Leto LXVU., št. 136 Ljubljana, ponedeljek 18. junija 1934 Cena Din L- dan popoldne, laraemftl nedelje In praznike, — Ineerati do 30 petit a Din r-, do 100 Trst a Dta 2.50. od 100 do 300 Trst a Dfn 3.-. već ji ineerati petit Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl iavek posebej. — >Slovenaki Narod< ▼ Jugoslaviji Din 12.-. sa inozemstvo Din 36.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNI8TVO LJUBLJANA. Knsfljerm aHca it> 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 In «28 Podrntnlee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon nt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon It tv\ podružnica uprave: KocenOTs ulica 2. telefon 9t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani Št. 10.351. KONFERENCA MALE ANTANTE Danes so se v Bukarešti pričela posvetovanja zunanjih ministrov — Na dnevnem redu je tudi razvoj dogodkov v Avstriji Bukarešta, 18. junija, r. Zadnk izredno zasedanje stalnega sveta Male antante v Ženevi je izzvalo pozornost vse mednarodne javnosti. Zunanji ministri Male antante so na tem zasedanju pozorno premotrili vse mednarodne dogodke in temu primerno določili svoje stališče ter sprejeli sklepe, ki so pokazali, da je Mala antanta važen činitelj mednarodnega življenja. Z nič manjšim zanimanjem zasleduje vsa mednarodna politična javnost redni sestanek stalnega sveta Male antante, ki se je pričel danes v Bukarešti. Ta sestanek je prav za prav le nadaljevanje posvetovanja, ki se je pričelo v Ženevi o priliki zasedanja sveta Društva narodov in razorožitvene konference. Glavno delo Male antante je posvečeno sodobnim aktualnim vprašanjem, predvsem okrepitvi miru. čegar stabilnost je kljub vsem naporom vendar le kompromitirana po prizadevanju nekaterih držav, ki smatrajo, da je izboljšanje položaja mogoče samo z izpremembo sedanjega stanja. V tem duhu so se danes sestali zunanji ministri MaJe antante v Bukarešti, da združijo vse svoje napore za politiko splošnega miru. Na dnevnem redu bukareškega zasedanja Male antante so številni važni problemi, predvsem pa vprašanje sklenitve novih regionalnih paktov za jamstvo varnosti in medsebojne podpore v smislu resolucije sprejete na nedavnem zasedanju razorožitvene konference. Zunanji ministri Male antante bodo pri tej priliki določili skupno stališče glede formacije teh paktov. To je glavni problem, o katerem bodo razpravljali in razumljivo je, da je pozornost mednarodne politične javnosti zaradi tega osredotočena na Bukarešto. Na dnevnem redu tega zasedanja je tudi vprašanje Srednje Evrope v neposredni zvezi s sestankom Hitlerja in Mussoli-nija v Benetkah. Rumunski politiki računajo tudi s tem, da bo v Avstriji v najkrajšem času prišlo do usodnih dogodkov in bo zato stalen svet Male antante razpravljal tudi o tem. da se že vnaprej izogne vsakemu presenečenju. Največjo važnost pripisujejo mednarodni politični krogi dejstvu, da bo za časa zasedanja Male antante prispel v Bukarešto tudi francoski zunanji minister g. Barthou. Temu sestanku ministrov Male antante in g. Barthoua pripisujejo izredno važnost in rumunskn tisk ga označuje kot odgovor na beneški sestanek Hitlerja in Mussolinija. Jugoslovenski zunanji minister je snoči ob 2320 prispel v Bukarešto. Na severni postaji, ki je bila vsa v zelenju in v zastavah, so ga pričakovali rumunski zunanji minister Titulescu z državnim podtajnikom Radulescom in višjim uradništvom rumunskega zunanjega ministrstva, nadalje jugoslovenski poslanik Colak-Antič z osobjem ju-goslovenskega poslaništva ter češkoslovaški poslanik ter novinarji, ki so se zbraJi na konferenci novinarske Male antante. S postaje se je g. Jevtić s svojim spremstvom odpeljal v hotel »Atene Palas«. kjer so bili zanj rezervirani prostori. Danes ob S. 10 je prispel češkoslovaški minister dr. Benes. Na kolodvoru sta ga pozdravila gg. Jevtić in Titulescu. Takoj po prihodu dr. Beneša sta se 2 Jevtićem podala na dvor in se vpisala v dvorno knjigo. Ob 10. so se nato vsi trije zunanji ministri sestali v zunanjem ministrstvu k svoji prvi seji, Iri je trajala do 13. Po seji sta gg. dr. Benes in Jevtić položila venec na grob neznanega vojaka, na kar sta se podala na banket, ki ga je njima na čast priredil predsednik ru-munske vlade dr. Tatarescu. Popoldne od 17. do 19. bo druga seja zunanjih niinistrov. Zvečer bo večerja v nimun-skem zunanjem ministrstvu. Jutri bo kralj Karol sprejel Jevtića in dr. Bene-v posebni avdijenci. Posvetovanja zunanjih niinistrov bodo trajala do srede zvečer. Novinarska Mala antanta . Bukarešta. 18. junija. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu je priredil delegatom tiskovne Male antante na čast banket v >Athenee-Palai©u<. Govor g. Tituleeoa, ki eo ga delegati neprestano prekinjati z aplavzi, ee je zaključil z željo, naj bi tiskovna Mala antanta še dalje vrnila svoje plo-dovito delo za vzajemno sodelovanj?. V imenu f-icroslovenskih novinarjev se je 2. Titulesou zahvalil s. Mihajlo Živannvič. ki je med drugim dejal: S svojim bl?steeim covorom ste, aospo-i minister, pokazali veliko zanimanje za * tiskovno Malo anlanto in za njeno sodelovanje in v zvezi s tem podali svojo sodbo o nalogah diplomacije in tiska. Že doliro je tega. kar j? še veljalo načelo, da se diolo-macija in tisk izključujeta in da dmlomanja ne trpi luči javnosti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili zastopniki zunanje politike držav Male antante prvi. ki so ustvarili prisrčne odnoŠaie med diplomacijo in časopisjem, ki so v tiskj videli pri|iat?-lja in np nasprotnika, sodelavca in ne oviralca. in tako pokazali, da Mala antanta nima ničesar prikrivati javnosti. $ tem so si zagotovili popolno podporo tega močnega moralnega instrumenta. Kar se nas zastopnikov časopisja rič?. nismo imeli in nimamo dniHie želje, kakor plodonosno sodelovati pri miro-Hubnih stremljenjih Male antante. Na koncu svojega govon je g. Zivančevič želel napredek in blagostanje zavezniški in prijateljski Runmniii in dvignil časn na zdravje in dolgo življenje g. Titnlesca. Bukarešta. 18. junija. AA. Jugoslovenski tiskovni a*aše g. Slomčilo Petrovič je priredil včerai čajanko na čaet delegatom tiskovne Male antante. Prisotni so bili jjgoftlo-venski poslanik v Bukarešti g. Colak-Antič, šel centralnega presto;roja g. Kosta Lmkovič in mnogo uglednih novinarjev. Hitler zahteva likvidacijo DollSussa Mussolini bo to njegovo zahtevo podpiral in priporočil Dollfussu, da razpiše svobodne parlamentarne volitve London, 18. junija, r. Angleški listi se obširno bavi jo z beneškim sestankom Hitlerja in Mussolinija in ugibajo o doseženih uspehih. V pogledu mednarodne politike pišejo vsi listi, da so rezultati več ko skromni in da Mussolini in Hitler po tem sestanku nimata prav za prav kaj pokazati. Edini pozitivni rezultat je dogovor glede Avstrije, ki pa je tudi tak, da prav za prav nič ne predstavlja, ker je v prvi vrsti odvisno šele od Avstrije same, ali hoče na to pristati ali ne. Po informacijah »Dailv Te-legrapha« bo Mussolini prijateljsko pozval Dollfussa, naj razpiše v Avstriji nove parlamentarne volitve, ki pa morajo biti docela svobodne in morajo tudi hitlerjevcem omogočiti, da brez pritiska razvijejo propagando in se udeleže volitev s svojimi kandidatnimi listami. To bi obenem pomenilo, da mora Dollfuss opustiti svojo novo ustavo in se vrniti na prejšnje parlamentarno stanje. Tako postopanje bi stvarno pomenilo likvidacijo Dollfussovega režima in je zato več ko dvomljivo, ali bo Dollfuss pristal na to. Hitler s svoje strani bi se v tem primeru obvezal, da pristane na samostojnost avstrijske republike, ki pa bi se pod hitlerjevskim režimom več ali manj »izenačila« z Nemčijo. Zopetna uvedba smrtne kazni Dunaj, 18. junija. Današnji uradni list objavlja zakon o zopetni uvedbi smrtne kazni v rednem sodnem postopku, ki je bila po prevratu ukinjena. Po tem zakonu se uvaja smrtna kazen za naslednja dejanja: Veleizdaja, uboj, roparski umor, za vse, iti pri tem sodelujejo ter za zločin javnega nasilja z zlonamernim poškodovanjem tuje imovine, za zločine po zakonu o eksplozivih, če se s tem povzroča nevarnost za življenje in končno za požige. Z istim zakonom je izvršena reforma porotnih sodišč, ki bodo sestojala odslej od treh sodnikov in treh porotnikov. Spoznanje prihaja Hitler in Mussolini se bosta vendarle morala odločiti za razorožitev in jamstvo varnosti Pariz, 18. junija. AA. Zanesljivih podatkov o usp?hih beneških razgovorov še ni. Zato so tudi sodbe francoskih listov in francoskih političnih krogov o teh rezultatih zelo različne in celo protislovne. Vzlic temu ee pa lahko reče, da vlada v Parizu soglasno mnenje, da je Hitler sicer morda obljubil Mussoliniju. da bo vee storil, da ee v Avstriji neha nacionalno socialistični te>ror, da pa ni mogel pristati na to, da bi se kakorkoli vezal glede Avstrije, katere priključitev Nemčije tvori glavno točko hitlerjevskega programa. Po drugi 6trani pa naglasa jo v nekaterih pariških krogih, da sta morala Mussolini in Hitler, katerih držav se nahajata v velikih finančnih stiskah, dosti govoriti tudi o razoroži tvenem vprašanoi. V Pariz.1 posebno naglasa jo naključje, da je francoski parlament zaoel debato o novih vojaških kredrtih ravno tisti dan, ko so se sestali Miissolini in Hitler, in da je poslanska zbornica izglasovala te kredite isti večer, ko sta Hitler in Mussolini končala svoje razgovore. V tukajšnjih krogih mislijo, da bodo ravno ti francoski krediti vplivali i na Italijo, i na Nemčijo, da si ogledata problem raTorožitve in varnosti tudi z drug- strani in ne samo s tistih strani, s katerih sta to stvar doslej proučevali vladi obeh fašističnih držav. Zato v Parmi mislijo, da sta ee Mussolini in Hitler, dobro vedoč, da ne m>-reta tekmovati s Francijo pri finančnih izdatkih za oboroževanje, nekako sporazumela o omejitvi oboroževanja. Mislijo tudi, da je s tem v zvezi skrivnostni prihod nemškega vesca ka za razoroži t vena vprašanja Rib-bentropa v Pariz; kakor znano, je imel Rib-bentrop včeraj tudi sestanek z zunanjim ministrom Louisom Barthou jem. Pariz, 18. junija. AA. Havas poroča: Skrivnost, ki obdaja Ribbentropov obisk pri Barthouju je predmet precejšnje pozornosti listov, tem večje, ker je znano, da je Ribbentrop eden izmed najintimnejših sodelavcev kancelarja Hitlerja in — kakor pravi »Jouraalc — »franc-tireur nemške diplomacije, čigar vloga je v tem, da prevzema kočljiva poslanstva brez nevarnosti, da bi kompromitiral uradmo nemško diplomacijo«. Listi ugotavljajo, da ni imel Ribbentrop nikakega uradnega poslanstva in da ni ničesar konkretnega predlagal. Iz tega sklepajo, da je bila njegova naloga samo »brati razne informacije im podatke, zlasti o razmerju med Francijo Ln Sovjeti, ki Berlin zelo vznemirja. V. Ribbentrop, piže »Journal«, je hotel tudi izvedeti, česa je pričakovati po Barthoujevem obisku v Bukarešti in Beogradu in dognati, ali oi Latvinov le preveč živo orisal zbližanja med Parizom ln Moskvo. Če je v. Ribbentrop odnesel iz razgovora z Barthou jem samo dovolj jasen vtis, da se Barthou ne bo dal ugnati, ta sestanek ni bil brez uspeha »Petit Parisien« pravi: Vzlic svoji politični spretnosti je moral priti v. Ribbentrop do spozmanja, da pri toli premetenem