "aviation", "supplyf, "marine", "navy".' Potem navedi število »lužbenih let, a ne vštej reservne dobe. Končno imenuj deželo ali državo, v kateri si služil, če si služil Združenim Državam ali kaki državi Unije, imenuj svojo službo v enem sledečih izrazov: "National gtiard" (te in te države), "militia" (te in te države), "Volunteers of United tSates'', ali "regular army (navy) of U. S."
12.	Ali si upravičen do oprostitve od izžrebanja (draft)? Natanko navedi razloge.
Če kdo prosi za oprostitev, s tem še nikakor ni oproščen. Da se vojni urad obvesti, je pa pravico do oprostitve takoj zglasiti, če se namerava, zasledovati jo" dalje.
Razni ljudje lahko zahtevajo oprostitev na temelju svojega poklica ali urada, drugi ker imajo sorodnike, ki so odvisni od njih. Zato se mora odgovor, da zahteva uspe, natanko ujemati z odgovori na vprašanja 7 in 8. K temu je potrebno, da natanko označiš urad, ki ga opravljalš v državni ali
zavezni službi. Če kdo pripada kaki sekti, katere verski predpisi brezpogojno prepovedujejo udeležbo na vojni, mora navesti ime te sekte. Navesti je tudi, ali si v poštni službi Združenih Držav, ali kot rokodelec ali delavec zaposlen v kakem arzenalu, orožarni, ali ladjedelnici Združenih Držav, ali pa kot pomorščak v službi kakega državljana ali trgovca v Združenih Državah. Če kdo kot zločinec ali zaradi drugačne moralne nesposobnosti zahteva oprostitev, mora vzrok na kratko navesti. Ravnotako če se telesno nesposobnost stavi za vzrok. Če kdo zahteva oprostitev iz kateregakoli drugega vzroka, ga mora tudi na kratko označiti.
Kje se registriraš.
Zglasiti se moraš ali osebno v volišču svojega volilnega okraja, ki bo v to svrho odprto od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer, ali( če :si bolan ali dne S. junija ne boš doma, po pošti. V vsakem obeh zadnjeimenovanih slučajev greš h klerku okraja (county) ali mesta nad 30,000 prebivalcev, kjer se baš nahajaš, in izvršiš njegove nakaze. Kdor je prebolan, da bi šel sam, lahko pošlje drugo osebo.
Zmotimo se vsi lahko.
Glas Naroda z dne 26. maja t. 1. piše pod naslovom "Pojasnila glede registracije" med drugim sledeče: "Pod "deklarantom' je razumeti osebo, ki je vzela prvi papir, ki pa ne sme biti zastaran, torej ne vzet pred 26. septembrom 1906 in ne starejši kot sedem let."
To je napačno.
Zastaran je prvi papir, če je bil izdan po dnevu 26. septembra 1906 in je star več nego sedem let.
Ali ni tako? Pa brez zamere, seveda.
Vsled ničemurnosti beračica.
Iz Odese poročajo: Odeška policija je aretovala ženo bogatega Abela Ro-senberga, Saro Rosenberg, ker je na cesti beračila. Vsak dan zjutraj je oblekla žena in njen sin umazane in raztrgane obleke ter sta šla prosjačiti po odeških ulicah miloščine. Pred. o-krajnim sodiščem je izpovedala Šara Rosenberg, da berači že par let in sicer zato, da si more kupiti drage obleke in klobuke, v katerih se je potem zvečer kazala na korzu. Bogato bera-čico so obsodili na tri tedne zapora.
BB BB BB BB
BB BB BB BB BB BB
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te ne-rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Life
(SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM)
izvrstna ton1ka.
Cena 75 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli:
BB
BB BB BB
BB BB DO OD BB BB
"Želim se Vam zahvsliti za Severov Življenski Balzam. Imela sem neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba in tudi teka nisem imela. Co sem -porabila eno steklenico Severovega Življenskega Balzama, so izginile vse nerednosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine."
Mrs. Pagač of MoQuah, Wis.
BB BB BB
Kupite Severova zdravila v vaSi lekarni. Zahtevajte edinole Severova, da se tako izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vaSem kraju, tedaj pižite naravnost na
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
BB BB BB
BB
nnoonQB
nEEESEEHSH
IVABILO 3STjk-tl
Koncert in Predstavo
-ki ju priredi-

Društvo Sv. Cecilije štev. 12 D. S. D.
V NEDELJO DNE 3. JUNIJA 1917
V STERNOVI DVORANI
801 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ZAČETEK OB 2. POP. IN 8. ZV. :: VSTOPNINA 50c IN 25c.
I. DEL: KONCERT.
1.	"Kukavica", uglasbih Knittl, poje mešani zbor.
2.	a) "Come Where my love lies dreaming", uglasbil C. Foster, b) "Rackety Coo", uglasbil R. Friml.
Pesmi za soprano in alto. Poje ženski zbor.
3.	"Brindesi", koncertni valček, uglasbil D. Alard.
Violin solo: Mr. George Rezek. Piano: Mr. John Rezek.
4.	1ZBIRKI IZ OPERE "THE BELLS OF CORNEVILLE" (Cor-
nevillski zvonovi).
Serpolette, vaška mladenka............i......Mrs. Anton Nemanich.
Le Tabellion, notar.................................Mr. Frank Russ.
Jean Grenecheux, ribič..........................Mr. Frank Završnik.
Henri, markez Cornevillski........................Mr. Martin Rakar.
Germain, izgubljena markeza................Miss Theresa Nemanich.
Vaška dekleta in kočijaži:
Dekleta: M. Stonich, F. Čulik, A. Mutz, M. Mutz, E. Stefanich, A.
Klepec, M. Judnič, J. Rogina, M. Nemanich, Am. Bezek, A. Bezek, A. Smolič, J. Smolič, M. Zoran. Kočijaži: L. Simonich, J. Rogina, F. Kauzlarič, F. Videč, F. Russ, F. Ferlin.
Petje naučila in vodi......,.........;.........Mrs. Anton Nemanich.
Operne komade poslovenil...........................Mr. Filip Gorup.
Pesmi spremljata na piano____Mr. John Rezek in Margaret Nemanich.
II. DEL: TRI SESTRE. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. J. E. Krek.
OSEBE:
Orel ............................................Mr. Joseph Rogina.
Helena, njegova žena........................Miss Theresa Nemanich.
Hčere: Majda ....................................Miss Mary Sekola.
špela .................................Miss Elizabeth Sekola.
Ana .......................................Miss Anna Mutz.
Anton .............................................Mr. Frank Russ.
Gabrov France....................................Mr. Martin Rakar.
Jera, dekla pri Gabrovih...........................Miss Julia Rogina.
Berač .........................................Mr. Ferdinand Ferlin.
Prvo dejanje: Pri Orlu. Drugo: Pri Antonu. Tretje: Pri Gabru. Med dejanji igra na piano Miss Margaret Nemanich.
K mnogoštevilni udeležbi vabi	DRUŠTVO SV. CECILIJE.
Bran rci r»n m r«n ran iti I »I CE 33 123 GH L5J 1*2 ED Ga
s
IVAN VESEL-KOSESKI, slovenski pesnik.

(Spisal M. P.)
m
m
m

i.
Kakor slavni Jurij baron Vega, tako je tudi Koseski rojen v moravški župniji na Kranjskem. Na pobočju lahnega grička sloni vas Spodnje Koseze*) s svojo hišo božjo, posvečeno sv. Lovrencu. Sredi vasi, obdan z gostim drevjem, stoji preprosti "Bokšetov" dom, kjer je Ivan Vesel ugledal luč sveta dne 12. kim. leta 1798. Tu ga je tešila in uspavala skrbna mati s sladko domačo pesmijo. Po tokavah in ledinah koseških so mu potekala mlada leta. Od svojih rojakov se je navzemal one krepke, odločne govorice, po kateri se odlikujejo Gorenjci. Zanimale so ga domače šege in navade, in omilile ise mu ljubke pesmi, ki so se tedaj češče oglašale, nego-li sedaj. Tu se mu je vsejalo v srce močno seme dovinske ljubezni.
Iz njegovih deških let se nam ni o-hranilo posebnih podatkov. Le jedna črtica se nahaja med ondotnim ljudstvom. Govorica namreč pripoveduje, da je mladi Ivan svojim tovarišem na paši "pridigoval" in da je govoril tako lepo in vneto, da so ga še starejši ljudje radi poslušali. Neki Kosežan mi je pravil, da je njegova mati še vedela v bližnjem gozdu za velik bukov štor, ki je služil mladostnemu Koseskemu »a govorniški oder, s katerega je govoril tovarišem.
Ugodne gmotne razmere in bistri dečkov razum — to je naklonilo roditelja, da sta poslala dečka v ljudsko šolo v Ljubljano. Na gimnazijo pa je odšel v Celje, kjer mu je šla izpo-četka nekam trda; trudil se je namreč premalo za šolo in se pečal z drugimi predmeti. A kmalu se je udal marljivemu učenju in po isvoji pridnosti in izredni nadarjenosti postal jeden naj-odličnejših dijakov. Zanimive so črtice, katere nam podaje o Koseskem kot dijaku sošolec njegov, znani štajerski rodoljub Anton Žuža. Pripoveduje nam, da se je Koseski najrajši u-kvarjal s pesniškimi deli, zlasti se mu je priljubil chiller. Ob prostih šolskih dnevih sta zahajala Žuža in Koseski pogosto kam v okolico, polegla na travo, in ondi je Vesel tovarišu Žuži predaval na izust Schillerjeve pesmi ali mu prebiral svoje, v nemškem jeziku pisane, pesniške in igrokazne poskuse. Kadar je predaval kako Schillerjevo delo, pristavil je vselej o tem pesniku pohvalne besede: "Schiller je globok mislec, vzvišen duh in nedosegljiv od drugih pesnikov v svojem neiskanem samotvornem poznavanju idej." Koseski je imel tudi v Celju koncem šolskega leta pri razdeljevanju šolskih daril slavnostni govor, ki je obudil vsestransko pohvalo.
Zadn jidve gimnazijski leti, tako-zvana modroslovna tečaja, je dovršil Koseski v Ljubljani. Tudi tu mu je bil najljubši opravek in posel poezija; posebno ga je k petju vnemal in vs-podbujal njegov profesor zgodovine, Richter, ki je tudi sam 'skladal pesmi. Tačas se je seznanil z Vodnikom, Čopom in s Prešernom; gotovo ga je občevanje s temi možmi navdušilo za slovenščino in ga naklonilo, da je poskusil pesnikovati v materinem jeziku. Iz tiste dober se nam je ohranil sonet "Potavža", ki je sploh prvi sonet v slovenskem slovstvu. Naslov za ta sonet je nasvetoval Vodnik, kar Koseski sam tako-le pripoveduje: "Ko : sem o tem (namreč o sonetu) z Vodnikom govoril, je sedel stari, častitljivi pesnik ravno za pisalno mizo; na to vzame svoje slovarne spise v roke, po-. ve mi več besed za nemški "Trost", tudi "tolažba" je imenoval; poslednjič Pa mi je vendar nasvetoval "potažva"; ob tem sem tudi ostal. Zame je to delce (sonet) le zato važno, ker me je z Vodnikom, opom i posredno tudi s Prešernom, tedaj s trem imožmi, katere tako visoko spoštujem, pripeljalo v duševno dotiko. Vsi trije že v grobu Počivajo in vedo ceniti poslednje besede moje slabe pesnice."**) Zložil je , Koseski tačas tudi nekaj nemških pes-1>ij, katere je objavil v tedanjem nemškem časniku. Potem pa je molčal dolgo vrsto let.
Po završenih gimnazijskin Študijah J« odšel v pravoslovje na Dunaj in pozneje v Gradec. L. 1819. je stopil v državno službo, bil nekaj let pri c. kr. ."'krbništvu domen na Goriškem, v Tolminu in v Gorici, kjer je služil do ■ 1832. Kasneje so ga prestavili v Trst k tedanjemu kamcralnemu uradu, pozneje finančnemu ravnateljstvu za 1 finiorsko, kjer je postal finančni svc-
*) Po rojstvenein kraju si je pridel s«m pesniško ime: Koseski.
**) Tu je Koseskemu v mislih ko-nfc njegovega soneta "Potažva", ki se »'asi;	, . | -
T® tužni <lol, te bridke časne sanje,
Nevihti cilj, zaupnem srcu lom, ' bitju tem, ni duhu mojmu stanje!
groba noč beseda vedno sveta JJ' kaže tje — mi kaže krasni dom, M°j stalni dom: veseli dom Očeta!

tovalec; v tem činu je bil vsled hude "bolezni upokojen 1. 1852. ' II.
Dolgo časa ni bilo o Koseskem ničesar čuti; zastonj iščemo plodov njegove muze v "Čbelici", pri kateri so tedaj sodelovali vsi boljši slovenski pesniki. Obili in težavni službeni posli, pa tudi žalostne tedanje slovenske slovstvene razmere so bile pač krive, da je Koseski čisto v nemar pustil pesnikovanje. Res, žalostni so bili tedaj odnošaji slovenskega slovstva. Hvalevredno Kastelčevo podjetje, namreč "Čbelica", je zaspalo vsled nebrižnosti rojakov, pa tudi pod pritiskom stroge tedanje cenzure, ki je delala preglavice vsakemu slovstvenemu gibanju. Slovenski jezik ni imel nikake veljave; preziral se je v uradih, zaničeval v šoli, odrival iz družabnega življenja. Slovenskega jezika so se sramovali lastni domači sinovi. Kaj čuda, če je v takih okoliščinah pel Prešeren, kako
leže na tleh Slovenstva stebri stari in kako nam ostaja
le še grob v domači zemlji. Razumljivo je, kako je mogel v istem času Slomšek svetovati rojakom, naj molče, ne govore nič, potrpe vse.
Tedaj skoro šo se imele razkaditi megle in se razjasniti nebo nad ubogo Slovenijo. Nastalo je tedaj med narodi veselo narodnostno gibanje, in valovi tega gibanja so po dolgem času dosegli tudi slovenski svet. Povzdignil se je iz srede svojega zaniče-vanega rodu mož, ki je klical zaspane rojake. Videl je okoli sebe dremajoče rojake svoje. V srce so ga pekle obupne razmere, v katerih je bil slovenski rod. Mislil je, kako bi pomagal lSovencem, kako jih vzbudil k novemu delovanju. In prišel je na pravo, srečno idejo, da lSovencem treba v prvi vrsti domačega glasila, ki bi jih dramilo, budilo, poučevalo in jim dajalo navod, kako naj si pomagajo. Posrečilo se mu je po dolgem prizadevanju in po posebni naklonjenosti blagega, Slovencem tako prijaznega nadvojvode Ivana, dobiti od vlade privoljenje, da sme c. kr. kmetijska družba izdajati slovenski list. Tako so se rodile v našem kulturnem življenju tako pomenljive "Novice". Znamenit je za Slovence 5. mali srpan 1. 1843., ko je ugledala beli dan prva številka "Novic". Kmalu so postale "Novice" ognjišče našega narodnega življenja. O-koli dr. Bleivveisa ise je zbrala cela vrsta vnetih mož, ki so mu pomagali pri njegovem napornem narodnem delu.
