/Primorski
Št. 3 (16.040) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v umi ‘Slovenija' pod	^ ~	"45 pa v
VANČE BEV' jStevilka
i 43
796600
.^1-Tel. 0481/533382
ČH
1500 LIR
d. 0432/731190
POSTNA PLAČANA V GOTO VM
onamento |
Spcdlzlone In abbon, Art2,canmB21b.leggei
conmi2M>llEQge 66296-HMe dl Trtaste
NEDELJA, 4. JANUARJA 1998
UMBRIJA IN MARKE / PRVI OBISK V NOVEM LETU JE JANEZ PAVEL II. NAMENIL POTRESENCEM
Opogumljajoče besede za čimprejšnjo obnovo
Tudi duhovno, dodaja papež - Prodi: Spomladi odprtje gradbišč
ASSISI - »Mislil sem, da bom Sel v novem letu najprej na Kubo, pa sem prišel prej med vas,« je dejal papež Janez Pavel H. ljudem, ki jih je srečal v dveh povsem porušenih vasicah Umbrije in Mark in večtisočglavi množici pred zgornjo baziliko sv. Frančiška v Assisiju. Pa-pez je potresencem namenil sporočilo solidarnosti in zaupanja v prihodnost, pri čemer jih je opogumil za čimprejšnjo obnovo domov in duhovne identitete. V Assisiju je cerkvenega poglavarja sprejel predsednik vlade Prodi, ki je napovedal, da se bo obnova začela spomladi, a je posebej opozoril na potrebo po preprečitvi zlorab sredstev, ki jih je vlada že zbrala za rekonstrukcijo.
Na 2. strani
IMIGRACIJA / IZ NEMČIJE NAPOVEDI O 10,000 KURDIH, KI SE ODPRAVLJAJO V EVROPO
Problem rešljiv le skupaj s Turčijo
RIM - Medtem ko je Italija v pričakovanju novih ladij z begunci poostrila izvidniško dejavnost v južnem Jadranu in v Otrantskih vratih, prihajajo iz nemških policijskih virov informacije, da je v turških pristaniščih pripravljeno na odhod v Evropo nadaljnjih deset tisoč Kurdov. Nemški zunanji minister Kinkel meni, da je treba problem rešiti v sodelovanju z Ankaro in zagotoviti kurdski manjšini pravice, medtem ko rimska vlada kljub vse ostrejšim kritikam, da ne ščiti schengenskih meja, ne namerava odstopati od sklepa, da podeli pri-bežnikom politični azil. Včeraj so oblasti potrdile, da sta bila identificirana dva člana posadke ene od turških ladij, ki sta bila pomešana med pribežniki.
Vlada v Ankari vztraja, da gre za ekonomsko in ne politično emigracijo, zato Rimu odsvetuje podeljevanje azila, ker naj bi to opogumljalo nadaljnje izseljevanje. Premier Mesut Yilmaz pa je včeraj napovedal sprejem zakona o ukinitvi smrtne kazni in popravke v zakonodaji proti terorizmu, s katerimi naj bi bolje zaščitili svobodo izražanja.
Na 2. strani
PO ATENTATU
ZDA obsodile napad na sedež ZN v Bagdadu
BAGDAD - ZDA so včeraj obsodile napad na operacijski center Združenih narodov v Bagdadu. Tiskovni predstavnik predsednika Billa Clintona - ta se mudi na počitnicah na ameriških Deviških otokih - je izrazil zadovoljstvo, da napad ni zahteval žrtev ter da lahko komisija UN-SCOM nemoteno nadaljuje svoje delo. Clintonov predstavnik je še izrazil upanje, da bo temeljita preiskava pokazala, kdo je odgovoren za napad.
Iraški tiskovni predstavnik pa je pred tem ocenil, da gre za "sabo-
tažo" in da je namen njenih povzročiteljev zaostriti odnose med Irakom in komisijo UNSCOM. Iraška stran je že začela preiskavo o incidentu.
Medtem so v jordanski prestolnici Amanu izvedli atentat na uslužbenca iraškega veleposlaništva v Jordaniji Rahima Taherja. Na avtomobil, v katerem se je peljal iraški diplomat, so streljali, pri tem pa Taher ni bil ranjen. Po navedbah istega vira se je incident zgodil ob 6.30 po srednjeevropskem času, ko je iraški diplomat odhajal zdoma. (STA)
SMUČANJE / VELESLALOM ZA SP V KRANJSKI GORI
Dvojna avstrijska zmaga
Prvi Christian Mayer pred Hermannom Maierjem - Jamba peti
Avstrijec Christian Mayer (v sredini) je bil najboljši na veleslalomu za SP v Kranjski gori pred rojakom Hermannom Maierjem (levo) in Švicarjem von Gruenigenom (desno)
Vpisovanje v naše otroške vrtce in šole
TRST - Od začetka novega leta je odprto vpisovanje v prve letnike otroških vrtcec in v prve razrede šol vseh vrst in stopenj. Da bi kaj več zvedeli o tem, kako to vpisovanje poteka v naših vrtcih in osnovnih šolah na Tržaškem, smo se obrnili na didaktično ravnateljico na Opčinah Stanko Sosič Cuk. V krajšem pogovoru nam je povedala, kako skušajo naše sole priskočiti na pomoč staršem otrok, ki se morajo odločati o vpisu, pa tudi kakšne prednosti nudijo slovenske šole v Italiji.
Na 4. strani
Knjiga s pričevanji o škofu Bellomiju
TRST - Na pobudo tržaških Acli je izšla knjiga s 27 pričevanji o podobi pokojnega škofa Lovrenca Bellomija. Knjiga, kateri je napisal predgovor sedanji tržaški škof Evgen Ravignani in ki jo je uredil Piero Purini, se deli na tri dele, družina, Cerkev in ekumenizem, družba. Na včerajšnji predstavitvi je posegel tudi deželni predsednik Acli Tarcisio Barbo, ki je naglasil, da so bila v ospredju Bellomijeve pastoralne vizije mir, dialog in spoštovanje ter ovrednotenje manjšin.
Na 4. strani
NSKS za skupno zastopstvo Slovencev
CELOVEC - Zbor narodnih prestavnikov Narod-; nega sveta koroških Slovencev je na svoji zadnji seji v letu 1997 v Celovcu podprl stališče vodstva te politične organizacije glede potrebe po izvolitvi skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev. Hkrati so člani zbora potrdili vsebino odprtega pisma NSKS vladi R Slovenije, v katerem je izražena podpora podpredsedniku slovenske vlade Marjanu Podobniku. Urad zveznega kanclerja medtem še ni pozval organizacij k imenovanju novih članov sosveta za koroške Slovence.
Na 3. strani
Demonstrativna akcija SSk
TRST - Za izredno sejo deželnega sveta FJK, ki bo v petek, 9. januarja, in ki se je bo udeležil tudi
za ohranitev in okrepitev posebne deželne avtonomije, Slovenci v Italiji z demonstrativno akcijo izpričali svojo prisotnost in opozorili na neurejenost manjšinskega vprašanja.
Na 3. strani
Generali odslej tudi v bančnem sektorju
TRST- Neuradne vesti, da si je zavarovalnica Generali omislila svojo banko, včeraj še ni bilo mogoče preveriti, vendar so informacije iz milanskih finančnih krogov dokaj zanesljive. Banca Generali naj bi bila že ustanovljena, tudi o njej pa bo prihodnjo soboto tekla beseda na izrednem občnem zboru delničarjev, ki morajo odobriti povišanje glavnice družbe za 3.000 milijard lir.
Na 4. strani
predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, je stranka Slovenske skupnosti dala pobudo, da bi
Moderna ženska obišče boutique
n TKmftlhpm
Trg tra i Rivi 1 - •s 040-417182 - TRST
UMBRIJA IN MARKE / OBISK PAPEŽA JANEZA PAVLA II. PRI POTRESENEM PREBIVALSTVU
Spodbuda za čimprejšnjo gmotno in duhovno obnovo
Papeža prejel premier Prodi, ki je napovedel prva dela spomladi
ASSISI - Tisoče ljudi, ki so ga dočakali pred zgornjo baziliko sv. Francisca v Assisiju, je papež Janez Pavel II. ob včerajšnjem obisku na potresenih območjih Umbrije in Mark povabil, naj sprejmejo svoj zasilni položaj po potresu prav s frančiškanskim duhom. Papež, ki ga je spremljal predsednik vlade Romano Prodi, je pohvalil značajsko trdnost prebivalcev potresenih območij in se zahvalil prostovoljcem. Njegov ohisk se je dopoldne zaCel v Annifu, v Umbriji in se po obredu v Assisiju nadaljeval v vasici Cesi v Markah, kjer je papež med drugim obiskal starejši zakonski par na njegovem zasilnem domu v kontejnerju, posebno pozornost pa je po svoji navadi posvetil otrokom.
Predsednik vlade je ob tej priložnosti potresenemu prebivalstvu obljubil, da se bo obnova začela hitro, ker so sredstva že na voljo. Preprečiti pa je treba, da bi prišlo do primerov razsipavanja denarja, do nemoralnosti in goljufanja, je dodal. Prav zato bo vlada posvetila veliko zaupanje in odgovornost krajevnih upravam, ki lahko edine vedo, kako je treba uporabiti denar. Prvo gradbišče bo odprto že spomladi, je obljubil premier.
Sploh je bila obnova, v prvi vrsti domov, vezna nit papeževega obiska med potresenci. Janez Pavel H. je pozitivno ocenil tisto, kar je bilo narejeno v emergenčnem obdobju, vendar je vztrajal - še posebno glede na prisotnost Prodija - da je potrebna
čimprejšnja obnova. Duhovni oCe katoliške cerkve ni skrival velike prizadetosti zaradi podobe razdejanja, ki se mu je ponudila pred oCmi, ko je prišel v popolnoma uničeno vasico Annifo na planoti Colfiorito. Koderkoli ga je vodila pot, od krajev Cascia in Norcia do Spole-ta, od Fabriana in Macera-te do Camerina, od Foli-gna do Assisija, povsod so se mu ponujali prizori hiš, cerkva in zgodovinskih palač, ki so bile v nekaj minutah spremenjene v ruševine. Izmučenemu prebivalstvu je zato ponesel sporočilo solidarnosti, spodbude, zaupanja in mu zaželel, da poleg domov rekonstruira tudi duhovno identiteto, pretrgane človeške vezi in občutek varnosti.
IMIGRACIJA / ZARADI PODELJEVANJA POLITIČNEGA AZILA n
Nemci kritizirajo Italijo
RIM - Medtem ko iz nemških virov napovedujejo, da je na pot proti Italiji pripravljeno še najmanj deset tisoC Kurdov, so italijanske oblasti poostrile izvidnisko dejavnost v južnem Jadranu in v Otrantskem prelivu. Do sinočnjega večera helikopterji in izvidniski Čolni niso opažih plovil na obzorju, vendar je gotovo, da se bo to zgodilo v naslednjih urah ah dneh. V zbirnih centrih, kjer so nameščeni Kurdi in drugi ilegalni pri-bežniki, ki so prišli v Italijo v zadnjem Času, se nadaljuje delo za njihovo identifikacijo in zbiranje prošenj za politični azil, dve družini pa so včeraj celo preselili v opuščene hiSe, katerih italijanski lastniki so že desetletja v tujini. Preiskovalci, ki so med begunci že izbrskati dva člana
posadke ladje Cometa, medtem iščejo ostale nepridiprave, za katere domnevajo, da so se prav tako pomešati med svoje »žrtve«.
Predstavniki italijanske vlade zagotavljajo, da bo podelitev azila odvisna od položaja vsakega posameznega pribežnika, njena pripravljenost pa vse očitneje moti tako Turčijo kot druge evropske države, v prvi vrsti Nemčijo, a tudi Avstrijo in Francijo. Turške oblasti vztrajajo, da ne gre za politično, ampak za ekonomsko emigracijo, zato so pripravljene sprejeti nazaj vse ubežnike, ne glede na narodnost, ki so odpotovali z njenega ozemlja. Da gre v veliki večini primerov za beg s trebuhom za kruhom, čeprav so vmes tudi primeri poitic-nih preganjancev, so včeraj potrditi
tudi nekateri novinarji neodvisnih turskih medijev, la v Salentu sledijo razvoju dogodkov.
Kot rečeno, se poleg Turčije nad Italijo huduje tudi Nemčija. Zunanji minister Kinkel je včeraj zahteval od Rima strožje nadzorovanje južnih meja schengenskega območja (v nasprotnem primeru bo ta pridobitev ogrožena, je dodal), sicer pa je menil, da je treba problem Kurdov rešiti s posegom v njegove korenine, torej v Turčiji, kjer jim je treba zagotoviti človekove pravice. Zelo kritičen do Italije pa je konservativni nemški tisk, ki Rimu oCita, da si s podelitvijo azila hoCe umiti roke, saj tako na »eleganeten način« odpira Kurdom prosto pot v Nemčijo, kjer jih je že več kot pol milijona.
NOVICE
EVROPSKA KONFERENCA NACIONALNIH ODBOROV
V Brčkem začela delovati skupna, narodnostno mešana policija
BRČKO - V Brčkem v Republiki srbski je včeraj uradno zaCela delovati policija, v kateri so pripadniki različnih narodnosti. Poleg več sto prebivalcev mesta sta se slovesnosti ob tej priložnosti udeležila tudi komisar mednarodne policije v BiH (IPTF) Manfred Seitner in upravitelj mesta Robert Farrand. Seitner je 230 srbskim, hrvaškim in muslimanskim policistom, ki jim poveljuje Srb Todor Gavrič, izročil 22 vozil ter drugo opremo v vrednosti 250.000 dolarjev, kar je pomoč japonske vlade. GavriC je poudaril, da policija z mešano narodno sestavo ni rezultat politične volje vodstva Republike srbske, temveč da gre za uresničevanje mednarodnih določb. (STA)
Palestinsko vodstvo zavrača izraelski predlog
JERIHO - Palestinsko vodstvo je na sestanku v noCi na soboto v Jerihu, ki ga je vodil palestinski voditelj Jas er Arafat, odločno zavrnilo izraelski predlog o začetku pogajanj o končnem statusu palestinskih ozemelj, se preden strani uredita še nerešena vprašanja. Palestinski predstavniki namreč vztrajajo pri stališču, da je uresničevanje začasnih mirovnih dogovorov prvi pogoj za začetek pogajanj.
Medtem je izraelski obrambni minister Jicak Mordehaj je zagrozil z odstopom, Ce Izrael ne bo nadaljeval z umikom svojih enot iz zasedenega Zahodnega brega. (STA)
Konvencija o človekovih pravicah
V ponedeljek, 12. t.m. podpis protokola o prepovedi kloniranja človeka
STRASBOURG - Na ministrskem beth Guigou in minister za evropska srečanju Stalne evropske konference vprašanja Pierre Moscovici.
Nacionalnih odborov za etična vprašanja pod okriljem Sveta Evrope se bo v Parizu v ponedeljek, 12. januarja, začelo slovesno podpisovanje protokola h konvenciji Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, ki prepoveduje kloniranje človeka.
Dvodnevno konferenco bo v ponedeljek odprl francoski predsednik Jac-ques Chirac, posvečena pa bo etičnim vidikom kolektivnih zdravstvenih izbir. Ob odprtju bosta zbrane nagovorila tudi predsednik Francoskega odbora za etična vprašanja Jean-Pierre Changemt in generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys. Na konferenci bodo razpravljali o uravnoteženju zdravstvene politike in spoštovanju etičnih naCel v Času omejevanja proračunov, nacionalni odbori za etična vprašanja držav članic Sveta Evrope pa bodo predstavili svoje poglede na sodobne zdravstvene dileme.
