ANN ALES 14/'98
ocene in poročtla/ recension1 e relazioni / r.evievvs and rfports. 195 2 ii
1996), ki pa upošteva zgolj zvonike iz hrvaškega de/a	Spisi o humanizmu in renesansi je zbornik nekaterih Istre. Osebno obarvan pristop novinarja in publicista se	glavnih sklopov Garinovega strokovnega zanimanja; pokaže tudi v lastnoročnih risbah zvonikov, pa v hudo-	samezna poglavja so prevzeta iz njegovih knjig mušnih imenih, s katerimi jih opisuje (npr. Mali v so-	"Meclioevio e Rinascimento" (Srednji vek in renesansa) seščini največjega - za vodnjanski zvonik), knjižica pa	in "Scienza e vita civile del rinascimento" (Znanost in je izšla v samozaložbi.	meščansko življenje v italijanski renesansi), dodano pa ll campariile istriano je po obsegu in vsebinsko še	je še izredno zanimivo in slikovito napisano poglavje o skromnejša knjižica iz l. 1955, ki predstavlja samo 30	grofu Giovanniju Picu della Mirandola iz prvega dela (izbranih) zvonikov iz celotne Istre: upošteva tudi otoka	Garinove Zgodovine italijanske filozofije. Cres (Osor) ter Lošinj. Sentimentalno obarvano besedilo	Če govorimo o renesansi kot o enem samem velikem Elio Predonzani posveča opisu zvonika kot nekakšnega	vprašanju, potem je razumljivo, da so že humanisti sami simbola tragedije istrskih Italijanov, Na koncu lahko	dali cel kup različnih interpretacij renesanse. Prav takrat samo še obžalujemo, da se Anton Gnirs v svojem delu o	je namreč človek doživel, da so se spremenila obzorja zvonovih (Alte und neue Kirchenglocken, Dunaj, 1917)	njegovega na ¡resnejšega raziskovanja, to pa je pov-ni posveti! tudi zvonikom. Zelo natančno kataloško	zročilo smrt stare podobe sveta in stare filozofije, obdelavo, iz katere je razvidno, kdaj je katera od istrskih	Sceloma se je spremenilo gledanje na življenje in cerkva dobila nove zvonove, zaključi s kronološkim	kulturo, konec je bilo gotovosti, začelo se je iskanje v seznamom za obdobje od leta 1317 do 1910,	smer, ki še ni bila popolnoma jasna, to pa zato, ker je Knjiga Milotti Bertonijeve nam historično gradivo	podoba svobodnega človeka stala na meji uničenja predstavi na faktografski način, brf?z olepšav, kakršne so	sleherne smeri in vnaprej določene forme. Ko se je značilne za poljudno-znanstvena dela (npr. dr. Ivana Se-	Marsilio Ficino prek Lukrecija soočil z novo, neskončno deja Sto najlepših cerkva na Slovenskem, Sto najlepših	naravo, kjer človek po svojem bistvu nima nikakršne kmečkih hiš na Slovenskem). Preglednost podajanja, ski-	prerogative in ko je to brezbrižnost našel tudi pri ce oz. zemljevidi ter kvalitetno (zvečine novo in pred-	Aristotlu in Averroesu, se je obupan obrnil na Platona in vsem barvno) slikovno gradivo z veliko detajli gotovo	Plotina, ki naj bi mu vrnila upanje in potolažila nemir, prispevajo k temu, da po knjigi sežejo manj zahtevni	ki ga je obšel. Alberti se navdušuje nad človekom -bralci.	ustvarjalcem. Graditelj novega sicer ni prepričan o Sestavni del knjige je vsem Istranom posvečena	tistem kar dela, a se zaveda odgovornosti in tveganja, narečna pesem, ki dodaja iracionalno, čustveno noto.	saj spreminja svet, ki ga pozna, v nekaj novega. Zaveda Morda bi prav na tem področju lahko iskali odgovore na	se, da ruši blagodejni in lepo urejeni svet metafizikov tri to, zakaj za slovenski prevod (tudi delni) doslej še nihče	pomirjujoči svet bogov ter da bo moral odgovoriti na ni pokazal zanimanja. V pričujoči izdaji je besedilo v	nešteta vprašanja, ki bodo tako ostala brez odgovora. celo*i prevedeno tudi v angleščino.	Pico della Mirandola natančno opredeli prevratniški naboj nove podobe človeka, čigar bistvo je v njegovi Lili Bojanič	neodvisnosti do sleherne vnaprej določene forme in vrste