Ln duhovitem sobesednikn, kakor je Barthou ne bo mogel dosti opraviti. Toda čeprav se mu je poskus razmeroma izjalovil, ga vendar le ne kaže puščati v nemar. Ta poskus je brez dvoma samo uvod k drugim demaršam, na katere nam ne bo treba dolgo čakati, ne samo iz Berlina, temveč tudi iz Rima, da se Nemčija reši iz osamljenosti, v katero se je sama in premišljeno vrgla. Bat'a kupu Malica Ljubljana, 18. junija. Že vec tedno kroži po Ljubljani Ln tudi po vsoj državi vest, da je firma Bata kj-pila v Lubliani poslopje Jadransko-podunavske banke nasproti glavne pošte, kjer je bil nekdaj znani Maličev hotel in tudi požta, pred no so zgradili nasproti Malica sedamo pošto. O tej zadevi je zlasti >Politika« prinesla ž? celo opis, da hoče Bat'a na tem prostoru zgraditi ogromno novo palačo, predvsem iz ©tekla, vendar pa še ni oadla odločitev, kaj Bat'a namerava z Mali čem, resnica je pa. da je to veliko poslopje na t^mromerneTŠi točki Ljubljane danes last firme Bat'a. Kakor čuremo, je poslopje prešlo v last Bat e za 4,800.000 Din. Gospodarske organizacije za avtonomijo Ljubljane »Trgovski liste poroča: Na sestanku gospodarskih organizacij, ki ga k sklicalo Združenje trgovcev v Ljubljani dne 14. junija 1934 glede stališča gospodarskih organizacij k novemu osnutku zakona o mestih, se je sklenilo poslati brzojave predsedniku ministrskega sveta Nikoli Uzunoviću, notranjemu ministru Laziću, predsedniku Zveze mest dr. Krbeku, nadalje dr. Pucu, dr. Novaku, dr. Krameriu, poslancu Petovar-ju. te vsebine: Podpisane gospodarske organizacije soglasno odklanjajo predloženi osnutek občinskega zakona o mestih, v kolikor ne uvažuje resolucije Zveze mest z dne 1. junija 1934, ki se ji v polni meri priključujemo. Osobito poudarjamo: a) dosedanja avtonomija mesta Ljubljane ne sme biti v nobenem pravcu okrnjena; b) načrt ^ofitev mestnega zastopstva ne odgovarja dosedanjim izkušnjam m zahtevam mestnega prebivalstva; za- htevamo stanovsko zastopstvo; c) zahtevamo nadalje za mestno občino prosto roko glede občinskih financ ter d) neokrnjeno svobodo glede »vojui nameščencev, ter predlagamo, da se definitivno sklepanje o tem zakonu odloži in da se zaslišijo gospodarske organizacije. Združenje trgovcev za mesto LJubljana, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Odvetniška zbornica, Zdravniška zbornica. Društvo denarnih zavodov, Ljubljanska borza za blago in vrednote, Zveza trgovskih združenj, Zveza industrijcev in veletrgovcev, Društvo hišnih posestnikov. Društvo t»-skarnarjev. Okrožni odbor obrtniških združenj. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov. Obrtniško društvo. Trgovsko društvo »Merkur«, Združenje trgovcev za srez Ljubljana, Zveza obrtnih društev, Združenje graditeljev za dravsko banovino. Tujsko-prometna konferenca Dolenjske V Novem mestu so se sestali k posvetu zastopniki raznih korporacij in ustanov, da razpravljajo o povztfigi tujskega prometa Novo mesto, 18. junija. Danes dopoldne ob 10.30 se je pričela v sejni dvorani mestnega magistrata tujsko-prometna konferenca za Dolenjsko, za katero so prihiteli župani vseh večjih dolenjskih občin. Zastopane so vse gostilni-čarske zadruge, navzods pa sta tudi belokranjska župana Miiller iz Črnomlja !« Malešič iz Metlike. Bansko upravo m Zvezo za tujski promet zastopa načeln k dr. Mam. Županska zveza je zastopana po tajniku dr. Fuxu, zbornico za TOI pa zastopa dr. Koce. V imenu železniške direkcije prisostvuje konferenc: višji kontrolor Majcen, Savez za tujsk* promet v Zagrebu r-a zastopa direktor Dragomanovič. Konferenco je otvori! ljubljanska podžupan profesor J-arc, ki je pozdravil zastopnike in predlagal pozdravni brzojav banu dr. Marušiču. Za predsednika konference je bfl izvoljen novomeškj i.upan dr. Rezek. Dr. Marn je pozdravil zborovalce v imenu banske uprave in poželel čim več uspeha. Zanimiv referat o Dolenjski in razvoju tujskega prometa je imel ljubljanski podžupan profesor Jarc Na njegov referat je navezal svoje misli o tujskem prometu Dolenjske novomeški župan dr. Rezek, ki je opozoril, da je največji nedostatek pomanjkanje primernih prenočišč n nezadovoljivo stanje gostiln. Obširno je govoril o teh nedostat-kih delegat saveza za tujski promet v Zagrebu direktor Dragoma novic, ki je zlasti opozarjal na pomanjkanje propagande, čeprav je Dolenjska za tujski promet ne-pri-merno bolj sposobna kakor mnoge druge pokrajine. V imenu Županske zv&ze je govoril nato g dr. Put. Zborovanje opoldne še traja. Skupščinski odbori Beograd, 18. junija, r. Finančni odbor Narodne skupščine je danes nadaljeval razpravo o zakonu o državnem pravobra-branilstvu. Istočasno je zasedal tudi odbor za prošnje in pritožbe Popoldne bo imel sejo odbor, ki proučuje zakon o mestnih občinah. Ob 16.30 je sklicana seja kluba senatorjev JNS, ob 17. pa se sestane senat, da določi dnevni red nadalj-negra zasedanja. Narodna skupščina bo imela svojo sejo jutri dopoldne, pred tem pa se sestane poslanski klub JNS. Finsko odlikovanje ministra Jevtića Beograd* 17. junija, č. Predsednik finske republike je odlikoval našega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtića z najvišjim finskim redom s križem Bele rože I. stopnje. Hudo neurje v Ameriki Newyork, 18. junija. AA. Iz New-Or-leansa poročajo, da je v L/Oiiisiani divjala strašna nevihta. Iz države Mississippi poročajo doslej o 6 mrtvih in 12 ranjenih. Obstoji pa bojazen, da bo število žrtev Se znatno večje, ko prispo poročila iz bolj oddaljenih krajev. Ostri ukrepi na Poljskem Varšava, 18. junija. AA. Pat poroča: Ministrski svet je sprejel uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi izolacijskega taborišča, kamor bodo poslali vse osebe, ki so nevarne za mir in obstoječi red v državi. Uredba bo razglašena še danes. Bombe na Španskem Pariz, 18. junija. AA. Iz Barcelone poročajo, da sta sinoči eksplodirali dve bombi v ravnateljstvu tamkajšje tramvajske družbe v San-Andreu. človeških žrtev ni, materijalna škoda je pa velika. Snočnji atentat so izvršili v protest zoper odpust več tramvajskih nameščencev. Zopet krvavi izgredi na Kubi Pariz, 18. junija. AA. Po najnovejših vesteh iz Havane so izgredi, ki so se pred-snočnjim tam pripetili, zahtevali 10 smrtnih žrtev, ranjenih je pa 50 oseb. Anarhisti so zažgali dva tramvaja in pri tem več oseb pretepli.. V aristokratskem delu mesta Vedehi so sindikalisti, komunisti, in anarhisti s strojnicami in puškami blokirali prebivalce v njihovih hišah. Položaj v Havani je izredno resen. Zagonetna nesreča Davi so našli ob železniški progi med postajama škofja Loka m Reteče nezavestnega progovnega delavca Franca VoJČ-jaka. Imel je hude poškodbe na glavi in težje notranje poškodbe ter so ga nemudoma prepeljali v ljubljansko boimoo, kjer se še doslej ni zavedel. Domnevajo, d« je hodil po progi in pri tem ni opazil vlaka, ki je prišel od zadaj in ga vrgel s proge. Njegovo stanje je zelo resno. Kakor nam poročajo, fi Volčjak opoldne podlegel poškodbam, ne da bi se bfl pr^i zavedel. Izročitev cfiplom ljubljanskega meščanstva novoimenovanim Ijrrblrifirwkim maSčanotn 22 čevljar, mojstru Martinu Radovanu, u&ielru v pok. Alojziju Potočnik j, inšpektorju drž. žed. v pok. Alojzija Knafeliran rn rrrestnemu pisarniškemu ravnat^n v p. kami Draži-lu ee izvrši v torek 19. junija ob 11. mti do poldne v županovi sobi rta m^nem magistratu. Novim meščanom ljubljanskim bo izročil diplome in iili zaobljnnbfl YmhI h župan dr. IHnko Ptic. Iz državne službe Za policijske stražnike ITI. razreda pr: predstojnistvu mestne policije v Maribora so postavljeni Karel Golja, Nabergoj Alfred in Vrb n jak Franc, dosedaj policij**' stražniki^pripravniki na istih sJuibeoih mestih. — Dnevničar-služitelj pri 8re*k«m načelstvu v Brežicah Franc Prhne je imenovati za služi tel ja H. pol. skupine na dosedanjem shi-žoenenn meetn. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsteram 2313.18 — 3324.M Berlin 1289.03 — 1309.83, Bruselj 797.18 — 801.12, Curih 1108.36 — 1113.86, London 171.80 — 173.40, Newyork 3383.28—3411.S4. Pariz 226.27—226.39, Praga 141.90—142.76. Trat 2A3.46 — 296.86 (premija 28.5 odmL) Avstrijski šiling v privatnem kJir+nsu 9.36—9.45. tf*OZEM9KE BORZE. Curih, 18. junija Pariz 20.3<26, L»o&dor. 15.536, Newyork 307.26, Bruselj 70.-9(26 Milan 26.62, Madrid 42.125, Amsterdam 208.70, Berlin 117.40, Dunaj 57.20, Praga 12,81, Varšava 58.126, Bokareftta 3.06. Sijajna sokolska aniSestacija v Kranju Včera^nfl župni zlet v Kranju Je bila največja povojna •okolaka prireditev na Gorenjskem __Kranj, IS. j unija. V soboto in včeraj je priredila kranjska sokolska župa svoj dvajseti župni Izlet v Kranja, združen s tekmami vseh oddelkov, že v soboto popoldne Je mesto slavnostno oživelo pri sprejemu telovadcev, ki so prihajati z vseh strani Gorenjske. Meščani so okrasili svoje hiše kakor že dolgo ne. Po trg-u je vrvelo Sokoiov z dežele, ki jim je bil zlet Se posebno drag. Gimnazija, kjer so bile oblačilnice, Je bila poma telovadcev. Največ ljudstva pa se je zbralo na krasnem letnem sokolakem telovaddšču, kjer so se vršile od 17. dalje tekme višjih oddelkov članov in članic. Borba je bila zelo huda. Pri članih je nastopalo 13 posameznikov, pri članicah pa dve vrsti. Med člani je dosegel prvo mesto br. Milan K osni k (Kranj), ki je dosegel vse predpisane maksimalne rezultate v lahki atletiki. Drugo mesto je dosegel državni prvak Janko Pristov (Jesenice), tretje Zaletel (Skofja Loka). Lepi so bili tudi uspehi tekmovanja članic; na prvem mestu je Slavka Kralj (Radovljica), na drugem Sonja N u š i č (Kranj), na tretjem Heda Ažman (Kranj). Včeraj so se pričele tekme že ob 5. zjutraj. Tekmovalci, sodniki in reditelji so bili točno na mestu. Vršile so se tekme srednjega in nižjega oddelka članstva ter vsega naraščaja. Tekmovalo je 16 vrst članov*, 5 vrst članic. 