Protokol h Konvenciji o človekovih pravicah in biomedicini, t. i. Oviedski konvenciji, načelno sprejet na drugem vrhu Sveta Evrope, je prvi obvezujoč mednarodni inštrument, ki prepoveduje kloniranje človeka. Slovesno podpisovanje na francoskem zunanjem ministrstvu na Quai d‘Orsayu bosta spremljala francoska pravosodna ministrica Elisa-
Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, sprejeto v španskem Oviedu 4. aprila 1997, je doslej podpisalo 22 držav Članic, med njimi tudi Slovenija. Protokole k konvenciji lahko podpisujejo samo podpisnice konvencije. (STA)
Scalfaro v drugo predsednik repubike?
RIM - Kaj pa če bi Oscar Luigi Scalfaro nasledil samega sebe na Čelu države? Predlog v tem smislu je iznesel podtajnik Ljudske stranbke (PPI) Enrico Letta, vendar ni žel veliko odobravanja. Odločno proti tej možnosti pa so se izrekli razni voditelji Nacionalnega zavezništva. Tako je Domenico Fisichella, ki velja za nekakšnega ideologa Finijeve stranke, dejal, da bi kvečjemu lahko pristali na to, da bi Scalfaru podaljšali mandat za Cas, ki bi bil potreben za odobritev ustavnih reform. »Novega predsednika republike bomo vsekakor neposredno izvolili, in to ne bo Scalfaro,« je pristavil.
PREDNOSTNI CILJ
Slovenija v pripravah na NATO
BRUSELJ - Do aprila 1999, ko bo Severnoatlantska zveza vnovič razmislila o širitvenem procesu, je ostalo poldrugo leto Časa. Slovenija, ki je članstvo v zavezništvu opredelila kot svoj prednostni cilj, je že ob veC priložnostih izrazila pričakovanje, da bo prav na vrhunskem srečanju zavezništva leta 1999, ko bodo v povezavo vstopile prve tri povabljenke, Poljska, Češka in Madžarska, prejela povabilo za članstvo.
Da je za pripravo na zavezništvo ostalo pravzaprav le še leto dni, je nedavno ob robu decembrskega zasedanja zunanjih ministrov Evroatlant-skega partnerskega sveta opozoril vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. Ker mora po mnenju zunanjega ministra država nalogo opraviti do konca leta 1998, slovenska diplomacije prve korake v tej smeri načrtuje že zgodaj letos.
Med prvimi določnimi bo nadaljevanje individualnega dialoga, ki ga zavezništvo nudi zainteresiranim za članstvo. V ta namen bosta tako zunanji kot obrambni minister pred Severnoatlantskim svetom predstavila slovenska prizadevanja in nadaljnje načrte. Poleg tega februarja Slovenija pričakuje obisk generalnega sekretarja zavezništva Javierja Solane in njegovega pomočnika za zunanje zadeve Klausa Petra Klaiberja.
Prav tako na začetku leta naj bi zavezništvo potrdilo slovensko prošnjo za odprtje stalnega diplomatskega predstavništva na zvezi NATO. Slovenska diplomatska misija pri zvezi NATO naj bi v začetnem obdobju delovanja skupaj stela najverjetneje devet diplomatov in Častnikov. Prvi korak k njeni vzpostavitvi bo poleg odobritve prošnje za akreditacijo s strani zavezništva, do katere naj bi prišlo na začetku leta 1998, imenovanje vodje diplomatskega predstavništva. Misije partnerskih držav bodo po predvidevanjih zavezništva začele delovati enkrat februarja.
Slovenija namerava izkoristiti tudi možnosti, ki jih za krepitev sodelovanja in vzporedno s tem prilagajanja zavezniškim strukturam ponuja NATO partnerskim državam. Ena glavnih tovrstnih oblik sodelovanja, ki sodi v okvir prenove zavezniške poveljniške strukture, je odprtje 40 Častniških mest za partnerske države na strateških poveljstvih v belgijskem Monsu in ameriškem Norfolku.
Slovenija napoveduje tudi nadaljevanje že začetih dejavnosti: od aktivnega sodelovanja v Partnerstvu za mir, v okviru katerega bo prihodnje leto gostila vojaške vaje Kooperativna pomoč 98', pripravljenosti za sodelovanje v enotah, ki bodo v Bosni in Hercegovini po juniju 1998 nasledile sedanji SFOR, pa do nadaljevanja aktivnega regionalnega sodelovanja, ki ga zavezništvo močno spodbuja.
V samem zavezništvu je bilo od Madrida naprej malo govora o naslednjem oziroma "drugem delu prvega vala Širitve". Oči so bile predvsem uprte v Poljsko, Češko in Madžarsko, ki so od julija, ko so prejele povabila, pa do decembra končale pogajanja o Članstvu ter predale pristopne protokole, ki po podpisu zunanjih ministrov zveze NATO zdaj Čakajo na ratifikacijo v parlamentih prihodnje devetnajsterice.
Razprava o poteku širitvenega procesa se je v zavezništvu vnela po opravljenem postopku s trojko. Med kandidatkami, ki so najpogosteje omenjane za "drugi del prvega vala širitve", je nedvomno tudi Slovenija. Nemalo sta k temu pripomogli Francija in Italija, ki sta se za razširitev prve skupine povabljenih s tri na pet - Se na Slovenijo in Romunijo -, goreče zavzemale vse do dokončne odločitve na madridskem vrhu.
Čeprav ta prizadevanja niso obrodila tudi povabil Ljubljani in Bukarešti, jima je bil v sklepnem dokumentu, ki vnovično obravnavo širitve napoveduje na zgodovinskem širitvenem vrhu aprila 1999, priznan napredek v prizadevanjih za izpolnjevanje meril, na podlagi katerih se zveza odloči za izdajo povabil.
Vsekakor pa sporočilo zavezništva zainteresiranim državam ostaja jasno; po zagotovilih najvišjih predstavnikov šestnajsterice vrata zavezništva ostajajo odprta. "Vprašanje ni, ali se bo zavezništvo Sirilo, temveč kdaj in kako, " je večkrat slišati v odgovor na vprašanja glede nadaljevanja - po zagotovilih voditeljev držav zveze NATO - "konti-nuiranega" procesa.
Prav zagotovilo, da proces ostaja odprt ter da se nadaljuje, je, kot poudarjajo vodilni slovenski predstavniki, za Slovenijo bistvenega pomena. Slovenija zato pozdravlja nadaljevanje individualnega dialoga in trdna zagotovila, da bodo povabila za članstvo prejele tiste države, ki bodo na ta korak najbolj pripravljene. Vtem okviru slovenski predstavniki ocenjujejo madridske sklepe kot smiselne in ugodne za Slovenijo.
Od dopisnice STA Mihele Zupančič
ALPE JADRAN, DEŽELA, RUBRIKE
Nedelja, 4. januarja 1998
3
SSK BO PRIREDILA DEMONSTRATIVNO AKCIJO PRED DEŽELO-,
Opozoriti no neurejenost manjšinskega položaja
Priložnost za to bo obisk Luciana Violanteja
TRST - Kot znano, bo v petek izredna seja deželnega sveta, ki bo posvečena ustavnim reformam in obrambi posebnosti deželnih uprav s posebnim statutom. Častni gost zasedanja bo predsednik poslanske zbornice L. Violante. V zvezi s tem dogodkom napoveduje SSk demonstrativno akcijo. Tako se glasi njeno tiskovno sporočilo:
»Prisotnost slovenske manjšine predstavlja enega izmed temeljnih razlogov, zaradi katerih Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina uživa posebno avtonomijo. Zato Slovenska skupnost daje pobudo, da bi ob izredni seji deželnega sveta, ki so jo sklicali za petek, 9. januarja, za ohranitev in okrepitev posebne deželne av-tonomje, Slovenci v Italiji z demonstrativno akcijo izpričali svojo prisotnost in opozorili na neurejenost svojega manjšinskega položaja.
Izredna seja deželnega sveta se bo predvidoma pričela ob 9.30 in
končala okrog 13. ure. Med drugimi se je bo udeležil predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Na njej bodo poleg predstavnikov deželnega sveta in samega Violanteja govorili tudi glasniki raznih področij in značilnih sredin deželne stvarnosti. Tako smo predstavniki Slovencev v Italiji določili, da naj v imenu slovenske manjšine na seji govori msgr. Marino Qualizza iz Beneške Slovenije. Po oceni SSk pa bi bilo pravilno in primemo, da bi problematika slovenske manjšine prišla do izraza, kot reCeno, tudi z demonstrativno akcijo. Ne gre namreč pozabiti, da se tudi deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine nemalokrat prav mačehovsko obnaša do naše narodnostne skupnosti. To se je zadnjic izkazalo pred nekaj tedni, ko je deželni svet med obravnavanjem volilne reforme zavrnil po vrsti vse predloge, da bi kakor koli zajamčili ali vsaj olajšali zastopanost slovenske manjšine v samem
deželnem svetu. S takim obnašanjem sama deželna uprava spodkopava enega izmed temeljev, na katerih sloni njena posebna avtonomija, ki jo po drugi strani zdaj hoče obvarovati in okrepiti!
Seveda pa ne smemo nikakor spregledati, da se Slovenci v Itahji spopadamo še s kopico dragih odprtih problemov, začenši s problemom tolikokrat obljubljenega zaščitnega zakona, ki ga ta Cas obravnava poslanska zbornica. Prisotnost njenega predsednika Luciana Violanteja v Trstu ponuja priložnost, da na učinkovit naCin opozorimo tudi na to neizpolnjeno obvezo italijanske republike.
SSk vabi predstavnike organizi-ranh skupin, ki bi v petek, 9. trn., želele sodelovati v demonstrativni akciji pred deželnim svetom, naj se udeležijo pripravljalnega sestanka, ki bo v sredo, 7. t.m., ob 20.30 na sedežu SSk v Trstu, Ul. G. Gallina 5, tel.-faks 040/639126.«
CELOVEC / ZBOR NARODNIH PREDSTAVNIKOV
NSKS odločno zahteva skupno predstavništvo
Urad zveznega kanclerja še ni pozval organizaciji k imenovanju novih članov sosveta
CELOVEC - Zbor narodnih prestavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev (ZNP NSKS) je na svoji zadnji seji v letu 1997 v Celovcu podprl stališče vodstva te politične organizacije glede potrebe po izvolitvi skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev.
Hkrati so elani zbora, ki je (spet) zasedal za zaprtimi vrati, potrdili vsebino odprtega pisma Narodnega sveta koroških Slovencev vladi Republike Slovenije, v katerem .omenjena organizacija izraža svojo podporo tudi podpredsedniku slovenske vlade Marjanu Podobniku ter »z zadoščenjem« pozdravlja jasno stališče
vlade Republike Slovenije do tega (med koroškimi Slovenci spornega) vprašanja. (Zveza slovenskih organizacij je Podobnikovo zahtevo po izvoljenem skupnem zastopstvu takoj po njegovem celovškem nastopu ocenila za »nedopustno vmešavanje v naCin organiziranosti manjšine, ki je tudi v nasprotju z naCeli spoštovanja manjšine kot subjekta« -prip. ured.).
Glede novega sestava sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju - mandatna doba starega sosveta se je iztekla konec novembra lani - Zbor narodnih predstavnikov NSKS še ni zavzel dokončnega
stališča. To zaradi tega, ker urad kanclerja osrednjima organizacijama še ni posredoval poziva k imenovanju novih osmih elanov sosveta. Poudarjeno pa je bilo, da se Narodni svet koroških Slovencev še naprej zavzema za imenovanje teh osem elanov na osnovi bazičnih volitev med približno 1100 odborniki slovenskih organizacij in društev na celotnem dvojezičnem ozemlju (ostalih osem elanov 16-članskega sosveta imenujejo stranke in Cerkev), je v pogovoru za naš list poudaril tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc VVedenig.
Ivan Lukan
V JUBILEJNEM LETU
STALIŠČE POKRAJINSKEGA ODBORA VZPI-ANPI
Dežela FJK z Oglejem vama vmesna točka
»Luigi Papo pozablja, da je služil Nemcem in izvajal racije po Istri«
Sedaj pa skuša dokazati, da se je boril v obrambo Italije in Istre
OGLEJ - V jubilejnem letu 2.000, ko se bodo v Rim zgrnile desetmilijon-ske množice romarjev z vsega sveta, naj bi bila Furlanija - Julijska krajina ena od vmesnih odskočnih desk za romarje. Izvedenci računajo, da bo po naših cestah in železnicah potovalo veliko romarjev in da bi tu nekaj ponuditi vsaj 4 milijonom ljudi. “Ponuditi” pomeni poskrbeti za prenočišče, za prehodni prevoz in tudi za morebitne obiske v krajih, ki se navezujejo na katoliško cerkev.
V ospredje stopa Oglej, ki je igral zelo pomembno vlogo v zgodovini krščanstva, saj je bil odskočna deska za pokristjanjevanje Srednje Evrope. Baziliko v Ogleju vsako leto obišče vec deset tisoč ljudi, še vec je obiskovalcev arheoloških izkopanin v tem kraju. V glavnem so ti obiski domena domačinov ter turistov, ki letujejo v Gradežu. Videmska pokrajinska uprava, ki je na pristojno ministrstvo v Rim poslala zahteve za 200 milijard lir, s katerimi povečati hotelske kapacitete ter urediti infrastrukture v raznih krajih FJK, je temu zahtevku dodala še tistega za 66 milijard lir samo za Oglej. Tam naj bi. uredili nova parkirišča, nekaj cest, obnovili nekatere naprave v baziliki, itd. NajveC denarja naj bi namenili za povečanje hotelskih kapacitet v nekaterih opuščenih šolah in vojašnicah. Priredili naj bi tudi razstavo o vlogi Ogleja v krščanstvu.
Tudi v Gradežu si nadejajo, da bodo imeli od tega korist. Hotele naj bi napolnili v pred in poseženi in tam, kjer imajo ogrevalne naprave, tudi v zimskem Času.
Naša dežela naj bi bila
vmesna točka med tujino in Rimom. Tudi letališče v Ronkah naj bi temu zelo pomagalo. Romarji bi prenočevali v naših krajih, iz Ronk pa se za en dan odpeljali z letalom v Rim. Tudi pristanišče v Trstu naj bi temu služilo. Do Trsta naj bi se z avtobusi pripeljali romarji z evropskega Vzhoda. Tu bi se vkrcali na ladje, ki bi plule do Ancone ali Pescare, od tam bi nadaljevali pot v Rim in se tam ustavili morda en dan ali dva.
Jubilejno leto ne bo torej pomenilo izreden porast romarskega turizma samo v Rimu, bo veliki business za vso Italijo. Tudi tujina bo od tega imela korist. Napovedujejo, da bodo romarji iz Južne Amerike prenočili v Španiji, od tam pa z letali samo za en dan prišli v Rim. Bodo to znali izkoristiti tudi Hrvati s svojimi velikimi hotelskimi kapacitetami v Dalmaciji in v Istri?
Marko VValtritsch
TRST - VZPI-ANPI odločno zavrača trditve, ki jih je Luigi Papo iznesel v pismu tukajšnjemu dnevniku in ki je bilo objavljeno pod naslovom »V Motovuni leta 1944 sem pomagal partizanom.« Kot pravi sporočilo Anpija, je Papo bivši poveljnik republikinov v Mo-tovunu, ki so pripadali 2. polku, katerega je vodil Libero Sauro in so služili nacistom v Istri v ob-dobjul943-44. Sedaj hoCe tistim, ki ne vedo, kaj se je dogajalo v tistih krajih, dopovedati, da se je boril »v obrambo Italije in Istre...«: pri tem pa kot ponavadi pozablja pojasniti, da je bila kolaboracionisticna Četa,
kateri je načeloval, v službi nacistov in da je na njihov ukaz izvajala krute racije po Istri, kot je tudi zapisano v Študiji »Nazionalismo e neo fascismo nella lotta politica al confine orientale 1945-75« (1. knjiga, stran 307; Studijo je objavil Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julij-ski krajini). Torej je bil vse kaj drugega kot prijatelj partizanov.