Izvirni ton je renesansa dobila z bojem proti sholastični filozofiji, ki je v svojih zadnjih konsekvencah Eugenio Carin: SPISI O HUMANIZMU IN RENESANSI.	neredko segla do uničenja človeka in človekove Studia humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta,	dejavnosti. V zgodovini kot božjem načrtu namreč ni Ljubljana 1193, 211 strani	prostora ne za človeka, ne za njegova dejanja. Humanistični avtorji so se zato skušali opredeliti tudi do Eugenio Gariri spada s svojim obsežnim opusom med	zgodovine. Bruni. Palmeri, Machiavelli in Cuicciardini, tiste zgodovinarje, ki so z novimi metodami zgo-	vsi t; florentinski zgodovinarji, vajeni političnega dovinskega dela stopili korak naprej in renesančno	delovanja, državniki in ambasadorji, guvernerji provinc, kulturo iz predmeta slepega občudovanja spremenili v	so k zgodovini prišli prek konkretnega izkustva življenja neizčrpen vir zgodovinskih, socioloških in drugih vpra-	v državi. Doživeli so občutek, ko so bile njihove od-šanj. Odgovori na ta vprašanja so se kot raznobarvni	ločitve v določeni situaciji odločilne, obenem pa so bili kamenčki sc-stavljali v mozaik, ki je nenadoma ponudil	sposobni primerjati svoja dela z deli drugih. Preuče-povsem drugačno sliko obdobja, znanega kot renesansa,	vanje zgodovine je tako postalo pomembno zlitje iz-Le-ta postane čas, ko je nenadoma konec domačega in	kustva in razuma. Rodila se je 2godovina kot kritična udomačenega univerzuma, ki je tako lepo prirejen sred-	zavest o sebi in drugih, zavest o sebi in drugih v svetu, njeveškemu človeku in je bil delo shoiastičnih filozofov,	ki so ga zgradili ljudje in kjer se je povsod dalo spoznati začne se čas iskanja novih poti Nova kultura se zave	človeško delo. Človeško zgodovino je torej ustvarjal dejstva, da je s padcem starih idolov potrebno odgovoriti	človek. Simbol renesanse tako ni več Prometej, videna vprašanja, ki jih je sama postavila pod vprašaj.	njeni modrec, ki dviguje uporni obraz proti Bogu, kateri
ANN ALES 14/'98
OCENE IN POROČILA ( RECENStOM E RilAZIONI/REVIEVVS AND REPORT5, 195-2-il
ga trpinči zaradi dobrega dela, ki ga je Promete) storil. Humanisti imajo raje krepkega in neotesanega Herkula, ki je stalno v konfliktu z bogovi in ljudmi, oblastjo in svobodo.
Delo florentinskih kanclerjev ali bolj natančno notarjev, ki so skrbeli za zunanjepolitične odnose, je bilo težko in je zahtevalo pravno načitanost, politični čut in diplomatsko spretnost, pa tudi psihološko pronicljivost, literarno učinkovitost in propagandistično sposobnost. Ti stalni državni tajniki za zunanje zadeve so predstavljali istočasno tudi element politične kontinuitete ob hitri menjavi vrhovnih magistratur v republiki. Zato ni čudne, da se je Carin lotil podrobne analize dela teh kanclerjev, in sicer od Safutatija, ki je na to mesto prišel leta 1375, pa do Bartolomea Scale, ki je to funkcijo obdržal tja do konca 15. stoletja. Kmalu postane jasno, da je florentinska kultura 14. in 15. stoletja nabita z politiko, področjem, kjer se je humanizem - poleg v umetnosti govora, logike in retorike - najhitreje uveljavil. Humanistični nauk tako ni prišel z univerzitetnih kateder, njegova katedra je bil Palazzo dela Signoria v Firencah, njegovi učitelji pa prav kanclerji republike.