"Novice" so vzbudile tudi našega Koseskega; potisnile so mu v roke slovensko liro. Skoro se je poleg premišljene, trezne besede Bleivveisove in drugih rodoljubov razlegala iz "Novic" po vsej Sloveniji mogočna, krepka pesem Koseskega. In kjer ni prodrla beseda Bleiweisova in drugih, tam so izginile megle mlačnosti in nezavednosti pred toplim pomladanskim solncem Koseskega spevov; in kakor težko kladivo so padale njegove krepke, jedrnate pesmi na mrtva srca rojakov in jih mehčale. In zaslul je po Slovenskem Koseski in postal ljubljenec naroda; kjer je prebival Sloven, glasili so se njegovi rodoljubni spevi in s spoštovanjem se je izrekalo ime pesnikovo.
Pa odkod ta nenavadni uspeh, s katerim so prodirale Koseskega pesmi med narod in netile v ljudstvu narodno zavest? Koseski je znal prav za struno prijeti; pel je Slovencem iz srca, radi tega so jim pa tudi njegovi spevi segli v srce.
Z nenavadnim ponosom se je priznaval za Slovenca. In s ponosom ter z navdušenjem je razgrinjal v svoji veličastni "Sloveniji" rojakom minula stoletja naše povestnice, stoletja bojev in viharjev, v katerih
Zadniga zdelo se je, de bila bo ura Slovenca. A niso uklonile te ljute vihre naših dedov, ker
Bile persi slovenske so jez viharnemu roju divjakov. Pa ne le na bojnem polju se je odlikoval vedno Slovenec, umel je tudi vrlo vihteti uma svetli meč in si je tudi tu pridobil neminljive slave: Misel ise sveti in duh slovenski na
zraku Evrope, V družbi nekdanjih bogov Vega
na nebu bleši, Valvazor, Volgar, Cojz, Koronini
in stotine drugih, Vnukom prihodnjim izgled, Avstrije slava in moč. In ni ga pesnika pred, ne za Kose-skim, ki bi bil tako' krasno proslavil vedno, tolikrat tako sijajno izkazano zvestobo naroda našega do svojega vladarja. Nedosežne, večna s« njegove besede:
Hrast se omaja in hrib — zvestoba
Slovencu ne gane. Taka vzvišena in mogočna pesem, kakor je bila njegova "Slovenija", je pač morala ganiti v srce rojake, ki se seveda niso brigali za to, da je pesnik sem in tje posegel preko zgodovinske meje in si v svojem navdušenju marsikaj pesniško izmislil. Verjetno je, da so jo mnogi Slovenci, kakor pripovedujejo, brali s solzami v očeh. Posebno se je pa "Slovenija" udomačila v šoli, ker je bila po svojem govorniškem vznosu posebno prikladna za predavanje.
Navdušiti je morala njegova "Vojaška", ki opeva našega vojaka, idoče-
ga neustrašeno v boj za naše stare svetinje, v boj
Za pravdo, za dom, za cesarja. Po levovo se bori slovenski vojak, nikdar mu ne upade pogum, tudi pred mogočnejšim sovražnikom se v boju ne umakne ni za ped: Nej bo ga ko listja sovražnika broj, Ko trave po gorah slovenskih; Srdito razkačen pripelji ga v boj Sam vojvoda brezdnov peklenskih. Če trdega snopja skrbi te nasad, Mlatiče slovenske povabi na mlat. Radostno vrisnejo, Krepko pritisnejo, Udarijo serčno, ne štejejo klad. In *) dvigati so se morale svetega ponosa prsi slovenskemu kmetu, ko je bral visoko pesem kmetiškega stanu, spev "Kdo je mar?" in videl v tej pesmi proslavljen in poveličan kmetiški stan, ki se sicer tako rad zaničuje, ki pa vzlic vsem oviram
Vse doseže, kar mu drago, Bodi slavo, bodi blago in preskrbljuje človeško družbo s hrabrimi vojaki, podjetnimi kupci, raz-boritimi učenjaki, slavnimi umetelniki, pravičnimi sodniki in pobožnimi sve-čenki. Kako prijetno je moral zveneti na kmetičeva ušesa konec pesmi, ko pesnik na vprašanje "Kdo je mar?" navdušeno zapoje:
Zagrmimo: čast očine, S'cer slovenski oratar.**) Na rodovitna tla so morali pasti in vtisniti ie globoko v srce Slovencem prekrasni, duhoviti opomini, ki jih poklada Koseski rojakom na srce v spevu: "Bravcam 'Novic' ob koncu leta 1845."
Dvignite srčno zaklad slovenskega
dlana in uma. Svetu pokažite lik domače navade misli.
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu
ponos
Kdor zaničuje se sam, podlaga je
tujčevi peti. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo;
Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj! Kinčite ga iz lastne moči, iz lastne-
ga vira
Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel.
Gani se, komur je mar zahvale po-zneg avnuka!
V	teh opominih in aročilih je pokazal pesnik na vse potrebe, na vse rane na domačem slovenskem narodnem telesu, a ob jednem pokazal rojakom pot po kateri naj hodijo, da jim skoro zašije zora boljših dnij. Vnemal jih je k požrtvovalnemu narodnemu delu, pa jih tudiiskrbno opozarjal, naj goje drago materino govorico in se brigajo za njeno čistoto. Ti opomini imajo trajno veljavo in se smejo dandanes ponavljati prav tako, kakor pred pol stoletjem, ko jih je zapel Koseski. Podobne vsebine je tudi spev: "Novic bravcam 1. 1847."
Med dogodki 1. 1848. je zložil Koseski vneto pesem: "Naprej, slavenski Jug!" Krepko pozivlje Koseski jugoslovanske čete v boj proti upornim Madjarom: maščevati se treba nad njimi za grozne krivice, katere je ta narod prizadel različnim slovenskim rodovom, Hrvatom, Srbom, Slovakom in drugim.
V	pesmi "Nemškutar" ostro šiba one Slovence, ki so uskočili v nemški tabor in zatajili materin rod in sloven-isko kri, in kliče takim odpadnikom:
O tebi sramuje slovenski se dom, Sramuje se, votli nemškutar.
Velike pesniške vrednosti in prepletena s krasnimi, vzvišenimi mislimi je Koseskega "Visoka pesem", y kateri na široki podlagi pesniški obdeluje Gospodovo molitev.
Dosedaj omenjene pesmi so liričnega značaja ali pesmi prilagodnice. Raz ven teh je zložil tudi lep venec epskih umotvorov, ki se odlikujejo po mirnem, lahkem jeziku, živahnem .pripovedovanju in lepo ubranih rimah in merah (šestomeri in petomeri). Najlepši njegovi epski umotvori so: "Pohlep oslep", "Začarana puška", "Legenda" in "Raj zgubljen". Sem spada tudi jedini njegov prozaični spis, namreč zanimiva povest: "V jamo pade, kdor jo drugemu koplje."
Mnogo bolj nego v izvirnih delih pa se je Koseski poskušal v prevodih. S prevodi je bogatil slovensko besedišče in seznanjal Slovence z umotvori tujih slovstev. Prevajal je iz sledečih pesnikov: iz Byrona, Homerja, Manzoni-ja, Buergerja, Chamissa, Goetheja, Koernerja, Schillcrja, Uhlanda, Der-žavina, Lomonosova, Puškina, Zaneti-ja in iz Paride Zajottija. Najrajši je presajal v domači vrt Schillerjeve pesmi. Posebno so se mu posrečili prevodi: "Grof Habsburški", "Pesen o zvonu" in "Devica Orleanska".
Koseski je tudi dejtpsko posegel v politično življenje. Načeloval je namreč 1. 1848. "Slavjanskemu zboru" v Trstu kot istarosta in si pridobil velikih zaslug, da se Trst v tistih burnih
*) Koseskega "Vojaški" je napravil Benjamin Ipavec lep napev, in od tedaj je ta pesem jako priljubljena pevska točka.
**) Dr. Bleiweis je poskrbel, da se je Koseskega "Kdo je mar" razlegal tudi v prekrasnih napevih, katere sta leta 1863. napravila izborna slovenska skladatelja Mašek in Ipavec.
časih ni izneveril avstrijskemu orlu in potegnil z upornimi Lahi in nezvestimi Madjari. Povzdignil je tudi tačas Koseski večkrat svoj svareči in svetujoči glas, ne samo v pesmih, temveč tudi v nevezani besedi, vzlasti je svaril Slovence pred volitvami v Frankobrod. III.
Mejnik v Koseskega pesniškem delovanju je 1 .1852. Pesmim prve dobe se ne morejo očitati tehnične hibe; zlasti je bil Koseski v šestomerih tako spreten, da ga je v tem oziru občudoval sam prvak dr. Prešeren. Prvi njegovi spevi se odlikujejo po vzvišenem, veličastnem in resnem značaju; ponašajo se z izrednim govorniškim poletom, z živahno domišljijo, z lepimi jedro vitim i mislimi in krepkoubranih, mogočnih besedah. Baš ti prvi rodoljubni spevi njegovi so velepomenljivi v dobi našega narodnega preporoda; izgrešili niso svojega domoljubnega namena. Z njimi je navdušil Koseski svoje rojake za narodno delo, budil je ž njimi slovensko zavest; s svojimi pesmimi je pripomogel, da so se "Novice" toliko omilile ljudstvu, in da se je po njih tako hitro širila slovenska misel in prava narodna prosve-ta. Kakor je imela "Čbelica" glavno oporo v Francetu Prešernu, tako je bil v "Novicah" v prvih letih njihovega obstanka najznamenitejši sotrudnik sotrudnik Ivan Vesel-Koseski, ki je stal kot prvi politični pesnik na čelu svojih rojakov in jih s svojimi vnetimi spevi vodil v boj za pravice slovenske, kakor Tirtej Špartance.
Brez dvoma bi bil pesnik podaril še več pravih cvetk iz vrta svoje poezije A preprečila je to huda bolezen, ki ga je zadela 1. 1852.; ta mu je uničila telesno krepost, potrla mu duha in mu polomila peruti, katere so ga preje po našale v višave prave poezije. Ganlji vo je, kar nam pripoveduje Anton Žuža o svojem obisku pri bolnem prijatelju Koseskem. Nepremično, ves skrčen je ležal na postelji; pri njem je bil'strežnik, ki mu je moral pomagati, ako se je hotel le količkaj premakniti. V rokah je imel knjigo pre roka Izajije in rekel: "Prijatelj, kako vzvišene misli se nahajajo pri tem preroku!" Pristavil je, da se čuti vkljub neznosnim bolečinam vendar srečnega, ker zanj skrbi ljubeča žena, ker ima pridno deco in toliko imetja, da mu ni treba biti v skrbi za vsakdanji kruh. Po tej hudi bolezni je sicer okreval, a ni se mu povrnila prejšnja duševna živahnost; in poznejši njegovi pesniški izdelki so pomanjkljivi, brez prave pesniške vrednosti in se niti iz daleka ne dajo primerjati s prejšnjimi pesmotvori. Sicer so pa tudi prve njegove pesmi in prevodi tu in tam v slovničnem oziru nedostatni, zaviti v nemškem duhu in namešani z nemškimi in laškimi besedami. Vendar se nam te hibe ne zde tako velike, ako v-poštevamo, da je bil tedanji slovstveni jezik še malo olikan, in da Koseski ni kakor Prešeren črpal iz žive govorice narodove, živeč osamljen med tujci, temveč se je moral večkrat zateči k nezanesljivim slovnicam in slovarjem.
Huda bolezen je bila, ki je potrla Koseskega telesno in duševno, ki mu je zagrenila stare dni. A ne dovolj! Usojeno mu je bilo, da ga je dohitela tudi nehvaležnost rojakov. Neusmiljeno so ga nekateri obsojali in mu odrekali vsak dar pesništva. Toda bilo je vedno dovolj mož, ki so se krepko potegovali za Koseskega, ki niso pozabili velikega njegovega pomena ob času našega preporoda. Med temi možmi je bil sam dr. Bleiweis, Koseskega najzvestejši prijatelj. V tolažbo mu je bilo tudi, da ga je "Matica Slovenska" 1. 1869. imenovala častnim udom in 1. 1870. izdala njegova dela z naslovom: "Razna dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela-Koseskiga, fi-natičniga svetovavca. Na svetlo dala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. 1870. 690 str." Tej zbirki je pridejana tudi pesnikova podoba. V tolažbo in uteho mu je pa tudi bilo v različnih bridkosti, ko je gledal na probujeno Slovenijo, h katere preporodu je sam veliko pripomogel s svojimi mladostnimi spevi. In tako je mirno zaspal dne 26. isušca 1. 1884. in šel za svojim prijateljem Bleiweisom, da se združita zvesta prijatelja nad zvezdami. Tržaški Slovenci so mu priredili krasen pogreb v znak Svojega spoštovanja do znamenitega slovenskega pesnika pa tudi osebnega čisla-nja do moža, ki je bil v zasebnem življenju ponižen, ljubezniv, pa tudi moški in plemenitega vedenja. Ob grobu mu je ganljivo v slovo govoril mnogoletni prijatelj, pesnik Franc Cegnar.
Leta 1898, dne 14. vel. srpana se je v spomin stoletnice njegovega rojstva obhajala v Spodnjih Kosezah prelepa narodna slavnost, s katero se je odkrila spominska plošča na njega rodnem domu. Ta plošča zaznamenuje kraj, kjer se je narodil narodu sloven skemu pevec buditelj, s sledečim napisom:
V tej hiši se je rodil 12. kim. 1. 1798. slovenski pesnik IVAN VESEL-KOSESKI, umrl-v Trstu 26. sušca I. 1884.
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponosi
Ob stoletnici rojstva postavili rojaki.
Tako je izkazal Koseskemu narod slovenski, zlasti še njegovi rojaki,
svoje spostovanje in priznanje za njegove zasluge.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE)
"A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupanoič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Lc*t Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iran Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerla. La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Peruiek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Griču Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanet Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Wiltard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima mo zastopnika, priporočamo, da M zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki sla venski naselbini
Uprav. "A. S."
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo ta da jamo fine cigar«:
--Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago:, Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, IBS,
Antonija Rifel
izkušen« in diplomirana
S^lSJOj^
907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W

Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pel leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobita v tak o reč 20 odsto cenej« kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼ie vr«te amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsake delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI pe celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.	JOLIET, ILL.
Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257
The Will County National Bank
of Joliet, IllinoU
Prejema raznovrstne deaanui ter pošilja denar na vse del«
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SHODKE.
Sobe t najem in Lunch Room.
Kapital in preostanek 1300,00&M.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredseda* HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bom« vrtk lej postregli z najnižjimi tržnimi e* nami. Mi imamo v zalogi vsakornt* nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki Is trdi les, lath, cederne stebre, desk if šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainea (M blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi It bomo zadovoljili in ti prihranili d«
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na T*|h DES PLAINES IN CLINTON STfc
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trifal najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji.
1506 N. Broadway Joliet, Illinois.
Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	FRANK GRUM.
f
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovenska-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
3.	junija Nedelja	Sv. Trojica.
4.	" Pondeljek Quirinus.	
5.	" Torek	Bonifacij, škof.
6.	" Sreda	Benigna.
7.	" Četrtek	Sv. Režnje Telo. ,
8.	" Petek	Medard, škof.
9.	" Sobota	Jezusovo srce.
PRVA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Pojdite in učite vse narode... In jaz sem z vami vse dni do konca sveta.