Poleg tega, trdijo Se pri VZPI, so zgovoren dokaz tudi vesti, ki jih je novembra 1943 objavil dnevnik re-publikinske stranke v Pulju, »Cor-riere Istriano«, kjer opisujejo Papo-ve podvige kot ustanovitelja Ma-
šera« in »akcijske škvadre« v Mo-tovunu ter kasnejše operacije proti nekaterim partizanskim »banditom«. Preseneča tudi dejstvo, da po Papovem mnenju imajo dovolilnice, ki jih je podpisal, veliko olajševalno težo: zgodovinske resnice ni mogoCe potvoriti, obstajajo dokumenti, predvsem pa so $e žive priče, ki so na lastne oci videle, kaj so Papo in njegovi somišljeniki počeli, tako da mu ne bo uspelo dokazati ljubezni do domovine, Čeprav si je tedanji notranji minister Mario Scelba prizadeval za arhiviranje zahteve po ekstradiciji, ki jo je vložila Jugoslavija.
PISMI UREDNIŠTVU
Pojasnilo glede odnosov med ZSŠDI in jusarji
V zvezi z izjavami gospoda Bruna Rupla moram Zal izraziti svoje začudenje, saj med ZSS-DI in Jusarskim odborom s Proseka ni bilo nikoli nobenega skupnega sestanka o Centru Er-vatti. Večkrat sva se o tem problemu pogovarjala podpisani in Bogdan Bogateč, vendar je vedno slo samo za splošen pogovor in izmenjavo mišljenj. Tudi z gospodom Ruplom sva se enkrat ali dvakrat pogovarjala, kaj bi se dalo narediti, vendar brez večje uradnosti in ne da bi nihče zahteval od nas kake odločitve. Zato smo vsej zadevi sledili le posredno (na seje na Občini smo bili povabljeni samo enkrat). Ne-glede na to, pa smo se vedno zavzeli za reševanje vseh treh Športnih vprašanj in to tako na uradnih in neuradnih sestankih, ki smo jih
imeli z občinskimi in deželnimi odborniki, kot tudi z predsednikom deželne vlade. Zato ostajam vsekakor mnenja, da bodo stvari stekle le, če se bodo zanje angažirali v prvi osebi neposredni koristniki. Ostali bodo lahko samo pomagali. Osebno (tudi ZSSDI) ostaja zato kot vedno na splošno razpolago svojih zainteresiranih elanic, seveda Ce bodo našo pomoč potrebovale. Toliko ne za brezplodno polemiko, ampak za pojasnilo in točno kroniko.
Jure Kuferzin Predsednik ZSSDI
»Edinost« za nenasilno a odločno akcijo
Kot podpisnik tiskovnega sporočila in predlagatelj dopisa rimski vladi z zahtvo po odpoklicu tržaškega prefekta in vladnega komisarja v deželi Furlaniji -Julijski Benečiji, ne morem drugače kot se po-
polnoma strinjati z uredništvom Primorskega dnevnika z njegovim nestrinjanjem glede tistega dela, »ki namiguje na možnost poseganja po orožju, kot se ne more strijnati noben človek dobre volje« (P. dnevnik 31. 12. 1997).
Moje glaboko prepričanje je, da tu pri nas ter v Rimu, obstajajo močne tranzverzalne sile, ki pogojujejo in izsiljujejo rimsko vlado, ko gre za spoštovanje naših narodnostnih pravic, s tem da preko republiških ustanov in institucij, ki bi morale delovati in se zavzemati za Širitev in se večjo krepitev pravic naše manjšine, zagotovljenih od Ustave Republike Italije in veljavnih mednarodnih sporazumov, delujejo ravno nasprotno. Te ustanove oz. določeni funkcionarji ter izvoljeni predstavniki teh ustanov in institucij naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo prej ukinil, ali pa na kakršenkoli način onesposobil struk-
ture, ki so bile in bi morale Se biti na voljo Slovencev, državljanov R. Italije (uradi za tolmače in prevajalce).
Ti neodgovomeži vsakodnevno pljuvajo in teptajo Ustavo R. Italije, na razsodbe vseh stopenj italijanskih sodiSC, od Preture pa do Ustavnega sodiSCa. Njihova primarna naloga je, kako ukiniti Se tisto malo pridobljenih pravic in s tem spraviti pripadnike slovnske manjšine ene v brezbrižnost druge v apatičnost in vdanost v ustavo, tretje pa v obup, jezo in sovražno razpoloženje do teh zastavonoš v protislovenski ihti.
Ce ta protiustavna, protizakonita in protislovenska nrafra dela na svojo roko, naj pristojni organi vlade naredijo red in vzpostavijo zakonitost v teh ustanovah, tako da odpokličejo ali pa odstavijo te neodgovorne osebe. Ce pa ti ljudje izvršujejo ukaze ter to počenjajo po navodilih rimske vlade, potem ne samo, da me to
moCno skrbi, temveC me je naravnost strah, ne zame, nikakor ne, strah me je za vso našo skupnost v Italiji. S takim početjem rimska vlada ustvarja hote tiste pogoje ter daje spodbudo obupancem, da bi podvzeli nepremišljene korake, ki bi v prvi vrsti, brez vsakega dvoma, škodovali naši manjšini. Zato smo tudi citirali besede Svetega oCeta Janeza Pavla H.
Da obstaja taka nevarnost, je prišlo do izraza tudi na okrogli mizi v začetku 1997. leta v Peterlinovi dvorani v Trstu, ko je južnotirolski evroposlanec Michel Ebner vprašal prisotnega župana Illya in samega sebe: »Odkod pri slovenski manjšini toliko potrpljenja? Odkod toliko strpnosti, ko pa jim vsakodnevno kratite pravice? Vprašam vas gospod župan, od kod pri slovenski manjšini toliko potrpežljivosti? Kako to, da slovenska manjšina ne podvzame drugačnih korakov in
sredstev za dosego spoštovanja svojih pravic? (Približno po spominu).
Osebno sem proti vsaki vrsti in obliki nasilja, tudi besednega. Človek, ki ne spoštuje tujega življenja, ni vreden niti svojega! Na svojega bližnjega lahko položimo roko samo v znak prijateljstva, spoštovanja, občudovanja, v znak ljubezni, ali pa, Ce je oseba potrebna pomoči! Drugače NE!
Človek, ki ne spoštuje svobode, pravice drugačnosti, jezika in narodne pripadnosti bližnjega, Se posebno pripadnikov priznane avtohtone slovenske manjšine, ni vreden, da uživa te vrednote!
Družbeno politično društvo »Edinost« iz Trsta že vrsto let zahteva od vseh organov Republike Italije strogo spoštovanje Ustave, zakonitosti in pravne ureditve.
Društvo »Edinost« je in bo Se v bodoCe delovalo v spoštovanju teh vrednot!!
Lucijan Malalan
POGOVOR / RAVNATELJICA STANKA SOSIČ CUK O ŠOLSKIH VPISIH
ZAVAROVALNIŠTVO / NEURADNA VEST IZ MILANA
Prednosti izbire slovenskih šol
Rok za vpis v prve letnike vrtcev in šol zapade 26. t. m.
Od začetka novega leta je odprto vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in v prve razrede Sol vseh vrst in stopenj. Prav gotovo gre za izredno pomemben korak v življenju otrok, pa tudi njihovih družin.Da bi se o vsem tem nekoliko pogovorih, smo se obrnili na didaktično ravnateljico na Opčinah Stanko Sosič Cuk, ki v zadnjih letih nosi skrb tudi za didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu v Trstu.
Gospa ravnateljica, bi na najprej povedali, kako tehnično poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in v prve razrede osnovnih šol?
Zadeva je dokaj preprosta. Vpise v prve razrede osnovnih Sol sprejemajo tajništva naših ravnateljstev, vpise v prve letnike otroških vrtcev pa posamezni vrtci.
Za vpis so potrebni rojstni listi in potrdila o cepljenju zainteresiranih otrok. Rok za vpisovanje pa zapade 26. januarja. To velja tudi za vpisovanje v prve razrede srednjih Sol.
Ste morebiti pomislili, da bi staršem ob takšni zahtev-
ni odločitvi priskočili na pomoč?
Seveda smo. V prvih dveh šolskih tednih januarja bomo priredili vrsto informativnih sestankov po vseh otroških vrtcih, da bi starše seznanili z današnjo stvarnostjo osnovne šole. Reforma iz leta 1990 in njena kasnejša dopolnila so uvedle veC novosti, ki so še vedno premalo znane. Le-te zadevajo npr. že šolski urnik. Malokdo ve, da je mogoCe šolski umik v precejšnji meri prilagoditi potrebam otrok oziroma njihovih družin. Tako je npr. stvar izbire, ah otroci hodijo v šolo pet ali šest dni na teden, se pravi tudi v soboto. Novosti zadevajo tudi predmetnik in predvsem šolski kader, saj po novem ima vsak razred po veC učiteljev. Poleg tega moramo tudi omeniti, da je
od števila vpisanih marsikaj odvisno, vključno višina državnih prispevkov posameznim šolam. V našem primeru država, žal, ne upošteva zadostno specifike manjšinskega šolstva.
Katere prednosti pa po Vašem nudijo slovenske šole v Italiji?
Teh res ni malo. Prednost je že dejstvo, da v njih otroci najdejo slovensko jezikovno okolje, kar je sicer v naši tukajšnji stvarnosti redko-st.Poleg tega otroci lahko rasejo v kulturnem pluralizmu in se učijo veC jezikov, saj prihajajo v naše šole in vrtce otroci slovenskih, mešanih, pa tudi itedijan-skih staršev in še drugih narodnosti. Nenazadnje naši otroci v slovenskih šolah lahko utrjujejo svojo narodnostno pripadnost in rast iz lastnih korenin.
Generali stopa na bančni teren
Banco Generali naj bi bila že ustanovljena Delničarji sklicani za odobritev rekapitalizacije
S tržaškega sedeža zavarovalne družbe Generali včeraj ni bilo nobenega komentarja na novico, ki jo je včeraj objavil ekonomski dnevnik Sole 24 Ore in po kateri naj bi v kratekm začela poslovati nova istoimenska banka. Njeno kapitalsko glavnico naj bi z 90 odstotki delniškega paketa nadzirala sama zavarovalna družba. Vesti, ki je prišla iz milanskih finančnih krogov, vCeraj v Trstu ni bilo mogoCe preveriti, ker je večina menedžmenta zaradi praznikov odsotna.
Po vesteh iz Milana naj bi nova banka že bila prejela dovoljenje Banke Italije. Banka naj bi bila tudi že ustanovljena prek tržaške družbe CRTrieste Banca, med katere pomembnimi delničarji je tudi zavarovalnica Generali. Imela naj bi 50 milijard lir začetnega kapitala, ki naj bi ga v naslednjih dveh tednih v višini 90 odstotkov vplačala Generah. Tudi o tem bodo najbrž prihodnjo soboto formalno sklepali delničarji tržaške zavarovalnice na izrednem občnem zboru, sklicanem za odobritev povišanja kapitala družbe za 3.000 milijard lir. Rekapitalizacija je bila napovedana takoj potem, ko se je Generah spo-
razumela z nemško zavarovalno družbo Allianz o rešitvi zapleta okrog nakupa francoske zavarovalne grupe AGF. Kot znano, bo Generah v zameno za odstop od svojih namenov po prevzemu popolnega nadzora nad AFG (ki bo prešla pod kontrolo grupe Allianz) kupila nemško zavarovalno družbo AMB in del zavarovalnih dejavnosti francoske Athene, iz Cesar sledi, da je občutno zvišanje kapitalske glavnice tržaške zavarovalne kompanije potrebno prav za te nove »nakupe« oziroma za širitev Generah na francoski in nemški
trg-
Zgovinska tržaška kompanija je od lanskega leta navzoCa tudi na slovenskem zavarovalniškem trgu, kjer je njena avstrijska hčerinska družba v sodelovanju z bančnimi partnerji kupila eno od tamkajšnjih zavarovalnic. Generali se tako vrača v Srednjo Evropo, v kateri se je v preteklem stoletju rodila in razvila in ki je bila do zadnje vojne njen naravni življenjski prostor. Mimogrede: o tem pričajo tudi božic-no-novoletne Čestitke tržaške zavarovalnice, izpisane v ceh vrsti jezikov, med katerimi je našel prostor tudi slovenski.
NOVICE
IZŠLA SO NA POBUDO TRŽAŠKIH ACLI
Srbi bodo praznovali božič
Srbsko-pravoslavna verska skupnost bo božic proslavljala v sredo, 7. t.m. Drži se namreč starega julijanskega koledarja, kateremu sledi večina slovanskih pravoslavcev, med katerimi so Rusi, Bolgari in Srbi, poleg menihov na gori Athos na polotoku Halkidika (Grki pa so leta 1924 sprejeli gregorijanski koledar). Slovesna maša bo v cerkvi sv. Spiridijona Dan prej, v torek, 6. t.m., ba bodo ob 17. uri praznovali vigi-lijo: slovesnost so poimenovali »badnjak«, blagoslovljena hrastova veja. V znaku tradicije bodo tla posuli s slamo, s čimer se bodo spomnili Kristusovega rojstva v skromnem betlehemskem hlevu.
Božični koncert v Gropadi
V	torek, ob 17. uri bo v Zadružnem kulturnem domu v Gropadi tradicionalni božični praznik. Organizator je domače KD »Skala«, sodelovalo pa bo na prireditvi tudi KD »Slovan« s PadriC. Obe društvi bosta nastopili s svojima zboroma, in sicer zborom »Skala« pod vodstvom novega zborovodje Ffermana Antoniča in zborom »Slovan«,'ki ga vodi Sveto Grgič. To bo priložnost za poslušanje dveh dobrih zborov, ki delujeta na tem območju, potem pa tudi za spremljanje družabnosti, ki bo kulturnemu delu praznovanja sledila. N. L.
V	Repnu neodgovorno zažiganje pošte
Ko se je deželni podtajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar predvčerajšnjim z družino vrnil s zimovanja SPDT v Dolomitih, ga je Čakalo neprijetno presenečenje: neznanec ali neznanci so mu s petardo ali Cim podobnim zažgali vso pošto v nabiralniku. Slednji je v zidu ob vhodu v poslopje v Repnu, pošte pa je bilo precej, saj je več dni ni nihče dvignil: ni popolnoma zgorelo samo pet številk Primorskega dnevnika, temveč so bila uničena tudi številna pisma in dopisi. Vzrok ni jasen, po Jevnikarjevem mnenju pa dejanje nima političnega ali narodnostnega ozadja, morda gre za navadno pobalinstvo. Zgleda tudi, da primer ni osamljen in da se je nekaj podobnega pripetilo v splošnem poštnem nabiralniku. Storilci se morda ne zavedajo, da je tako početje strogo kaznivo, in da delajo veliko škodo (med pismi so lahko važni pozivi, dokumenti, teksti za objavo in podobno), poleg tega kažejo popolno pomanjkanje srčne kulture, še zlasti v sedanjem obdobju izmenjavanja voščil, saj je med pošto veliko prav voščilnic.
Našli so bombo
V	gozdiču pri Ul. Forlanini (slednja je nad Ro-colsko ulico) so našli bombo, ki je tam ležala še iz obdobja 2. svetovne vojne. Z nevarnim predmetom so se ukvarjali minerci policije, ki so ga tudi razstrelili. Cesta je bila nekaj Časa iz varnostnih razlogov zaprta.