9 vrst moškega in 7 vrst ženskega naraščaja. Poudariti mora-mo, da so to morda največje župne tekme v državi. Tekmovalo je nad 320 telovadcev. Zlasti pa je važno, da je bila gotovo polovica telovadcev z dežele. To pač dokazuje, da je sokolska misel prodrla že tako globoko, da nam dežela pošilja polovico tekmovalcev, ki dosegajo lepe uspehe v orodni telovadbi in v lahki atletiki. Tehnični oddelek se zaveda svoje dolžnosti, društveni prednjaki so odlični. To se je pokazalo tudi pri prostih vajah. Po končanih tekmah so se vršile skušnje za popoldanski nastop, potem pa pro-menadni koncert godbe Sokolskega društva z Jesenic, ki je sodelovala pri vseh točkah prireditve. Gimnazija je priredila za udeležence aleta lepo razstavo risarskih in ročnih deL Opoldne je krenila izpred Narodnega doma v mesto krasna povorka, pri kateri je bilo 10 Članskih in 5 naraščajskih praporov, 180 Članov v kroju, 196 članic, 80 »oškeg-a in 108 ženskega naraščaja ter 130 vojakov 1. planinskega polka is fekof-je Loke. Meščanstvo je navdušeno pozdravljalo sokolstvo in vojake. Povorka se je ustavila pred mestno občino. Tu so čakali povorko predstavniki oblasti, med njimi sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, župan g. Ciril Pire, ter zastopniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije br. Jeras, br. Trček in s. Boltavzerjeva. Prireditve se je udeležil tudi narodni poslanec g. Ivan Lončar. V imenu kranjskega mesta je pozdravil sokolstvo župan g. Ciril Pire, v imenu sokol&tva mu je odgovoril župni starosta br. Jakob š p i c a r , v imenu Saveza br. Josip Jeras. Zbranemu narodu je zadnji spregovoril poslanec g. Ivan Lončar. Povorka je bila lepa manifestacija meščanstva in sokolstva. Popoldne ob 15. se je vršil javni nastop. Sijajno vreme je privabilo itevilno ljudstvo, ki je z vseh strani prihajalo v mesto. Telovadišče je bilo polno telovadcev in gledalcev. Poleg omenjenih zastopnikov je obiskal nastop tudi komandant 1. planinskega polka podpolkovnik g. Ivan Mark olj iz škofje Loke. Pri prostih vajah je nastopilo 268 članov, 192 članic, 156 moškega in 114 ženskega naraščaja. Skladno so izvajali proste vaje za letošnja pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu. Pokazali so, da so vse dobro pripravljeni za oba zleta. Navdušeno so gledalci pozdravljali vojake, ki so izvajali težke vaje s puškami pod vodstvom podporočnika g. Dušana Meničanina. Uspela je tudi orodna telovadba vseh oddelkov, zlasti so ugajale vaje na drogu, ki jih je predvajala vzorna članska vrsta. Nastop je bil vzgled-no organiziran. Sploh je vsa prireditev potekla točno po programu brez zakas-njenj, kar moramo Šteti v čast prirediteljem. Po končanem nastopu se je vršila v Narodnem domu narodna zabava. Vobče je bil včerajšnji župni zlet najmogočnejša prireditev gorenjskega sokolstva po svetovni vojni. Kdor je točno opazoval, je videl veh"ko navdušenje vseh sodelujočih. Po tem nastopu moramo reči, da moremo to navdušenje primerjati z navdušenjem, ki je družilo sokolstvo prva leta po vojni. Sedaj so se društva dvignila zopet na ono odlično višino, s katere ne smejo več zdrkniti. Včerajšnji dan je dokaz velike nacionalne zavesti in zrele sokolske vzgoje v mestih in vaseh najsevernejšega dela države. Nadaljevanje regulacije Ljubljanice Z nastopom lepega vremena, ko je voda upadla, so zopet zaprli za« tvornice, da bodo lahko nadaljevati poglobljevalna dela Ljubljana, 18. junija. Delo v Ljubljanici je počivalo skoraj 14 dni. Ker je bilo letos spomladi precej suho vreme, ko so začeli deta ti in ker so zgradi', zelo močan zasilni jez, ki naj bi zadrževal vodo tudi ob močnejšem deževju, niso računal s tem, da bo slabo vreme prekniio delo tako dolgo. Odsek struge, ki ga poglabljajo in kjer betonirajo dno letos, bi prav za prav moral biti reguliran lani. Ljubljanska gradbena družba je namreč prevzela poglabljanje Ljuibljana-ce do Čevljarskega mostu, ker je pa bilo jeseni izredno slabo vreme, da nL bilo misliti na nadaljevanje dela, je pogodba zapadla in letos so moral; zopet razpisati delo. Kakor znano, se je letos izredno podražil cement, zato ni nobena tvrdka prevzela dela pod danimi pogoji ter se ga je morala lotiti terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice v lastni režiji. Poglobili in zbetoni-rali so približno tretjino dolžine odseka struge, ko >ih je presenetilo nenavadno junijsko deževje. V soboto so lahko zopet spustiLi zapornice v Trnovem ter začeli delati v strug!. Vendar niso mogli takoj nadaljevati dela v polnem obsegu, zlasti ne izvažati materijala. Najprej so morali popraviti zelo poškodovan zasilni jez pri Čevljarskem mostu, kar ni b*lo tako lahko, ker je Jbiia voda za njim še vedno visoka in je s precejšnjim pritiskom drla skozi razdrti jez.. Zgornjega dela jezu niso prenaredili. Zopet so postavili na spodnji, betonski del jezu močno leseno steno iz plohov, kakršna se pa ni baš dobro obnesla zadnjtiČ, ko je voda odplavite zemeljski nasip za steno ter končno razdejala še steno samo. Zdaj nasipa vajo za steno zopet zem- ljo, ki jo tlačijo, da bi je voda ne mogla tako hitro prodreti in odplaviti. Jez bo nedvomno vzdržati ob slabšem deževju, kakor je tudi zadnjič, dokler ni bila sila prevelika. Sicer bi pa bilo sedaj deževje še bolj nekaj izrednega, kakor je to^o zadnjič. Julij je v Ljubljani najbolj suh; mesec, zato je upati, da bo sedaj trajalo lepo vreme dalje časa ter ne bo nalivov, dokler ne bodo končali dela. Vse delo je namreč lahko končano že v dobrem mesecu. Druge posebne škode voda ni napravila v strugi, razen da je razdrla jez- Železnica je v spodnjem delu struge nepoškodovana in tudi ni zasuta s prodom. V zgornjem delu. zhsti kjer je struga že delno poglobljena, je železnica nekoliko trpela, vendar jo bodo lahko kmalu popravili. Delali so tudi včeraj. V strugi je še precej vode, ki jo bodo morah izčrpati, kar bo trajalo najbrže dan aLi dva. Sedaj je težko spraviti vodo iz struge, ker pritiska tudi navzgor od cukrarne skoraj do tromostja. Vendar bo pa voda kmalu upadla ter ne bo nastopala tako visoko po strugi od ustja Gruberjevega prekopa. Sedaj je namreč voda v Gruberjevem prekopu še zelo visoka, zato pritiska tem bolj po Ljoblianičini zaprti strugi navzgor proti mestu. Dobro se je obnesla v deroč, vodi tudi vzpenjača, ki sega s Sv. Petra nasipa v strugo. Nekateri so prerokovali, da bo voda odnesla leseno konstrukcijo, ki pa je bila dobro usidrana ter privezana z železnimi vrvmi na bregu. Materijal bodo torej lahko začeli takoj izvažati, čim bodo izčrpali vodo, ker jim ne bo treba znova graditi železnice in ker je vzpenjača uporabna. Vidovdanska proslava ffSoce" Revija vseh slovenskih narodnih noš in manifestacija za izgubljeno slovensko ozemlje Ljubljana, 18. junija. Včerajšnja ljubljanska nedelja je bila v dvojnem pomenu besede izredno lepa; po dolgotrajnem deževju so nam vremenski bogovi naklonili vprav zlato nedeljo, ki so sicer v Ljubljani zelo -redke, nedelja se nam je pa zdela še tem lepša, ker jo je povzdignila vzorno organizirana *n nadvse posrečena >Sočina« prireditev na vrtu Narodnega doma. Agilno nacionalno društvo je priredite predvidovdansko proslavo, posvečeno ne ie Kosovem polju, temveč tudi solnčni, tužni obmorski zemlji. 2e na zunaj se je poznalo, da so imeli prireditev v rokah pravL prireditelja; vrt ie bil okusno okrašen, v ospredju je bil impozanten oder, odet v trobojnacah. Ob njem je zavzela prostor godba >Slogec, na nasprotni strani pa so vabila rva bogato založeni stolnici srečolovce izredno lepa darila. Prijetno ie bilo združeno z lepim m slovesnim v povsem dostojno obliko, iot je bite vprav manifestativnega značaja, ko so zbrani ob govoru društvenega predsednika župana dr. Dinka Puca manifestirali za oaso čagatoijeoo zemljo. Na odru so se nam predstavite narodne noše, predvsem primorske, bHe pa so zastopane tudi Korošice. Be+okranjke, Vipavec, Gorenjfce itd. G. predsednik je dejal, da nam je ob pogledu na narodne noše *.z zasedenega ozemlj-a soJnčna domovina mnogo bližja s svojimi cvetočimi brdi, šum-ljajočo Sočo, siniim Jadranom ter z vsemi svojimi značilnostmi in lepotami. B&eu — a vendar je tako daleč, ker so nas za nje ogoljufali pri zeleni mizi. Niso nam ie vzeti v odkritem bojn, ne s pravično pravdo. In zopet slišimo zadnje čase rožljanje z orožjem, slišimo zahtevo po reviziji mej. Toda ne oglašajo se oni, ki so bili prizadeti in ki bi bili upravičeni povzdigniti glas po pravičneiSi reviziji meja, nego kriče oni, ki žele kupičiti krivice na krivico, ki še vedno nenasitno posegajo po naši zemlji. Pred poldrugim tisočletjem si je domišljal oboli tojec, da je ves svet njegov, kakor si domišlja sedaj. Tedaj so pa prihrumeli od vzhoda barbari in konec je bilo njegovega gospostva. Tudi sedaj sc naj .boji »barbarov«. Mi se ne bojimo revizije, sedaj ne moremo več izgubiti prav- de pri zeleni mtei in ne drugod. Za nas govore neštete priče, neštete žrtve, požga-ne hiše, razrušeni domovi itd. Govornik je naštel dolgo vrsto Žrtev, ki so padle pod strašnim terorjem. Naglasil je , da so to naše najboJjie priče, ki bodo vedno govorile za našo pravico. Te pravde ne moremo izgubiti. Pride dan odrešenja ter vstajenja tudi za našo neodrejeno domovino, pride nai Vidov dan. — Godba je zaigrala državno himno. V presledkih so nastopali pevski zbori s prelepimi narodnimi pesmimi, pa tudi z umetnimi patriotičnega značaja. Sodelovala so društva Tabor, Zora in Klub koroških S4ovencev. Nastopi Tabora so biii na umetnostni višini. Vsi so poslušali pevce z živim zanimanjem kakor na pravem koncertu ter petja ni nič motil veselični značaj prireditve. Dobro sta se izkazala tudi zibora »Soče« in »Zore«. »Sočin« pevski odsek je še mlad, a prav rrič ne dvomimo, da se bo tudi pri njem kmalu pokazala tista značilna delavnost, ki se očituje v primorskih društvih. Posebej je treba omeniti, da so tako bogati srečolovi, kakršen je bil »Sočin«, diiikum; bilo je 600 dobitkov. In kakšnih! Mnogo jih je bio vrednih po okrog 400 Din. Med najlepšimi omenjamo samo blago za celo moško obleko in žensfco obleko, lep lestenec za električno luč in plinski štedilnik. Prireditelji so se pa izkazali tudi v tem pogledu, da so biii ljudje postrežem res izvrstno s ceneno pijačo in jedili. Upamo, da je prireditev dosegla prav tako lep gmotni kakor moralnj uspeh, kar nas veseli še tem bolj, ker je dobiček namenjen za socialne namene. Sokolski praznik v Mostah Moste, 18. junija. Ob izredno krasnem vremenu je priredil Sokol v Mostah včeraj svojo prav dobro uspelo javmo telovadbo. Na dvorišča osnovne šole, kjer je bilo telovadišče, ki je za javne nastope premajhno, se je zbralo prav ćastno število prijateljev mo-ščanskega Sokola, med drugimi zastopnik divizijonarja kapetan Bankovič, zastopnik sreskega načelnika Kete, Sokolske župe Ljubljana prosvetar br. Poharc, za Ruskega Sokola br. Leonov, okrožni načelnik br. Stepianik ter članstvo bratskih društev Sokola I, Sokola II, Vič, Zalog, Polje. E>ol bi š tepanja vas. Ob 15. je bila po meščanskih ulicah prav lepa sokolska povorka z godbo 40. pešpolka Triglavskega na čelu, v kateri je korakalo nad 250 oseb. Občinstvo je Sokole živahno pozdravljalo in obsulo s cvetjem. Pred letoviščem je bil razhod, nakar je vojaška godba priredila prome-nadnl koncert. Točno ob 16. se je pričela javna telovadba, ki jo je otvorila moška deca (27) z okrožnimi prostimi vajami. Vaje So bile razmeroma prav dobro izvedene, le skladnost bi morala biti nekoliko 'boljša, sicer je pa občinstvo najanlaj«e Sokoliče nagradilo s toplim priznanjem. Po dečkih je starejša ženska deca, 25 po številu, izvedla ljubko in prav dobro ter skladno vaje s petjem perice, ki so občinstvu zelo ugajale. Korajžno in junaško so nato prikorakali pod vodstvom malega Sokolića dečki (11), oboroženi z lesenimi puškami, ter vaje izvedli prav strumno in skladno med viharnimi ovac i jami občinstva. Nato je 41 deklic prav dobro ki skladno izvedlo okrožne prosite vaje, 14 naraščajnlkov Pa proste vaje za pokrajinski zlet v Sarajevu. Vaje same, zlasti posamezni gibi rok, bi potrebovale še nekoliko Pile in več skladnosti. Zelo dobre so bile proste vaje ženskega naraščaja (20) za pokrajinski zlet v Sarajevu. Prva vaja je bila prav dobro izvedena, dočrm je pri drugI vaji motila izvedbo in skladnost godba> v nadaljevanju pa so telovadke prišle zopet v tir ter vaje izvedle nad vse zadovoljivo in skladno. Pri orodni telovadbi so najprej n a stop i le tri mladinske vrste in sicer ženska deca na nizki bradlji, moška deca s preskoki čez kozo 8 prožno desko ter mlajša ženska deca z igrami. Na bradlji smo videli nekaj prav lepih