Katoliško cerkev podpira sv. Duh pri njenem učenju. Zato je cerkev nezmotljiva; sv. Duh namreč ve vse in se ne more motiti ali koga v zmoto zapeljati. Temeljni kamen sv. cerkve je isv. Duh. O tem smo gotovi, ker se zanesemo na besede Zveličarjeve. Jezus je bil Sin Božji, vseveden in vsemogočen. Preje bosta prešla nebo in zemlja, kakor njegove besede. Jezus Kristus je ustanovitelj sv. cerkve, svoje neveste. Besede, katere je govoril ženin svoji nevesti v tistem slovesnem trenutku, pa so: Pojdite in učite vse narode... in glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta. To se pravi, da Kristus vedno pomaga in navdušuje in podpira svojo cerkev.
Naš Zveličar pa je obljubil še več: Prosil bom Očeta in poslal vam bo drugega tolažnika, kateri bo vedno pri vas ostal, Duha resnice. Sv. Duh je prišel in prebiva v cerkvi. Če pa cerkev vodi Sv. Duh, se ne more motiti. Zato so tudi nauki sv. cerkve nezmotljivi.
Do istega zaključka pridemo tudi po besedah, katere je govoril Zveličar sv. Petru: Ti si Peter skala in a to skalo bom zidal svojo cerkev" in peklenska vrata je ne bodo premagala. Če je to-raj pekel ne more premagati, kako bi se mogla motiti v svojih naukih. Lahko jo preganjajo, lahko jo oropajo njenega premoženja; njeni člani, da njen poglavar sam, lahko prelamljajo božje zapovedi in se hudo pregreše; nemogoče je pa, da bi kedaj cerkev učila krive nauke, ker bi jo potem pekel res premagal.
Ker je pa cerkev nezmotljiva, pa nastane vprašanje: Kdo je tisti, ki daje nezmotljive nauke? Cerkev je nezmotljiva, namreč, kadar uči po papežu in škofih, združenih na splošnem cerkvenem zboru ali kadar govori po papežu samem, če ta govori in odločuje za vse vernike v verskih in nravnih naukih.
Splošen cerkveni zbor je oni zbor, na katerega povabi papež vse škofe celega sveta in mu predseduje papež sam ali pa njegov poslanec. Določbe takega zbora morajo biti potrjene od papeža. Potem so določbe cerkvenega zbora nezmotljive in jih moramo
kot take sprejeti. Cerkev je vedno sklicevala taka zborovanja, kadar je bilo treba rešiti kako važno versko vprašanje. Sv. Ambrož spodbuja vernike, da so dolžni raje vmreti, kakor zavreči določbe kakega splošnega cerkvenega zbora. Če bi kdo rekel, da se je tak zbor motil, ko je določil kak verski ali nravni nauk, bi bilo ravno isto, kakor bi rekel, da se je sv. cerkev zmotila in ni nezmotljiva; kdor pa gre tako daleč, mora storiti še en korak naprej in reči, da se je Kristus zmotil, ko je obljubil Svoji cerkvi nezmotljivost. Kdo izdere en kamen iz oboka, povzroči, da se podere cel obok.
Odloki splošnega zbora so nezmotljivi; pa tudi papež sam lahko tvori nezmotljive odločbe.
Morje je veliko in zdi se, kakor bi bilo brezmejno. Bog pa je rekel: Postavil bom meje okrog njega, in rekel sem, do tušem pridi in ne pojdi dalje, in tukaj si boš zlomilo svoje narašču-joče valove. Tudi papeževa nezmotljivost ima svoje meje; prva taka meja je papež sam. Vse, kar papež reče ali zapiše, ni nezmotljivo, ampak le to, kar reče kot naš učenik in pastir. Vsaka beseda, katero reče isodnik, ni sodna izjava, ampak le to, kar reče kot sodnik. Zato je tudi papež le tedaj nezmotljiv, kadar odločuje kot učenik in vrhovni pastir krščanstva in naslednik sv. Petra.
Druga meja papeževe nezmotljivosti je stvar, o kateri govori. Govori se o nekem grškem junaku, katerega ni mogel nikdo raniti nikjer, razun na eni peti. S papežem je ravno narobe. On se lahko moti, na primer, če govori o ljudeh, o njihovih imenih, o številkah, o znanstvu, politiki in podobnih stvareh; nezmotljiv pa je le tedaj, kadar uči kot poglavar sv. cerkve verske resnice.
Tretja meja papeževe nezmotljivosti so ljudje, katerim določuje. Nezmotljiv ni, če določuje le za nekatere ljudi ali nekatere škofe, ampak govoriti mora za vso cerkev.
Da je papež nezmotljiv, nam potrju je sv. pismo. Peklenska vrata ne bodo premagale sv. cerkve, ker je zidana na skalo; skala pa je sv. Peter. Če je cerkev nezmotljiva, mora biti tudi papež nezmotljiv.
Peter in njegovi nasledniki so pastirji in učeniki vse cerkve. Če bi se papež motil, kdo bi pa vodil cerkev? Ta, kateri mora braniti svoje, bi jih vodil v pogubljenje. Naš Zveličar je molil za sv. Petra, da ne jenja njegova vera. Če je bila Zveličarjeva molitev uslišana, se papež ne more motiti.
Nasprotniki pravijo: Vsak človek se moti in greši in papež samo moli v začetku maše: Ker sem grešil: po svoji krivdi, po svoji krivdi, po svoji preveliki krivdi. In k spovedi gre tudi.
Če- bi papež ne mogel grešiti, bi sploh ne bil človek. Bil bi Bogu podoben. Da greši, s tem se ne reče, stari zavezi so grešili in vendar jih je razsvitljeval, da so bili videli prihod-njost, kakor noben drug človek. Pa pež ni nezmotljiv za sebe, ampak za cerkev Božjo.
Da ni dolgo tega, kar je papeževa nezmotljivost proglašena, se ne reče, da niso bili papeži preje nezmotljivi. Tudi še niso pretekla tisočletja, kar je Franklin znašel, da je strela in bliskanje elektrika, vendar pa je bila strela le elektrika od začetka sveta. Pa zakaj ni bila papeževa nezmotljivost proglašena preje. Ker ni bilo treba, ker niso tega tako tajili.
eliko je družb ki hočejo ljudi voditi v večno življenje. Gre se za večno srečo ali nesrečo, zato je treba varnosti. Če pomislimo, da smo mi tako srečni, da nam je Bog pokazal pravo pot in nam dal nezmotljivo vodnico, bomo saj toliko hvaležni, da bomo to vodnico vselej branili pred hudobnimi napadi, zavračali napadnike in jih skušali pridobiti na pravo pot.
REV. J. PLAZNIK.
kateri imajo duhovno moč; ti so duhovščina, katera obstoji iz papeža, ško fov in duhovnikov. V drugo vrsto spadajo vsi drugi, to je verniki, ali kakor jih imenujemo, lajiki. Cerkev je kakor kaka šola. V šoli so učitelji in učenci. Brez učiteljev bi ne bilo šole; ravno tako bi ne bilo šole brez učencev. Tako tudi ne tvorijo cerkvene verniki, ne duhovščina sama. Kakor v šoli učitelji uče in delajo red, učenci pa verujejo in se uče, tako v cerkvi duhovščina uči in vlada, lajiki pa verujejo in ubogajo.
Sveta cerkev je prava družba. Cerkev je največja in najimenitnejša družba, ker se raztega po vsem svetu. Kdor se hoče pridružiti družbi, mora biti najprej sprejet. Kdor se hoče pridružiti sveti katoliški cerkvi, mora biti najprej krščen. Kdor se hoče pridružiti kaki družbi, mora najprej obljubiti, da bo izpolnjeval pravila. Predno kdo prejme zakrament svetega krsta, se mora odreči Satanu in pripoznati isveto vero, kakor je v kratkem sestavljeno v apostolski veroizpovedi. Kakor morajo oni, ki so v družbi, spolnjevati pravila, tako morajo tudi člani svete cerkve izpolnjevati zapovedi.
Vsaka družba ima svoj kraj za svoje seje. Tako ima tudi v sveti cerkvi vsaka župnija svojo župniško cerkev. Sveta cerkev je najstarejša izmed vseh družb; kajti ustanovljena je bila v vseh delih sveta in šteje na stomiljo-nov članov.
Nek učitelj je nekoč narisal zemljevid celega sveta in zaznamenoval z rudečim križcem vsako deželo, vsak o-tok, tudi najmanjšega, kjer je sveta cerkev razširjena. Učenci so se čudili, ko so videli, da skoro ni bilo prostorčka ali otoka, kateri ne bi bil za-znamenovan z rudečim križcem. Učitelj jim reče: "Poglejte, rudeči križi na zemljevidu vam kažejo, kje najdete katoliško cerkev. Pojdite na katerikoli izmed teh krajev in našli boste ravno isto cerkev, kakor doma, slišal boste iste nauke, daruje se ista dari tev, delijo isti zakramenti, vsi ubogajo istega poglavarja, svetega očeta pa ipeža. Ni tako velikega blago,slova: kakor biti član ene, prave cerkve." Kako hvaležni moramo biti, da smo bili poklicani v katoliško cerkev, posebno še, ker jih na milijone ni doseglo te milosti, kateri jo pa morda bolj za služijo, kakor mi.
REV. J. PLAZNIK.
dokler je še živ; treba mu je ohraniti življenje, ne pa ubijati ga, češ, potem ga vnovič oživimo.
Umoriti hočejo sedanjo kulturo, kje pa imajo drugo, boljšo?
2. Med najhujše hudobije današnjega modernega gibanja štejemo to, da razdira družino ali familijo. Družina je podlaga človeški družbi v obče; družina ima znak božje veljave; v družini vidimo neko svetost, ki tirja, da jo vse spoštuje in se je ne dotakne.
Znano je, kako povzdiguje in poveličuje naša katoliška vera družino. Njen začetek in vzrok je celo zakrament, ki je neusahljiv studenec božjih dobrot za vse družinske ude, najprej za očeta in mater. Vsa zgodovina kaže, da so bili narodi tem boljši in srečnejši, čim bolj so spoštovali in čisto hranili družino. Ko je pa propadalo družinsko življenje, propadale so tudi države.
In kaj dela novejše gibanje z družino? Ne priznava zakramenta sv. zakona; ne priznava, da je družina ne-razdeljiva in zakonska zveza neraz-rušljiva; niti stalne zveze sploh ne priznava, ampak prosto ljubezen uče novejši osrečevalci naravnost in nena-ravnost, kar je največje barbarstvo na
kaj toliko?" Naš narod jih pogosto obiskuje." "Odkod to?" "Zato, ker je naš narod zelo pobožen." "Ba," reče Napoleon zaničljivo, "dandanes ni več pobožnosti!" "Oprostite, Sire!" ga zavrne Balašov. "Povsod ni tako. Po Nemškem in po Italiji ni več pobožnosti, a pobožni so pa še Španci in Rusi." In znano je, da je bila verna Španija in Rusija grob Napoleonove slave in moči.
Pij VII. in Rim.
Napoleon si jehotel napraviti iz rimskih papežev slepo orodje svoje volje, kot so bili carigrajski patriarhi nasproti vzhodnorimskim cesarjem. Pij VII. naj bi se vdal v to vlogo ter se predvsem odpovedal Rimu. A sv. oče je vedel, kaj je njegova dolžnost. Zato je bil s silo odveden v Savano. Tu je moral živeti z eno krono na dan. Vzeli so mu spovednika, tajnika, zvestega služabnika; ni imel luči, črnila, papirja; obiski so bili prepovedani. Tako ^tiskanemu, zaprtemu Kristusovemu namestniku so ponujali prostost in milijone, ako se odpove Rimu. A Pij
VII. odvrne: "Ne potrebujem ničesar, zemlji. V ta namen dovoljujejo in u-' Papežem odrekate svetno oblast — ne vajajo tudi stvari in naprave, katerih potrebujem je. Vzemite vse — a Riniti omeniti ne moremo v poštenem (ma nikdar. Od tod morajo duše vla-listu, da dajejo s tem potuho živalski dati in jih posvečevati. A ne zahte-
ZA KAJ SE GRE ?
(Kulturna črtica. — Spisal dr. Fr. L.)

DRUŽABNI RED V SV. CERKVI.
Besede, katere beremo v današnjem svetem evangeliju^je Zveličar govoril Svojim apostolom, ko jim je naročal, naj ustanove Njegovo cerkev in jo razširijo po celem svetu, to je, ono cerkev, v katero nam zapoveduje verovati apostolska vera. Zveličarjeve besede nas uči, da so tri reči potrebne, da je kdo član katoliške cerkve. Prva stvar je vera v vse one nauke, katere so oznanjevati apostoli, druga je krst v imenu vseh treh oseb pre-svete Trojice, tretja pa je, da izpolnjujemo vse, kar nam je Kristus zapove-dal; z drugimi besedami, da poslušamo cerkev. Zveličar pa je obljubil, da bo ostal s Svojo cerkvijo do konca sveta.
Cerkev, o kateri govori Zveličar, ne pomeni kake cerkvene stavbe, ampak družbo ali organizacijo, katero je ustanovil Jezus Kristus po svojih apostolih. Ta družba obstoji iz vseh ljudi, ki verujejo, kar so apostoli pridigo-vali, kateri so krščeni in se podvržejo svojim zakonito postavljenim dušnim pastirjem. Nadnaraven dar svete vere prejmemo pri svetem krstu. Otro-čiči jo sprejmejo, kakor sprejmejo pamet, tako, da je ne morejo takoj rabiti.
Dvojne vrste ljudje so v sveti cerkvi. Prvi so posvečeni dušni pastirji,
Vsakdo čuti, vsakdo spoznava in pri znava, da >se bližamo z urnimi koraki velikemu prevratu v družabnem življenju. Ne more ostati dolgO tako, kakor je sedaj: ne v državnih, ne v narodnih, ne v kulturnih razmerah. Ali naprej, ali nazaj!
Silni tok časa nas goni naprej. Ni ga mogočneža, ki bi mogel človeško gibanje zavrniti nazaj. Pač pa je mo žno, da vsaj nekaterim odpretno oči in pokažemo, kam gremo in kam pridemo.
Le pravo spoznanje nas utegne poleg dobre volje še ozdraviti. Torej vprašamo: Kam nas vodi današnje so-cijalno gibanje?
1. Najprej je jasno, da je sedanji tok jako nasproten krščanski veri, posebej še katoliški cerkvi. Odkar je prah zasul knjige francoskih enciklo-pedistov, niso prišle več med občinstvo knjige, tako sovražne veri, kakor so sedanji socijališki spisi in spifei modernih struj. Kar pa ti spisi še„pušča-jo iz krščanstva v miru, to tako prena-rejajo po svoje, da ni v takih potvo-rah niti sledu po krščanstvu.
Namen onih, ki so udani temu sqci-jalnemti toku, je ta. da bi sedanji družabni red prevrgli in novega osnovali na neverski podlagi. A kako kratkovidni so! Ne izprevidijo, da družabni red mora sloneti na kulturi*) narodovi. Med živalmi ni družabnega reda, ker nimajo pameti; tudi med razdivja-nimi ljudmi ne more biti reda, ker nečejo nikomur služiti. In, ali ne bo poznejši naš rod ves razdivjan, ako bo sedanji rod tako razdiral krščansko kulturo, kakor jo razdira sedaj? Kjer izgube ljudje vero, podivjajo lil zavržejo kulturo. Saj je današnja kultura, kar je med narodi, delo krščanske vere; odkod pa naj še zajamejo kulturo, ako zaterejo krščanstvo?