Pričevanja o Lovrencu Bellomiju
Delo je razdeljeno na tri poglavja (družina, Cerkev in ekumenizem ter družba), osvetliti pa želi podobo pokojnega škofa Lovrenca Behomija: govor je o knjigi »Dovra essere, come Cristo, profeta di verita« (moral bom biti, kot Kristus, prerok resnice), ki so jo predstaviti včeraj na sedežu Adi. V prvem delu so zbrani posegi, ki so jih nuditi Behomijevi svojti, v drugem prispevki predstavnikov kato-hškega, židovskega in protestantskega sveta, v tretjem pa teksti, ki govorijo o družbenih prizadevanjih bivšega tržaškega škofe (med drugim najdemo spomine župana Riccarda II-lyja, Časnikarjev Paola Rumiza in Iva Jevnikarja, duhovnika Maria Vatte itd). Predgovor knjigi, ki je izšla na prizadevanje tržaških Acli in ki jo je uredil Piero Purini, je napisal škof
mons. Evgen Ravignani, ki je naglasil, da si je Betiomi stalno prizadeval za vprašanja miru in za sožitje med Italijani in Slovend. Ravignani se je udeležil tudi sinočnje predstavitve, na kateri je uvodoma spregovoril deželni predsednik Acli Tarcisio Barbo, ki je med drugim dejal, da so mir, dialog, spoštovanje in ovrednotenje manjšin glavne značilnosti pastoralne vizije Behomija. Ni sluCaj, da je prav glede teh treh »vozlov« prišlo do najbolj ostrih nasprotij in do najveejih muk, vendar za pokojnega škofa ni moglo biti drugače. Spregovoril je tudi Piero Purini, ki je orisal kontekst, v katerega gre okviriti objavljena pričevanja (vseh je 27).Knjiga je na razpolago na sedežu Acli v Ul. sv. Frančiška 4/1 in na Korzu Italija (Librerie Paotine).
UMOR ■ SAMOMOR
Jutri najbiž obdukcija tmpel nesrečne dvojice
Po vsej verjetnosti bodo jutri obducirali trupli 68-letnega Romana Babicha in njegove prav toliko let stare žene Florie Franza, ki sta v petek sporazumno napravila konec svojemu življenju na lastnem domu v Ul. Cesca 19 v Trstu.Izvedbo obdukcije je odredil preiskovalni sodnik Milillo, Čeprav je resnici na ljubo ta primer umora-samomora s preiskovalnega vidika dokaj neproblematičen.
Dosedanje preiskave so potrdile dinamiko tragedije, kakor smo jo zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika. Babich je najprej ustrelil ženo v glavo in potem še sebe z beretto 34, ki jo je svoj Cas imel v dotaciji kot oboroženi čuvaj in ki jo je po upokojitvi zakonito obdržal. Potrjeno je tudi, da se je dvojica za usodni korak sporazumno odločila, in sicer zato, da bi napravila konec mučnemu življenju z boleznijo: ona je bila zaradi možganske kapi že dalj Časa delno hroma, on pa je pred nedavnim odkril, da boleha za rakom. To sta Romano Babich in Floria Franza tudi zapisala na listu papirja, ki sta ga pustila na mizi v kuhinji, kjer se je tragedija odigrala.
Kot delno novost pa lahko zabeležimo, da je do umora-samomora prišlo zagotovo dopoldne. To je potrdil zdravnik sodne medicine Fulvio Costantini-des po prvem temeljitejšem pregledu trupel. Zanimivo pa je, da obeh strelov ni v soseščini nihče slišal. MogoCe ju je zamenjal za pokanje petard. Kaj se je v resnici zgodilo, je odkrila šele hci nesrečnikov Clau-dia, ko se je okrog 18. ure vrnila domov s silvestrovanja na snegu skupno z možem in s sinom. Stanovala je v isti hiši kot starši, le v pritličju. Ko je šla v prvo nadstropje, da bi ju pozdravila, ju je našla mrtva v mlaki krvi.
Uspešna dejavnost Dijaškega doma S. Kosovel
Morda nekoliko utrujeni, a veselo razpo-	vestrovska družabnost ob zvokih glasbe-
loženi in nasmejani so se udeleženci zimo-	nikov Gustinčič in gospoda Derganca, ple-
vanja Dijaškega doma S. Kosovel včeraj pod	snem nastopu mladega para in duhovitemu
večer vrnili iz Kranjske gore, kjer so pod	napovedovanju glavnega pobudnika prazno-
skrbnim vodstvom vzgojitelja Toma Krašev-	vanja Borisa Mihaliča. Ob tej priložnosti so
ca preživeli nekaj Čudovitih dni v domu	udeleženci zbrati od srecolova in prostovolj-
Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Na	nih prispevkov več kot mitijon lir, Id so ga
meji pri Fernetičih so jih pričakati starši in	nameniti za finansiranje teCaja slovenskega
dijaškodomsko osebje, ki je novoletne potit-	jezika za študente iz Beneške Slovenije, ki
niče preživelo v domu	prebivajo v domu. TeCaj bo že tretji po vrsti
Čeprav slednjemu ni bilo dano, da bi se	in ga bo vodila Nastja Colja Udeleženci sil-
vesetilo snega, je kljub temu preživelo v	vestrovanja se ob tej priložnosti zahvaljujejo
prijetni in dokaj številni družbi prijeten	vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k
prehod iz starega v novo leto v domskih pro-	uspehu veCera, zlasti pa pekami Ota in frgo-
storih, kjer je potekala v veselem vzdušju sil-	vini Salvadanaio družine Olenik za darove.
PRVI KONCERT PRIHODNJO NEDELJO V ZGONISKEM CENTRU
Čez teden dni 4. revija kraških pihalnih godb
Letošnje prireditve se bo udeležilo kor devet sestavov
Revija kraških pihalnih godb postaja že prijetno tradicionalno sreCnje, saj se bodo letos že četrtič predstavili občinstvu pihalni orkestri in godbe iz zamejstva in iz Slovenije, in sicer od Goriškega Krasa, vse do Brega, in na slovenski strani meje iz Sežane, Komna in DivaCe. Revijo prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica, Glasbena šola iz Sežane in Kulturni center Srečka Kosovela. Tudi letos se bo revije udeležilo kar devet sestavov, zato so nositelji pobude na osnovi lanske izkušnje odločili, da bodo priredili tri koncerte; enovecerni koncert bi namreč bil tako za nastopajoče, kot tudi za publiko, prezahteven. Kljub znatnemu organizacijskemu naporu bodo koncerti potekali tako v zamejstvu kot tudi v Sloveniji, da bi potrdili skupni kulturni prostor. Tovrstna varjanta dovoljuje obenem posameznim pihalnim orkestrom, da predstavijo obsežnejši program, saj je cilj te pobude predvsem vredno-
tenje godbeniške dejavnosti. (Na sliki prizor z ene prejšnjih revij v zgo-niškem centra)
Prvi koncert bo v nedeljo, 11. t. m. ob 17.30 v zgoniškem športno kulturnem centru. Večer bodo otvorili godbeniki Pihalnega orkestra Breg -Dolina pod vodstvom Fiorenza Muscovija, sle-
dil bo nastop Pihalnega orkestra DivaCa pod vodstvom Darija Pobege, nato bodo pod taktirko Ser-gia Grattona zaigrali godbeniki Godbenega društva Nabrežina. Naslednja koncerta bosta v soboto 17. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici ter v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v Kulturnem
centru Srečka Kosovela v Sežani.
Posebna zahvala gre Zadružni kraški banki, ki je omogočila uresničitev zgoniškega koncerta. Vstop je mogoC samo z vabili, ki jih lahko dvignete pri okencih Zadružne kraške banke.
ZaZSKD Luana Grilanc
PROSVETNI DOM
Koncert
godbe
■
iz
Trebč
Danes ob 17. uri se bo v Prosvetnem domu na Opčinah predstavila s samostojnim koncertom godba na pihala Viktor Parma iz Trebe. Izvajala bo izbran program skladb predvsem iz novejše domače in svetovne zakladnice. Ansambel vodi že vec kot dvajset let zaslužni in strokovno priznani kapelnik Leadner Pegan. Na lanskem 17. tekmovanju Zveze slovenskih godb v Sežani, so si trebenski godbeniki v konkurenci 28 godb iz vse Slovenije in zamejstva priigrali Častno srebrno odbcje.
Današnji koncert bo mikaven z vidika koreografije, saj je dvorana okrašena kot je bila ob letošnjem uspešnem silvestrovanju po zamisli Ri-nalda Vremca. Po stenah je verodostojno prerisal stare gostinske zgradbe že pozabljenih »ušterij« in dal celotni zamisli udarniški naslov »Ued Obeliska do Staciona so ga žlunkale brez perdona«. Danes ste vabljeni vsi na veselo razvedrilo v Prosvetni dom na Opčinah, ne bo vam žal veselega glasbenega popoldneva.«
SPOROČILO KGS
Prošnje za prispevke gozdarskim podjetjem
Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da predvideva Deželni zakon št. 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju Kraške gorske skupnosti in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa.
Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do najveC 50 % dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40 % dopuščene investicije.
Prošnje na kolkova-nem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30. januarja 1998.
Za obrazce in eventualne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih Kraške gorske skupnosti v Se-sljanu št. 54/D.
Otroci in vzgojiteljice Slovenskih jasli Vam želijo nasmejano in brezskrbno ’98
REVIJE
a PRIREDITVE
Božična številka »Škrata«
Ko dobimo v roke glasilo »Škrat«, ki prinaša vedno lepo število Člankov, namenjenih vzgojiteljem, staršem in vsem ki se ukvarjajo s problematiko otrok in mladostnikov tako z vzgojno izobraževalnega vidika, kakor tudi z vidika pomoči psihično ah fizično prizadetim, nas vedno znova bogati in oplaja s svojo vsebino, ki nam ponuja bogato paleto zanimivih tem, predvsem pa nam približa svet potrebnih ter nas tako spodbuja k razmišljanju o problemih, ki so nam v današnjem vse manj občutljivem svetu včasih predaleč.
Radi ga preberemo, se ob posameznih prispevkih zamislimo, predvsem pa smo vedno na strani
vseh, ki v tem glasilu sodelujejo, prispevajo svoja mnenja in nasvete in skušajo tako pomagati vsem, ki so kakorkoli prizadeti, njihovim družinam, vsem ki se z njimi ukvarjajo, pa tudi naši javnosti, ki mora biti obveščena o tem, kar se dela in tudi konkretno opravlja za vse, ki so manj srečni od nas.
Zadnja številka »Škrata« je posvečena mislim na komaj preživete božične in novoletne praznike, pa tudi na finančne težave, s katerimi se glasilo srečuje, zaradi Cesar je moralo zgostiti izdajanje revije v dvojne številke, premostiti pa je moralo še druge težave.
Kljub vsemu pa ostaja vsebina ra-
vije bogata za vse, tudi za tiste, ki morda osebno ne doživljajo problemov družin z mladimi s posebnimi problemi.
Tako so objavljeni v zadnji številki članki arheologinje Katje Kju-der, slavistke prof. Nade Pertot, učiteljice in prostovoljke iz Gorice Tereze Srebrnic, filatelista Petra Suhadolca, numizmatika Andreja Ste-karja, etnologinje Tanje Tomažič iz Ljubljene, dr. Martine Tomori; pa naj omenimo še Stojana Jeleniča, ki je poskrbel za prepisovanje tekstov.
Tudi tokratna številka »Škrata« je torej bogata in zanimiva-in jo naši javnosti priporočamo.
Neva Lukeš
ŽUPNIJA DEVIN v sodelovanju z zboroma Fantje izpod Grmade in Dekliškim zborom Devin vabi na predstavo ŽIVETI, ŽIVETI JE SMISEL ČLOVEKA, božična razmišljanja in pesmi. Sodelujejo bazoviški pevski zbori. Predstava bo v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivanu danes, 4. januarja, ob 17. uri.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Z novoletnim koncertom godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe, pod taktirko Leandra Pegana, se bomo danes, 4. januarja 1998, ob 17. uri poslovili od starega do kosti izrabljenega leta in stopili poskočno v novo neo-madeževano leto 1998. Vabljeni ste vsi, ki ljubite ali ste potrebni pristnega domačega glasbeno-kulturnega navdiha!
ŽUPNIJA IZ MAVHINJ vabi na koncert božičnih pe-
smi, ki bo jutri, 5. januarja, ob 20. uri, v cerkvi Sv. Nikolaja v Mavhinjah. Sodelujejo: MePZ RdeCa zvezda iz Sa-leža, vokalna skupina Odmevi in cerkveni pevski zbor iz Zgonika.
KD SKALA iz Gropade
priredi v torek, 6. januarja, ob 17. uri, v Zadružnem domu v Gropadi BOŽIČNI KONCERT. Nastopajo domači pevski zbor Skala in MePZ Slovan s Padric ter recitatorji. Vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA na
Opčinah, MePZ sv. Jernej v sodelovanju s Slovensko prosveto vabijo na BOŽIČNI KONCERT zborov, ki delujejo na območju openske župnije v torek, 6. januarja ob 17. uri v openski cerkvi sv. Jerneja. Po nastopu posameznih zborov bodo združeni zbori pod vodstvom dirigenta, prof. Janka Bana ponovili kantato Matije Romea SLOVENSKI BOŽIC, ki so jo uspešno predstavili na letošnjem božičnem koncertu. Priložnostno misel bo podal Pavel Vidau. Vabljeni!
KRAŠKI OVČARJI igrajo v Oxis Pubu v sv. Križu, v Četrtek, 8. januarja, ob 21.30.
ŽUPNIJA BOLJUNEC IN MLADINSKI DOM vabita na božični koncert v soboto, 10. januarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Boljuncu. Koncert izvaja TRŽAŠKI OKTET, priložnostno misel ob zaključku božičnih praznikov pa bo podal dr. Drago Stoka.
BOŽIČNI KONCERT v Salezijanski cerkvi v Trstu v soboto, 10. januarja 1998, ob 17. uri. Nastopajo Aljoša Tavčar -ksilofon orgle, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, digitalni rog, Žerjal Aldo - glas.
^_________________IZLETI
CE SI ŽELIŠ privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah, 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176.
SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zveCer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega očeta
Albina Umka
SVOJCI
Barkovlje,
4. januarja 1998
Ob boleči izgubi našega dragega
Vittoria Umarija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam srčno stali ob strani in počastili njegov spomin, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
SVOJCI
Nabrežina, 4. januarja 1998
Ob boleči izgubi dragega Mitje Prešla izreka občuteno sožalje ženi Mikeli, sinu Marku in sorodnikom
TPK Sirena
Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje
Marku in družini prijatelji
t
Po dolgem trpljenju je podlegel kruti bolezni moj dragi ata
Giuseppe Pertot
(PINO)
Za vedno v mojem spominu
Hči Suzi z možem Elviom
Repen, Trst,
4. januarja 1998
V petek nas je zapustil naš dragi mož in oce
Giuseppe Pertot
Z ljubeznijo in hvaležnostjo žena Nada, sin Carlo, Marianne, Danijel, svak Franc in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 9. januarja 1998, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v župno cerkev pri Sv. Ivanu.
Zahvaljujemo se za nego in pozornost dr. Petru Franzi in Clemensu Bastianu Margoniju ter šolskim sestram pri Sv. Ivanu.
Namesto cvetja na grob darujte za Primorski dnevnik.
Trst, Stuttgart,
4. januarja 1998
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage mame in none
Tončke Kapun
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin
Miljeva, Maja in Kristjan
Prosek, 4. januarja 1998
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Giusta Košute
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Posebno zahvala dr. Lup inču in dr. Evi Zaghi.
SVOJCI
Križ, 4. januarja 1998
4.1.1994	4.1.1998
Jordan Busan
Ob 4. obletnici smrti se te z ljubeznijo spominjamo vsi, ki te imamo radi.