Coluccio Salutati je v boju proti Giannu Caleazzu in papežu Gregorju XI. razvil podobo Firenc kot dediča antičnega Rima, kot branik svobode za vsa ljudstva Italije. Firence s tem postanejo idealna domovina ljudi, io podobo nato razpošlje v državniških in zasebnih pismih na vse konce svet?. V svojih poslanicah meša kulturo ; politiko in poudarja pomembnost trgovine. Pri tem mu pomaga antika, ki mu služi kot vir, iz katerega črpa modrost za sedanjost in prihodnost. Zlasti poudarja, da je v svobodnih mestih suveren ljudstvo, mirno in učeno, ki se izogiba vseh konfliktov, a prime za orožje, če je ogrožena njegova svoboda in sploh ideja o svobodi, ki jo širi v svet. Svari tudi pred tiranijo, ki se porodi, ko oblast ne spoštuje več volje tistih, ki jim vlada.
Naslednji kancler, Leonardo Bruni d Arezzo, razvija naprej temeljne ideje o svobodi, ki mu jih je vcepil njegov učitelj Salutati. Njegovo temeljno načelo postane ohranjanje enakosti in enakopravnosti med višjimi m nižjimi sloji prebivalcev Firenc. Republika tako bolj kaznuje močnejše in bolj pomaga šibkejšim. Odtujenost od ljudi in družbe po njegovem mnenju povzroča nesmisle, zato so mu stiki zelo pomembni.
Bruni je priča vzpona Cosirria de Medici, ki ga vidi kot začetnika tiranije. Republikanske magistrature so se namreč začele spreminjati v prazno formo, pa tudi kanclerjeva funkcija je izgubljala svojo politično veljavo. Ko je Bruni umrl, ga je nasledil ser Filipo Peruzzi, ki pa je bil izgnan, ker ni hotel, da se vlada tako, kot so si to želeli mogočniki. Cosimo de Medici je na položaj kanclerja postavil svojega prijatelja Carla Marsupinija. Njegova naloga je postala prevajanje odlokov v lepo latinščino. Tudi njegove naslednike postavljajo Medi-čejci, saj se je središče politike premaknilo iz Palazza
della Signoria v hišo Medičejcev, glavni protagonist politike pa je bil Lorenzo de Medici. Florentinski intelektualci niso bili več odločilni dejavnik, politike, temveč.le še dvorjani.
Kakšno je bilo idealno mesto v renesansi? Srednjeveške) mesto, zgrajeno na hitro, brez načitov, brez osnovnih higienskih norm, z ozkimi uličicami in prena-trpanostjo, dobi konkurenta v urejenem antičnem po-lisu. V tem spopadu starega in še starejšega vzklije novo mesto, mesto svetlobe, lepote, funkcionalnosti in reda, mesto, ki popolnoma ustreza novi človeški naravi. V Firencah je vse na svojem mestu. Poveljniški most je v Pallazu della Signoria in v templju. Hiše so obrnjene pravilno, ulice pa so v krogu oddaljujejo od Centra mesta navzven. Skozi mesto teče reka, ki pripomore k čistoči, za varnost pa skrbi, v tistih razburkanih časih prepotrebno obzidje. V 15. stoletju pa se podoba mest spremeni. Na oblast pridejo bogati meščani in središča mest se selijo iz Palazza v njihove vile. Mesto začne kazati razredne razlike, zidovi in zgradbe se prilagodijo politični situaciji. Tisti, ki je v mestu glavni, ima nad njim tudi fizični nadzor.
Humanisti so v renesansi komunicirali s pomočjo pisave in govora. Če hočemo najti zgledne strani te dobe, tiste, ki so v izrazu najgloblje, moramo seči po delih, v katerih je viden ves človeški angažma nove civilizacije. To so razna pisma, traktati, govori, avtobiografski zapiski, v katerih se avtor angažira ob konkretnem primeru, ki ga je razveselil, razjezil, spodbodel, užalostil... Poliziano je poudarjal dve tipični literarni formi: dnevnik in popotni opis redno prevzemata obliko pisma prijatelju - epistole, traktati z moralno politično ali filozofsko tematiko pa so se po navadi pisali v obliki dialoga. Tako Salutati kot Bruni ponujata odlične zglede prepleta literature, politike in proze, ki močno odmevajo v načitani in izobraženi družbi.