Današnji tok imenujejo kulturni boj, češ, za kulturo se bore. A v resnici se bore zoper kulturo. Kakor so prišli v 13. veku Mongoli, da pokončajo vso zapadno kulturo, tako preti dan-lanes novi duh, da potepta kulturo vseh vekov od Kristusa do danes.
Bodoča država — kaj bo? Država sreče, omike, kulture? Kdor zna le količkaj misliti, vidi, da bodoča država ako ise bo osnovala po načrtih današnjih osrečevalcev, — bo prava jama razbojnikov.
Da, sedanje razmere človeške treba premeniti in popraviti, toda le>po naravnem razvoju in po tisti poti, katero nam kaže vedno živo, novo in čvrsto krščanstvo. Človeka treba ozdraviti,
pohotnosti. Pesniški proizvodi kažejo nebesa v takem prostem življenju in vnemajo človeške strasti za take živinske ali divjaške vzore.
Da, družina bo naposled strta, in ž njo tudi človeška družba sploh. Kaj more biti iz takega rodu, ki ne bo vz-rastel iz neoskrunjenega družinskega življenja, ampak iz proste ljubezni, kažejo nam mnogi kaznjenci po naših kaznilnicah, eveda poreko: Ne na-merjamo iti tako daleč, marveč hočemo odpraviti samo nepotrebne verske spone. — Da, za to se gre, da se spon otresejo! Ali ne veste, da jedino le verske in ob jednem božje spone ka-1 kor uzde zadržujejo človeško pokvarjeno naravo, da se ne uda svojim nagonom? Odpravite spone, človek je hujši kakor žival.
3. In da naposled še jedno omenja-! mo, kaj hoče sedanji tok, pravimo: uničiti hoče kmetiški stan. Dandanes hočejo vsi živeti dobro in delati malo; zaslužka hočejo imeti veliko, truditi zanj se hočejo le malo; zemlja naj jim da obilo živeža in jih nasiti dan na dan: a kdo naj jim pridobi tega, ker! sami ne marajo delati ali k večjemu le malo? Kmet — ta naj bo suženj, naj dela kakor črna živina, dela za gospoda, dela za rokodelca, dela za "de-; lavca" samega, zakaj "delavec" hoče delati le osem ur na dan, to je po letu pol dne; kdo naj dela drugega pol dne? Zemlja daje živeža le,-ako je dobro obdelana: sedanji tok pa zaniču- j je vstrajno težko delo z rokami. Torej ostaja le jedini kmet, zemljiški posestnik, ki naj dela, da pridobi veliko in lahko proda prav po ceni, seveda plača naj vendar-le visoke davke,, brez katerih tudi bodoča socijališka ali "moderna" država ne bo mogla biti. Tako deluje novejši tok zoper kmetav skube ga in sesa iženj poslednje kapljice. Ali menite, da bo kmet vstrajal v svoji sužnosti? Ali ne bo rajši pustil svoje grude, katero sicer nad vse ljubi, in šel iskat smrti v tujino; kjer se lože umira kakor pod rojstveno' streho?
Novodobni osrečevalci, socijalisti ini sodrugi, so večkrat povedali in na vsa* usta povedo, da za kmeta jim ni mar; oni delajo le za "delavca". Tudi nat-merjajo naravnost kmeta pustiti ali celo ;tirati v to, da popolnoma propade, češ, potem šele bo sposoben za nove nazore, za novo družbo, novo socir-jališko državo.
Ali ni vse to popolnoma resnično? In ker je resnično, ali ni s tem dokazano, da koplje sedanji ali moderni tok človeštvu grob? Uniči človeštvu težko, in dolgo pridobljeno kulturo, uničil si mu dušo. Uniči družino, uničil si vir človeštvu. Uniči kmečki stan, pa si odsekal korenino, po kateri dobiva-drevo človeštva hrano za življenje.
Sedanja teorija, katero priznava liberalizem in socijalna demokracija* pripravlja človeštvu brezkončno nesrečo. Mislita, da bodeta osrečila člo-veki, a ga le pogubljata. Zato pa mor ra vsak zaveden^mož delati z vsemi močmi proti sedanjemu toku: zakaj tu se gre za našo kulturo, gre se za družinsko sveto vez, gre se za steber v vsaki državi — za kmetiški stan, gre e torej za posvetno, še veliko bolj za večno srečo, ob katero hočejo pripraviti krščansko ljudstvo, s
vam vatikana, nego katakombe. Naj se mi dovoli, da se vrnem tja s sta-
rejšimi duhovniki, ki me bodo podpi rali .s svojim svetom, in tam bom izvrševal svoje dolžnosti ter se kot prvi apostoli pokoril cesarski auktoriteti." Da, če preženejo sedanjega vatikan skega ujetnika iz njegove palače — potem veljajo besede Pija VII: "Ne Rima, ne vatikana ne potrebuje Kristusov namestnik." Katakombe, nova skrivališča po večnem mestu bodo rezidenca največjemu oblastniku na zemlji, dokler ne vrže Bog njegovih sovražnikov iz prestola.
Ženstvo v Albaniji.
Ženska v Albaniji nima nikakih pra^ vic. Nezvestoba zakonske žene se strašno kaznuje. Vsak Albanec, ki zaloti svojo ženo, sestro ali mater pri nezvestobi, ima pravico takoj usmrtiti jo; usmrtiti pa mora tudi ljubimca. Tak mož, brat ali sin ne zapade nikaki kazni in ne krvni osveti. Če pa ogoljufani mož zabode samo nezvesto ženo ali samo zapeljivca, tedaj se sme izvršiti nad njim krvna osveta. Udo^ va Albanca se ne sme iznova poročiti. Ako bi to storila, je prav tako, kakor da je varala svojega moža. Če ostane udova brez sina, jo kar odpravijo iz moževe hiše in se mora vrniti domov k svojim sorodnikom. Ženska ne more v Albaniji ničesar podedovati, razun | če izjavi, da se ne bo nikdar omožila.
*) Kultura ni samo umsko znanje, ni samo zunanja olika, marveč'je tudi moč volje in plemenitost srca. Vse to skupaj imenujemo pravo kulturo.
Verska zavest in moč narodov.
Po- strašnih izgubah, ki jih je doživela Napoleonova armada že ob začetku ruske vojske, je bil Napoleon prisiljen poskusiti z Rusi pogajanja. Način, kako je vodil Napoleon cliplomatične razgovore, je znan: ponižati, osramotiti, prestrašiti je skušal svojega nasprotnika ter ga storiti tako voljnega za .svoje namene. A pri tem razgovoru je imel opraviti s krepkim Rusom Balašavim, ki mu ni ostal dolžan odgovora. "Koliko prebivalcev šteje Moskva?" omeni Napoleon med pogovorom. "Sire, tristo tisoč," odvrne Rus. •Koliko hiš?" "'Deset tisoč." "Koliko cerkva?" "Tristoštirldeset." "Za-
A. Nemanich, St.
A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone SJ575
A. Nemanich &
BANK
Real Estate Insurance Loans
Son
Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dragi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršuje."'© terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA- Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljaa poleg največjega SIov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljence. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.
n
Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
Bolje zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
22 Karat zlate krona in Bridgework vsak zob
$5.00

Plate* najboljšo vrtta A P rt/1 iz gumija in kovine A 3 ill inviija	W
i* Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno.
I RIIPPHWQ ZOBOZDRAVNIK | dUKKU W O D'ArcyBldg.2nadstropji
\ Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111«
Odprto vkaki dan zvežar in ob nadaljah do poldna.
Wvn\v
Sem Dobrijevii
llrvatsko-Sloveiiska
GOSTI3LlN\A-
805 NORTH CHICAGO ST.

JOLIET,
ti oi-
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim jemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postreien * domačimi in imP' tiranimi pij»č»mt ~ VSI DQ&RO0Q$LJl
jega soseda, s katerim se je tožaril. Odvetnika misleč, da jima ima povedati kaj važnega radi pravde se podata k bolniku. Ta ju prosi, naf stopita njemu h glavi vsak na 'svojo stran postelje. Začudena ga vprašata, čemu to, on pa mirno odgovori: "Ker žefim ta-mreti kakor Jezus Kristus."
na ogled občinstvu postavili na valove mrzle reke. Ta navada se je obdržala do 17. stoletja. Ker so pa sprevideli, da se mnoge ženske le nočejo poboljšati, so pa to kazen odpravili.
Gerdesichi; blagajnik: Math. Gerde-
sich. Vsi v Bradley, III. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 5, Ottawa, III: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: John Nemanich, 528 Lafayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 6, Waukegan, 111.: Predsednik: Frank Jappel, 1338 Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, III. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 7, Madison, 111.: Predsednik: Tony Jelenič, Box 512; tajnik: Jacob Brisky, Box 512; blagajnik: Anton Mance. Vsi v Madison, 111. Seja se vrši tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Jacob Paskvan; tajnik: John Shetina; blagajnik: Valentin Faj-nik Sr. Vsi v Rockdale, III. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 9, Chicago, 111.: Predsednik: John Verbiščar, 2105 Coulter St.; tajnik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; blagajnik: Michael Brintz, 5502 Hyde Park Blwd. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22 Pl. in S. Lincoln ulic.
Društvo št. 10, S. Chicago, 111.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111.
Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Tfempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Zelko; tajnica: Mary^ Stefanich, 901 Scott St.; blagajničar-ka: Theresa Nemanich, Raynor & Granite Sts. Vse v Joliet, 111. Seje se vrše vsako <irugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa.
in da se prihodnjič prizvame za tolmača učitelja gluhonemih."
Sodnik obtoženemu: "Ali imate k predlogu svojega zagovornika kaj pripomniti?"
Pismo iz letovišča.
"Draga teta! Tukaj je toliko jagod, da so kar za svinje krmit. Pošljem Ti'jih en jerbas..."
Pes pri telefonu.
Newyorski listi poročajo: Neka te-lefonistinja v New Jerseyu je videla v eni zadnjih noči zažareti električno sve tilko, ki je bila zvezana s telefonskim aparatom italijanskega čevljarja Mi-chele Bellostija. Odgovorila je takoj, kot navadno, toda vkljub temu, da je ponovno klicala v aparat običajni "halo, halo", se klicatelj ni oglasil, pač pa je čula močno lajati nekega psa, nakar šum in oddaljeno stokanje. Poklicala je predstojnika urada, ki je tudi čul po telefonu lajanje psa in je bil istega mnenja kot telefonistinja, da se je v čevljarjevi delavnici morala zgoditi kaka nesreča, umor ali kaj podobnega. S poštne telefonske centrale so takoj telefonirali na policijo, odkoder je takoj več uradnikov odhitelo v čevljarjevo delavnico. Policisti so udrli skozi okno v delavnico ter našli psa, ki se je obnašal ko tzbesnel. Vlomili so sosednja vrata in šli za psom, ki jih je vodil v neko sobo, kjer so našli čevljarja Bellottija ležati v krvi na tleh. Z zadnjimi močmi je še mogel dati znamenje, da je hotel izvršiti samomor. Da bi lahko mirno umrl, je zaprl psa v malo sobico, kjer je bil telefon. Ko pa je pes začul stokanje svojega gospodarja, je postal nemiren. Toda vrata so bila zaklenjena in ko je pes ves nemiren skakal po sobici, je prevrnil ria mizi stoječi telefonski aparat, da so padli slušalniki s kljukic in je vsled tega zažareVi žarnica v telefonskem uradu. Tako je po naključju še pravočasno došla pomoč in na opisani način je pes rešil življenje svojemu gospodarju.
Galop.
"Ti, zakaj pa vsaka muzika h koncu vedno igra galop." "No, da prej konča.
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEYEKNE AMERIKE.
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
Vatanovljena 29. novembra 1914
Olajše^avno.
Sodnik: "Da ste kradli, to je zdaj dokazano. Imate še kak izgovor, da se vam kazen zmanjša?"
Tat: "Drugega ne, kakor to, da je šele dva tedna, kar sem prišel iz ječe."
DRU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.'
Preveč zahteva.
Gospa dekli: "Mina, to je pa vendar prehudo! Vselej se v računu zmotite in vselej v svojo korist!"
Mina: "Oh, gospa, od uboge dekle vendar ne boste zahtevali, da bi se morala v svojo škodo zmotiti!"
GLAVNI ODBOR:
.»...GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St., Joliet, 111.
JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. JI GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
.............JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. ..........JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Predsednik.......
I. podpredsednik. IT. podpredsednik
Tainik........?.,
Zapisnikar........
Blagajnik.........
V dekliški šoli.
Učitelj: "Kaj se učite iz prilike o modrih in nespametnih devicah?"
Učenka: "Da moramo na vsak način pričakovati ženina!"
Gospa kamnoseku:—Pa res lep spomenik napravite za mojega ranjkega. — Gospa, kdor vidi moje spomenike, dobi v resnici veselje za umreti.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St.. North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
Naši otroci.
Oče: "Ivan, ali ima| med sošolci mnogo prijateljev?"
Ivan: "Ne, niti jednega ne."
Oče: "Kako to?"
Ivan: "E veš, tistih, ki mene tepejo, jaz ne maram, tisti, katere jaz tepem, pa ne marajo mene."
Po ovinkih.
Pevka: "Ali bom imela s svojim gla som bodočnost, gospod profesor?" "Seveda, če ne boste preveč peli."
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
Prijateljici
"Poročnik Broden je rekel včeraj mojemu bratrancu, da sem jaz najlepša deklica v mestu."
"Gotovo, ker je mene šele danes zjutraj videl."
Prošnja.
"Prosim vas, gospod sodnik, ne sodite me tako strogo, saj se imate vi baš nam hudodelcem zahvaliti, da imate službo, ker če bi nas ne bilo, bi sodnikov tudi ne bilo.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse prftožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
IMENIK DRUŠTEV D. S. D,
Dreto vleče.
Mali Ivanček si je ogledoval svinjak ter je dejal mami: "Svinje pa ravno-tako govorijo, kakor naš atek v spanju."
Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, Woodruff Road: blagajnik: John Petric. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani- stare šole sv. Jožefa.
Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se rrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: John Je-rich, 1026 Main St.; blagajnik: Frank Mišjak. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank
pravili svoje katoliške velikonočne dolžnosti, da to store najzadnje prihodnjo nedelje*.
V nadi, da se vsak član in članica zaveda svoje dolžnosti in vsak isto izpolni, ostajamo
z bratskim pozdravom
Odbor D. S. D.
OPOMIN
Članstvo D. S. D. se tem potom o-pominja na velikonočno katoliško dolžnost. V nedeljo, dne 3. junija bo praznik presv. Trojice in s tem dnem se konča velikonočni čas tega leta.
Zavoljo tega opominjamo vse one člane in članice, ki morda še niso o-
Predor skozi Kavkaz.
Oče — največja kamela.
V menažeriji je bilo več kamel velikih in malih in Mirko vpraša: "Kaj ne atek, te male kamele so otroci, te velike pa oče in mati."
Oče: "Da, res je."
Lizika: "Katera kamela pa je mati in katera oče?"
Mirko: "Oj Lizika, kaj še tega ne veš, da je oče — največja kamela!"
Ruska država namerava napraviti skozi Kavkaz predor, ki bi bil dolg 23 in pol km. To bi bil največji predor na svetu in bi vezal Vladikavkaz s Ti-flisom. Če se hoče danes iz Vladi-kavkaza v Tiflis, se mora prehoditi 1500 km, četudi znaša zračna daljava med tema dvema točkama le 200 km.