Stivan, 4. 1. 1998
V2PI - ANPI
vošči vsem svojim članom in prijateljem
srečno novo leto
it!JiPKi3.M ID1W3K1
u sodelovanju z zboroma
Fantje izpod Grmade in Dekliškim zborom Devin
vabi na predstavo
ŽIVETI, ŽIVETI JE SMISEL ČLOVEKA
božična razmišljanja in pesmi
sodelujejo bazoviški pevski zbori
Predstava bo v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu
danes, 4. januarja, ob 17. uri
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
4.	januarja 1998
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.48- Luna vzide ob 11.15 in zatone ob 23.33
Jutri, PONEDELJEK,
5.	januarja 1998
MILENA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11 stopinj, zraCni tlak 99 mb ustaljen, brezveterje, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodil se ni nihče.
UMRLI SO: 63-letni Do-menico Ravalico, 89-letna Margherita Sardos, 79-letni Carlo Coren, 71-letni Antonio Monteduro, 73-letni Giuseppe Torcello, 54-let-ni Oreste lung, 87-letna Fe-licita Sturmigh, 73-letna Vincenza Sardella, 73-let-na Maria Opatti, 95-letna Maria Scaramella, 90-letna Caterina Mauri, 81-letna Elisabetta Sancin, 95-letna Stefania Ferretto.
E I LEKARNE
Nedelja,
4. januarja 1998
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zo-rutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14 (tel. 631661), Largo S. Vardabasso 1 -ex Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZEEA
DENIS
SERVIS ANTEN TV - SAT
DIGITALNI TELE +7 +2+3
STIVAN
Tel. 040/208912
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Od ponedeljka,
5. do sobote,
10. januarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti (tel. 633080).
Torek,
6. januarja 1998
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti (tel. 633080).
OBČINSKI POKOJNINSKI SKLAD ZA URADNIKE SLUŽBE EGA PRI ACEGA Občina Trst - Upravljanje sklada
obvešCa sodelujoče, da bo Sklad nudil neposredno davčno pomoč vsem tistim, ki bodo izročili zahtevo po pomoči na obrazcu 730-6 (razdeljujejo jih v Pokojninskem uradu. Ul. Genova 6, soba 294, II. nadstropje, tel. 7793466) najkasneje do 15. januarja 1998
Sodelujoči, ki se bodo odločili za neposredno pomoč z nadomestno prijavo, bodo morali izpolnjene obrazce 730/98 izročiti zgoraj omenjenemu uradu najkasneje do 31. marca 1998. Urad je po zakonu dolžan samo preveriti formalno pravilnost prijave.
^ ’	Predsednik
(cdl Arnaldo ROSSI)
Film z največ obiskovalci na božič in novo leto
KINO ARISTON -TRST
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 15.00, 17.30,
20.00,	22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean Jacques An-naud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La seconda guerra civile americana«, r. Joe Dante.
EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II matrimonio del mio mi-gliore amico«, i. J. Roberts.
NAZIONALE 1 - 15.40, 17.40, 19.55, 22.15 »007 - II domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan.
NAZIONALE 2 - 15.00, 16.30, 18.15 20.00, 22.00 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 3-15.45,
18.00,	20.15, 22.30 »L’awo-cato del diavolo«, i Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 4-15.45,
17.15,	18.50, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Pultima cata-strofe«, i. Rovvan Atkinson.
MIGNON - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »A spasso nel tempo - L’awentura conti-nua«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Al do, Gio-vanni, Giacomo.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Fuochi d’arti-ficio«, r. Leonardo Pierac-cioni, i. M. Ceccherini, C. Gerini.
^3 OBVESTILA
KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo od 9. januarja do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
KRUT sporoča, da bo pisarna zaprta do vključno 6. januarja 1998.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešCa, da bo pisarna zaprta do vključno 6. januarja 1998.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA priredi 6. januarja koledovanje. Zbirališče ob 11. uri pri cerkvi sv. Roka v Križu. Pridružite se nam!
TUDI LETOS je v na-brežinski župnijski dvorani BOŽIČNA RAZSTAVA jaslic iz domačih in daljnih krajev, izdelkov in slik mladine in priznanih ustvarjalcev (Doljak, Raza, Černe, Lupine, Martelani); sodelujeta še srednji šoli s Proseka in iz Komna. Razstava je odprta vsak dan do 6. januarja, od 15.30 do 19. ure. Vabljeni!
SEKCIJA VZPI-ANPI BorSt-Zabrežec vabi v soboto, 10. januarja, ob 20.30, v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob obletnici padlih v bunkerju. Sodelujejo: GOS F. Venturini Boljunec-Boršt, MePZ Slovenec-Sla-vec. Priložnostni govor: Jože Koren.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 10. januarja, ob 18.30, na večer z naslovom SHALOM, IZRAEL! Gostja veCera bo Terezika Srebrnic, ki bo ob prikazu diapozitiv pripovedovala o svojih izkušnjah pri prostovoljnem delu s prizadetimi otroki v Izraelu in o svojem doživljanju te očarljive dežele. Pridite v velikem številu!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
vabi na ogled razstave BOŽIČNA SKRIVNOST, ki je odprta v novem župnijskem domu Andrej Zink (Proseška ulica 24, tik ob cerkvi). Razstavljajo domači likovni ustvarjalci in uCenci osnovne in nižje srednje Sole z Opčin. Na razstavi si lahko ogledate tudi izdelke otrok državnega otroškega vrtca iz Boršta. Razstava je ob delavnikih odprta od 10. do 12. in od 17. od 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 12. ure.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo 5. in 7. januarja na sedežu kluba, Proseska ulica 131 na Opčinah, od 19. do 21. ure.
Loterijo____________3. januarja 1993
BARI	72	75	25	50	59
CAGLIARI	32	77	64	74	36
FIRENCE	29	17	6	48	54
GENOVA	57	50	81	5	65
MILANO	90	53	48	12	27
NEAPELJ	29	82	70	72	76
PALERMO	2	40	29	54	7
RIM	36	48	67	28	61
TURIN	82	1	7	88	77
BENETKE	71	28	14	66	26
Nagradni sklad	2.953.350.991 lir
Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 5.295.797.362 lir 6 dobitnikov s 5 točkami	123.056.300 lir
705 dobitnikov s 4 točkami	1.047.200 lir
28.320 dobitnikov s 3 točkami	26.000 lir
Danes praznuje v Sa-matorci naša draga mama in nona
Marica
70. rojstni dan!
Se mnogo lepih in zdravih let ji voščijo hčerki Silvana in Jadrana z družinama, posebno pa vnuki Elena, Monika, Aleksander in Petra ŽIVIJO NONA!
A-bra, bra,... ham, ham, ham Danes je tu Abraham.
Maj, Maj, Maj,... da, da, da srečala ga je
Majda
Pi, Pi, Pl,... PAN, pan, pan,
Fa, Fa, FA, ...CFUN, chin, chin, SreCno, zdravo in Cin, cin.
Babe in vsi od STU LEDI
Danes je v bližini Domja sreCal Abrahama tudi
Aleš Mikol
Se mnogo srečnih let v družinskem krogu ter v veseli družbi prijateljev mu vošči
KD Fran Venturini
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešCa udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan
sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu decembra ’97 in januarja '98 vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseCi vrnitev priimka v izvirno obliko.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI
je na voljo pesniška zbirka Igorja Gherdola POESIE BIZZARRE.
SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji pri: odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. Sv. Frančiška in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem Času.
H ČESTITKE
Jutri moja draga sestra MILA visoki jubilej slavi. Naj ji Bog zdravja podeli dokler živi, ji sestra Marta želi!
B SOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG »Žige Zoisa« sporoča, da bo tajništvo jutri, 5. 1. 1998 zaprto.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, ul. Car-ducci 8, bo ob priliki novoletnih praznikov zaprt do vključno 6. januarja 1998.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
obvešCa, da bo informativni sestanek za starse bodočih šoloobveznih otrok v petek, 9. januarja, ob 16. uri, v prostorih OS Virgila SCeka v Nabrežini.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Kati-nari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barko vij ah (tel. 43015), na skupni informativni sestanek, ki bo v prostorih OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v torek, 13. januarja 1998, ob 17. uri.
Vpisovanje v 1. razred navedenih osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju bomo sprejemali do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešCa, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA od
7.	do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, Četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Voran-ca - Dolina, 419.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Jakobu obvešCa, da bodo informativni sestanki za starše Šoloobveznih otrok v sredo,
8.	januarja 1998, ob 15. uri, v vrtcu v Skednju, ob 16. uri v vrtcu pri Sv. Ani ter v ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 16. uri v vrtcu pri Sv. Jakobu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih Šolah in vrtcih v zvezi z vpisom uCencev v
l.	razred osnovne Sole oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Dolini, 12. t. m. ob 15.30; v Miljah, 12. t. m. ob 16. uri; v Ric-manjih, 13. t. m. ob 16.15; v Mackoljah, 14. t. m. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.30; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30. OSNOVNE SOLE: V. Venturini - Bolju-nec-BorSt-Pesek, 7. t. m. ob 16.15; P. Voranc - Dolina,
9.	t. m. ob 17. uri; M. Sam-sa-I. T. Zamejski - Ric-manje-Domjo, 12. t. m. ob 17. uri; v Mackoljah, 12. t.
m.	ob 13. uri; A. Bubnič -Milje, 12. t. m. ob 16.15.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obveSCa, da se pričenjajo 9. t.m. novi tečaji latinsko-ameriških in karibskih plesov pod vodstvom Vesne in Branka. Za informacije tel. št. 040/299989.
NAMEN IMAMO povečati in popestriti prodajno dejavnost v Gorici. Zato iščemo dve mladi osebi
GeC TOURS priporoča:
ATOMSKE toplice
Privoščite si WEEK-END zdravega počitka, miru in naravnih biserov! Cena: 189.000 lit Vključuje: 2 polna penziona, turistično takso, kopanje v toplicah
TO NI VSE! tel. 0038666-549588
(tudi zakonski par) za prevzem družabnega deleža pri že uveljavljeni trgovski dejavnosti (tablica St. 14 -električni materiali in gospodinjski aparati). Zaželjeno je znanje slovenščine. Na voljo smo za podrobnejša pojasnila. Zainteresirani naj pokličejo na tel. (0481) 534289. Dogovorili se bomo za sestanek.
ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 040/228547.
PRODAMO Čistokrvne mladice samojede. Kdor jih želi, se lahko oglasi na tel. št. 040/228006.
V CENTRU OPČIN oddam prostor primeren za ambulanto ali urad. Tel. 211697.
SMUČARSKE ČEVLJE
znamke Koflach 747 SC št. 46, uporabljeni le trikrat, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/299869 po 20. uri.
PODJETJE IMPORT EX-PORT zaposli part-time izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in ita-lijašCine. Pisne ponude s kratkim curriculum vitae poslati na Uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Uradnica«.
OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik 71.
PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak, Brisce 3.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-sticno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
FPo-
P—bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Naselje sv. Sergija - Ul. Forti SHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik - drz.c. 202
1P
Trg Valmaura Miramarski drev. 9 Devin-NabreZina - drž.c. 14
ERG
Ul. F. Severa 2/7 Nabrežje R. Sauro 14
API
Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip)
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM
od ponedeljka do sobote od
10. do 15
ure
PROMET / PRIHODNJr TEDEN NOVA UREDITEV
GORICA / V POKRAJINSKIH MUZEJIH
DIJAŠKI DOM / A. DEVETAK
Postajališče za avtobuse nared
Prostor so si v zadnjih tednih prisvojili avtomobilisti- Je spet pričakovati proteste?
Fotorazstava o vilah v Gorici odprta do 31 .t.
Pripravil jo je krožek CIPI
Končno priznanje pomembne vloge naše ustanove
Spodbuda za nadaljnje delo
Na občini so tokrat držali besedo in kot kaže, v obljubljenem roku poskrbeli za prvi poseg na avtobusnem parkirišču v Manzonije-vi ulici. Odstranili so lopo, ki je ogrožala varnost potnikov, zaradi Cesar je bilo v preteklosti veliko polemik in je tudi padla odločitev, da se postajališče. Čeprav začasno, preseli. Poskrbeli so tudi za namestitev nove asfaltne prevleke. Nekaj bodo, kot kaže, postorili še v prihodnjih dneh.
2e v prihodnjem tednu naj bi bil prostor za silo urejen ter izstopanje in vstopanje dijakov kolikor toliko varno. Zupan je namreč že pred dnevi, o Čemer smo tudi poročali, izdal ukaz o prepovedi parkiranja osebnih vozil na ploščadi v Manzonijevi ulici, namenjeni avtobusnemu postajališča ter ukaz o spremembah v prometni ureditvi na ožjem območju. Vsi ti ukrepi bodo zaceli
veljati ob namestitvi prometnih znakov, zgleda, da že v sredo. Avtomobilisti, ki so v zadnjih tednih na ploščadi v Manzonijevi
ulici imeli brezplačno parlkirišCe, bodo prisiljeni v iskanje drugačnih rešitev. (Foto Bum-baca - postajališče v Manzonijevi ulici).
Dokaj pestra je razstavna dejavnost na Goriškem ob prehodu iz starega v novo leto. Uprava pokrajinskih muzejev na gradu sporoča, da bo fotografska razstava o goriških vilah - odprli so jo ob priložnosti predstavitve istoimenske publikacije -odprta še do konca januarja. Razstavo so postavili člani fotografskega krožka CIFI, ki so sodelovali tudi pri pripravi publikacije. Člani krožka pripravljajo v torek, 6. t.m. ob 11. uri, v pokrajinskem muzeju, tudi strokovno srečanje o fotografiranju arhitekturnih znamenitosti.
Ob ogledu fotografske razstave o podobah "stare” Gorice, si obiskovalci lahko še zmeraj
(odprta bo do 25. januarja) ogledajo tudi razstavo gotskega kiparstva na Goriškem "Sakralna znamenja”, v grajskih prostorih.
Zanimiva je tudi razstava francoskih zemljevidov, starih tiskov, tudi slovenskih, in nasploh kartografije, ke je še do 18. januarja odprta v palači Locatelli v Krminu (palača županstva). Urnik ogleda je vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure in od 14.30 do 19.30.
V Kulturnem domu je odprta skupinska fotografska razstava Skupine 75, v Art galeriji pa do 10. t.m. razstavlja Pavel Medvešček.
ŠTANDREŽ / TE2KO JE BIL RANJEN V NESREČI 29. DECEMBRA
Včeraj je umri tudi Daniele
V videmski bolnišnici je včeraj umrl 34-let-ni Daniele Danielis iz
Standreža. Poškodbe, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v ponedeljek zvečer na Tržaški cesti, so bile prehude. Prizadevanja zdravnikov najprej v goriški bolnišnici, nato pa v videmski, kamor so ga prepeljali v sredo popoldne, so bila brezuspešna. V isti nesreči je izgubil življenje 44-letni Jordan Lutman, prav tako iz Standreža, ki je bil menda za volanom avtomobila s katerim sta se peljala proti Gorici.
Nesreča se je zgodila zgodila okrog 19. ure
na začetku nadvoza na Tržaški cesti, v bližini letališča. Medtem ko je Lutman umrl na kraju nesreče, so reševalci težko poškodovanega Danielisa prepeljali v bolnišnico v Gorici. Na Silvestrovo so se odločili za premestitev v Videm, vendar pa so bila vsa prizadevanja zdravnikov, da bi mu rešili življenje, zaman.
Daniele Danielis se je ukvarjal s trgovino in prevozništvom, v Stan-drežu, kjer si je ustvaril družino, pa je bil aktiven pri športnem društvu Juventina. Ze vrsto
let je pomagal pri društvu, v zadnjem mandatu pa je sprejel tudi mesto odbornika in odgovarjal za dejavnost v mladinskih ekipah.