izvedb, primernih ženskim oddelkom. Moška deca je za svoje prav lepe in posrečene preskoke žela obilo zaslužene pohvale in odobravanja. Ko so končali orodno telovadbo mla dinskl oddelki, so nastopile na orodju še ena vrsta članov na bradlji, vrsta članic z vajami na visoki gredi ln vrsta ženskega naraščaja na nizki bradlji. Vse tri vrste so pokazale prav lepe izvedbe, zlasti vrsta članic je na visoki gredi pokaizala, da se da tildi na tem orodja doseči z dobro sestavljenimi in dobro izvedenimi vajam! velik uspeh. članice so pokazale nekaj prav lepih in dobro izvedenih vaj ter žele navdušeno pohvalo občinstva. Po oro&n-telovadbi je priporakalo med burnimi ova-cijami na telovadišče 20 starejših bratov, ki so vaje s palicami za pokrajinski zlet v Sarajevu izvedli skladno, strumno ln prav dobro ter želi vsestransko odobravanje občinstva. Po starejših bratih je nastopilo 22 članic s sarajevskimi prostimi vajami prav skladno in dobro, sploh so bile proste vaje članic najboljše izmed vseh nastopajočih oddelkov. Tudi člani (27) so sarajevske proste vaje izvedli prav zadovoljivo med splošnim odobravanjem občinstva. Za zaključek je godba zaigrala še *Kolo«, ki ga je zaplesala skoro vsa nastopajoča mladina. Telovadbi je sledila zabava, ki je ob sviranju vojaške godbe potekla v splošno zadovoljstvo vseh posetnikov. Mosčanski Sokol je pokazal s svojim včerajšnjim nastopom velik napredek tako po številu kakor tudi po kakovosti, imamo le feljo, da bi občinska uprava preskrbela Sokohi primemo lertno telovadišče, tako, da se nastopi ne bodo vršili tako rekoč na cesti. Mislimo, da bi se dobil v Mostah prostor, kjer bi si lahko Sokol uredil svoje letno telovadiSče, ki ga tako neobhodno potrebuje. Zgledu Ljubljane ln Viča naj sledi tudi občina Moste. Marljivemu Sokolu v Mostah, zlasti pa vaditeljskemu zboru, želimo pri nadaljnjem sokolskom delu obilo trajnih uspehov! _ Razume se na borzo. — Ali se razumeš na borzne Spekulacije? — Kako bi se ne razumel ? Saj sem izgubil na borza vse premoženje. Velik protestni shou nacionalnih rudarjev Pr#ti ©oslabsanj« socialne zakonodaje, zlasti obrtnega zakona, ▼ ikodo delavstva in nameščencev , Trbevlje. 18. ranija V soboto popoldne »e je vršil v dvoran) gostilne Forte protestni shod Narodne strokovne sveze proti poslabšanju obrtnega zakona, po katerem streme deloda-jalske zbornice. Shod je bil firedno dobro obiskan, kar dokazuje, da se tudi delavstvo zaveda posledic, ki *>i nastale zanj s poslabšanjem že itak skromnih socialnih pridobitev Ln pravic. Shod je otvoril predsednik krajevnega odbora NSZ g. Jakob štruc ki je v uvodu povdarjal, da je Narodno strokovna zveza že pred meseci slutila udarec, ki so ga delodajalske zbornice pripravljale proti delavstvu m nameščenstvu s svojim predlogom za poslabšanje socialne zakonodaje, zlasti obrtnega zakona kajti že na svojem velikem rudarskem shodu dne 10. maja v Trbovljah je v posebni resoluciji med drugim tudi zahtevala, naj nadzorna oblastva in podjetja strogo izvajajo določbe čl. 1154—1155 občega državljanskega zakona, ki so sedaj vnesene v obrtni zakon in na podlagi katerih se mora delavstvu nadoknaditi izguba zaslužka, če jo delavstvo ni zakrivilo. To resolucijo je podružnica NSsZ v Trbovljah razposlala vsem merodajnim činiteljem, vladi, senatorjem in poslancem, banu dravske banovine in tudi vsem tukajšnjim delavskim strokovnim organizacijam. S tem smo merodaj-ne činitelje že nekako opozorili, da se določbe tega zakona ne izvajajo tako, kakor bi se morale. Sedaj pa so delodajal-ske zbornice podvzele na merodajnih mestih korake, da bi se te ln druge določbe v obrtnem zakonu še poslabšale. Proti tej nameri nacionalno delavstvo rudarskih revirjev odločno protestira in ker si ne pusti kratiti že itak do skrajnosti skrčenih socialnih pravic. K besedi se je nato oglasil g. Bučar, ki je sporočil pozdrave ljubljanskega nacionalnega delavstva rudarjem in povdarjal. da z raznimi nacionalnimi frazami socialni problemi nacionalnega delavstva ne bodo rešeni. Merodajni činitelji se bodo morali pričeti zavedati, da je naše bedno delovno ljudstvo najtrdnejši temelj naše nacionalne državne zgradbe. Zato bodo morali začeti s socialnim gospodarstvom, ki bo rešilo naš obubožani delovni narod propasti. Nacionalna ideja ne sme temeljiti na izkoriščanju, marveč na narodnem bratstvu Ln socialni pravičnosti vseh slojev našega naroda. Govornik je nato našteval posamezne predloge, ki so jih delodajalske zbornice predlagale na merodajnlh mestih za poslabšanj« obrtnega zakona. Tako n_ pr. bi se odpovedni roki pri delavcih dnevničar* jih od dosedanjih 14 dni miižali na 24 ur, pri delavcih s tedensko mezdo od dosedanjih 14 dni na 4S ur, pri delavcih 2 mesečno plačo pa na 14 dni. Doslej ima delavec v primeru bolezni pravico do 7 dnevne mezde, po novem predlogu pa bi imel le do 3 dnevne. Mezdnd spori se sedaj razsojajo pri obrtnih sodiščih do višine 12.000 Dm, po novem predlogu bi se pa le do višine 3000 Din. Terjatve na mezde, plače ter nadure ugasnejo Po dosedanjih določbah po 3 letih, po novem predlogu bi pa že po 6 mesecih. Tudi obrtni vajenci in nčenet bi bih z novimi predlogi prizadeti. V svojh predlogih zahtevajo, naj bi se obrtno-nadaljcvalni pouk ne vr*:l med d«'lovnim časom, marveč v času, ko je vajenec prost, in sicer ob nedeljah in š* tedaj neobvezno, kar pomeni, da bi se s tem dosedanje izobraževanje obrtnega na raščaja ukinilo — Nacionaino delavstvo zahteva z vso odločnostjo, da se dosedanje socialne določbe v obrtnem zakonu niti najmanj ne poslabšajo ker pomenijo v današnjih težkih časih že itak •krajna mejo socialne zaščite delovnega ljudstva. Nato je bila z velikim navdušen Jem sprejeta naslednja resolucija: Delavstvo in nameščenstvo, zbrano na protestnem shodu NSZ dne 16. junija v Trbovljah, protestira najodločnejše proti vsakemu poizkusu noveliziranja obrtnega zakona, ki naj bi po predlogu poslodajal-cev poslabšalo socialno zaščito delavcev in nameščencev. Sedanja socialna zaščita obrtnega zakona je ±e itak minimalna in ne ustreza povsem duhu časa. nje poslabšanje pa bi pomenilo naravnost zločin, ker bi se s tem okrnile najosnovnejše socialne pravice. Na protestnem shodu zbrani delavci in nameščenci odklanjajo z vso odločnostjo vsako poslabšanje zakonskih določil obrtnega zakona glede so-cialno-pravne zaščite delavcev in nameščencev ter obsojajo pri tej priliki tudi način, kak0 se je hotelo t0 poslabšanj« vtihotapiti v obrtni zakon. Delavci in nameščenci izjavljajo, da bodo znali odločno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter ob vsakem času braniti svoje interese h\ preprečiti vsak napad na obstoječo socialno-pravno zaščito delovnih slojev. Ko protestiramo proti poskusu poslabšanja obstoječe socialne zaščite, pa z vsem po-vdarkom zahtevamo zakon o minimalnih mezdah, ki naj zajezi naravnost katastrofalno naraščajoče izkoriščanje delavcev in nameščencev. Končno je poročal še delegat bratovsk*-*kladnice g. Giuliati o stanju bratovskih akladnic, zlasti pokojninskih blagajn, *i jim preti propast, kajti mesečni primanjkljaj v teh blagajnah znaša ie sedaj 200.000 Din. zradi česar bodo pokojninske blagajne že v teku 5 let docela izčrpane, če ne bo pravočasne odpomoči. Na zadnji glavni skupščini bratovske skladni, ce je bila sprejeta resolucija, s ksytero se opozarja na kritično stanje bratovske skladnice ter prosi za čim prejšnjo temeljito sanacijo To resolucijo bo Uročihi na merodajnem mestu posebna deputacija, vendar pa je le malo upanja, d« bi se bratovske skladnice resile pred katastrofo. Najbolj učinkovito bi sanirala bratovske »kladu ice vrnitev 3-m 11 i Jonskega posojila, ki s0 ga med vojno nakaoale. — Govoril Je se o potrebi znižanja shrfcbe-nlh let za dosego pokojnine na največ 30 let nato pa je zaključil svoj govor s pozivom delavstvu brez rasli/te prepričanja in naziranja, naj se tesno adru*1 v enotno falango, ker le tako bo samo na šlo svojo rešitev ln vstajenje. Nato je predsednik zaključil tepo uspelo protestno zborovanje Munonataega delavstva Javna telovadba Sokola v št. Vidu št. Vid nad LJubljano iS. Junija šentvidski Sokol nam je včeraj pokazal javno telovadbo, kakršne pri njem že dolgo ali pa sploh nismo videli, število nastopajočih in njih kakovost sta bila zadovoljiva, kar je posledica novega pravilnika o javnih nastopih in organiziranega vaditeijskega dela okrožja Prireditev je poleg domačinov obiskalo tudi mnogo Ljubljančanov, šišencev, Medvodčanov in drugih. Prva je prikorakala na telovadišče moška deca (17) ter Izvajala skladno tn prav lepo sestavo tz gtmnastikona, ki Je bila še dovolj primerno za deco. Za dečki so prikorakale deklice (32) ter Izvedle Po >modernl delovni metodi« sestavljene sarajevske proste vaje prav čedno, ženski naraščaj (16) je nastopil s sarajevskimi prostimi vajami, ki so predolge in dolgočasne, razmeroma dobro. Orodna telovadba je bila posrečeno izbrana. Presenetili so nas člani z dvema povprečno dobrima vrstama na drogu in bradlji ln moški naraščaj s preskoki čez kozo in vrvico. Manjka pa vsem samozavestnega nastopanja, pravilnega korakanja, doskoka m v prav veliki meri »pile«. članice (16) so izvedle proste vaje še dosti dobro. mM _ Člani (2ž) so bili najboljši oddelek. Kot zaključna točka so nastopili člani s preskoki čez konja na sir s prožno desko. Proste vaje je spremljal s harmoniko nad vse zadovoljivo br. Princlč Vlado, ki je postal pravi sokolski harmonikar in ki marsikatero društvo, ki si ne more omisliti godbe na pihala, reši s svojo umetnostjo V včerajšnjemu uspehu vaditeljskemu zboru pod vodstvom br. Koširja Janeza najiskreneje čestitamo! Iz Ptuja — Težko poškodba s koso. Posestnik Franc Arauš iz Kicarja je bil te dni z drugimi tovariši vred zaposlen na travniku pri košnji. Po nesreči ga je eden izmed njih zadel s koso v levo roko ter mu prerezal žile. Arnuša So morali takoj prepeljati v ptujsko bomioo. — Z živilskega trga. Iz krogov naših gospodinj smo prejeli že mnoge pritožbe, da prinašajo Kmetice na trg med drugim tudi črvive gobe, ki Jih potem za drag denar prodajajo. Nad gobami je treba voditi prav tako stalno nadzorstvo kakor nad drugimi živili in naj zaradi tega tržno nadzorstvo ukrene potrebno, da se črvive gobe ne bodo prodajale. — Ptujski mali harmonikarji bodo prvič nastopili pred Javnostjo z večjim koncertom v nedeljo 24. t e v Varaždina pod vodstvom učitelja g. Basa. ki j<-izuril 85 malčkov za dobre harmonikarje — Nočno lekarniško službo ima do 22. t. m. lekarna »Pri zamorcu« KOLKDAR I>*aes: Ponedeljek, 18. junriJB katoJičnn.: Gervazij, Bogdan, pravoslavni 5. ftmija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Carjev adjutant Kino Dtot: Tapnstveni iezd^c Kino Šiška: SHedovi v tmegu Akademika JMCA predstava »večnega filma eb 20.30 v zbornični dvorani univerze DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bohinec. Rimska o**a 24, dr. Kmet, Tvrševa cesrta 41 in Leuetek, Realj^ va cesta 1. 