Retorika je bila v humanizmu pomembna zato, ker je bil govor edini način, kako prodreti v človeškega duha in ga brez nasilja pripraviti do tega, da se usmeri k cilju, ki bo koristen za vse. Beseda spoštuje svobodo človeškega duha, obenem pa ga vzgaja, boljša in prenavlja. Patrizi je bil mnenja, da povsod tam, kjer še ni trdnih zakonov in definiranih struktur, kjer vprašanj ni mogoče rešiti z deduktivno logiko, kraljuje retorika. Z vzponom ljudske republike se začne vzpenjati tudi retorika, njen vzpon pa se konča ria dvoru, kjer oratorjt postanejo okinčani in nepotrebni zaradi uveljavitve trdnih zakonov.
In kako človek komunicira z naravo, kako jo spreminja, se vključuje v igro njenih zakonitosti? To lahko stori s pomočjo magije in astrologije. V magičnem delovanju se namreč skriva božanska sila človeka, saj le ta dojame skrivni ritem stvari, postane poet, ki svojih del ne piše na papir, ampak vpisuje resnične stvari v veliko in živo knjigo univerzuma. Tisto, kar je bilo prej preganjano, eksorcirano, obsojano kot brezbožno in
ANIMALES 14/'98
OCfNE 1Nf rOHOOLA ; RECENSiONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 105-24!
diabolično, se zdaj pomakne v prvi piari ter razkrije	teze, in Pico mora zbežati v Francijo. Nato se z rlo-
svojo plodnost. Ostra diskusija o pravi in lažni alkemiji,	voljenjem Lorenza de Medici vrne v Firence, kjer iz
pravi in lažni magiji se pojavi v renesansi zato, ker	hebrejščine prevede loba in filozofski roman Ibn Tufaila.
intuicija pravi, da je tu nova pot, ki bo človeku odprla	Izda svoje novo delo Heptaplus, kabalistični komentar
poi do gospostva nad naravo. Ta volja po povezovanju	stvarjenja, seznani pa se tudi z upornim dominikancem
vsega, čemur Cerkev prej nasprotuje, pokaže globino	Girolamom Savonarolo, ki nanj napravi močan vtis, saj
renesančnega preioma. Univerzum je ves živ, ves iz	si prav tako kot on želi prenove na številnih področjih,
skritih sozvočii, naseljen z duhovi,, je križanje znakov	Mir filozofov in mir duhov mu še vedno pomenita
skritih pomenov, beseda ima različne otljeke in rese-	temelj univerzalne pomiritve. Njegovo misel bi lahko
nance, govori z znaki v različnih govoricah, na sredi	poimenovali tudi "potovanje uma k Bogu", vsega tega pa stoji človek, čudovito spreminjajoče se Da Leonardo da Vinci zaključuje to knjigo o rene-
bitje, ki zmore izrnr.i vsako besedo, pregnesli vsako	sansi. ni naključje. Leonardo v "Atlantskem kodeksu"
stvar, narisati vsak znak. odgovoriti na vsak klic.	sam priznava, da je prišel pozno in da se bo ukvarjal z
Medtem skušajo astrologi prek zvezd, ki jih imajo za	drobtinicami, ki jih drugi niso hoteli. Bolj kot novator,
božje služabnike, odkriti božja pota, jim slediti in tako	začetnik eksperimentalne znanosti in racionalne meha-
prifi v kontakt z Rogom samim.	nike se Gannu zdi vesten nabiralec, ki je v srednjem
Zadnji trije Carinovi prispevki so posvečeni trem	veku iskal in pobiral stvari, ki so mu koristile pri
velikim humanistom, ki so s svojimi deli pomembno	njegovih teorijah. Je izreden opazovalec, tehnik in
vplivali na tok renesančne miselnosti.	inženir, na znanstvenem področju poglobi plodne teze,
Marsilio Ficino s svojim obširnim opusom močno	ki jih je že našel v formulirani obliki, na filozofskem