Zapušča ženo Barbaro in petletnega sina Nicolasa. Pogrešali ga bodo svojci, oCe in mama, ki živita v Steverja-nu in sestri.Pogrešali ga bodo številni prijatelji in igralci pri nogometnem društvu Juventina.
Svojci so privolili v presaditev organov, kar so v videmski bolnišnici že tudi opravili.
Datum pogreba še ni
Leto, ki je za nami je pomenilo leto težkih preizkušenj za manjšinj-sko skupnost in ustanove, ki delujejo znotraj te skupnosti. Prav ob izteku pa smo bili s strani Dežele vendarle deležni določenega priznanja. To še ne pomeni, da so bila rešena vsa vprašanja, da v letu 1998 ne bo novih ali starih težav. Se zmeraj se bo treba boriti za preživetje, vendar bo to prizadevanje v nekoliko drugačnih okoliščinah.
Deželni svet je namreč v proračun za leto 1998, ki so ga odobrili tik pred koncem lanskega leta, vključil tudi državni prispevek ta slovensko manjšino v znesku osmih milijard lir. Novost je v tem, da so nekatere ustanove, ki bodo prejele prispevek iz tega naslova, javno evidentirane. Prvič sta omenjena dijaška domova v Trstu in Gorici.
Predsednica Združenja dijaški dom "Simon Gregorčič” v Gorici, Aleksandra Devetak takole ocenjuje sklep. "Predvsem bi rada poudarila, da nam taka odločitev daje neko gotovost glede financiranja delovanja. Laže in lahko tudi srednjeročno bomo načrtovali našo dejavnost, kar ob stalnih finančnih težavah s katerimi smo se in se še zmeraj spopadamo, ni bilo mogoCe. Finančni aspekt je pomemben, vendar pa v sklepu Dežele vidimo tudi priznanje specifične vloge naše ustanove.”
Ta specifična vloga se kaže predvsem v naglem
Danes v Štandrežu pohod "Baklada za smehljaj” Sodelujejo vaška društva
V Štandrežu bo danes, na pobudo rajonskega sveta, solidarnostni pohod "Baklada za smehljaj”. K pobudi so pristopili tudi župnija, PD Standrež, KD O. Zupančič, OK Val, BK Mak, KD Silec ter SD Juventina. Udeleženci se bodo zbrali na trgu pred cerkvijo, od koder se bodo ob 17. uri odpravili na približno 4 kilometre dolg pohod z lučkami. Člani KD Silec napovedujejo, da se bodo pobudi pridružili na svojstven način, tako, da bodo ponovili nedeljski spust s kajaki po SoCi, od Gorice do mosta državne ceste št. 56. Izkupiček prireditve bodo namenili združenju AGMEN, ki se ukvarja z raziskovanjem, zdravljenjem in nudenjem pomoti otrokom obolelim za rakom. Baklado bodo izvedli ob vsakem vremenu.
PD PODGORA
BOŽIČNI KONCERT
»SLAVA BOGU NA VIŠAVAH«
(Božične pesmi slovenskih skladateljev in pesnikov) Nastopajo:
M1PZ VRH SV. MIHAELA - Vrh sv. Mihaela MePZ PODGORA - Podgora MoPS AKORD - Podgora Recitatorji Dramske skupine PD PODGORA
Na orgle spremlja: Dalia Vodice
TOREK, 6. JANUARJA 1998, OR 17. URI CERKEV SV. JUSTA MUCENCA VPODGORI
KULTURNI DOM / V SODELOVANJU MED SZ DOM IN ZSKD
Nad osemdeset mladih nastopilo na akademiji ŠZ Dom Mladi telovadci se bodo spet predstavili 15. januarja
Športno združenje Dom - sekcija za SRG in ZSKD sta pred prazniki (19. decembra) pripravila telovadno in plesno akademijo. V telovadnici Kulturnega doma je nastopilo nad osemdeset elanov obeh društev, oziroma skupin in predstavilo zanimiv spored v trinajstih točkah. Gojenci, od najmlajših, ki obiskujejo športni vrtec, do ritmicark in orodnih telovadcev so prikazali, kaj so se naučili v približno treh mesecih od začetka nove sezone. Prav tako so se pošteno potrudile plesalke skupine Show dance, ki deluje v okviru ZSKD.
Pravzaprav velja povedati, da so se za uspeh akademije, zares skrbno pripravile tudi mamice, ki so ob zaključku dobro obiskane prireditve pripravile za vse odlično pogostitev.
Sicer pa so mladi telovadci v decembru pripra-
vili kar dva nastopa. Ne gre namreC pozabiti na Miklavžkovo akademijo v začetku decembra. Že zdaj pa lahko napovemo tudi nov nastop, ki bo prav kmalu, že 15. januarja v Kulturnem do-
mu z naslovom Gym show.
S prikazom skupinskih vaj bodo nastopili, poleg Domovcev še elani telovadnih skupin iz Nove Gorice in Gorice. Prireditev bo ob 16. uri v te-
lovadnici Kulturnega doma.
Na sliki - foto Bumba-ca - telovadci SZ Dom na akademiji 19. decembra. Spreten je bil tudi fotograf, ki je telovadca ujel dobesedno med poletom.
porastu števila gojencev med šolskim letom, pa tudi v velikem zanimanju za paket dejavnosti v počitniškem obdobju.
Prizadevanja za ustrezno priznanje vloge Združenja dijaški dom so bila dolgotrajna. KonCno pa so na Deželi le naleteli na sogovornika, ki zna prisluhniti.
"Pomembno je tudi, da je bilo glede sklepa doseženo precejšnje soglasje. Ob takem pristopu Dežele bomo še pospešili naše delovanje . Rada pa bi se javno zahvalila odborniku Degras-siju in podpredsedniku deželnega sveta Budinu, ki sta si v tej smeri, javnega priznanja vloge naše ustanove namreč, zelo prizadevala”.
(Ne)smisel
ukinitve
pokrajin
Kakšen smisel ima predlog predlog, ki so ga podpisali nekateri deželni svetovalci glede odprave pokrajin? Tako vprašanje postavlja Silvino Poletto, dolgoletni pokrajinski svetovalec, sicer pa ugleden predstavnik DSL na Goriškem, ki se s predlagano ukinitvijo ne strinja. Ob tem navaja nekatere ugotovitve, ki se sicer nanašajo na drugo stvarnost. Tako je G. Mi-glio, ki je veljal za ideologa SL ob obisku na Južnem Tirolskem ocenil kot pozitivno izkušnjo delovanje dveh avtonomnih pokrajin. Torej ni razloga, da bi te institucije ukinjali.
Predlog o odpravi pokrajin naj bi bil, po Polettovem mnenju, tudi v nasprotju z navedbo v zakonu, ki pravi, ” da je ureditev krajevne samouprave stvar proste odločitve ustanov, ki to samoupravo izvajajo”. Predlog za ukinitev pokrajin naj bi pomenil poskus avtoritativnega posega v specifično področje. Ob tem Poletto navaja negativno izkušnjo iz obdobja fašizma, ko je bila z odlokom ukinjena Goriška pokrajina, številne manjše občine itd. Predlog o ukinitvi bi najbrC sprožil vrsto pomislekov med prebivalstvom.
Ob koncu Poletto postavlja vprašanje, zakaj predlog ni bil predložen v Času, ko so Goriško pokrajino upravljali predstavniki Severne Lige. Predlog je namreC, poleg drugih, podpisalo kar nekaj deželnih svetovalcev tega gibanja.
NOVO / PRAZNIČNA ŠTEVILKA ČASOPISA ISONZO-SOCA
DOBROVO
El ČRPALKE
Pretrgane sanje Gorice v bodočnosti/preteklosti
Tudi tokrat niz zanimivih člankov o dogajanju v goriškem prostoru - Intervju z nekdanjim koprskim županom A. Jurijem
Pred prazniki je izšla "jesenska” številka časopisa Isonzo-Soča. Lahko bi rekli, da gre za "praznično” številko. Zaradi vsebine namreč, saj objavlja niz zanimivih prispevkov, ki (bi) morali zanimati bralce tako na tej, kakor na drugi strani meje.
Naslovnica vrača bralca za stoletje nazaj, v čas pred prvo svetovno vojno, ko je bila Gorica pomembno kulturno in gospodarsko središče, center, ki naj bi se v naslednjih desetletjih, sočasno z razvojem tehnike, zlasti na področju komunikacij in prometnih zvez, nadalje razvijal v mednarodno križišče. Tako vizijo (so bile samo sanje?) razvoja mesta ob Soči, po kateri plujejo velike in najrazličnejše ladje, ga s svetom povezujejo železnice (Solkanski most), letala, v mestu pa vozijo električni tramvaji, avtomobili, motorji pa tudi kolesarji, so nekateri takratni oblikovalci (A. Gaberšček,
Jerkič) predstavili tudi na razglednicah. Sanje o Gorici v bodočnosti je travmatično in za osemdeset let pretrgala prva svetovna vojna, za njo pa druga.
Časopis Soča si že od vsega začetka prizadeva
za rekonstrukcijo enotnega Goriškega prostora. Tudi najnovejša številka prinaša niz člankov ki obravnavajo različne vidike življenja na meji oziroma ob meji, vključno z vprašanjem sožitja/sobivanja različnih skupnosti.
Posebej zanimiv je pogovor z nekdanjim koprskim županom in članom slovenskega parlamenta Aureliom Jurijem, ki zelo podrobno analizira trenutno stanje italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. O narodnosti, ideologijah, kulturi in kulturah piše znani bosanski kulturni delavec in pisatelj Predrag Mat-vejevič. O odstranjevanju zidov in mrež ter miselnih pregrad pa tudi o usihajočem kulturnem sodelovanju med Gorico in Novo Gorico pišejo
Antonino Barba, Sergij Pelhan in Tomaž Beltram, medtem ko se Da-rio Stasi posveča (ponovnemu) odkrivanju Korna, od njegovega izvira do izliva v Sočo. Opis dopolnjujejo številne (stare) fotografije in načrt mesta Gorice iz leta 1884. Zgodovinar Lucio Fabi piše o zadnjih dneh druge svetovne vojne v Gorici, Carlo Michelutti pa obravnava polom italijanske armade na Soški fronti oktobra leta 1917. V sklepnem delu 27. številke "časopisa na meji” lahko preberemo še niz drugih krajših člankov z različnih področij pa tudi črtico "Agnolotti” v furlanščini, izpod peresa Paola Viole.
Na sliki- reprodukcija v časopisu objavljene razglednice, ki jo je izdal znani založnik A. Gaberšček.
Razstava
grafik
Toneta
Kralja
Na gradu Dobrovo je do aprila odprta priložnostna razstava z naslovom “Grafike Toneta Kralja. Med mladostjo in zrelostjo”. Tega slovenskega umetnika, ki je bil rojen leta 1905 v Zagorici pri Dobrepoljah, umrl leta 1975 v Ljubljani, skoraj ni potrebno širše predstavljati, saj je na Primorskem postal znan s poslikavo nad 40 cerkva, segajočih od Triglava na severu do Istre na jugu. Kraljev opus je obsežen tako glede števila ustvarjenih del kot tudi glede uporabe različnih tehnik in upodabljanja raznolike snovi. Gojil je olje, grafiko, risbo, prav tako kiparstvo, knjižno opremo, ilustracijo in notranjo opremo.
Razstavljena so vsa iz fonda Goriškega muzeja, ki temu umetniku, na Primorskem skoraj udomačenem, že več desetletij posveča posebno pozornost. Izbor razstavljenih del se omejuje na dve časovni obdobji, mladostna 20. leta in zrela 50. leta tega stoletja, tako da so že na prvi pogled vidne razlike, pa tudi stalnice. Toneta Kralja je že v času študija na praški akademiji zamikala religiozna motivika, poglobil pa se je tudi v bivanjske probleme človeštva. Skozi celo življenje je razodeval socialni čut, saj je globoko čutil s ponižanimi, zelo rad pa se je tudi zagledal v svoj mladostni svet kmečke idilike, razpete med napori in veseljem. To izpričuje tudi lesorezni ciklus “Zemlja”, razstavljen na Dobrovem.
Razstava bo na ogled do aprila 1998 po naslednjem umiku: vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih je zaprta.
NOVICE
Finančna uprava: jutri pisna preizkušnja natečaja
Finančna uprava obvešča, da bodo jutri, 5. januarja 1998 opravili pisni del natečaja za 915 mest uradnika v finančni službi (6. stopnja kv. lestvice). Zaradi zelo visokega števila prošenj, bodo natečaj izvedb v dveh delih. Od 8.30 do 10. ure bodo dovob-li vstop kandidatom s priimkom od A do K, od 13.30 do 15. ure pa za kandidate s priimkom od L do Z. Preizkus znanja bo v dopoldanskem turnusu ob 11. uri, v popoldanskem pa ob 16. uri. Kandida-b se morajo predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom in opremljeni s kemičnim svinčnikom, ki piše v črni barvi. Za rešitev naloge bodo imek na razpolago 50 minut. Preizkušnja bo potekala v prostorih zavoda “Fermi” ul. Diaz 20.
Danes novoletna akcija Kraških krtov
GORICA / PET LET PO POŽARU
Kraški krti prirejajo danes novoletno akcijo odpiranja novih jam. Ne glede na vremenske razmere, se bodo že zjutraj zbrab pri jamarskem domu, od koder se bodo odpravik na ekskurzije. Kopali bodo na različnih krajih, saj so nove in še neodkrite votline evidentirali že pred časom in jih seveda pustih nalašč za današnjo priložnost. Sicer pa ni strahu, da bi na krasu zmanjkalo jam in brezen, saj je ta pokrajina kot rešeto. Jamarji so doslej odkrili le delček podzemnega sveta. Ob današnji novoletni akciji, ki se je bodo predvidoma udeležbi tudi jamarji iz Slovenije in Koroške voščimo Kraškim krtom veliko uspeha. Kogar zanima potek današnje akcije naj se dopoldne odpravi, svetujemo da peš, do jamarskega doma na Vrhu.
Šahovski krožek odpira vrata na stežaj
Šahovski krožek v Gorici ima sedež v uhci Cipriani št. 65 (poleg šole Ungaretti). Odprt je ob torkih, četrtkih in petkih od 17.30 do 19. ure in ob petkih tudi od 20. do 23. ure. S tem žebjo omogočiti, piše v kratkem sporočilu krožka, vsem, ki se zanimajo za šah ali ki bi se s to dejavnostjo radi seznanili, možnost sodelovanja oziroma obiska sedeža, kjer je na razpolago tudi bogata knjižnica.
Priložnostna zaposlitev za upokojence v Gorici
Občinska uprava namerava priložnostno zaposliti starejše občane (upokojence) in to za opravljanje nadzora pred osnovnimi in srednjimi šolami. Prosilci, ki jih opravljanje te naloge zanima, naj čim-prej vložijo pisno prošnjo. Interesenti morajo biti starejši od 55 oziroma 60 let, ne smejo pa biti starejši od 75 let. Podrobnejša pojasnila nudijo na poveljstvu mestnih redarjev, vsak delavnik v dopoldanskem času.
Villa Frommer pa kar razpada
Morda bi se dalo stavbo preurediti v študentski dom!
Pred petimi leti - 2. januarja 1993 - v mrzlem in vetrovnem popoldnevu je zagorelo v ostrešnem delu ville Frommer na Svetogorski ulici 61. Stanovalce so morali izseliti. Mnogi so upali, da se bodo čez čas lahko vr-
nili v prejšnje stanovanje. Zal je po petih letih upanje povsem splahnelo. Pogorišče je ostalo pogorišče, v poslopje brez strehe vdira voda in uničuje, kar je ostalo od ognja. Lastnik nepremičnine je Coroni-
nijev sklad. Kaj ko bi stavbo obnovili in jo namenili za študentski dom, ali pa za sedež ustanove, ki naj bi se ukvarjala z ekologijo in načrtovanjem prostora? (Foto Bumbaca - Villa Frommer danes).