3*i*o€t mita NaJe zakonske poiovice so si globoko oddahnile. Tako lepo je teklo zakonsko življenje v vzorni harmoniji, pa je vrag prinesel od nekod pohujšanje, da je bila zakonska sreča ko j na šibkih nogah. Z ve* lesejmom je prišlo pohujšanje med nas in z vel esej mom je tudi odšlo. Bog bodi za-hvaljen, da izkuinjave niso bile ie hujše. Tisti, ki si je bil izmislil, da bo velesejem podaljšan, gotovo ni oženjen, sicer bi ga bila žena nabunkala. da bi se mo ie zdaj poznalo. Pozlačena dekleta smo videli prvič tn najbrž tudi zadnjič v Ljubljani, kajti Če bi jih hoteli še kdaj pripeljati k nam, bi jim naše žene in dekleta hitro pogledale pod zlato kožo Pomislite, pozlačena dekleta! Zakonski možje kar verjeti niso mogli. Ko so se pa prepričali, da jih oči ne varajo, so hoteli postati vsi nejeverni Tomaži. Nekateri so bili pod kontrolo tn so smeli pasti oči samo od daleč, drugi so pa kar drli v šotor, kjer so se pa prepričali, da ni zlato vse, kar te sveti. ČujeČt oko morale je bilo pravočasno zavohale nevarnost in je poskrbelo, da si ni morai noben zakonski mož, niti fant izdreti oče sa, kaj šele odsekati prsta Vse pohujšljivc je lepo zakrila in sramežljivosti je bito zadoščeno. Naj bi storila tako še s Prešernovo Muzo. Če bi nam še kdaj pretilo tako pohujšanje, naj oblast izključi od izkušnjavt vse osebe moškega spola od L do 70 leta ne pa da se dovoli vsem nad 20 let starim verjeti, da so na svetu tudi zlate ženske Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 18. lunija: Mojster Anton H:t Red C. Torek. 19 junija: Produkcija operne Sole dramatični oddelek dr*, konzervatorija. Cene od 6 do 20 Din. Opozarjamo na nocojšnjo vprlzor tev znamenitega dramskega dela »Mojstei Anton Hit«, ki bo ob 20. v drami za red C To je poslednja vprlzorltev tega dela v letošnji sezoni. VSA LJUBLJANA SE ZOPET SMEJE IN SMEJE ... KAJTI \XASTA BURIAN skrbi v sijajni komediji CARJEV ADJUTANT kot nekdaj pri »Lažnem feldmarsalu« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipi. Sodelujeta Greti Tn,ešmer in Werner Flitterer. ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7.15 in 9.16 Telefon 21-24 Telefon 21-24 produkcija«- Vodi jo p*of Osip Sest Pod njegovim vodstvom bodo izvajali Scbnitz- lerjevo trodejansko igro »Ljubimkanje« m V. dejanje Rostandove drame »Cyrano«. Na to poslednjo produkcijo operne šole še prav posebno opozarjamo. Produkcija bo j jutri ob 20. v dramskem gledališču. Sedeli po 6 do 30 Din se prodajajo v dnevni blagajni opere, j lj— Pevski zbor Glasbene Matice ljubijan I 8k« sklicuje za ponedeljek 25. jmija ob 20. v Hubadovi pevski dvorani avoj redni letni j občni zbor z običajnim dnevnim redom. DNEVNE VESTI — La»t.njkom obveznic 2 »/2 % vojne akode. Val lastniki obveznic 2 Vfe 9Ć vojne škode, ki imajo svoje obveznice shranjene pri Poštn: Hranilnici na kakršnikoli osnovi (za zastavo, za janisčino, v shrambi, na obroke kupljene obveznice itd.), se ob-vsačajo, da ne smejo, dokler ne dobe od Postne hranilnice obvestila, da so jim stare obveznice zamenjane za nove, teh novih obveznic prevzeti, zamenjati ali pa kako drugače z njimi razpolagati. Kakor hitro bo Postna hranilnica zamenjala te obveznice, bo takoj o tem pismeno obvestila lastnike in jim sporočila nove serije in številke. Prizadeti lastniki se naprošajo, oa se ta čas ne obračajo na Poštno hranilnico niti pismeno niti ustno s prošnjami za zamemjavo, za pospešenje zamenjave ali s posebnimi željami, da bi se jim obveznice zamenjale za določene serije in številke ali pa za manjše, oziroma večje kose. S tem bi samo utežili in zavlekli ogromno delo, v njih interesu pa je, da se ta zamenjava čim hitreje izvrši. Lastniki obveznic vojne Škode, ki nimajo shranjenih obveznic pri Poštni hranilnici, naj se zaradi zamenjave ne obračajo na Poštno hranilnico, ampak na najbližjo davčno upravo ali pa na finančno ministrstvo, oddelek za državne dolgove in državni kredit. — Iilct planincer t juino Srbijo. Na praznik 8. in n: vršil v Skojjtju konjiree Saveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Pri tej priliki namerava priredili v Skoplie izlei tudi veliko število planincev iz v^e države, aa bi bil kongres obenem tudi velika planinska manifestacija. V programu ie obisk najlepših predelov Srbije, Prcspan^kega in Ohridskega jozera. Poe.iine skjpine izletnikov bi <=>e porazdelile in po izbiri lahko napravile turo tudi na Sar planino ali Ko-rrib ali Peri^ter, ki so na i viši i vrhovi Srbile, nekaj maji kakor Triglav. Odhod iz Ljubljane bi bil v e*>boto 7. septembra, prihod v nedeljo zvec-r v Skoplje. nato pa po :zbiri v skupinah obisk imenovanih krajev ^kozi vet* teden, tako da bi se v»e skupino zbrali na povratku zopet ob koncu tedna v Skopi ju. Doma bi bili zopet v nedeljo 16. septembra. Savez bi skrbel za prevozna sredstva, orehrano in prenočišča. Ker ie zagotovljena oetrtiiiska vožnja, bi stala železnica v Skoplje in nazaj, brzi vlak 2. razred 460 Din, 3. razred 2S0 Din, vožnja z avtobusom Skopije-Jiitolj-Oand romantična dulina Radike-TetovoSkoplje (prenočišče, prehrana opoldne in zvečer) okroglo 740 Din, skjpno torej celo potovanje od 7. do 16. sept.?mbra pri vožnji z brzovlakom II. razred l:>0(» Din, z brzini vlakom 3. razreda okroglo 1120 Din. Ako se iavi zadostno število planincev, bi vozil Doseben vlak iz Slovenije in Hrvatske ter poseben vlak iz Vojvodine in Beograda. Opozarjamo naš** planince na to izredno ugodno priliko s pozivom, naj se oni, ki bi se želeli udeležiti tega krasnega izleta, javijo neposredno pri Savezu planinskih društev v Ljubi jan i naj kasneje do 1. julija. Podrobnejša pojasnila bodo še sledila. — Novice za filateliste. Ob ustanovitvi Jugoslovanske filatelistične zveze je bil v Beogradu tudi i. zveztii filatelističui dan, ki je uspel nad vse dobro, saj so se na njem sestali in tudi osebno spoznali zbi-ralci iz vseh krajev države. Drugi zvezni fUatelistiČoi dan bo v Novem Sadu &. in 9. septembra, ko bo glavna skupščina zveze, ki bo združena z veliko razstavo znam* in filatelistično borzo. Vse priprave je prevzelo Društvo novosadskih filatelistov, ki bo skrbelo, da se bodo ob kongresu vsi gostje v Novem Sadu počuti!! prav dobro ter na razstavi videli najznamenitejše in tudi najzanimivejše zbirke iz vse države. Na razstavi znamk lahko razstavi vsak jugoslovenski zbiralec svojo zbirko aH dele zbirk. V ta namen bo razposlal razstavni odbor v pravem času prijavnice. Znižana bo tudi vožnja po železnici, predvsem pa bo poživela zamenjavo in dvignila ceno naših znamk tudi filatelistična borza. Glede vseh prireditev daje informacije Društvo novosadskih filatelistov, obrniti pa se je treba na njegovega reprezentanta Edmunda Neupau-erja. Novi Sad, Wilsonov trg 2. Opozarjamo zbiralce naših znarrM, zlasti pa slovanske izdaje, da se gotovo udeleže razstave s svojimi najboljšimi stvarmi. — K»ko povečamo izvoz in dvignemo oeno jajc, piše prav obširno Josip Gosak v najnovejši številki »Rejca malih živali«, kjer se zavzema za uveljavljenje neobhodno potrebnega standarda, razen tega pa za zboljšanje trgovine z jajci. Daje naslednje nasvete: Skrbite za dobro pleme, primerno krmljenje in snago. Drobna jajca uporabite doma. Jajca shranjujte na hladnem, ne presvetlem, toda zračnem prostoru. Za prodajo ne shranjujte jajc v žitu, žaganju pepelu, pesku, ker nastane iz njih manjvredno blago. Večkrat tehtajte jajca. Napišite na jajca z navadnim svinčnikom datum iznešenja. Ko je nov zarod zagotovljen odstranite petelina; oplojena jajca so manj vredna, ker se prej pokvarijo. Posvetujte se večkrat s svojim trgovcem in vprašajte ga za informacije. Skrbite, da se osnuje v okrilju kmetijske podružnice čim preje perutninarski odsek, predvsem pa skrbite za izpopolnitev strokovne izobrazbe. Isti avtor piše tudi še o perutninarskih odsekih, drugi članek nam pa opisuje tečno krmilo za kokoši »Ova<. Znani rejec žlahtnih kuncev Vilko Kun-"ara govori o najvažnejšem pri reji kuncev in objavlja oceno volne kuncev, a F. Mejač opisuje havanske^ra kunca. Uc Karel objavlja prav informativen članek o naši prašičereji, Joža Kelnarič pa govori o mladih kanarčkih v pre\etovalnici. o okvari stovstvu paše Oskar A. Savinski, Klub ljubiteljev športnih psov je pa pričel objavljati opis našega ilirskega ovčarja, Prav mnogo dobregd in koristnega je v Rejcu malih živali« tudi v drugih rubrikah, zato pa ta izvrstno urejevani strokovni list toplo priporočamo. — 2e gnan je pri Sv. Ahcu nad Turjakom bo v nedeljo, ko se bočno spet spominjali slavne amage, ko so naši junaki na ! d»n sv. Ahacija 22. junija 1. 1593. pod po- | veljstvoan grofa Andreja Turjaškega pri i Siasru premagali Turke in je pri tem uto- i nil sam turški paša Hasan. l-z njegovega j plašča So napravili dva mašna plašča, ki je edon se ohranjen v ljubljanski stol- j niči, drugi je bil pa v cerkvici sv. Ahca J nad Turjakom, a je na žalost Izginil. Skozi stoletja vsako leto na ta dan se zbi- ZDRAVUJSCE Radio Therma, Laško je podaljšalo predsezijsko dobo do konca junija. Dnevna penzija 00 Din pri najmanj desetdnevnem bivanju v zdravilišču. Pojasnila in prospekte zahtevajte od uprave zdravilišča. 5541 —lj Tudi največjo elektrarno v naai državi si bodo ogledali izletniki, ki pojdejo v nedeljo iz Ljubljane v Maribor. Hi- ra narod od vseh strani pri Sv. Ahcu, zla- I SSSSSSf0J&ČPJii ^ff^J^^ _;__^ __w_ Cl j.^__*TT mmmm električna družba med vojno. Elektrarna ima 40.0OO ks kapacitete, kar je približno sti prijetno bo pa letos, ko bo na tej znameniti razgledni točki in na Turjaku za ialetnike tudi vse pripravljeno, da se bodo prav Slavoniia«. vendar polici jeki agenti pri oreiskavi niso mogli ničesar najti Pri drugi preiskavi so na kolodvoru našli vrečo mlekarne »Slavonija«, v kateri e*o bile prazne nosod** za ml^ko ki so izginile pri obeh oškodovanih mlekai-iih. Lastnik mlekarne ie bil aretiran, izkazalo pa se ie. da je mleko kradel nameščenec mlekarn^ Filip Lah. ki se zagovarja, da ga je k temj nagovoril poslovodna »Slavonije^ Poslovodja in nameščenec sta bila izročena sodišču. — Zavitek z novorojenčkom. V Zaurjbi so v Bačvarski ulici za Arkovo tovarna našli v papir zavito mrtvo mo^ko dete. Policijska komisija p ugotovila, da je otrok dobro razvit in da ie priSel na svet živ. zaradi česar sklepaio o detomorstvu. Polici> ie utkrenila vse potrebno, da najde mater Tovorojenca. _ 15-letnj pastir zaklal pastirice. Iz Knina poročajo o strahovitem zločinu mladega 15-letnega pastirja Giura '"rligiča Ilijina. ki ie z britvijo napadel 12-letno pastirice Milo MalinoviČ in ii zadal 19 udarcev, nato pa ie skočil v vodnjak. Mila se je nič hudega 6luteča s-^stala z Giurom. ki pa je brez vsake besede potegnil ostro britev in izvrši! krvavo dejanje. Nato ie stekel k 2 km od-Jalimerrrj vod maku. da bi si tudi sam končal življenj?. Pastirja pa so opazili kmetje in ga rešili. Uboga deklica je ranam kmalu podlegla, pastirja pa. k* je izvršil zločin najbrže zaradi nesrečne Uubezni. so izročili sodišču. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini jasno in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 30. v Splitu 27, v Zagrebu 22, v Ljubljani 21.8, v Mariboru 21.4, v Beogradu 21. Davi je kazal barometer v Ld'uDljam 769.6. temperatura je znašala 10.2. — Dobava drv. Dne 19. junija t 1. bo pri komandi^ mesta v Slov. Bistrici licitacija za dobavo drv; dne 25. junija pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo 4500 kub. m drv. — Dne 27. junija t 1. bo pri dravski stalni vojn^ bolnici v Ljubljani licitacij« za dobave mesa, mleka in žemelj za čas od 1. julija do 31. septembra 1934. (Oglasi so na vpogled v pisarni zbornice TOI v Ljubljani.) — Prodaja lesa se bo vršila z licitacijo dne 27. junija t. 1. pri direkciji šum kr. Jugoslavije v Ljubljani. (Oglas in pogoji so na dvajsetkrat večji učinek od ljubljanske kalorične centrale. Pogled na mogočne falske naprave z velikim jezom in na ogromne g-eneratorje napravi vprav veličasten vtis. FaJa bi lahko zalagala z električno energijo vso našo banovino. Kakor je zanimiv ogled elektrarne na Fali, tako zasluži že sama dravska soteska, da jo obišče*. Lepa je Sava, toda tudi Drava je krasna, zlasti Se v soteski pri Fali. Da ne boste zamudili lepega izleta, se prijavite dovolj zgodaj (v Tičarjevi trgovini v Se-lenburerovi ulici), ker kaže, da bodo v četrtek že zaključili prijavljanje in bodo skupine z najlepšimi izleti zasedene. —lj Gospodinje gotovo zanima, kako »e perejo krznene preproge in Juta pre-proge, perje in puh. Vljudno jih vabimo, da se udeleže tozadevnega predavanja v torek, dne 19. t m. ob 4. uri popoldne pri Zvezi gospodinj v Ljubljani. Breg st. 8. Ij— Smeh. smeh in iopet smeh se razlaga po dvorani Elitnega kina Matic?!! caj ni Čuda]! Liubliano zopet zabava fftm p slavnim češkim komikom Vlasto Burtanom >CARJEV ANJUTANT<:. Smeha te toliko, da gledalci srdoh ne nrideio do diha. Zato hitite, da zamudite ogledati si ta res imenitni film. ki ie na programu le 9e danes in jutri. — V Ljubljani so umrli od 8. junija do 14. junija: Skubic Jožef. 42 let. bivši de-i lavec. Vidovdanska c. 9; Ocvirk Ivan. 65 let, sin posestnika. Mala raven 37; Majdič na, 73 let. posestnica. ZaloSka c. 11; Pi-ber Ivan. 67 let. župnik. Zaloška c. 11; Levičnik Albert. 88 let. predsednik dež. sod. v. p., Napoleonov trg 7; Raznožnik Martin. 72 let. zasebnik. Zaloška c. 9; Zor Leopold. 58 let. strojevodja drž. žel. v p.. Sv. Jerneja c. 13; šink Marija. 72 let. bivša kuharica, Vidovdanska c. 9; Vovčak Marija, 85 let, bivša postrežnica, Japljeva 2; Mramor Alojzij, 43 let. drž. uradnik v pok.. Dolenjska c. 10. — V ljubljanski bol-! niči so umrii: Krč Mihael, 60 let, zasebnik, Oolina 117 obč. Sv. Katarina; Cerne Neža. 56 let, žena hisarja. Šmartno pri Litiji 10; Frlan Angela. 31 let, Žena čevljarja. Moste. Detelova 1; Trebušak Franc, 42 let, sin posestnika. Mala ravn 37; Majdič Franc, 66 let. tovarnar. Vir 3, obč. Dob; Tičar Ana. roj. Okorn, 82 let, zasebnica, Igriška 6; Koman Zlatka, 21 let, zasebna uradnica. Stari trg 1; Kramar Andrej, 72 let, stolar, pomoč., Karlovška 15; Simčič Franc, 67 let. drž. uradnik v. p., Gledališka 7; Hočevar Majda, 9 mesecev, hči za-sebnice. Krakovski nasip 10; TJranič Andrej, 47 let, ključ, mojster, Pražakova 8. —lj Napad na cesti. Delavca iz Ljubljane. Srečka Strbana t? nekdo včerag v Mo sta h napadel in sa močno poškodoval na glavi in roki. Moral ie v bolnico. —lj Bluze, razno dam&ko perilo, torb: ce in rokavice, najnovejše mode. dobite le pri tvrdki Milo* Karničnik, Stari trg &. —lj Grafolog Karmam ki je tudi to-kra žel s svojimi izjavami priznanje, je odpotoval. Interesentom odgovarja tudi korespondenčno. Naslov: Karman. Žalec v Savinjski dolini. Iz Celja —c Mestna občina namerava kupiti bivše Kebekovo posestvo. Celjski občinski svet se je v petek v principu odločil za nakup bivšega Rebekovega posestva in poslopij na Mariborski cesti 1. To posestvo je last banske uprave in meri 5.201 kv. m. Občina bi poravnala kupnino s hranilno knjižico Hranilnice dravske banovine. O nakupu bosta končnoveljavno sklepala finanč-no-gospodarski in gradbeni odsek. —c Ustanovitev delavskega azila v Celju. Mestna občina namerava ustanoviti v Celju delavski azil. v katerem bi bila nameščena tudi javna kuhinja. V poštev bi prišlo stavbišče pn stari »Kroni« na Vrazovem trgu. Tam bi občina zgradila trinad-srropno poslopje. V tem primeru bi prosila centralni odbor borze dela v Beogradu za brezobrestno posojilo v znesku 800.000 Din. stavbišče pa bi dala brezp'aČno na razpo" lago. Ker se pa za to stavbišče poteguje Nabavi jalna zadruga drž. uslužbencev, ki bi stavbišče plačala, se občina bavi tudi z vprašanjem, ali bi ne kazalo preurediti sedanjo mestno ubožnico, ki se bo v dogled-nem času preselila na Sp. Lanovž, in v njej namestiti delavski azil. Gradnja no- vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljub- j vega poslopja je vsekako bolj priporoc i jan i.) Iz LHMUmt lj— Ob sklepa šolske^ leta priredi rav-i-ateljstvo dri. konservntoriia še dve aklep- ! ni produkciji. Prva bo v sredo 20. t. n. ob i 18. v Filharmonični dvorani. Nastopih bc- ! do gojenci: Prevoršek Dušan, Petrovič To- j ne. Rupel-Tjrk Zoran. Lapaine Helena, Rav. I bar Miljra.tin. Kudolf Vida. Lovše Majda, Li- I kovic Joža. Mucha Bozena. Spored je kaj i ramoličen in zanimiv. VeČina izvajalcev j*» i že znana iz dosedanjih internih in javnih i produkcij izvajalcev. Ko* vstopnica v dvo- I rano sduii spored, ki ©e dobi od jutri dalje ; v knjigarni Glasbene MsMo? —4j Z naših letošnjih opernih produk- . cij znana imena gojencev državnega kon-servatorija: Fratnikova, Gnusova. Krista' nova. Igličeva. Rudolfova ter Svigelj. Rur-ger, ki se jim pridružujejo še Juvanec P;a-neeki in Brišnik. so na sporedu Tli. produkcije operne šole. ki ima naslov »Dramska Ijiva —c Letovanje celjske dece na Pohorju. Mestna občina ima letos na razpolago 4-00 Din za letovanje celjske dece in bo pedala devet otrok za štiri tedne v počitniški dom kraljice Marije pri Sv Martinu na Pohorju. Izbira otrok je prepuščena mestnemu fiziku g. dr. Reberniku. Občina bo vstavila v proračun za 1. 1°35. primeren znesek za letovanje dece. —c Glazija oddana v zakup. Celjski občinski svet je v petek odobril pogodbo, s katero daje občina Glazijo s 1. januarjem l°34 za 25 let v zakup Sokolskemu dnšrvu v Celju in SK Celju. Letna zakupnina znaša 10 D=n. —c Celjski nogomet. V nedeljo nedeljo dopoldne sta igrala SK Triglav iz Stor m mladinsko moštvo SK Celja prijateljsko tekmo z rezultatom 0 : 0 (0 • 0). kombinirano moštvo SK Ju20S'3v"i.« na e v tekmi z oldbovskim moštvom zmagajo s 3:1 (1:1) Popoldne se je konč^ia tek*na rezerv SK Celja in SK Olimpa z rezultatom 0 : 0 (0 : 0). Ob 17. te je pr»če'a na Glaziji ob navzočnosti približno 350 gledalcev finalna prvenstvena tekma II. razreda med SK Svobodo iz Maribora in SK Ol;mpom iz Celja. Svoboda je zasluženo zmagala v razmerju 2 : 1 (2 : 0). Tekma je bila nape-ta, zanimiva m ostra. Mari bor Vin i to pokazali dobro tehniko ter so igrali hitro in po-žrtvovahK). Olimp, ki jc zaradi blesurc vra- tarja igral od 2°. minute prvega polčasa do konca le z 10 igrači, jc igral sicer z elanom, a brez enotnega napada. Gola z« SK Svobodo sta padla v 20. in 29. minuti prvega polčasa, gol za Olimp pa v 8. minuti drugega polčasa. Po en gol za oba kluba je rezultira! iz enajstmetrovke. Koti 7 : 4 za Svobodo. Tekmo je sodil s. s. g. Ochs zadovoljivo. Boj jetiki Ustanovitev protituberkulozne lige na Jesenicah Jesenice 17. junija. V petek zvečer se je vršil v rlsalnici osnovne šole ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige, ki je bil prav lepo obiskan. Navzočih je bilo nad sto ljudi, med njimi več zdravnikov, ostali pa so bili po večini delavci, Žene in dekleta. Zbor je otvoril predsednik občine mr. phr. Jo*e Žatokar, ki je v glavnih obrisih očrta3 pomen proti tuberkulozne lig;«, s katero se bo vodil organiziran boj proti najbolj zahrtni morilki človeStva jetiki, ki se upravičeno imenuje proletarska bolezen, ker ima svoja kotiSča tam. kjer vladajo revščina in glad ter neurejene razmere. Šef proti tuberkuloznega dispanzerja na Jesenicah, asistent zdravilišča, na Golniku, dr. Tomaž F^urlan, je v enotirnem predavanju opisal naloge protituberkuloznegia dispanzerja ter poročal o organizirani borbi proti jetiki, ki se vrSi v drugih državah Evrope in Amerike, kjer je jetika zaradi sistematičnega zdravljenja in napredka higijene že močno popustila. Omenjal je tudi, da so Jesenice v tem pogledu eno prvih mest v dravski banovini, kjer se je započela dobro zamišljena in organizirana borba proti jetiki, ki ravno v industrijskih krajih zahteva največ žrtev. dan pripravljalnega, odbora za ustanovitev protituberkulozne lige, upravitelj bratovske skladni ce Šetinc je obširno poročal o delu pripravljalnega odbora. Po- Tajinstveni Jezdec Senzacionalni zvočni velefilm z divjega zapada po romanu slavnega Zane Greya ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri Gostovanje dr. M« Adriana v oper! Tekom vse^a dolgega eta. ki ga ie g. dr. Maks Adrian spričo razmer na Inozemskih gledališčih moral brez dela preživeti v Ljubljani, je mogel na našem odru nastopiti v soboto šele drug č v potekajoči sezona. Prvič, ko je pel Jos6ja v »Carmen*, sem bil zadržan po dramski noviteti; zdru Jupo^lot rn-skega nOvinitrek©gtt udruženja v Sarajevu 17. junija 1934 zbrani novinarji iz ►«■*<• države, pozdravljajo pr*'d pričet kom »vO-jega deia VaSe Veiičanstvo z izrazi svoje zvestobe in vd^noati kr&lju in domovini. Predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču je bila poslana naslednja brzojavka: Na rednem občnem zboru Jiur°»*|ov»ii-»kegu novinarskega udruženja v S»rajevu 17. junija 1934 zbrani novinarji \ ;*> pozdravljajo z željo, da kot predsednik vlade nudite novinarjem s-vojo ptnlporo ln pomoč njihovemu prizadevanju ga napredek tiska in novinarskega stanu v Jugoslaviji. Prečitana je bila «atem pozdravna brzojavka predsednišlvu konference tiska Male antante, ki zaseda v BukareAti. Imenovan je bil nato odbor za proanje m pritožbe ter za veriiikacijo pcverilnic delegatov. V obeh odborih so bili po en član vsake sekcije JNTJ. Skupščini je skupno prisostvovalo 50 delegatov vseh sekcij udruženja. Iz poročila centralnega tajnika g. .M -lenkoviča je razvidno, da šteje JNTJ 412 rednih in 156 pripravnih članov. Blagajniško poročilo je podal g. DTagičovič, za nadzorni odbor pa je g. 2upamč predlagal razrešnico. Tajnik je nato poročal o nameravani reorganizaciji pravilnika glede voznih popustov na železnici ter je bila sprejeta naslednja resolucija: Naproša se prometni minister, da upošteva ob priliki nameravane revizije pravilnika o voznih popustih: 1. veliko važnost novinarskega dela za vso državo in družbo ter neobhodno potrebo potovanja novinarjev po vsej državi, 2. težki položaj tiska, zaradi obstoječih gospodarskih razmer in nove obremenitve časopisov. JNU bo nudilo prometnemu ministru vso svojo pomoč za rigorožen postopek pri izdajanju voznih listkov, da bi se onemogočOe zlorabe legitimacij, izdanih novinarjem in časopisom Delegat ljubljanske sekcije g. Seumg je nato poročal o razgovorih z ljubljanskim Pokojninskim zavodom glede pokojninskega zavarovanja. Pokojninski zavod predlaga, da bi novinarji po 35-letnem službovanju dobili pravico pokojnine in da se morejo zavarovati vsi novinarji v starosti do 60. leta. V debato je poseglo mnogo delegatov. Sprejeta je bila na naslov ministra za socialno politiko in 'narodno zdravje resolucija: Naproša se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da na osnovi finančnega zakona čl. 57. točka 2. in 8. za 1. 