SEDEM TOČEK O REGISTRACIJI.
ne in fazne industrije so zadnje čase tudi začele uporabljati kačji strup. Tudi naravoslovci veliko eksperimentirajo s kačjim strupom in gotovo je, da bo povpraševanje po kačjem strupu vedno naraščalo. Približno pred enim letom je začela vrednost kačjega strupa tako naraščati, da so v začetku zadnjega poletja v Avstraliji ljudje pri čeli splošno nabirati kačji strup. Doslej so bile cene kačjega strupa tako visoke, da je unca kačjega strupa dražja kot pa katerakoli dragocena kovina enake teže. Kilogram kačjega strupa bi namreč veljal 240,000 mark.
Dežela brez starih devic.
V Siamu skrbe , da Je vsaka ženska omoži. Napravijo pa to tako: Ako kaka ženska do gotove starosti še ni dobila moža, tedaj se na njeno željo sprejme med "kraljeve deklice". Tu je preskrbljena z vsem, dokler ne pride na vrsto za možitev. Vsak samski
Najvažnejše točke v predsednikovem proglasu o registraciji
Med razbojnikoma.
Neki kmet, ki se je dolgo letpravdal, a pravde še ni bilo konec, jeobubožal ter žalosti zbolel. Ko je ležal na smrtni postelji, je poklical k sebi svo-
Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi.
1.	Samo en dan je za registracijo, namreč dan 5. junija 1917.
2.	Vsak moški prebivalec Združenih Držav, ki je dosegel svoj 21. in ni dosegel svojega 31. rojstnega dne, se mora registrirati na določeni dan 5. junija 1917. Edine izjeme so častniki in nabrani vojaki regularne armade, ■mornarice, pomorskega voja ter na-irodne straže in pomorske milice, do-ikler so v službi Združenih Držav, ter •častniki v častniškem reservnem voju ■in nabrani vojaki v nabranem reserv-mem voju, dokler so v aktivni službi.
3.	Registracija je različna od draf-*a. Kakršenkoli pravičen razlog imate za oproščenje, registrirati se morate.
4.	Registracija je javna dolžnost. Za tiste, ki ne odgovorijo zmislu te dolžnosti, je kazen zapora, ne globa, predpisana v zakonu o draftu.
5.	Tisti, ki bodo vsled bolezni nesposobni za registriranje, naj pošljejo zastopnika k okrajnemu ali mestnemu Iclerku po iztis registračijske karte. Klerk bode poučil, kako je to karto izpolniti. Karto ima potem po ^ošti poslati bolna oseba ali izročiti njen zastopnik registrarju njenega volilnega precinkta. Bolna oseba ima v zavitek dejati drug zavitek nase naslovljen in z znamko za povrnitev njenega »egistracijskega izpričevala.
6.	Vsakdo, ki pričakuje, da bo odsoten od svojega volilnega precinkta na registracijski dan, naj prosi brž ko 5e primerno za registracijsko karto •okrajnega klerka okraja (county), kjer :se utegne muditi, ali če je v mestu nad ■30,000 prebivalcev, mestnega klerka. Klerk bo zapisal odgovore na karto in jo izročil od njenega doma odsotni osebi. Ta mora po pošti poslati to karto registrarju svojega domačega volilnega precinkta, tako da jo dobi ta uradnik (lo registracijskega dne. Nase naslovljen in z znamko opremljen zavitek se ima priložiti karti, da se zagotovi povrnitev registracijskega izpričevala od njenega doma odsotni osebi.
7.	Registracijske koče bodo odprte °d 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer na registracijski dan 5. junija 1917.
se vrhu drage' običžjne kazni obsodi še
v zakon z eno izmed "kraljevih deklic". Ako ni posebno hudega zakrivil, si sme izmed teh isam izbrati nevesto, ako pa je velik zločinec, mu naprtijo najstarejšo, najgršo in najhu-dobnejšo izmed kraljevih varovank.
Dolgoletna državna ustanova.
Na Angleškem živi človek, čegar rodbina vleče že 276 državno ustanovo. Možakar je konjski hlapec po imenu Smith in dobiva vsak teden 30 šilingov iz državne blagajne. To pa zaradi neke usluge, ki jo je eden njegovih pradedov storil takratnemu princu, poznejšemu kralju Karolu LI., po nesrečni bitki pri Worcestru. Leta 1675 je bil kralj opozorjen na to uslugo — princ je moral takrat iskati zavetja v nekem votlem dobu —• in jo je takoj poplačal z dedno pokojnino. Doslej je Smithova rodbina dobila iz državne blagajne okoli 500,000 kron. To je gotovo ustanova edina svoje vrste.
Jolietska največja in najboljša prodajalna pohištva, oblek in obuval
Nad 90 milijonov kinematografskih filmov.
izdelajo tvornice vsako leto, da zado-ste potrebam kinematografskih gleda lišč širom sveta.
Kaj je življenje?
Pred dvatisoč leti so na to vprašanje najbolje odgovorili Rimljani, ki so rekali: "Ne le živeti, marveč zdravje imeti, je življenje. (Non est vivere, sed valere vita.)" Brez dobre prebave ni zdravja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino podpira prebavo, izčišča drob in krepi ves ustroj. To je vzrok, zakaj je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo za neprebavnost, zapeko, glavobol, duševno potrtost, splošno slabost, razdražljivost itd. Vedno vprašajte za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ne rabite okrajšave kakor "Grenko vino", ker ni pijača, je zdravilo, in to dejstvo je treba poudarjati zlasti v suhih državah. Cena $1.00. V lekarnah. — Triner's Liniment brž iti gotovo olajša pri revmatizmu, nev-ralgiji, nezgodah itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, III. — Adv.
Zrakoplov in volilna agitacija.
Pri volitvah za mestni zastop v Schoenebergu so nameravali originel-no volilno agitacijo. Mestna tajnika Busch in Noeske sta najela za volilni dan pri družbi za zračni promet Par-sevalov vodljivi zrakoplov "P L 6". Nameravali so metati iz zrakoplova v visočini 120 do 150 m od 11. do 12. ure dopoldne 30 tisoč letakov z napisom: "Zrakoplovna pošta, 12. nov. 1911. Schoeneberske volitve v mestni zastop. Volite v tretji razred meščanske kandidate zidarskega mojstra' Pfunda in računskega svetnika Muel-lerja!" Prišlo je pa drugače. Kratko pred odletom se je pojavil princ Sigis-mund, sin prinsa Henrika, ter želel udeležiti se vožnje. Odlet se je vršil gladko, letalno smer so pa spremenili mesto nad Schoeneberg so plovili nad Berolin, kakor je bil želel princ. Po končanem poletu, ko se je zrakoplov vrnil ter hotel napraviti drugi polet nad Schoenebergom, da izvrši svojo agitacijsko nalogo, je pa začel pihati močan veter. Polet so morali opustiti in originelnai volilna agitacija je izostala.
rine mize in Hrastovega le
sa so 48x26 eol velike, prej, so bile d»Q Ar po $14.50, a zdaj samo.....«pi/.UL
Razne druge mize po $10, 12 $14, $16, $18 in $20.
Otroški vozički. Ne žabo-
ravite priti v našo prodajalno, kjer najdete naj večjo zalogo otroških vozičkov, ki se cenijo od
$12.50 do $40
Skrb.
Žena (dan po poroki): "Ljubi Mihec, ne bodi hud, ali ves mi veleva, da ti moram nekaj priznati."
Mož: "Hm — hm — priznati? — Kaj pa?"
Dovažamo pohištvo in drugo blago z autotrukom brezplačno, da ne rabite čakati za nje. Dobite je kadar hočete.
Jfi K S M » » as H Si s 553 S03 SIS W
M M M »»S»S»M
Kilogram strupa za 240,000 mark.
Ne sicer vsakdanje, temveč dobro 1'Učano opravilo je nabiranje strupa j"' kač. Doslej to opravilo ni bilo o® ve kaj razširjeno in samo nekaj lju-Je živelo od tega, toda v zadnjem CUiu je povpraševanje po kačjem stru-J>u tako narastlo, da bo za ta poklic r<-'ba dobiti več pristašev. Zdravniki ab'jo kačji strup za različne medici-
Kopelj za' hude žene.
V francoskem mestu Cahors kažejo' kletko, v katero^so zapirali v prejšnj časih nezveste žene. To kletko so potem vtaknili v mrzle valove reke, da si je ohladila nezvesta svojo vročo kri. Ta navada pa je bila vpeljana tudi na Angleškem. Toda tam so- pa na ta način krotili Ksantipe. Če je bila žena preveč jezična in 'sitna, so jo'položili na <Sva skupaj zbita hloda in jo
X
Žena: "O — nič hudega, le ne d*laj takega obraza... Veš, jaz imam v laseh — kupljene kite..."
Mož: "No, no, to vendar nič takega ni... sicer pa se mi je to že zdelo."
Žena: "Ampak, veš... te kite še niso plačane."
S sodnlje.
Zagovornik: "Ker je obtoženec gluhonem, prosim,, da se razprava preloži
THE EAGLE,
Jolietska prodajalna najboljšega pohištva. 406-8-10 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
Ljubosumnost.
Humoreska. & Spisal F. M. Dostojevski.
I.
"Bodite tako dobri, blagorodni gospod, dovolite, da vas vprašam..."
Nagovorjeni je vzdrgetal in pogledal precej preplašeno gospoda v kosmatem kožuhu, ki je pristopil k njemu tako nenadno, brez ovinkov, sredi uli-* ce ob osmi uri zvečer. To pa je znano, ako v Peterburgu gospod nenadno nagovori na ulici v kakršnikoli zadevi drugega, popolnoma neznanega mu gospoda, se ta, drugi gospod, prestraši brezpogojno.
Tako je torej nagovorjeni gospod, vzdrgetal in se prestrašil prilično.
"Oprostite, da sem vas motil, nadlegoval," je govoril gospod v kosmatem kožuhu, "ampak jaz... jaz, v resnici, ne vem... vi mi boste pač oprostili; saj vidite, da sem v nekoliko zmedenem duševnem stanju..."
Šele zdaj je zapazil mladi gospod v zimski suknji, da je bil gospod v kožuhu zares videti zmeden. Njegov zgu-bani obraz je bil zelo bled, glas mu je trepetal, misli so se mu bile očividn® zelo zapletle, besede so mu prišle s težavo z jezika; videti je bilo, da ga je stalo silnega truda, predno se je o-brnil s ponižno prošnjo na človeka, ki sloji morda po stanu in dostojanstvu pod njim. In ta prošnja je bila vrh-tega na vsak način nerodna, nesolidna, nenavadna od strani človeka, ki je imel na sebi tako soliden kožuh, tako dostojen, tako imeniten frak temnozelene barve, in ki je bil posestnik tako izrednih dragocenosti, kakor so bile te, ki so krasile ta frak. Očividno je vse to zmedlo gospoda v kožuhu samega taken da naposled ni mogel več obvladati svoje zmedenosti in je sklenil, da na kakršenkoli način zaključi neprijetni prizor, ki ga je bil sam izzval.
"Oprostite mi. jaz sem nekoliko iz sebe: sicer me pa itak ne poznate... Oprostite, da sem vas vznemiril; premislil sem se."
Pri. tem je spoštljivo privzdignil klobuk in odhitel dalje. "Nikakor ne, blagovolite samo." Mali gospod pa je izginil navzlic temu v mraku, pustivši gospoda v suknji okamenelega od začudenja.
"Kakšen čudak!" je pomislil gospod v suknji. Čudil se je nekaj časa kakor se spodobi, nato pa je prišel iz oka-menelosti in čudenja zopet k sebi, spomnil se svoje lastne zadeve in se pričel izprehajati gor in dol, ozirajoč sč neprestano na vrata ene izmed hiš z brezkončnim številom nadstropij. Začela je padati megla in mladi gospod se je razveselil tega, kajti njegovo sprehajanje v megli ni vzbujalo tolike pozornosti, dasiravno bi ga mogel opaziti kvečjemu kak izvošček, ki je stal ves dan brezupno na istem mestu. "Oprostite!"
Sprehajajoči se je zopet vzdrgetal; isti gospod v kožuhu je stal zopet pred njim.
"Oprostite, da že zopet..." je iz-pregovoril, "toda vi ste — vi ste gotovo plemenit človek! Ne glejte name kot na osebo, v družabnem smislu; sploh pa se jaz zapletam; ne, temveč presodite moj položaj po človeški... pred vami, gospod, stoji človek, ki prosi udano pomoči..."	•
"Ako je v moji moči... s čim vam morem postreči?"
"Vi ste morda že pomislili, da vas nameravam prositi denarja!" je rekel tajinstveni gospod, usta so se mu skrivila, zasmejal se je histerično in po-bledel. "Ali, oprostite!"
"Ne, jaz vidim, da sem vam itadle-
šati, toda gospod v kožuhu je izginil zopet, zapustivši svojega potrpežljive ga poslušalca v okamenelem stanju "A, vrag naj ga vzame!" je pomislil mladi gospod v suknji, očividno sla be volje.
In razdraženo je privihal bobrov ovratnik in se pričel zopet sprehajati, ozirajoč se previdno in pozorno v vra ta hiše s brezkončno vrsto nadstropij Jezil se je.
"Kako to, da ona ne pride?" je po mislil, "vsak čas bo osem ura!"
Nekje v mestu je ura udarila osem krat.
"Ah, vrag vas vzemi, zares!" "Oprostite!..."
"Oprostite mi, da sem vas tako.. Ampak tako ste mi skočili pod noge da sem se zares prestrašil," se je opravičeval sprehajajoči se in grbančil čelo.
"Zopet sem prišel k vam. Gotovo se vam moram zdeti nemiren in čuden!"
"Bodite tako dobri, brez nepotrebnih neumnosti, in razložite hitreje; jaz še ne vem, kaj je vaša želja?..."
"Vam se mudi? Glejte no... Vse vam bom povedal odkrito, brez nepotrebnih besed. Kaj pa naj storim! Okoliščine privedejo včasih skupaj ljudi najrazličnejših značajev... Toda vidim, da ste zelo nestrpni, mladi go spod. Torej... sploh pa ne vem, kako naj začnem: iščem neko damo zdaj sem se že odločil, da povem vse— Predvsem moram vedeti, kam je šla ta dama? Kdo da je ona — mislim, da vam ni treba vedeti njenega imena, mladi človek." "No, no, naprej."
"Naprej! Ali ta vaš ton meni nasproti! Oprostite, morda sem vas raz-žalil, ker sem vas imenoval mladega človeka, toda s tem nikakor nisem hotel... z eno besedo, ako mi hočete izkazati veliko uslugo, tedaj.. . neka dama, to se pravi, reči hočem, spodobna ženska, iz odlične rodbine, izmed mojih znancev... naročeno mi je... jaz, glejte, sam nimam družine..." "No?"
"Zamislite se v moj položaj, mladi človek — ah, že zopet! oprostite; venomer vas nazivam mladega človeka, Vsak trenutek je drag. Predstavljajte si, ta dama... toda, ali mi morda ne morete povedati, kdo stanuje v tej hi-
žen! Oprostite, jaz ne morem prenašati tega; saj vidite, da sem popolnoma zmešan, skoro poblaznel, a ne sklepajte morda česarkoli..."
"Toda k stvari, k stvari!" je odgo--voril mladi gospod in pokimal bodreče in nestrpno z glavo.