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL -Trg Municipio 20 AGIP -
Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA
ESSO - Most na Birši
TR2IC
AGIP -
Ul.Valentinis 65
MONTESHELL -
Drev. S. Marco 82/A
IP - Ul. IV Novembra
ROMANS
AGIP - Ul. Aquileia
ŠKOCJAN
ESSO - Trg Liberta
STARANCAN
ERG-
Trg Repubblike 2 KRMIN AGIP -
Drevored Ven. Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. ni Armata 58
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine za obdobje od 25. decembra 1997 do 2. januarja 1998.
RODILA STA SE: Mi-chele Tosatto in Marco Profeta.
UMRLI SO: 73-letni upokojenec Giuseppe Ga-va, 90-letna upokojenka Elvira Marega vd. Marin, 84-letna upokojenka Maria Zanetti vd. Picech, 85-letna upokojenka Argia Palocci por. Aglitti, 74-letni upokojenec Umber-to Osimani, 85-letni upokojenec Americo D‘Angelo,	74-letni
upokojenec Arturo Sclau-nich, 83-letni upokojenec Girolamo Variola, 78-let-ni upokojenec Narciso Pelos, 44-letni avtoprevoznik Jordan Lutman, 89-letna upokojenka Maria Rovtar vd. Musina, 81-letna upokojenka Maria Brumat vd. Corsi, 86-letna upokojenka Bruna Slabile.
POROČILI SO SE: delavec Pierpaolo Pischiut-ta in uslužbenka Luana Visintin, podčastnik letalstva Massimibano Furlani in delavka Eliana Braidot.
OKLICI: Luigi Carni-cella in Maria Laura Sa-les.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU v Gorici je odprta skupinska fotografska razstava članov fotokluba Skupina 75. Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter v večernem času ob prireditvah v domu.
V	GALERIJI ARS v Gorici je do 10. januarja 1998 na ogled razstava slikarja Pavleta Medveščka. Ogled po urniku Katoliške knjigarne.
NA GORIŠKEM GRADU je do 25. januarja odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem.
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
"Z3 OBVESTILA
URADI KMEČKE ZVEZE, ZSSDI, SKGZ in ZSKD
v ul. Malta 2 bodo zaprti do vključno 6. januarja 98.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da interesenti lahko na sedežu ob sredah od 10. do 11. naročijo fotografije s silvestrovanja. Poskrbite čimprej!
POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNISTVO
obvešča kmetovalce, ki so utrpeli škodo ob vremenski ujmi 20. julija letos, da zapade rok za vlaganje prošenj za priznanje ugodnosti in olajšav v smislu zakona št. 185/1992 in kasnejših dopolnitev, dne 8. januarja 1998.
PRISPEVKI
Judita Koršič daruje 100 tisoč lir za zbor števerjan-skih in podgorskih pevcev.
V spomin na moža Avgusta in sina Sava daruje Zora Valentič vd. Sfiligoj ob svoji devetdesetletnici 100 tisoč Ib za Sklad Mitja Cuk.
B____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 dvotedensko letovanje na Kanarskih otokih, po zelo ugodnih pogojih. Letovanje bo, če se doseže minimalno število prijav. Društvo ima opcijo do 7. januarja 1998. Informacije in prijave na sedežu društva in pri odbornikih. Društvo opozarja na skorajšnji potek roka.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 15.00-
17.30-	20.00-22.30»Sette anni in Tibet«. Rež. Jean-Jacques Annaud, igra Brad Piti.
VITTORIA 3 15.00-16.30: Hercules; 18.15-
20.30-	22.40»007: il domani non muore mai«. I. Pierce Brosnan.
CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »A spasso nel tempo n. 2 - L’awentura continua«. M.Boldi in C. De Sica.
TRZIC
COMUNALE 15.00-
17.30-	20.00-22.30»Sette anni in Tibet«.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V nrvRin
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Jutri: 10.00, Ermando Clemente, iz bolnišnice sv. Justa v Ronke; 10.30, Štefanija Frančeškin vdova Peric, iz splošne bolnišnice; 12.45, Giovanni Perissin iz bolnišnice sv. Justa; 13.15, Lina Baldassi, iz splošne bolnišnice.
Predsednik SD Juventi-na, člani odbora in igralci se z žalostjo v srcih spominjajo Danieleja in izrekajo ženi Barbari, sinčku Nicolasu in svojcem iskreno sožalje.
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Nedelja, 4. januarja 1998
Od Bangkoka in Saigona do Siamskega zaliva
Naše prvo in seveda najdaljše in tudi najdražje potovanje je letos namenjeno jugovzhodni Aziji. Na tri-najstdnevnem potovanju bomo obiskali Tajsko in Vietnam. Organizirano je tako, da bo del potovanja namenjen ogledom, drugi del pa sončenju in kopanju v vodah Indijskega oceana. Tudi tokrat bo naš postanek v Bangkoku, glavnem mestu Tajske, vendar le toliko, da si ponovno ali nanovo ogledamo njegove znamenitosti, ki jih prav gotovo ni malo. Naslednji cilj potovanja bo Ho Chi Minh ali Saigon, glavno mesto južnega Vietnama, ki je komaj pred nekaj leti odprl vrata tujim turistom.
Na koncu pa je predvidena še sprostitev na plaži Siamskega zaliva ali na otoku v Bengalskem morju, kar bo odvisno od števila prijavljenih bralcev.
Potovanje bo od nedelje 15. do petka 27. februarja in bo potekalo takole:
1.	dan
Zborno mesto na letališču v
Ronkah in polet za Rim.
Prehod na mednarodno letališče in pod večer polet letala tajske družbe Thai Airways. Vožnja traja kakih 10 ur, med njo pa bodo servirani topli obroki in pijača. Povedati je treba, da velja Thai Airways za enega najboljših letalskih prevoznikov na svetu. Prenočevanje v letalu.
2.	dan
Zajtrk v letalu in prihod v Bangkok. Po ureditvi mejnih formalnosti prevoz v hotel »Empress«
(3 zvezdice) in namestitev v dvoposteljnih sobah s sanitarijami, klimatsko napravo, barvnim televizorjem in minibarom. Po počitku - v prvih popoldanskih urah - ogled mesta z lokalnim vodnikom. Med drugim bomo videli palače in razkošne templje, med njimi Wat Po s 46 m dolgim in 15 m visokim kipom Bude, ki ga sproti krasijo z zlatimi lističi. Večerja bo v restavraciji »Baan Thai«, kjer nam bodo ob glasbi in plesu ljubkih deklet servirali pravo tajsko večerjo. Povratek v hotel in prenočevanje.
3.	dan
Po ameriškem zajtrku v hotelu obisk plavajoče tržnice Damnerssaduak, ene največjih atrakcij tajske prestolnice. Okoli poldneva si bomo ogledali značilno tajsko vas ter Rose Garden, kjer bo tudi kosilo. Pod večer povratek v hotel, ki je v strogem trgovskem centru mesta, in prosto do prenočevanja.
4.	dan
Po ameriškem zajtrku v hotelu prevoz na letališče in polet z redno linijo Thai v Saigon. Takoj po prihodu odhod v hotel in namestitev v dvoposteljnih sobah s sanitarijami. Popoldne prosto za samostojen ogled najbližj e okolice mesta, ki šteje več kot 4 milijone prebivalcev. Saigon si je po voj-
Spoštovane bralke in bralci!
Leto je naokrog in spet so na vrsti naša tradicionalna potovanja, ki bodo letos že 39. po vrsti. Od prvega izleta na Plitvička jezera smo iz leta v leto sirili krog potovanj, tako da smo v skoraj Štirih desetletjih obredli domala vso Evropo in se vse kontinente, zaradi Cesar imamo vedno večje teZave pri odločanju, kam popeljati nase zveste bralce - popotnike. Toda res je tudi, da so se v Štiridesetih lerih razmere v svetu močno spremenile, kot je tudi res, da je Se mnogo bralcev, ki se prejšnjih izletov niso mogli udeležiti. Tako smo pač morali marsikaj ponoviti, čeprav smo tudi stremeli za tem, da bo vedno vsaj nekaj novega.
Namen naših izletov je predvsem ta, da se ljudje med seboj spoznajo, sklepajo nova prijateljstva in v prijetni družbi vsaj za nekaj časa pozabijo na vsakdanje stvari. To pa je tudi pogojeno z izbiro krajev, ki jih obiščemo, od dobre organizacije in seveda tudi od primerne cene potovanj, ki mora biti konkurenčna in v okviru možnosti dosegljiva. Nena-
zadnje pa je zelo važno tudi to, da se s potovanja odnese kar največ vtisov, da se razširi obzorje in spozna nove kraje in ljudi ter njihovo kulturo.
Za letos namenjamo našim bralcem tri programe, ki so vsak po svoje zanimivi. Prvi, a tudi najdaljši in seveda najdražji program, predvideva potovanje na Tajsko in v Vietnam. Na Tajskem smo že bdi, vsaj v Bangkoku, ki je nekje obvezna postaja na potovanju v jugovzhodno Azijo. Toda mesto je tako zanimivo, da se ga splača videti tudi dvakrat in se večkrat. Program predvideva tudi kopanje in sončenje na eni od tajskih plaž, vendar je novost tega programa obisk Vietnama, ki je komaj pred nekaj leti odprl vrata tujcem. Država je bila - kot znano - prizorišče krvavih spopadov najprej s Francozi in potem z Američani, kar je pustilo sledove, ki jih je moč Se danes zaslediti.
Drugo potovanje je namenjeno Turčiji s poudarkom na Kapadokiji. To potovanje je dejansko ponovitev tistega, ki smo ga opravili pred petnajstimi leti,
vendar smo se zaradi zanimanja odločili, da ga v spremenjeni obliki ponudimo tudi letos. Program obsega ogled Carigrada, ki je Se vedno nadvse privlačno in spomenikov bogato mesto, vožnjo po maloazijski planoti mimo Ankare do Ka-padokije in potem ob obali Sredozemskega morja do znamenitega letovišča Antalye. Lahko rečemo, da je potovanje izredno zanimava in bo prav gotovo vsakogar zadovoljilo!
Tretje potovanje je namenjeno Italiji oziroma njeni najzuhodnejsi deZeli - Piemontu skupaj z Dolino Aoste. Program tega potovanja je bil Se posebno skrbno izbran, saj smo želeli, da v razmeroma kratkem času vidimo čimveč. Menimo, da se bodo naši bralci s potovanja vrnili zelo zadovoljni, saj jim bo omogočeno, da spoznajo življenje tamkajšnjega prebivalstva v vseh oblikah udejstvovanja, ne nazadnje tudi v enogastronomiji. Toliko za uvod. Sedaj pa preberite naše predloge in če vam je kaj všeč, ne odlašajte s prijavo. Kot običajno so tudi tokrat mesta omejena.
VPISOVANJE IN POGOJI
Vpisovanje za vsa tri potovanja bomo sprejemali na upravi našega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v uredništvu v Gorici (Drevored 24. maja) v sredo, 7. januarja od 9. do 13. ure in od 14. do 16. ure ter v četrtek 8. januarja, od 9. do 13. ure. Poleg prve akontacije - zato da skrajšamo čas čakanja - prinesite, prosimo, s seboj fotokopijo vašega osebnega dokumenta ali pa že napisane sledeče podatke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov in številko osebnega dokumenta z datumom zapadlosti. Pod pojmom »osebni dokument« se razume osebna izkaznica ali pa potni listi. Oba dokumenta morata biti v času potovanja veljavna.
Za potovanje na Tajsko in Vietman je treba imeti veljaven potni list z zapadlostjo najmanj 6 mesecev po opravljenem potovanju. Potreben je tudi vietnamski vizum, na katerega je treba čakati tri tedne od dneva predaje na vietnamski ambasadi v Rimu. Vse potrebne informacije bo za skupino opravila agencija.
Ce se kdo iz najrazličnejših razlogov ne bi mogel udeležiti potovanja v Piemont ali Turčijo, ga lahko odpove do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja in dobi v celoti povrnjeno že vplačano akontacijo. Po tem roku pa se za odpoved do 15 dni pred začetkom potovanja plača 20 %, od 15 do 7 dni pred potovanjem pa 40 % penalov na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj dni pred začetkom potovanja ni več odpovednega roka in prijavljenec izgubi celotni znesek za predvideno potovanje. V vsakem primeru pa lahko že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba - tudi 2 dni pred začetkom potovanja - vendar mora imeti veljaven dokument.
Za Tajsko in Vietnam veljajo naslednji odpovedni roki in penah: 15 delovnih dni pred začetkom potovanja so penah 30 %, od 14 do 5 dni j50 %, po tem datumu pa 100 %. Nadomestitev z drugo osebo - zaradi vizuma - ni mogoča.
Možno je tudi zavarovanje za primer odpovedi, o čemer lahko dobite informacije ob samem vpisu.
Vsa podrobnejša pojasnila, programi in dokumentacija bodo udeležencem potovanj izdana ob poravnavi zadnjega obroka.
ni v sedemdesetih letih krepko opomogel in je danes industrijsko ter turistično središče Vietnama, čeprav - kljub izredno živahnem prometu - še ne dosega ravni drugih azijskih mest. Večerja in prenočevanje v hotelu.
5.	dan
Zajtrk v hotelu, potem pa se bomo odpeljali na področje, ki najbolj nazorno prikazuje strategijo bojevanja proti Američanom. Kraj je le 35 km oddaljen od Saigona in se imenuje Cu Chi. Vietkon-govci so tu zgradili s preprostimi orodji kakih 200 km med sebo prepletajočih si predorov, ki segajo tudi 12 m pod zemljo: prava podzemska vas, ki je imela izreden strateški pomen najprej v vojni s Francozi in potem z Američani. Po ogledu se bomo odpeljali v Saigon na kosilo, popoldne pa je namenjeno vodenemu ogledu mesta, med drugim Vojnega muzeja, katedrale, pošte itd.
Večerja v restavraciji »Indocine«, prenočevanje v hotelu.
6.	dan
Po zajtrku se bomo odpeljali v
delto Mekonga, najdaljše reke v jugovzhodni Aziji. Prekrasna pokrajina z riževimi polji, nasadi južnega sadja, kokosovimi palmami in čudovitimi orhidejami nas s svojo raznolikostjo izredno prevzame. Obiskali bomo tudi pagodo iz 16. stoletja, v Mythu, pozno popoldne pa se bomo vrnili v Saigon, kjer bo večerja v restavraciji »Rex Im-perial«. Prenočevanje v hotelu.
7.	dan
Po zajtrku v hotelu prevoz na letališče in polet letala Thai za Bangkok. Od tu bomo poleteli na otok Phuket ali se odpeljali z avtobusom v Hua Hin na obali Siamskega zaliva. Oba kraja sta letoviščar-ska in nudita predvsem kopanje in sončenje z možnostjo izletov v bližnjo okolico. Namestitev v hotelu, nato večerja in prenočevanje.
8.	do 11. dan Polpenzion v
hotelu, vedno z ameriškim zajtrkom. Sobe imajo sanitarije, klimatsko napravo in barvni televizor. Hotel je v obeh primerih ob plaži in ima svoj bazen. Kot že rečeno, je od števila prijavljenih odvisna izbira kraja in hotela, tudi kar zadeva njegovo kategorijo. Dnevi so namenjeni počitku, kopanju in sončenju.