vpliva na Evropo, saj s študijami Platona in Piotina	področju pa ostaja pri variiranju splošno razširjenih tem. dokazuje obstoj Boga, nesmrtnost duše in resnico, ki Za konec naj povem, da se mi zdi ta izbor del, ki naj
obstaja v krščanstvu. O njegovi metafizični koncepciji	bi predstavil Carina tudi slovenskemu bralcu, odličen,
lahko govorimo kot o lepi pravljici, ki naj bi potolažila	prevod iz italijanščine pa ne okrne bogatega in sliko-
grozo ob teku časa. ki odbija sc-kunde in nas sili v	vitega Garinovega jezika. Čeprav tanjša, knjiga kva
neznano, v smrt. Averroes mu ni všeč, ker zanika ne-	litetno prav nič ne zaostaja za Chastelovo "Ji Sacco di-
smrtnost duše, tudi fizikalni Aristotel mu ne ustreza, še	Roma" in Tenentijevim "Občutjem smrti in ljubeznijo do
manj pa posvetni Epikur. Ficino za svojega duhovnega	življenja v renesansi", ki sta prav tako izšli pri založbi
očeta razglasi Cosima de Medici, zato se Garinu zdi	Studia humanitatis Vse tri nam nudijo temeljno znanje
nekoliko lizunski, ima ga za prvega velikega filozofa	o renesansi, odgovarjajo na števifna vprašanja in nam
dvorjana, z nalepotičenim in izbranim stilom.	dajejo v ponoven razmislek stvari, za katere smo mislili,
Zato pa se vidi, da goji Carin cío Giovannija Pica	da so nam že jasne, della Mirandola prav poseben odnos. Navsezadnje jo
svojo prvo zrelo objavo, knjigo, ki je takoj zbudila po-	jure Gombač
zornost strokovne javnosti, posvet I prav njemu (Giovanni Pico della Mirandola, Le Monnier, Firence 1937).
Pico della Mirandola se nam talco predstavi kot zagrizen učenec, ki diskutira z vsemi velikimi možmi Renata Hace Cilra: CAROLUS L. CERGOLY SERlSJt tistega časa in niha med različnimi potmi. Ukvarja se DIETRO LE QUINTE DELLA PAGINA. Zagreb, Istituto tako z Aristotelom in Averroesom, kot tudi s Platonom in Italiano di Cultura / Rijeka, EDIT, 1996, 116 pagine. Plotinom. Ugotovi, da je pri njih oblika nasprotna,
bistvo pa je vendarle skladno. Ta skladnost, concordia, A dieci anni dalla scomparsa, finalmente esce la
ga začne obsedati, zato se odloči, da bo organiziral	prima monogiafia sul poeta e scrittore triestino; un
veliko srečanje učenjakov v Rimu, ki naj bi lazglasili	volume di agevole lettura e tuttavia estremamente com-
filozofski mir, slogo filozofov, ta pa bi bila zmožna	pleto nell'anaíisi dell'opera e della personalita cergo-
pobratiti vse misleče človeštvo.	liane.
Sreča se s kabalo in začne pisati teze, ob katerih bi La causa di questo prokmgato silenzio é da ricon-
diskutanti diskutirali o spravi. Vseh je devetsto in so pod	durre, secondo l'autrice, ad una errata ¡nterpretazione
močnim vplivom hebrejske gnoze (kabale). Cerkev vidi	artística e política della figura di Cergoly, che ha prb-
v teh tezah določene nejasnosti, zato papež Inocenc	vocato una vera e propria rimozione del poeta a iiveilo
VIII. ukaže prekiniti diskusijo in imenuje komisijo, ki naj	cittadino ed italiano.
bi jih pregledala. Ta se odloči, da mora Pico pojasniti In una Trieste diventata símbolo dell'unitá nazionale
sedem trditev. Vendar le-ta napiše svojo "Apologijo", v	e in cui 1'appartenenza nazionale venne a porsi come
kateri brani pravico do mišljenja, svobodnega razisko-	catalizzatore dolía vita política e cultúrale, infatti, gli
vanja, kabala mu pomeni dovoljeno interpretacijo spi-	atteggiamenti politici ed artistici del poeta (che
sov. magija pa znanost o naravi. Papež zdaj obsodi vse	partecipó alia guerra partigiana nelle (ormazioni di Tito