1934^—35. po zaslišanju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, predstavnikov lastnikov časopisov v kraljevini Jugoslaviji in Jugoslovenskega novinarskega udruženja izda uredbo o obveznem pokojninskem zavarovanju novinarjev pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Ako se s Pokojninskim zavodom ne bi dosegel sporazum, se pooblašča centralna uprava JNU, da stori vse korake glede pokojninskega zavarovanja. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Kuzmič, Član beograjske sekcije, za prvega podpredsednika Slavo Jutriša iz Zagreba, za drugega podpredsednika Stanko Virant iz Ljubljane, za tajnika Mi-lenkovič, z blagajnika pa dr. Krstanovič. Po skirpčini je bfl banket, kjer sta zboroval ce pozdravila predsednik sarajevske sekcije Stražičić in podban Hadžiomero- ■ Kakšni meteorji padajo na zemljo Največji je padel L 1*08 v Sibiriji — Težak je bil najmanj 1600 milijonov kilogramov Fanson du Terrail: 49 Lepa Židovka Roman. — Zahteval je od mene obljubo, da ne odidem k La Tulipu, niti ne bom poskušala rešiti svojega očeta, dokler Krauss ne zapusti shižbe v Chatenau-Trompette. — In to se je ugodilo pred dvema dnevoma? — Da! — Meni se pa zdi... — Davi, — je nadaljevala mlada lepotica, — sem vas videla pri masi. Vaš mirni Ln pogumni obraz mi je ugajaL Ni mi sicer znano vaše ime, toda pokorila sem se notranjemu glasu, ki mi je šepetal, da ste mož, ki bi mi lahko pomagal osvoboditi mojega očeta. In ponavljam, moje srce je še vedno svobodno, bogata sem in tisti, ki osvobodi mojega očeta, postane moj mož. Tako prisegam pri bogu. In dvignila je tri prste desne roke. — To, kar zahtevate od mene, gospodična, ni baš junaško delo. * _ Mislite? — Nič ni lažjega, nego poiskati tega ničvredrteža La Tulipa in sporazumeti se z njim. Jaz bi dal prednost večji nevarnosti, bolj vredni moža, ki vas že zdaj vroče ljubi. — AH! — je odgovorila smeje. — Motite se. To, kar zahtevam od vas, >e mnogo težje, nego mislite. — Zares? — se je razveselil Coarasse. — Gospod, — je nadaljevala, — bogata sem, pravljično bogata, in vendar nimam niti prvega lttidora od onih sto tisoč frankov, ki jih zahteva La Tulipe. — Oho! — se je začudil Coarasse. — Misleč, da bo že čez nekaj dni izpuščen, je skril moj oče dva milijona zlatih frankov v palači, kjer sva stanovala. — Lepi denarci! — Kakor vsa posestva mojega očeta, so tudi to palačo v ulici Saint Ca-therinc zaplenili, toda denarja v nii niso našli. — Toda v palači mora biti, če ga je vaš oče v nji skril. — Seveda, in zadostuje samo stopiti v palačo. — Dobro. — Ce se boste ravnali po mojih navodilih, boste denar lahko našli. — Velja, — je odgovoril Coarasse. — Stvar pa ni tako lahka, kakor ste mislili. — je nadaljevalo dekle. — Palača je pod sekvestrom, nadzorstvo nad njo je pa poverjeno častniku z osmimi vojaki. Zaklad je v notranjosti^ palače. — Bodite brez skrbi, bom že našel pot v njo. — Cujte, — je nadaljevalo dekle, — denar je skrit za desko v peči v spalnici mojega očeta. — To ie zelo prikladno. — Da, toda poveljnik straže si je izbral tudi to sobo za svojo spalnico. — Častnika ubijem, — je odgovoril Coarasse mirno. — Najprej pa morate priti do njega. — Saj tudi pridem. Dekle se je ozrlo v nebo in vzkliknilo: — O, bože moj, končno sem torej našla tistega, ki sem ga tako dolgo zaman iskala. — Gospodična. — je odgovoril Coarasse, — čez dva dni vam prinesem dva milijona. Ne vem še, kako bom to storil, toda zanesete se lahko name. In poljubil ji je roko. Tisti hip se je začul z nasprotne strani ulice ropot, ki se ga je dekle zelo ustrašilo. — Patrulja. — je dejal Coarasse. — Zbogom in na svidenje, — ie za-šepetala. — Na svidenje! — je odgovoril Coarasse. — Ce pridete jutri ob tem času zopet na sestanek, vam pojasnitm načrt, ki se mora posrečiti. Grof je odvedel mlado lepotico k veznim vratom in ji znova polju'bid roko. — Hm, — je zamrmral Gaskonec sam pri sebi, ko so se za dekletom zaprla vrata, — dokaj nerad bi srečal pa- truljo. Zdaj moram biti svoboden. Urnih korakov je krenil naprej in kmalu je bil pri zvoniku Sv. Mihaela. Patrulja je pa krenila na desno. Na trgu ni bilo žive duše. Z okna je še vedno visela vrv. Coarasse se je ie oprijel in začel spretno plezati po nji. Kmalu je bil zopet v izbici v zvoniku. Clodion ni čakal, da bi se prijatelj vrnil. Oblečen je legel in trdno zaspal. Coarasse ga je moral krepko tresti, da je odpri očL — Ha! — je vzkliknil in planil pokonci, — kaj oblegajo zvonik? — Ne! — Ali so naju dzslediM? — Ne. — Potem me pa pustite spati, prijatelj. — To se ne bo zgodilo. — Zakaj pa ne? — Ker vam moram povedati nekaj važnega. — To vem že vnaprej- Je lepa, dra-žestna, ljubi vas, vi jo imate radi in prisegli ste, da porušite Chateau-Trom-pette, da reške njenega očeta. Clodion je zopet legel in obrnil se je k steni, da bi znova zaspal. — Pravim vam, da gre za važne stvari, — je zatrjeval Coarasse. — Eh! — Tako gre za dva milijona, skrita nekje v ... Te besede so takoj učinkovale; spričo mMijonov je Clodiona takoj mindJa zaspanost. — Ah, ah! Clodion je brž vstal. Skozi okence ie sijala v izbo Iona, da je bilo svetlo, kakor pri belem dnevu. — No, govorite! Kaj je z dvema milijonoma? — je vprašal Clodion. — Čujte! In Coarasse je povedal svojemu prijatelju skoraj besedo za besedo vse, kar sta govorila z mlado lepotico. Clodion ga je z zanimanjem poslušal. — ki vi mislite, da bo to lahko de-io? — je vprašal, ko je Coarasse končal — Ne. In to je en vzrok več, da se bo vse dobro izteklo. — Meni se pa zdi to skoraj nemogoče. — Na svetu ni nič nemogočega. — Pozabljate, da naju povsod iščejo. — Ko sem plezal po vrvi, mi je št-nila v glavo srečna misel. — No? — Boste že videli. In sedel je h Qadionu na posteljo. XXVII. PRED HIŠO — No, vaša srečna misel? — ie vprašal Clodion. — Je obenem zelo enostavna, dragi prijatelj, — je odgovoril Coarasse. — Res? — Temelji na tem, da so si vsi Ga-skonci nekoliko podobni. — Oho! — Tenak nos, napete ustnice, crm lasje... In naj bo kmet ali plemič, vsi imamo dobrodušen izraz... — Dobro, — je dejal Clodion- — Temelj zdaj že poznam, preadite raje k posledicam, — Tudi te so zelo naravne. Zamenjava obleke in nihče naju ne bo spoznal, tudi če bi naju slučajno opaziL — Kako mislite to? — Mislim, da bi oblekla delavske obleke, potem bi pa guvernerju v Gha-teau-Trompette in njegovim vojakom gotovo ne prišlo na misel iskati v teh oblekah chevaliera de MainJiardve in grofa de Coarasse. — Strinjam se z vami, toda... — Toda? — Kako bi si mogla preskrbeti delavske obleke? — Nič lažjega. Čermi pa imava toliko denarja? — Hm, tudi to je res, — ie pritrdil Clodion. — Na to sem pa čisto pozabil. Vidite, kaj stori navada. In zasmejal se je. — Sicer pa odstraniva z denarjem tudi vse druge ovire, — je r*rinorra»l. — Kako to? Največji meteorji, pa tudi največ drobnih meteorjev, pade na prostrana, redko naseljena zemljišča, kakor so Grenlandija, Arizona, Sibirija in Sahara. Če bi padali meteorja v gosto naseljene kraje, bi seveda zahtevali mnogo človeških žrtev in povzročili tudi veliko škodo. Pomislimo samo. kakšno razdejanje bi bil zapustil ogromni meteor, ki je padel 30. junija 1906 v Sibiriji v pusti oblasti reke Jenisej. Pot tega ogromnega meteorja, ki tehta najmanj 1600 miHjonov kg in ki se je za-ril 170 krr*(?) globoko v zemljo, so spremljali visoko švigajoči plameni in temni oblaki di-rna, obenem pa čudno bobnenje, ki slišalo 500 km daleč I naokrog. Zračni val je zajel vse, kar je dosegel, daleč proč je metal ljudi in živali ter pognal kvišku vodo iz rek in jezer. Zemlja se je tako močno tresla, da so na observatoriju v Irkutsku po seizmografskih beležkah sklepali, da je izhodišče potresa v Podkamenaji Tun-guski na Jeniseju, torej v bližini kraja, kamor je padel meteor. Ko je leta 1927 posetiil te kraje ruski raziskovalec Kulik, se je prepričal o strašnih posledicah padca orjaškega meteorja. Vsa drevesa prostrane tajge so bila 25 km daleč naokrog ob-žgana in prelomljena kakor vžigalice. Plini okrog padajočega meteorja so imeli nad 1000 stopinj toplote in poldrag kilometer hitrosti v sekundi. Ku-Hk tudi meni, da ni padel samo en kamen, temveč, cel roj meteoritov, težkih 260.000 kg. Vsekakor gre za največji meteor, kar so jih ljudje doslej videli pasti na zemljo. Zgodovina nam pripoveduje o mnogih primerih, ko so meteorji zanetili požare in ubili ljudi. Tudi iz novejših Časov imajmo več takih primerov. Nedavno so imeli v jurje vsko-poljskem okraja med silnim bobnenjem kamenit dež na snežno odejo in nekemu kmetu je padel tak kamen izpod neba naravnost v sani, njega pa k sreči ni zadel. Za težko rano ah celo za usmrtitev človeka zadostuje že majhen kamen, zlasti če gre za meteori t iz nuklastega železa. Slabše so odrezali svatje v vasi Zvezdami pri Zaječaru 1. 1929. Baš ko so odhajali iz nevestine hiše v cerkev, je priletel na njihov voz 40 cm dolg kos meteorja in in težko ranil dva človeka, neko ženska pa smrtno. Svatje so se seveda hudo prestrašili; prvi nap so vsi mishri, da je kamen nekdo vrgel. Ker pa m bilo nikjer žive duše, so se še bolj čudili. Šele domači učitelj jim je dopovedal, da gre za meteor, kajti kamen je bil še topel. Letos je padel v Greendalu v ameriški državi New-York na farmo meteor in jo zažgal. Več ljudi je videlo, kako je padla na skladišče žareča obla, iz katere so švigale iskre. Poslopje je balo mahoma v plamenih in k mahi so švigali ognjeni zublji visoko pod nebo. Vsi prebivalci farme so bfii težko obžgani, farmarjeva žena je pa s svojim poldrugo teto starim nečakom zgorela. Po poročihi iz leta 1928 je padel na j neko mestece v Sibiriji ogromen me- \ teor, ki je izravnal z zemljo štiri hiše in pokopal v njihovih razvalinah osem ljudi. Katastrofa se je pripetila baš o polnoči. Zemlja se je tako močno stresla, da so se ljudje prebudila in vsi prestrašeni zbežaM iz hiš. Sele zjutraj so zagledali strašne sledove meteorja. Dvonadstropno betonsko poslopje je bilo v razvalinah m tudi tri sosedne hiše so bile do tal porušene. Na njihovem mestu je pa zijal velik prepad, globok 20 in širok 100 m, na dnu je pa ležal meteor. Nesrečne žrtve so dolgo zaman iskali. Iz Moskve poslana komisija je ugotovila, da se je slišala padec meteorja spremljajoča detonacija 30 do 40 km daleč naokrog, bobnenje zemlje pa celo 200 km daleč. Pred leti je prodrl velik meteor streho skladišča neke družbe trgovske mornarice blizu Tromso na Norveškem. Poslopje se je takoj vnelo, k sreči pa ni ni bilo nikogar v njem, tako da človeških žrtev ni bilo. Tudi iz To leda v državi Ohio so v juniju 1931 poročali, da je padel pri sosednem mestu Malinti velik meteor. Zračni pritisk je bil tako močan, da so se razbila okna pol milje daleč naokrog. Padec meteorja so čutili tudi v drugih bližnjih krajih. V marcu 1931 je bhzu štiri tone težak meteor pri Prescottu v Ameriki do tal porušil hišico nekega gozdarja ter pokopal pod seboj tudi njega in njegova dva sinova. Več sto kilometrov daleč naokrog so videli žarečo oblo in slišali silno bobnenje. 