"A! Tako je torej že z nama! Vi, takšen mlad gospod, pa me opominjate k stvari kakor kakega lahkomiselnega paglavca! Jaz sem gotovo prišel povsem iz uma! Kakšen se vam zdim zdaj v svojem ponižanju, recite mi odkrito?"
Mladi gospod je prišel v zadrego in je molčal.
"Dovolite, da vas vprašam odkrito: ali niste videli neke dame? V tem obstoji vsa moja prošnja!" je spregovoril naposled gospod v kosmatem kožuhu odločno." "Damo?" "Da, neko damo."
"Videl sem... toda dovolite, šlo jih je mnogo tod mimo...
"Eh, seveda," je odvrnil tajinstveni gospod s trpkim nasmehom. "Jaz se zapletam, nisem hotel vprašati tega, oprostite mi; hotel sem reči, ali niste morda videli neke gospe v lisičjem kožuhu, v temni žametni čepici, s črnim pajčolanom?"
"Ne, takšne nisem videl... ne, zdi se mi, take nisem opazil." "A! Potem prosim, oprostite!" Mladi gospod je hotel nekaj vpra-
"Da... mnogo jih stanuje tukaj." "Seveda... to se pravi, vi imate po polnoma prav," je odgovoril gospod v kožuhu in se nasmehnil nalahko, — čutim, da sem nekoliko zmeden... toda čemu ta ton v vaših besedah? Saj vidite, da priznam odkritosrčno, da sem zmeden, in če ste pa hudomušen človek, tedaj ste že dovolj dolgo gle dali moje ponižanje... Jaz pravim, neka dama finega vedenja, to se pravi lahke vsebine, — oprostite, tako sem zmešan, kakor da govorim o literaturi, o knjigah; izvohali so na primer, da je Paul de Kock lahke vsebine, in vsa nesreča od Paul de Kocka... da..."
Mladi človek je s sočutjem pogledal na gospoda v kožuhu, ki se je očividno popolnoma zmešal; obmolknil je, gledal vanj in se smehljal, brezmiselno ter ga s trepetajočo roko, brez vsakega vzroka prijemal za obšive njegove suknje.
"Vprašali ste me, kdo stanuje v tej hiši?" je vprašal mladi gospod, stopiv-ši za korak nazaj.
"Da, mnogo da jih stanuje, ste rekli."
"Tukaj... to vem, da stanuje tukaj tudi Sofja Ostafjevna," je rekel mladi gospod šepetaje in celo nekako sočutno.
"No, vidite torej, vidite! Morda veste kaj podrobnejšega, mladi gospod?"
"Zagotavljam vas, ne, ničesar ne vem... Sklepal sem samo po vašem razburjenem stanju."
"Jaz sem takoj zvedel po kuharici, da zahaja ona tušem; toda vi niste zadeli pravega, to se pravi, ne k Sofji Ostafjeni... ona ni znana ž njo..." "Ne? No, oprostite..." "Videti je, da vas vse to prav nič ne zanima, mladi gospod," je izprego-voril čudni gospod s trpko ironijo.
"Poslušajte," je rekel mladi človek z jecajočim glasom, "jaz pravzaprav ne poznam vzroka vašega stanja, toda vi ste gotovo prevarani, kar povejte naravnost?"
Mladi človek se je nasmehnil do-brovoljno.
"Midva bova, upam, razumela drug drugega," je dodal in vse njegovo telo je velikodušno kazalo željo, napraviti lahek poklon.
"Porazili ste me! No — priznam vam odkrito — povsem tako je... toda komu se pa ne pripeti kaj takega!
Globoko me je ganilo vaše sočutje. Priznati morate, med mladimi ljudmi .. . Jaz sicer nisem mlad, toda saj veste, navada, samsko življenje, med samci, znano j
"No, da, znano je pač, znano! Toda v čem vam morem pomagati?"
"Ej, da; priznajte, da poset pri Sofiji Ostafjevni... Sploh pa jaz niti za
| 0 gotovo ne vem, kam je šla ta dama vem samo toliko, da je v tej hiši. No ko sem videl, da se sprehajate tu jaz sam sem se sprehajal po oni stra ni, — sem mislil... Glejte, jaz čakam te dame... vem dobro, da je ona tu kaj — rad bi jo srečal in ji razložil kako nepristojno in nizko... z eno be nra sedo, vi me razumete..." "Hm! No?"
"Jaz ne delam tega zase; ne mislite morda... to je tuja žena! Mož stoj tam, na Voznesenskem mostu; on bi jo rad zajel, toda ne upa si prav, on še vedno ne verjame, kakor pač vsak mož... (Tu se je gospod v kožit hu hotel nasmehniti), jaz sem njego prijatelj. Priznajte sami, jaz sem člo vek, ki zasluži gotovo spoštovanje... in ne morem biti tisti, za katerega me smatrate vi." "Seveda! No, no!" "Tako torej, jaz jo zalezujem, meni je naročeno (nesrečni mož!); toda jaz vem, da je mlada dama zvita, — vedno ima Paul de Kocka pod vzglavjem Uverjen sem, da se bo izmuznila na kakršenkoli način neopaženo mimo.. Meni je povedala kuharica, priznam to da hodi semkaj; jaz pa sem planil sem kakor poblaznel, kakor hitro sem dobil to sporočilo. Moram jo zalotiti, slutil sem že davno; in vsled tega sem vas hotel prositi... Vi hodite tod... vi... vi... jaz ne vem..."
"No, torej; kaj pravzaprav želite? "Eh, da... Ne morem si laskati s častjo, da bi vas poznal; ne upam si biti radoveden, kdo in kako... Na vsak način pa dovolite, da se predstavim; zelo me veseli..."
Drgetajoči gospod je vroče stresel roko mlademu gospodu
"To bi bil moral storiti takoj izpo-četka," je dodal, "toda pozabil sem na vso dostojnost!"
Ves ta čas ni mogel gospod v kožuhu niti za trenutek obstati na mestu, nemirno se je ogledoval na vse strani, cepetal z nogami in prijemal vsak hip z roko mladega gospoda za obleko.
"No, glejte," je nadaljeval, "hotel sem se obrniti na vas čisto prijateljski oprostite mi predrznost... Hotel sem vas prositi, da bi vi hodili po oni strani, v stranski ulici, kjer so mala rata. Jaz pa bom hodil po tej strani, b glavnem vhodu, tako da nama ne more uiti. Jaz sem se vedno bal, da se mi samemu izmuzne; toda jaz jo hočem na vsak način zalotiti. Kakor hitro jo boste ugledali, jo ustavite in pokličite mene... Toda, saj sem poblaznel! Zdaj šele vidim, kako neumen in neprimeren je moj predlog!' "Ne, kako to! Dovolite!..." "Ne opravičujte me; jaz sem zmeden, mešam se, kakor se še nikoli nisem mešal! Kakor da stojim pred sodiščem! Saj vam bom vse pridal, — govoriti hočem z vami pošteno in odkrito, mladi gospod; jaz sem vas smatral celo za njenega ljubimca!"
"To se pr^yi, vi hočete enostavno vedeti, kaj počnem jaz tukaj
"Blagorodni gospod, plemeniti človek, jaz sem daleč od misli, da ste vi on; nočem vas omadeževati s to mislijo, toda... ali mi daste častno besedo, da vi niste ljubimec?...
No, dobro, tu imate častno besedo, da sem sicer ljubimec, toda ne vaše žene; zakaj drugače bi jaz ne bil na ulici, temveč bi bil sedaj skupaj njo!"
'Moje žene? Kdo vam je rekel kaj o moji ženi, mladi gospod? Jaz sem samec, jaz sem, se reče, sam ljubimec. .."
"Govorili ste o možu..., ki stoji na Voznesenskem mostu...
Seveda, seveda, zagovoril sem se; toda tu so druge vezi! In priznali boste, mladi gospod, neka gotova lahkomiselnost v značaju, to se pravi..." "No, no! Dobro, dobro!" "To se pravi, jaz nikakor nisem mož..."
"Zelo verjetno. Toda povem vam odkrito: s tem, da vas zdaj prepriča-vam, hočem umiriti sebe samega in ravno vsled tega sem tudi z vami odkritosrčen. Spravili ste me v slabo voljo in adležni ste mi. Obetam vam, da vas bom poklical. Toda prosim vas udano, da se mi limaknete s pota in se oddaljite. Jaz sam istotako čakam."
Prosim, prosim, takoj se oddaljim, ker cenim strastno nestrpnost vašega srca... Razumem to, mladi gospod. O, kako vas sedaj razumem!" "Dobro, dobro..." "Do svidenja!... Sploh pa, oprostite, mladi gospod, moram še enkrat... Ne vem, kako bi se izrazil... Dajte mi še enkrat častno in pošteno besedo, da niste ljubimec!" "Ah! Ti moj ljubi Bog!" "Se eno vprašanje, zadnje: Ali poznate ime moža vaše... to se pravi te, katera je predmet vaših srčnih želj?"
"Kajpada ga poznam; toda vaše ime to ni, in stvar je rešena!" "Ali kako pa poznate vi moje ime?" "Veste kaj — pojdite zdaj! Ne izgubljajte časa: tačas vam lahko že tisočkrat uide... Kaj pa hočete še? Va-] ša dama je vendar v lisičjem kožuhu in v čepici, moja .pa nosi križasto mailt i Ijo in moder, žametast klobuk.No, kaj hočete še več? Česa želite še?" "Moder, žametast klobuki Saj ona
klobuk," je vzkriknil nadležni človek in takoj stopil zopet bliže.
"Ah, vrag vas vzemi! No, ali se to morda ne more naključiti... Sploh pa, čemu neki govorim to? Saj moja ne hodi •semkaj!"
"Kje pa je ona — vaša?"
"To bi radi vedeli? Kaj vas pa bri ga?"
"Priznavam vam, jaz še vedno mi slim..."
"Za vraga! Vi ste pa brez sramu brez vsakršnega. No, moja dama ima tukaj znance, v tretjem nadstropju, na ulico. Kaj hočete še; ali naj vam po vem, kako se nazivajo ljudje, po ime nu, a?"
"Moj Bog! Tudi jaz imam znance tretjem nadstropju, in okna na ulico.. General..."
"General?!"
—
"General. Dovolite, jaz vam po vem, kak general: no, general Polov cin."
"Tu imaš, na!... Ne, to niso ti!.. (Ah, vrag te vzemi! vrag te vzemi.)" "Niso ti?" "Niso ti."
Oba sta obmolknila in z nedoume vanjem strmela drug na drugega.
"No, kaj pa tako buljite vame?" je vskriknil mladi gospod in stresal z nejevoljo s sebe otrplost in razmišlje-nost.
Gospod je začel stopicati semintja "Jaz, jaz, priznavam..." "Ne, dovolite, dovolite, govoriva zdaj pametneje. Gre se za nekaj skupnega. Razložite mi... Koga imate tam?..."
"To se pravi, znanci?" "Da, znanci..."
"No, vidite, vidite! Po vaših očeh poznani, da sem uganil!"
"Vrag vzemi vse! Toda ne, ne, vrag vzemi! Ali ste slepi, ali kaj? Saj stojim vendar pred vami, saj nisem pri nji No? Sploh pa, meni je vseeno; ali
(Nadaljevanje na 7. strani.)
KILA OZDRAVLJENA.
Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pulien, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije.	Adv.
J. C. Ailer & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET. ILL
W. O. MOONEl
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na voga.'u N. Chicagt in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila i očistiti in gladiti, ne pozabite i našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne In delo garantiramo.
Joliet Steam Dre flooso
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Časa
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
DOBRODOŠLI I
Sobe 801 In 208 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Alpentinktura za molke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati iu v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali uiti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6th mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od lamo ene flnše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flala $1.75. — Wahčič Fluid kateri odstrani reuinatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flala 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prag< >ije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 7; 51sa zauba zaceli vsako rano, opekline, bule, l rovi, grinte, kraste, lilaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $3. Ta žauba je velikega »mena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe >i mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiSi. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu polije. Zavsedrugo pilite po cenik, katerega polljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi, ifi Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU SCHAQBX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«.
I1MI1I1(1MM®!1MM!1 lil
JOHN
N. W. Phone 348
Sjjfanich
:.'.Slovenska Gostilna:::
jjjjl vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, UL
V Časih sedanje draginje
naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno -Grenko Vino ■
je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah.
TRINERJEV
LINIMENT
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Ncprekosljivo je v slučajih protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utrujenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjevo zdravilo zoper kašelj i
najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment.
II
Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
^IZDELOVATELJ—
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
nosi križasto mantiljo in svetlomoder
Naša velika in najmoder-neje urejena tiskarna


I*
-izdeluje najhitreje in najličneje -
VSE VRSTE TISKOVINE ZA
slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni papir, knverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne drnge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar.
tj? #
LJUBOSUMNOST.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Amerikatiski Slovenec
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111.


mm m m mmmmm m ma m mmm m » mm mm m mm m mm**.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m otresti y največjo in najmočnejšo banko 1 v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Mad 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
************************************************************************i
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poles tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.

To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
'Koncem leta 1915 je imela vlog........................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada.................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane Učne domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5X odstotkov, *v*» Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-odstotkov odplačevanju na dolg.
"Ali, blagorodni gospod, dovo-
govorite, ali pa pustite vse skupaj!"
Mladi gospod se je besno obrnil dva krat na peti in zamahnil z roko.
"Jaz nimam ničesar proti temu, dovolite, kot plemenit človek, povedal vam bom vse: Spočetka je hodila žena sama semkaj. V rodu je z njimi; jaz nisem ničesar sumil. Včeraj pa sem srečal njega ekscelenco: pravi, da je že tri tedne, kar se je preselil odtod v drugo stanovanje, a že... to se pravi, ne žena, temveč tuja žena (na Voznesenskem mostu), ta dama je rekla, da je bila še pred tremi dnevi pri njih, to se pravi, na tem stanovanju... Kuharica pa mi je povedala, da je stanovanje njegove ekscelence najel nek mlad gospod Bobinicin.. ."
"Ah, sto vragov, sto vragov!"...
"Blagorodni gospod, jaz sem ves prestrašen, ves otrpel!"
"Eh, vrag z vami! Kaj pa mene briga, če ste vi prestrašeni in otrpli? Ah! Ven je smuknilo nekaj, ven..."
"Kje? kje? Zakričite samo: Ivan Andrejič, in jaz takoj pritečem..."
"Dobro, dobro. Ah, vrag vzemi vse, vrag vzemi vse! Ivan Andrejič!!"
'Tukaj!" je zakričal Ivan Andrejič vrnivši se ves zasopel. "No, kaj? Kaj? Kje?"
'Ne, jaz sem samo tako... hotel sem vprašati, kako imenujejo to damo?"
"Glaf..."
"Glafira?"
"Ne, ne čisto Glafira... oprostite, ne morem vam povedati njenega imena."
Častitljivi gospod je pri tem preble-del kakor stena.
"Da, seveda ne Glafira, jaz sam vem, da ne Glafira, tudi ta ni Glafira. Sploh pa, s kom pa je ona?" "Kje?"
"Tam! Ah, vrag vzemi vse, vrag vzemi vse! (Mladi gospod ni mogel obstati na mestu od besnosti.))
"A, vidite! Kako pa da ste vedeli, da se imenuje Glafira?"