300 km od kraja, kamor je padel meteor, so zabeležili potresomeri tresljaje zemlje. Čez dva dni je prišla v Prescott vest, da je padel meteor v gozdu, kjer je izkopal 160 m široko in 6 m globoko jamo. Orjaška drevesa je lomil kakor bilke. Daleč naokrog so ležala zoglenela debla dreves, ki se jih je meteor dotaknil. Pred leti je padel meteor na dirkališče v Naunarru na Kitajskem. Bil je sicer debel samo kakor pomaranča, vendar je pa povzročil med občinstvom silno paniko, kajti prazno ve rrri ljudje so videli v njem glasnika nesreče. Takoj so se spomnili na podoben naravni pojav iz leta 1906. ko sta v enem letu umrla cesar in cesarica vdova. Kitajci so bili prepričani, da tudi ta nebeski sel v obliki meteorja napoveduje veliko nesrečo. Nekoč bi meteor v AngiHji kmalu ubil biciklista. Ponoči se je peljal kolesar po cesti, naenkrat ie pa zaslišal neko čudno sikanje in že je zagledal modrozeleno luč. Sikanje je postalo vedno močneje in tedaj je kolesar opazil, da je padla pred njim na cesto žareča kroglica v velikosti kokosovega oreha. Stopil je s kolesa in našel na cesti kupček čudnega pepela. Mnogi ljudje so potrdili, da so ob istem času res videli meteor. V februarju 1931 so prinesli nekateri listi sliko avtomobila iz ameriške države Louisianije, čigar karoserijo je bal prebil manjši meteor, ki je prodrl potem v hladilnik. Spomenik pod starimi vrečami Sramežljivost je lepa čednost in noben pošten človek ji ne more nasprotovati, če hodi po svetu v dostojni obliki in v ne preveč kričeči obleki. Nobena stvar pa ni dobra, če je pretirana. Tako je tudi s sramežljivostjo, ki mora upoštevati gotove meje, sicer preide na polje dvojne morale in postane smešna Prehudi moralisti se v očeh razsodnih ljudi navadno osmešijo, zlasti še, ker počenjajo med štirimi stenami vse kaj drugega, kakor pa pridigujejo javno. Na grobu po vsej Evropi znane komorne pevke Selme Halbanove-Kurzove, j ki je umrla lani, stoji na centralnem du-: najskem pokopališču krasen marmornat spomenik. Postavil ji ga je mož, vseuči-liški profesor dr. Halban. Spomenik predstavlja skoraj nago žensko postavo, črno oblečeno žensko, ležečo na plošči groba. Odkar so dobili dunajsko občino v roke novi gospodarji, se je časopisje neprestano zaletavalo v ta spomenik, češ, da je nemoralen. Pokopališka uprava je dobivala celo grozilna pisma da bo spomenik pognan v zrak. Končno jim ni p reostajalo drugega, nego pokriti spomenik s starimi vrečami, rodbino umrle pevke je pa pozvala, naj čim prej spomenik odstrani s pokopališča. Obnovitev Venerinega hrama Najstarejši rimski hram iz cesarske dobe, zgrajen pod cesarjem Hadrijanom ter posvečen boginji Veneri in glavnemu mestu Rimu, bo znova vstal v svojem prejšnjem sijaju. Cela stoletja so ležali masivni stebri hrama v razvalinah. Iz-kopnine so se začele še pred 60 leti in že takrat so napravili arheologi načrt za obnovitev hrama Ta načrt je pa zadela enaka usoda, kakor razvaline stebrov. Ostal je med zaprašenimi akti, dokler slavni rimski kurator starin Giacomo Boni leta 1904 ni prišel zopet s predlogom, naj bi se ta znamenita svetinja obnovila Toda ostalo je le pri dobri volji. Sele Mussolini bo mogel načrt obnove Venerinega hrama uresničiti. Mussolini je takoj odobril obnovitvena dela in tako dobi večno mesto še en krasen spomenik. Arheologi pod vodstvom ravnatelja dr. Antonia Munoza so šele nedavno točno ugotovili lega hrama in prejšnje oporne točke poedinih granitnih stebrov. Ohranjenih je 64 kosov stebrov, dolgih 4—5 m, s srednjim premerom 105^ cm. Iz njih se da napraviti 48 stebrov in s tem bo v celoti omogočena rekonstrukcija hrama Prvotni hram je stal na jugovzhodnem vogalu fora. skoraj nasproti Kolosea in blizu nedavno zgrajene Via Dell* Imperio. Posvečen je bil v prvi vrsti mestu Rimu, potem pa zaščitnici domačega ognjišča Veneri. „Kronika" S I. številko »»Kronike« nismo brfi posebno zadovoljni predvsem zaradi njene opre* me. ki nikakor ni revijalna, temveč je bolj podobna opremi velesejmskega ali kakega drugega prospekta. Razveselilo nas je. ko smo čitali razpis natečaja za nov naslovni list vendar pa je v prvi vrsti treba izpre-m en i ti vso tipografsko opremo revije, saj vendar magistratu vedno Tad pomaga mojster Plečnik in imajo rta rotovžu tudi Spm-čiča. ki jc sijajno opremil že več knjig. Med avtorji smo v I. zvezku najbolj pogrešali našo univerzo, saj hoče biti »Kronika« vendar reprezentativna revija glavnega mesta Slovenije. Edino prof. dr. Melik je premalo, ker je revija predvsem posvečena zgodovini, pa smo v I. številki čitali dolgo vrsto zgodovinskih razprav najraziičnej-feh avtor j ey-ama ter jev, ki sta med njimi tudi Vrhovnik in dr. Andrejka s sijajnimi deli. vendar bi bili pa morali prav v tej stroki pokazati v prvi vrsti našo univerjo, nekaterim zgodovinarjem bi pa svetovali več objektivnosti in izvirnosti. Na žalost v IT. številki ni več slik v barvah, ker pač premnogo veljajo in jih zato ni mogoče prilagati vsaki številki, gotovo jih pa dobimo spet s HI. številko. Kar se ilustrativnega materiala tiče, je sicer dobro izbrano, vendar pa nima znanstvene vrednosti, ker pri ilustracijah ni podatkov o avtorjih, niti o provenienci in tudi ne, od' kod so slike vzete m kje se nahajajo. Priloge je Delniška tiskarna reproducirala z največjo popolnostjo, zato je pa škoda, da o slikah ničesar ne izvemo. Tako imamo n. pr. novi številki priloženo »Staro Ljubljano okoli L 1850«. Ni bilo treba daleč iskan točnih podatkov o tej grafiki, saj je na litografiji sami napisano J os. Wagner gez. u. Hth. 1842! Josip Wagner je namreč lito grafiral in izdal ter po večini tudi sam narisal ceio knjigo slik. s Koroške ter dolgo serijo Trtografij kranjskih krajev. Njego% je tudi pogled na Ljubljano od Čeki novega gradu iz L 1844., a nekaj listov kranjske serije je narisal tudi L. Schofler. kakor n. pr. Mokronog in Višnjo goro. Tudi nri prav, če nad ime Ivana Borna ca damo sivko njegovega sina Frana. Gotovo so naročniki ki kupci »Kronike« prav zadovoljni z njo, saj je hrta 1. številka razprodana, ker ima »Kronika« rea pestm vsebino, ki zanima vse Ljubljančane V novi številki nam je dr. Joža CHonar dokazal potrebo vseučiliŠke knjižnice m vidimo tudi slike Plečnikovega projekta za njo. Aktualnega problema poklicnih posvetovalnic se je krtij univ. prof. dr. K. Ozvald, dr. Jože Rus pa izpopolnjuje načrt ljubljanskih mestnih župnij s številkami. Prav radi čita jo Ljubljančani nadaljevanje dr. Lahovega spisa o bivanju kneza Miloša v Ljubljani, ki objavlja rudi prav zanimive ilustracije iz tedanjega časa. Dt. Stanko Skerlj je % uspehom posvetil mnogo truda zgodovini našega teatra m objavlja izvrstno razpravo o italijanskih predstavah od 17. do 19. stoletja s popolnoma novimi izsledki in z že dolgo skoraj v vaeh naših zgodovinskih delih pogrešano ugotovitvijo, da je brla Ljubljana nekaj bolj pod italijanskim vpli vom kakor pod nemškim m da se je \ Ljubljani morda govoriio več italijanščine kakor nemščine. Med najtrdnejšimi so-trudniki »Kronike« je pa konservator dr. France SteJe, ki v tej številki na podlagi grandUjoznih projektov Plečnika za preur' ditev Ljubijanakega gradu rešuje proble krone našega mesta. Finančni minister na.-* občine Ivan Tavčar piše o perečem vpT.i šanju mestnih investicij in posojil ter z uspehom dokazuje, da nam m treba obu pa vati. Med zgodovinarji se je na popol notna novo in hvaležno polje podal marljivi dr. Rudolf Andrejka, ki opisuje v obeh številkah »Kronike« nase najstarejše ljubljanske industrije, v posebnem članku pa še iniciativnega gospodarstvenika Fide-tisa Terpanca. V tej številki nam dr. Andrejka med industrijami opisuje zgodovino Samassme zvonarne, nadalje zgodovin^ sladkorne čistilnice, ki jo še sedaj poznamo kot staro cukramo, ter pričenja z zgodovino MoLinejeve predilnice m tkalnice, a posebno zanimiva je zgodovina industrije ljubljanske fajanse. ki jo je treba preiskati še bolj podrobno, zlasti pa njene izdelke tudi kritično, saj o vseh objavljenih faian sah ne moremo trditi, da bi bile res iz Zoi sovih tvornic. Vilko Ukmar je napisal prav nazoren pogled na naše glasbeno ustvarjanje, a ing. Vlado Mušič opisuje svoj pro jekt nove osnovne šole za Bežigradom. Prav koristen je tudi članek »Higijena mesta Ljubljane«, ki ga z mnogimi potrebnimi na sveti objavlja direktor Higienskega zavoda dr. Karel Petrič Ing. Stanko Sonc je na kratko orisal zgodovino in razvoj povečanja mestne elektrarne, vso prebogato zakladnico svojega znanja je pa spet odpTl župnik Ivan Vrhovnik, naš najboljši lokalni historik, in nam opisal ljubljanske lipe in nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč s cerkvico Sv. Volberuca, ki je stala sredi Ljubljanice ob Žab jaku, in pa kapelo v nekdanjem lice jskem poslopju na sedanjem Vodnikovem trgu. Rubrika »Galerija naših mož« nam prinaša prekratek životopis dr. Valentina Krisperja, očeta našega tujskega prometa, a »Ljubljanska kronika« nam slika dogodke 1. 1919. ter objavlja kar 70 portretov iz tedanje in sedanje dobe, »Splošni pregled« se pa spominja naših urrtrlih občanov ter opozarja na gradKene zaščitne pasove in se spominja V. kongresa Zveze mest, končno pa tudi dr. Franc Zwitter prav toplo priporoča Vrhovnikovo najnovejšo knjigo »Trnovska župnija«. Zvezku je priložen tudi opis nebotičnika, ki bi pa pač spadal na častne j še mesto in bi moral biti opisan tudi bolj podrobno. »Kronika« se oči v i dno bori še z začetnimi teravamri. vendar pa že prvi dve številki dokazujeta, da smo z njo dobili revijo, ki bo delala čast Ljubljani in veselje njenim občanom pa tudi drugim prijateljem našega mesta, obenem pa izpodbuja k delu strokovnjake in raziskovalce na vseh poijfh. kar je dosedaj njen največji uspeh. A. G. Prebrisaner. — Kaj, vi veste, kdo vam je ufcradel avtomobil, pa ga nočete ovaditi? — Ne, ker hočem počakati, da ga na novo prepleaka. Previdnost — Dajte mi kilo mesa, samo da ne bo premehko. — Zakaj pa rjočeš mehkega, dečko? — Da bi papa zopet sam vsega ne pojedel. FRIZERSKO VAJENKO ki že dobro ondulira — sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Vajenka 2095« na upravo >SL Narodac. ODDAM STANOVANJU trisobno v Vošnjakovi ulici 7/1 za julij in trisobno v Spodnji šiski, Matikotova hiša za avgust. 2097 GALVANIZACIJSKA DELAVNICA v pogonu, naprodaj. — Naslov: iGalvapok Zagreb, Maksimir-ska cesta 54. ZAHVALA Vsem, ki so nam izraziti ob smrti naše skrbne in blage mame, tete in tašče, gospe stare ANE TIČAR svoje sočutje na katerikoli način, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni prijatelju dr. Rantu in gg. zdravnikom ter «. sest v splošni bolnici za požrtvovalno in trudapolno delo. Dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so jo ob tako slabem vremenu spremili prav do grota. Ljubljana-Vrhnika, dne 18. junija 1934. OCVRTEGA PIŠČANCA za Din 18.- nudi gostilna Tomšič, Hrenova ulica 2099 HOTELSKA KUHARICA perfektna, zmožna popolnoma samostojnega vodstva kuhinje, dobi takoj službo. — Prijave na hotel Slavec, Kranjska gora 2094 POZOR, MIZARJI! Jedilnico kupi Brezar. Kranj, Kokrško predmestje 78. NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T MAUNOVEČ~ pristen, naraven. • čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo is veliko v LEKARNI DR G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska e, fi IŠČEM DRUŽABNIKA za napravo javnega kopališča poleg >špice« ob Ljubljanici. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Rentabilno 2102«. — Za opravo In laseratnl dol Usta: Oton r^TlirL — M ▼ i^ougoot