"Ah, vrag vzemi vse skupaj! Kakšne komedije uganjate! Saj vendar trdite, da se vaša ne imenuje Glafira!..."
"Blagorodni gospod, kakšen to je to!"
"A, vraga, kaj bi s tonom! Kako pa je s to ženo, ali je vaša?"
"Ne, to se pravi, jaz nisem oženjen ... Toda jaz ne bi lučal poštenemu človeku, ki je v nesreči, človeku, ne rečem, ki je vreden vsakršnega spoštovanja, ki pa je vendarle na vsak način dobro vzgojen in olikan, pri vsaki besedi vraga za vrat. Vi govorite neprestano: vrag vas vzemi! vrag vzemi vse."
"No, da, vrag vas vzemi! Tu imate, ali razumete?"
"Vi ste popolnoma oslepljeni od jeze, zato molčim. Moj Bog, kdo pa je to?"
"Kje?"
Razlegel se je šum in smeh; dvoje čednih deklet je prišlo dol po stopnicah. Oba sta planila k njim.
"Ah, kdo pa je to? Kaj pa hočete?"
"Kam pa silite?"
"Saj nista!"
"Kaj, nista zadela pravih? Izvošček!
"Kam pa, gospodični?"
"K Pokrovu. Sedi, Anuška, popeljem te tja."
"Tako, jaz se vsedem s te strani. Poženi, izvošček, in vozi hitro!..."
In odpeljali so se.
"Od kod pa ti dve?"
"Moj Bog, moj Bog! Ali ne bi šla navsezadnje gor?"
"Kam?"
"K Bobinicinu seveda..."
"Ne, ni mogoče..."
"Zakaj ne?"
"Jaz bi navsezadnje šel, toda tedaj bi ona rekla nekaj drugega, ona... bi obrnila vse iskupaj, saj jo poznamo! Ona bi rekla, da je prišla nalašč, da bi me zalotila s komurkoli, pa bi zvalila vso krivdo name!"
"In vedeti pri vsem tem, da je ona tam! Toda čujte, — jaz ne vem zakaj, — pojdite k generalu..."
"Ali on se je vendar preselil!"
"Vseeno, razumete? Ona je šla navzlic temu; no, pa pojdite še vi — ste razumeli? Napravite tako, kakor da ne veste, da se je general preselil, kakor da ste prišli k njemu po ženo, no in tako dalje."
"A potem?"
"No, a potem zasačite dotično osebo, ki jo iščete, pri Bobinici. Da te vrag, kakšen zabit..."
"No, kaj pa vas to briga, ako jo zasačim? Vidite, vidite!"
"Ali, prijatelj dragi... Kaj? Zopet začenjate, kakor preje? Ah, ti moj dobri Bog! Sramujte se, vi smešni, vi omejeni človek!"
"No, da; zakaj pa vas to tako zanima? Vi hočete zvedeti..."
"Kaj zvedeti? Kaj? Vrag vas vzemi, brigate me vi zdaj! Jaz grem lahko tudi sam, le pojdite, izginite, pomagajte si proč, kar tecite, marš!"
"Blagorodni gospod, vi se skoro iz-pozabljate!" je zakričal gospod v kožuhu obupno.
-"Kaj pa je? Kaj pa je potem, če se izpozabljam?" je zasikal mladi gospod s stisnjenimi ustnicami in stopil v raz-jarjenosti prav k gospodu v kožuhu. "No, torej? Pred kom se izpozabljam?' je zagrmel nanj in stiskal pesti.
te..."
"No, kdo ste vi, pred kom se izpozabljam? Kako je vaše ime?"
"Jaz ne vem, kako to, mladi gospod, čemu ime?... Tega vam ne morem povedati... Raje grem z vami. Poj-diva, jaz ne odneham, pripravljen sem na vse... Toda, verjemite, jaz zaslužim, da se lepše občuje z menoj! Nikjer in nikdar se ne sme izgubiti prisotnosti duha, in ako ste zaradi česarkoli slabe volje, — jaz lahko uganem, zaradi česa, tedaj se še nikakor ni treba izpozabljati... Vi iste še zelo, zelo mlad človek!..."
"Kaj pa me briga, če ste vi starec! Prava reč! Pojdite že proč, kaj pa se potepate tod?"
"Zakaj bi bil jaz starec? Kakšen starec sem jaz? eveda, po stanu, toda potepam se pa ne..."
"No, to se vidi! Ampak spravite se proč..;"
'Ne, tedaj grem že raje z vami; vi mi ne morete braniti. Jaz sem tudi udeležen pri stvari, jaz grem z vami.. ."
"No, potem pa potihem, mirno in molčite!"
Oba sta vstopila v hišo in šla po stopnjicah navzgor v tretje nadstropje. Bilo je popolnoma temno.
"Stojte! Ali imate užigalice?"
"Užigalice? Kake užigalice?"
"Ali kadite?"
"A, da! Imam, imam! Tukaj so, tukaj; počakajte malo..." Gospod v kožuhu je postal živahen.
"Vraga, kakšen zabitež!... Tale vrata, mislim..."
"Ta—ta—ta—ta—ta..."
Ta—ta—ta... kaj se pa derete? Ti-še!"
"Blagorodni gospod, jaz pogoltnem jezo... ampak vi ste predrzen človek, veste kajl..."
Zasvetila se je lučka.
"Da, tako je, tu je medena ploščica! Tu stoji Bobinicin; vidite; Bobinicin?..."
"Vidim, vidim!"
"Vidim, vidim!"
"Ti — še! Kaj, ugasnilo?"
"Ugasnilo."
"Treba potrkati?"
"Seveda je treba!" se je odzval gospod v kožuhu.
"Potrkajte!"
"Ne, zakaj pa jaz? Začnite vi, potrkajte vi..."
"Bojazljivec!"
"Vi sami ste bojazljivec!"
"Pob—ber—rite se!"
"Jaz se že skoro kesam, da sem vam zaupal tajnost, vi..."
"Jaz? No, kaj je z menoj?"
"Vi 5te se okoristili z mojo zmedenostjo. vi ste videli, da sem zmešan...'
"A, pojdite se solit s tem! Meni se zdi vse skupaj smešno — to je vse!"
"Zakaj ste pa tukaj?"
"Zakaj ste pa vi?"
"Lepa morala to!" je pripomnil o-gorčeno gospod v kožuhu.
"No, kaj pa govorite o morali? Kaj pa imate opraviti s tem?"
"Da, to je nemoralno!"
"Kaj?"
"Seveda, po vašem je vsak prevar-jeni mož šlapa!"
"Ali ste mar vi mož? Saj mož stoji na oznesenskem mostu? Kaj pa hočete? Kaj se pa drenjate tod?"
"Meni se vse zdi, da ste vi zares ljubimec!..."
"Čujte, ako boste nadaljevali tako, bom prisiljen priznati, da ste zares šlapa. To se pravi, ali veste ,kdo?"
"To se pravi, vi hočete reči, da sem jaz mož!" je rekel gospo dv kožuhu in stopil nazaj, kakor daga je nekdo polil s kropom.
"Tss! Molčite! Slišite..."
"To je ona."
"Ne!"
"Vraga, kako je tema!"
Vse je utihnilo; v stanovanju Bobi-nicina se je začul šum.
"Čemu bi se prepirala, blagorodni gospod?" je zašepetal gospod v kožuhu.
"Ampak vi sami, vrag vas vzemi, ste se čutili razžaljenega!"
"Toda vi ste privedli mojo potrpežljivost do roba."
"Molčite!"
"Priznajte, da ste še zelo mlad človek..."
"Mo—1—čite že!"
"Seveda, v tem tem z vami istega mnenja, da je mož v takem položaju — šlapa."
"Ali boste molčali že enkrat? O!..."
"Toda čemu je treba tako besno preganjati nesrečnega moža?..."
"To je ona!"
Toda šum je za trenutek utihnil.
"Ona?"
"6na! Ona! Toda čemu se vi mučite zaradi tega? Saj to ni vaša nezgoda!"
"Blagorodni gospod, blagorodni gospod!" je mrmra Igospod v kožuhu, ves bled in sopihajoč, "jaz sem seveda zmeden... dovolj ste se nagledali mojega ponižanja. Zdaj je sicer noč, da, ampak jutri... sploh pa se miilva jutri najbrž ne bova srečala, dasiravno se jaz prav nič ne bojim srečati se z vami, — in sploh pa to nisem jaz, to je moj prijatelj, ki stoji na Voznesenskem mostu; zares, on je! To je njegova žena, to je tuja žena! Nesrečni človek! Uverjam vas. Jaz sem z njim dobro znan; dovolite, vse vam razložim. Jaz sem mu dober prijatelj,
kakor morete sklepati, kajti drugače bi se zdaj ne mučil tako zanj — sami lahko vidite, jaz sem mu večkrat rekel: čemu ise pa ženiš, dragi prijatelj? Imaš svoj poklic, imaš lepe dohodke, pošten človek si, čemu pa menjavaš vse to za muhe in kaprice ene kokete! Recite sami! Ne, jaz se bom oženil, pravi: družinska sreča... No, tu ima zdaj družinsko srečo! Spočetka je mož sam varal ženo, zdaj pa mora sam piti iz iste čaše... saj mi oprostite, toda to pojasnitev ste mi izsilili, treba je bilo razložiti!... On je nesrečen človek in mora piti iz iste čaše — da!..." Tu je gospod v kožuhu tako vzdihnil, kakor da je resnično zajokal iz globine srca.
Vrag naj jim vzame, vse! Ali ni dovolj tepcev! Kdo pa ste vi pravzaprav?"
Mladi človek je škrtal z zobmi od razjarjenosti.
No, po vsem tem, priznajte sami... jaz sem bil z vami plemenit in odkritosrčen... pa takšen ton!"
"Ne, dovolite, oprostite mi... kako je vaše ime?"
"Ne, čemu pa ime?"
"A!!"
"Jaz ne morem povedati imena..."
"Ali poznate Šabrina?" je hitro vpra šal mladi gospod. Šabrin!!!"
Da, Šabrin! A!!! (Tu je gospod v suknji oponašal nekoliko gospoda v suknji.) Ali ste zdaj razumeli?"
Ne, kaj bi s Šabrinom!" je odgovoril gospod v kožuhu otrplo. "Nikakor ne Šabrin; on je pošten človek! Oproščam vašo netaktnost z ozirom na muke ljubosumnosti."
"Lopov je on, podkupljiva duša, ničvreden malopridnež, goljuf, blagajno je okradel! Kmalu ga bodo vtaknili pod ključ!"
"Oprostite," je začel gospod v kožuhu in bledel, "vi ga pač ne poznate; kakor vidim, vam je popolnoma neznan."
"Da, osebno ga sicer ne poznam, ampak poznam ga po drugih, njemu zelo bližnjih virih."
"Blagorodni gospod, po kakšnih virih? Jaz sem v zmedenem stanju, to vidite..."
"Tepec! Ljubosumni zabitež! Žene ne more čuvati! Takšen je, glejte, ako bi radi vedeli!"
"Oprostite, vi ste v strašni zmoti, mladi gospod..."
"Ah!"
"Ah!"
V stanovanju Bobinicina se je zaslišal šum. Vrata so ise pričela odpirati. Začuli so se glasovi. «
"Ah, to ni ona, ni ona! Jaz poznam njen glas; zdaj vem vse, to ni ona!" je rekel gospod v kožuhu in prebledel kakor stena. "Molčite!"
Mladi gospo'd se je prislonil k steni. "Blagorodni gospod jaz grem proč: to ni ona, zelo me veseli." "No, no! Pojdite torej, pojdite!" "Zakaj pa vi ne greste?" "Kaj vas pa to briga?" Vrata so se odprla; gospod v kožuhu ni mogel več zdržati in je planil po istopnicah navzdol.
Mimo mladega gospoda sta šla moški in ženska in srce mu je obstalo... Začul se je znani ženski glas in nato zahripel moški, toda ta popolnoma neznan.
Nič ne de, ukažem pripraviti sani," je govoril hripavi glas.
"Ah! No, meni je prav! Kar recite..." "Takoj bodo tu." Dama je ostala sama. "Glafira! Kje so tvoje obljube?" je vzkriknil mladi gospod v suknji, prijemajoč damo za roko.
"Aj, kdo je to? To ste vi, Tvoro-gov? Moj Bog! Kaj pa počnete tod?" "S kom ste bili tukaj?" "No, to je moj mož, pojdite proč, pojdite odtod... od Polovicinih. Pojdite, za Boga pojdite."
"Polovicini so se preselili že pred tremi tedni! Jaz vem vse!"
"Aj!" Dama je planila proč. Mladi gospod jo je dohitel.
"Kdo vam je povedal?" je vprašala dama.
"Vaš mož, milostiva, Ivan Andrejič; on je tukaj, on je pred vami, milostiva.. ."
Ivan Andrejič je stal v resnici pred njima.
(Dalje prih.)
J0S]P IflEPEC
«J Javni Notar l\z lOUt. »kušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavnel n za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniSir&;£
potrebuje........ ......
drugo stvh
i plačo _
otrok certifikat za delo; (e imate kak go stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006 M. Chicago St., Joliet, 111
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potUeitni. Fino pito, najboljša vina in imodke.
Wm. flletzger
Ruby and Broadway JOLIET
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Prvi ženski sodni dvor
je pričel poslovati v San Franciscu. Prva razsodba, ki jo je ta sodni dvor izrekel, je vzbudila ne malo senzacijo. Soseda je obdolžila sosedo, da ji je s kamnom razbila šipo. Priče so izjavile, da so videle, kako je obtoženka zagnala kamen in ubila okno. Sodni dvor pa je obtoženko soglasno oprostil. Predsednica je pojasnila presenečenim pričam, da so se pri sklepanju razsodbe upoštevala pravila zdravega človeškega razuma. Ženski ni mogoče, je zatrjevala, s kamnom ubiti omenjeno šipo, ako ni nameroma merila na okno. Zatorej je jasno, da je obtoženka, ako je kljub temu razbila šipo, merila na popolnoma drug predmet. Šipa je bila le slučajno zadeta in zlobnost pri tem ne pride v poštev. Ako so druge razsodbe tej enake, bo slava prvega ženskega sodnega dvora v San Franciscu kmalu otemnela.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vsefc vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: v Soba 218—9206 Commercial A v«.
Telefon: South Chicago 579.
ANTON ZABUKQVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
Metropolitan Drog Store
N. Chicago & Jackson Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2&
MMtnttMiitnnii*
REVHATUMU
BOLESTI . KOLKU
bouetw . aaaw
NEVRALG1JI FROTWil OTKPUOT MfcC
MMcmm Krtu
SLABOSTIH T 6JBWH.
h.jubw m mm
MRA2ENJU . irVOTU VNETJU anONB »9UJBU1 BOUBT1H .
Kunw •

HffiBSSUHISlElfflll®®®®
B ,--1 B
B j POD KLJUČEM
L.
J
lllllllllllllll
Zopet sta se sešla; dva nepridiprava sta se "slučajno" zopet videla tam nekje za — omrežnim oknom.
"No, vendar zopet, sem mislil, da te ne bo več, Tone," je dejal z vidnim zadovoljstvom Bregarjev Janže, ko je ozrl Mirnikovega Toneta, ki je baš prihajal v "častnem" spremstvu.
Paznika sta ju pomerila od nog do glave, pa saj sta ju poznala in mislila sta, da se ju onadva bojita. Pa kruto sta se zmotila.
Bregarjev Janže je bil kaj čudne narave; njegova radovedna desnica je dostikrat vsled raznih krčev otrpneta; preiskaval je tuje žepe — bilo mu je menda prirojeno, ali pa je hotel izvesti svoja "komunistična" načela, in pri tem ga je neredkokrat prijel čuden krč, tako, da je ostalo med prsti slučajno marsikaj, česar morebiti še rabil ni.
Mirnikov Tone pa je bil mučenec svoje uljudnosti. Uljuden skoz in skoz, kakor je bil, je sklenil z milodari premožnih ljudi romati skozi življenje; prosil je podpore in zopet podpore pri slednji hiši, tako da je slednjič spoznal, ^da je njegova prisotnost občinstvu dokaj neljuba. Sledeč uljudnosti svoje narave, je sklenil, obiskavati občinstvo, kadar bo odsotno, kajti Tonetova prisotnost je bila vsem neljuba. In tako je posetil zapuščena, tiha stanovanja odsotnega občinstva in pobral je par malenkosti, od katerih je mislil, — imel je namreč bujno fantazijo — da bi mu jih ljudje itak dali, ako jih dolgo pa prav prisrčno prosi. No, sicer ni odnesel nikdar toliko, da bi ne zmogel odnesti en mož.
Ta dva sta torej imela, kakor pravijo lumpje, zopet enkrat "nesrečo", kajti pri njiju absolutno ne more biti govora, da jih ščiti pravica, katero sta tako ostro sovražila, ker se jima "nikdar" ni izkazala. Pa po vsej tej "krivici", ki sta jo trpela, sta dobro poznala ono pesmico: Srečen pač, kdor pozabi, kar se več spremeniti ne da! No, malo sta robantila, pa ne dosti, kajti čutila sta potrebo prijaznega, prijateljskega razgovora.
"Ali prideš, Tone, kedaj do tega, da bi bral kako knjigo?" je vprašal Bregarjev Janže svojega tovariša.
"Kako neki," je menil Tone, "knjig pač redkokedaj kdo nosi seboj in če jih ima, jih ne vzamem, saj dobim kje vendar kaj boljšega, ne?
"I, seveda!" je pokimal Janže in pristavil važno: "Poslušaj, Tone, kaj ti povem! Pri zadnjem vlomu — saj ne bi prišel na dan, pa jaz km sam "djal na protokol", ko so me izpraše-yali o nečem drugem, ker, če je vse skupaj, je menda boljše, sem menil, vsaj dvakrat ni treba v luknjo; in ko-nečno so mi še vsled priznanja zmanjšali arest — tedaj, poslušaj, sem dobil na mizi nekega salona majhno brošu-rico, ki me je na prvi pogled jako zanimala. Ljubi prijatelj, za enega izmed nas bi bilo prav dobro, ko bi prav vsi ljudje tako mislili, kot oni pisatelj."
"No, kaj pa piše takega?" je radovedno vprašal "Mirnikov Tone.
"Najprej moraš vedeti, da je tisti mož profesor, pa še prav velik profesor! On piše, da človek pravzaprav nima proste volje, kajti vse, kar kdo počenja, ima svoj izvor v tesni verigi samih okoliščin, in na tej verigi visi človekova volja, in vsled tega je popolnoma nemogoče, da bi človek delal, kakor sam hoče, ampak da hoče, kakor mora!"
"Noben hudič se ne spozna pri tej kolobociji!" odvrne Tone^
"I, zakaj pa ne! Ne bodi neumen! To je kaj priprosto! Razumeš, recimo da si ti tat."
"Še enkrat, pa boš videl, kdo je tat! Le poskusi!" je nevoljno vzrojil Tone.
"Ne bodi prismojen, med nama, pa brez zamere, Tone," ga je tolažil Janže.
"No ja, to je nekaj čisto drugega, zdaj le naprej povej."
"Kako si postal tat?"
"Še enkrat ti povem, bodi tiho, jaz ti dobro hočem!"
"Kakor baba, saj veš, da nas ne morejo trpeti na luči in zakaj sva tukaj!"
"No, moj ljubi, kako se krade, to boš pa že sam vedel: seže se kar priprosto v žep in vzame, kar pač pride v roke."
"To se razume! Jaz pa bi rad vedel, ali si bil vsled slabega življenja k temu prisiljen v teh slabih, dragih časih!?"
"Ne, pa rabil sem denar, da bi se vzela z Boltetovo Mico, ravno za veliko noč."
"Torej iz nagnenja," je modroval Bregarjev Janže in pristavil: "in dekle je bilo povod, ljubezen do njega okoliščina, izvedba druga okoliščina, velikonočni praznik zopet tretja okoliščina, in tu imaš cele verige. Ako ne bi bilo dekleta, bi ti ne postal — tat."
"Kaj čvekaš, Janže? aj je dosti drugih deklet po celi dolini!"
"Torej, ti ne bi bil tat, ako bi ne bilo na svetu Boltetove Mice, ker je pa punc na svetu še cele milijone, torej ne moreš biti kaj drugega kot tat, to ti je kakor usojeno!"
"Ja, na tak način dobi cela stvar vsaj neko lice, hvala Bogu!"
"Pa vendar si še danes tat — in zakaj?"
"Janže, jaz ti hočem dobro, 'saj poznaš mojo pest, miruj, če ne —"
"Pa brez zamere, Tone, zakaj se vedno izpozabljaš?"
"Vprašal si, zakaj sem še danes tat? Ker se pač drugega nisem nikdar učil!'
"Poslušaj, sedaj ti bo vse jasno! Maj hna, neznatna šolska izobrazba je povod, prva okoliščina je brezvestno šikaniranje oblastev, večne ječe so druga okoliščina in tretja okoliščina je, da se človek ne more najesti zraka; in zopet imaš celo verigo, in ravno vsled tega moraš biti tat, ako je tvoja volja, ali ne!"
"Pa, čuj, Janže, ali res misliš, da je tako?"
In Janže je prikimal resno, kakor vaški starešina, ki po dolgem premisleku glasuje za kak važen sklep.
Hipoma je»ušel Tonetu nezadušljiv smeh, Janže ga je nekaj časa gledal in kmalu je ubral isto pot. Komaj sta se odkihala, ko Janže hipoma pomisli na glas:
"Ja, ja, dobro bi pač bilo, ko bi tudi drugi ljudje tako mislili!"
Nenadoma, nepričakovano hitro so se spremenili kritičarski duhovi za o-mreženim oknom.
Mirnikov Tone je začel kričati, kakor kak opozicionalec. Uboga para, Bregarjev Janže, s svojo razlago se je stisnil v mokrotni kot temnice in njegov preplašen obraz, ki ga je obsevala le motna svetloba iz omreženega okna, je nemo zrl v tovariša v Toneta.
Pa kmalu sta se pobotala. Tone pač za nobeno ceno ni hotel biti tat, ampak le od sveta zaničevan, po nedolžnem pregnan večen jetnik.
Po hipnem molku je spregovoril Tone:
"Ti tele, zatelebano! Kakšen dobiček bi pač imeli naše vrste ljudje, če bi vsi tako mislili, kot oni učenjak? Nič, še manj kot nič, to ti povem, čuješ! aj še menda ne veš, zakaj nas zapirajo! No, zakaj? Paragrafi so povod, žandar je prva okoliščina, sodnik dru-
ga in jetničar magari tretja, in tako imaš zopet celo verigo okoliščin. Med nami in med onimi pa je kljub tvojega čvekanja velik razloček. Ti in pa tvoj profesor se pojdita solit z vajino modrostjo. Ako jaz morem kar hočem, ali hočem kar moram, pa ne vprašujem nobenega hudiča o okoliščinah; če je odvisno od verige okoliščin, da moramo krasti, je pač ravno od istih o-koliščin, magari tudi od drugih odvisno, da nas morajo zapreti."
Mirnikov Tone je končal, Bregarjev Janže pa je strmel nad modrostjo svojega tovariša.
Hipoma so zarožljali ključi in v celico je stopil nekdo.
Tone in Janže sta se pogledala in brala sta vsak v očeh tovariša razpravo o svobodni volji. Pa ni bilo časa brati.
Jetničar ju je pozval v sodno dvorano.
Šla sta voljno, glavo pokonci, a ne ponosno; njiju ponos je bil ranjen. V topi zamišljenosti sta stopala pred paznikom in slednjič sta jo zavila v slavnostno dvorano.
Vrata so zaškripala in votlo udarila ob trde tramove.
Notri pa so sodniki prerešetavali o povodih in vzrokih in okoliščinah Jan-tovih in Tonetovih grehov...
Znamenita odlika.
Znani češki politik dr. Rieger je v svoji oporoki določil 50,000 K, katerih obresti je porabiti vsaka tri leta za častno nagrado onim, ki so izvršili kako izredno plemenito delo za človeštvo. Prvo nagrado 3000 K je dobila bivša učiteljica Marija tSejskalova, ki je pred 12 leti ustanovila z majhnimi, skromnimi sredstvi 11 velikih človekoljubnih podjetij. Ta podjetja so: Veliko zavetišče za brezposelne, prenočišče za ženske, sirotišnica in posredovalnica za posle v Brnu, 4 otroške kolonije na deželi, dva obmorska hospica za bolne otroke in več otroških zavetišč. Stejiskalova je slavila 1. 1913. SOletnico svojega rojstva. Takrat so jej posvetili češki listi nad vse laskave članke in notice. Še kot učiteljica je sanjarila o rodbinski sreči. A dvakrat so se jej razpršile nade v nič. In prav ta nesrečna ljubezen je glavni vzrok, da je iz ubožice vzrasla velika žena, ki posveča vse svoje življenje ubožcem. Sama pravi dobesedno: "Obup nad mojo izgubljeno srečo je bil glavni povod, da isem darovala vse svoje moči in vse delo zapuščenim in osirotelim, da bi ne utegnila misliti nase, da bi v trudu za druge pozabila, da je tudi moje srce hotelo nekdaj imeti svoj del iz življenja." Plemenita žena naj bi bila vzor vsem Slovankam!
Poročni prstani imajo tudi svojo modo.
Bili so izbočeni, potem ploščnati, široki, pa zopet ozki, ostrozobni, ali okrogli. Tudi v poročnih prstanih, ki naj bi bili znak zvestobe, a ne slika težke vezi, se kaže dandanes velika ba-havost. Ljudje, ki si malo bolj zazde, imajo težke, široke in debele zlate poročne prstane. Pri pogledu nanje ima človek nehote čut, da tak pr-tan pač zelo teži lastnika. Ali ga moški zato tako radi odlože in skrijejo v svoj telovnik?! V Ameriki so začeli ngsiti poročne prstane iz platina, ki je dražji, a tudi trpežnejši od zlata. In to je precejšnjega pomena, pri poročnem prstanu, ki ga nosimo vse življenje.
Mednarodno pravo o vojni.
Glede postopanja v vojni so vojujo-če se sile vezane med seboj po določbah mednarodnega prava. Te določbe, ki so bile na konferenci v Haagu leta 1899. potrjene po skoraj vseh državah, so zelo natančne in se tikajo deloma, postopanja nasproti sovražnemu vojaštvu, deloma nasproti prebivalstvu v krajih, kjer se vrši vojna. Nasproti prebivalstvu v zasedenem o-zemlju sme sovražnik prevzeti funkcije domače vlade in izvrševati upravo. Prebivalstvo mu je dolžno pokorščino, ne pa tudi — zvestobo; zato ne -me sovražnik od njega zahtevati prisego zvestobe, niti ga siliti k vojaškim o-pravilom proti domači vladi, na primer, da bi mu kazal pota. Vojna o-blast sme od prebivalstva pobirati davke in vojne kontribucije, ali tb le proti potrjenju in pod odgovornostjo vrhov, poveljnika. Koiifiscirati se pa sme samo državno premoženje. Javni zavodi, ki služijo bogoslužju, dobrodelnosti, umetnosti in vedi, so nedotakljivi. Ravno tako je nedotakljiva osebna la-t vsakega prebivalca, naj je vložena kjer koli. Na denar zasebnih oseb, vložen v hranilnicah, posojilnicah itd. se ne sme seči v nobenem slučaju.
DUMA VEČ NE GLEDA V CARJA.
Slika carja Nikolaja v naravni velikosti, ki je videti postavljena nad predsednikovo tribuno v dumi, je bila ena prvih stvari, ki so jo odstranili, ko so člani dume prevzeli vlado za ljudstvo.
Moč malovredne literature.
Nek berolinski založnik je v enem samem Jetu prodal 25 milijonov zvezkov ničvrednih spisov — takozvanega "šunda", nek drug pa je založil "roman" "Berolinski krvnik" in dobil zanj 2,000,000 naročnikov ter zaslužil pol-drug milijjon kron. Dobre nemške knjige pa plesnijo po knjigarnah in gredo le počasi v denar. Proti tem nezdravim razmeram, ki silno škodujejo nemški književnosti, napovedujejo Nemci odločen boj.
POŠILJATELJEM DENARJA!
Vsled vojnega stanja med Združenimi Državami in Nemčijo je ves poštni in bančni promet z Nemčijo in Avstrijo za nedoločen čas ustavljen. Odseh-dob do preklica ne moremo torej nič več pošiljati denarja v Avstrijo ali Nemčijo, ali na kak drugi način izpo-slovati izplačil v omenjenih državah.
Priporočamo se za poznejši čas, ko se razmere zopet izboljšajo, ter beležimo s spoštovanjem
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
DELO DOBI PRILETEN MOŽ. Več pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.
NAPRODAJ ŠE DOBRO OHRA-njena kuhinjska peč na 6 rinkov. Cena $20, če se vzame takoj spoti. O-glasite se na 314 Smith St., Joliet, 111.	51—5—
KJE JE JURIJ ŠIRCA? PRED POL letom je odšel iz Jolieta v South Ca^ rolino v hoste. Za njega bi rad vedel Anton Knaus, 1005 N. Chicago St., Joliet.	51—4—
RABIMO DEKLE ZA HIŠNO DE-lo. Naj se oglasi v Givens Store, 1001 Scott St., Joliet, 111. —50—3
SPOMLADNE m LETITE OBLEKE.
Ccdn« in modern« oblek* za odrasl« in mladino s« dob« pri na«, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« p« m«ri.
Velika saloga najmodernejih klobukov in kap v(«h velikosti.
Posebno velika caloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, itn-•ke in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. V»c naie blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno aadovoljnost.
Z vitkim nakupom dajemo 4 odsto vredn« inamke ali pa register tikete izvzemii na oblekah delanih po meri
Vaii naklonjenosti »e priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mota.
Frank Juričič
1N1 M. Chicago Si JOLIET. IL
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
jfi2
izke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Pristopite k največjemu slovenskemu podp.ornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik............George Stonich.
Fodpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peirric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu "$3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli.
Kdor želi pristopiti /V naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejša in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
Jolm U. Pasdertz
Chicago tel. 2917.	i
Cor. Cora and Hutahins St., Joliet, 10.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.	-a
A lexander
t\ Chi Phone 37i U N. W. MT.
120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................flfi.M
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$SJI
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10JM S. L C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 etekl.) za 910.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$Mt
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................|12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|i.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite ▼ slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.'
JOUET. lUo
PIVO V STEKLENICAH.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOlt
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
mmmxnm&
ter je najboljša pijača
C I v>OR V
E. Porter Brewing Company
Ota ttkftat M5.	s. Ilift St.. Janet, H.