12.	dan
Zajtrk v hotelu, popoldne prevoz na letališče v Bangkok in odtod z redno linijo Thai v Rim. Med nočnim letom bodo servirani topli obroki in pijača, na ogled pa bo tudi film. Prenočevanje v letalu.
13.	dan
Dopoldne prihod v Rim in nato nadaljevanje poti s prvo zvezo za Trst oz. na ronško letališče, kjer se bo naše potovanje končalo.
Cena potovanja je 3.105.000 lir in vsebuje vse v programu navedene usluge.
V ceno potovanja niso vključene pijače, vietnamski vizum, letališke takse in vse kar ni posebej omenjeno v programu. Cena se lahko zviša ali zniža za največ 120.000 lir, odvisno od hotelske kategorije zadnjih 5 noči.
Doplačilo za enoposteljno sobo je približno 570.000 lir.
Ob vpisu je treba predložiti potni list (tudi če ga je treba podaljšati) ter akontacijo v znesku 2.000.000 lir. Preostanek je treba vplačati ob prejemu vietnamskega vizuma.
10
Nedelja, 4. januarja 1998
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Eno od letošnjih treh potovanj je namenjeno Turčiji. Podobno potovanje smo opravili točno pred petnajstimi leti, vendar je Se danes v najlepšem
PROGRAM POTOVANJA
Nedelja, 17. maj 1998 Prevoz z avtobusom iz Trsta oz. Gorice na ljubljansko
spominu takratnih udeležencev. Zajema namreč tri najznačilnejše kraje te države, ki se kot velikanski polotok zajeda med Črno in Sredozemsko morje. Evropski del Turčije meri 23.700 kv. km, glavnina države pa je v Aziji, katere del obsega kar 755.600 kv. km in je torej dva in pol krat večji od Italije. Kljub temu pa ima le kakih 46 milijonov prebivalcev, od katerih jih preko 5 milijonov živi v Istanbulu, dva in pol mihjona pa v Ankari, ki je glavno mesto Turčije. Jasno je, da si v enem tednu ne bomo mogli ogledati vsega, kar ta, v vseh pogledih zanimiva, država nudi in se bomo torej omejili na Istanbul, Ankaro in Kapadokijo.
Več kot 2000 let stari In-stanbul ali Carigrad, kot mu pravimo, je mesto, ki ga kličejo tudi »Vrata Orienta«. Leži ob Bospom, čez katerega je speljan most, ki povezuje evropsko in azijsko celino. Mesto je zaradi spomenikov bizantinskega, rimskega in otomanskega izvora izredno zanimivo, a tudi življenje v njem je tako, da mu ni para.
Ankara je glavno mesto, kjer je tudi mavzolej Ata-tiirka, očeta modeme Turčije. Prestolnica se ponaša z veličastnim muzejem različnih anatolskih civilizacij od 7000 let pred našim štetjem do rimskih časov. Muzej je edinstven in vreden ogleda.
Toda največja poslastica na tem potovanju je Kapadokija s svojimi podzemeljskimi mesti, v stene vdolbenimi cerkvami, trigloditskimi bivališči in fantastično razvejano pokrajino, ki ji ni enake na svetu.
Vsemu temu je treba dodati Se ostale zanimivosti, kot n.pr. Burso, nekdanjo otomansko prestolnico, Konyo, ki je znana po svojih plešočih dervisih, itd.
letališče Brnik, odkoder bomo z letalom Adria Airways poleteli v Istanbul (na gornjih slikah). Takoj po prihodu prevoz v hotel (3 zvezdice) in namestitev v dvoposteljnih sobah s prho in WC. Večerja in prenočevanje. (Letalski vozni red za letno sezono še ni znan, zato bodo točne ure odhodov objavljene ob vplačilu drugega obroka).
Ponedeljek, 18. maj 1998
Po zajtrku v hotelu odhod na ogled mesta. Med drugim si bomo ogledali Piavo mošejo, muzej sv. Sofije, Obelisk, Hipodrom in nemški vodnjak, po kosilu v mestni restavraciji p"a se bomo podali na ogled rezidence otomanskih sultanov Topkapi, ki vsebuje izredno zbirko zakladov iz časov njihovega vladanja. Napravili bomo tudi skok do tako imenovane »egipčanske« tržnice, ki velja za eno naj-večjih prodajaln specij in
dišav. Večerja in prenočevanje v hotelu.
Torek, 19. maj 1998
Po zajtrku bomo sedli v moderen avtobus, ki nas bo popeljal po »anatolijski turi«, kot se pravi našemu potovanju. S trajektom se bomo peljali čez Bospor na azijsko celino, odkoder je Se kakih 100 km do Burse, antične prestolnice otomanskega kraljestva. To je sila živahno mesto, kjer si bomo ogledali Zeleno mošejo, otomanski muzej ter opravili panoramsko vožnjo po mestu. Tu bomo imeli tudi dovolj časa za obisk bazarja, kjer prodajajo predvsem tkanine iz bombaža in svile. Vse je relativno poceni in vredno nakupa - če se znate dobro pogajati. Večerja in prenočevanje v hotelu (3 zvezdice).
Sreda, 20. maj 1998
Zajtrk v hotelu, nato pa odhod na daljšo pot, ki nas bo pripeljala v glavno mesto Turčije - Ankaro. To je moderno mesto, nad katerim kraljuje mavzolej generala Mustafa Ke-mala, bolj znanega pod imenom Ataturk - oče moderne Turčije. Se prej bo med potjo kosilo, popoldne pa si bomo ogledali čudovit muzej Ititov, ki vsebuje arheološle in druge zbirke anatolskih civilizacij. Večerja in prenočevanje v hotelu (4 zvezdice).
Četrtek, 21. maj 1998
Iz Ankare se bomo po zajtrku odpeljali v Kapadokijo (na spodnjih slikah). Kosilo bo v Nevsehiru, potem pa bomo opravili panoramski ogled Kapadokije. To je sila zanimiva pokrajina, ki je
svojo sedanjo podobo zado-bila v času, ko jo je pred tremi milijoni let preplavila lava, potem pa so klimatske razmere in predvsem erozija opravili svoje. Popoldne si bomo ogledali podzemeljsko mesto Kaymakli, ki se s svojimi rovi spušča do petde-
set metrov pod zemeljsko površino in se širijo kilometre daleč. Mesto je v preteklosti nudilo varno zavetišče tisočerim prebivalcem pred napadi osvajalskih vojska. Večerja in prenočevanje v Ortahisarju (hotel 3 zvezdice).
poveljnika »plešočih der-višev«, kjer so razstavljeni starinski korani in majolike, celo z dvora sultana Aladina. Po kosilu se bomo preko gorovja Taurus spustili do obale Sredozemskega morja in na večer prišli v Antalyo. V hotelu (4 zvezdice) nas bo čakala večerja, potem pa nočitev.
Nedelja, 24. maj 1998
Zajtrk v hotelu, nato prosto. Antalya je znano turistično in letoviščarsko mesto in privablja od zgodnje pomladi do pozne jeseni množice turistov iz domala vse Evrope. Ce bo čas dopuščal, bo Se možnost zadnjih nakupov spominkov, potem pa se bomo odpeljali na tamkajšnje letališče, odkoder bo Adriino letalo poletelo za Ljubljano. Se avtobusni prevoz v Trst oz. Gorico, kjer se bo naša »Ana-tolijska tura« končala.
Petek, 22. maj 1998
Ves dan je namenjen ogledu Kapadokije oziroma njenih znamenitosti. Tako bomo obiskali dolino Goreme z njenimi v skalo vklesanimi cerkvami, ki jo imenujejo tudi »muzej na prostem«, triglo-ditska bivališča v Želve, Ava-nos in Uegruep, kjer nam b"o-do pokazali kako se izdelujejo preproge. Tu se bo dalo tudi kaj kupiti, vendar velja pravilo, da se je treba za vsak nakup trdo pogajati! Kosilo v restravraciji med ogledom, večerja in prenočevanje v hotelu.
Sobota, 23. maj 1998
Pred nami je najdaljša pot na tem potovanju. Iz Ortahi-sarja se bomo odpeljali proti Konyi (med potjo ogled Sultanovega kervanseraya), kjer bo ogled Mevlanovega muzeja,
Cena potovanja je 1.332.000 lir in vsebuje:
1.	Avtobusni prevoz na ljubljansko letališče Brnik in nazaj.
2.	Letalski prevoz (turistični razred) iz Ljubljane v Istanbul in iz Antalye v Ljubljano.
3.	Polni penzion od večerje prvega do zajtrka osmega dne s prenočevanjem v hotelih 3/4 zvezdice (dvoposteljne sobe s prho in WC).
4.	Ogledi in vstopnice kot po programu.
5.	Vožnja z udobnim avtobusom kot po programu.
6.	Spremstvo lokalnega vodnika na vsem potovanju.
7.	Napitnine vodniku in šoferju.
8.	Zdravstveno zavarovanje.
V ceni niso vključene pijače
in vse kar ni posebej omenjeno v programu.
Doplačilo za enoposteljno sobo znaša 250.000 lir.
Ob vpisu je treba vplačati prvi obrok, in sicer 400.000 lir, ostanek pa v dveh obrokih do 17. aprila ’98. Datumi plačila bodo objavljeni v našem dnevniku. Za morebitne odpovedi veljajo pogoji navedeni na prejšnji strani.
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Nedelja, 4. januaija 1998
1 1
Piemont in Dolina Aoste v vsej svoji raznolikosti
Na naših potepanjih po Italiji smo obiskali domala vse dežele razen ene: Piemonta! Zato je razumljivo, da smo v letošnji program naših tradicionalnih izletov vključili to, najzahodnejšo italijansko deželo, v okviru katere je tudi dežela s posebnim statutom Dolina Aosta. Za Piemont, ki skupaj z Dolino Aoste meri 25.399 kv. km in ima kake 4 milijone in pol prebivalcev, lahko reCemo, da je izredno razgiban, saj ga na eni strani obkroža alpski masiv (Gran Paradiso, Mont Blanc, Cervi-na, itd.), na drugi ravnina ob reki Pad in konCno še gričevnato področje okoli Turina ter dve skupini gričevja iz terciarne dobe - Monferrato in Lan-ghe. Vmes se prepletajo reke in jezera (Lago Maggiore), med njimi mesta in vasi, kraji s pretežno industrijsko proizvodnjo ali pa kmetijsko, ki gre od riževih polj do vseh ostalih tradicionalnih kmetijskih in živinorejskih dejavnosti. Piemont je znan po svojih vinorodnih krajih in odličnih vinih (Barolo, Barbera, Asti, Dolcetto in druga), a še bolj po svoji avtomobilski industriji (Fiat), elektromehanski (Olivetti) in tekstilni. Vsekakor zanimiva in raznolika dežela, ki si jo velja ogledati - saj ima tudi kaj pokazati!
Jasno je, da vsega ne bomo videli, saj bi za Čeprav površen ogled potrebovali vsaj deset dni. Prepričani pa smo, da je naš program sestavljen tako, da boste iz Piemonta odnesli kar najboljše vtise.
PROGRAM POTOVANJA
Nedelja, 7. junija 1998
Zjutraj bo zborno mesto vseh udeležencev izleta na Trgu Oberdan v Trstu oziroma pred železniško postajo v Gorici. Z udobnim avtobusom in prijaznim šoferjem nam že znanega podjetja »La Grade-se« se bomo po avtocesti odpeljali mimo Mester, Padove, Verone, Bergama in Milana do Turina (na sliki spodaj spomenik Emanuela Filiberta), kamor bomo prispeli v prvih popoldanskih urah. Namestili se bomo v hotelu (3 zvezdice) na periferiji mesta, kjer nas bodo že Čakale udobne sobe s sanitarijami. Ta hotel smo izbrali zato, ker ima tudi svojo resta-
vracijo (ogromna večina mestnih hotelov nudi le prenočevanje z zajtrkom!), zelo pa je tudi olajšan izhod oz. prihod v mestno središče. No, po kratkem predahu bomo zopet sedli v avtobus in se odpeljali na panoramski ogled mesta, ki je za ta dan (nedelja) najbolj primeren. Tako bomo videli Pare o del Valentino, srednjeveško središče, Italia 61, turin-ske drevorede, Mirafiori, Cro-cetta, itd. Po ogledu se bomo vrnili v hotel, kjer nas bo Čakala večerja, potem pa v posteljo, saj bo ta dan kar precej utrudljiv in bo treba nabrati novih moCi za naslednje oglede.
Ponedeljek, 8. junij 1998
Po zajtrku v hotelu bomo zopet sedli v avtobus, ki nas bo popeljal v Dolino Aoste, avtonomno deželo s posebnim statutom. Tu, kot vemo, živi francoska manjšina, zato bomo na vsakem koraku poleg italijanskega, videli tudi francosko ime kraja. Lokalni vodnik nam bo poleg drugega povedal marsikaj o njihovem življenju, pravicah, ki jih ima tamkajšnje prebivalstvo, o njihovi zgodovini in podobno. Naš glavni postanek je namenjen Aosti, glavnem mestu dežele, ki meri 3.262 kv. km. in ima kakih 120.000 prebivalcev. Mesto - ali bolje rečeno mestece - šteje le kakih
40.000	prebivalcev, vendar je zelo zanimivo. Ustanovili so ga Rimljani v letu 25 p.K. na Čast cesarja Avgusta in se je imenovalo Augusta Praetoria. Iz teh Časov so se ohranili ostanki rimskega gledališča, Avgustov slavolok in Preto-rianska vrata (na sliki spodaj desno), mi pa si bomo poleg tega ogledali še zanimvo katedralo in mestno središče. Se prej si bomo ogledali enega najlepših in najbolje ohranjenih gradov v dolini Aoste -grad Fenis, ki so ga zgradili v 13. in 14. stoletju. In Ce smo že omenili grad Fenis, tedaj naj takoj povemo, da je v programu tudi obisk gradu dTsso-gne, ki je bil z razliko od Penisa (utrdba) namenjen samo bivanju. Zgrajen okoli leta 1.480 je ohranil svojo Čudovito arhitektonsko obliko gosposkega bivališča, kjer so še danes na ogled starinsko pohištvo in slike. Skoraj bi pozabili ome-
niti, da bo kosilo v Aosti, popoldne - na poti proti Turinu -pa bomo obiskali še vinsko klet »Chambave«, kjer bo pokušnja, potem pa na večerjo v hotel in prenočevanje.
Torek, 9. junij 1998
Dan je namenjen ogledu glavnega mesta Piemonta -Turinu. VeC kot milijonsko mesto se razprostira ob reki Pad med gričevantim področjem in je značilno zaradi svojih širokih drevoredov, velikih trgov in starega mestnega središča. Mesto je bogato s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki ter bi zahtevalo vsaj dva dni za oglede, mi pa bomo morali obisk skrajšati na vsega en dan. Ne bomo naštevali vsega, kar nam bo pokazal lokalni vodic, omenimo naj le obisk Kraljeve palače, ki je bila zgrajena leta 1660 in je bilo do leta 1865 sedež dinastije Savoia. Obisk je dovoljen skupinam do največ 30 oseb v razmahih po 20 minut in ga je
treba najaviti nekaj mesecev pred prihodom. Zato bomo Kraljevsko palačo obiskali takoj zjutraj (ogled traja približno uro ali uro in pol), potem pa bo dopoldne prosto, tako da bo možnost nakupa kakšnih spominkov ali vsaj razglednic. V palači bomo videli razkošno urejene dvorane v prvem nadstropju, kolekcijo vaz z Daljnega Vzhoda, občudovali »škarjasto stopnišče« in kitajski kabinet. Po hitrem kosilu si bomo popoldne -nekaj z avtobusom in nekaj peš - ogledali najzanimivejše predele Turina: Korzo Regina Margherita, Korzo Agnelli, Unita dTtalia, palačo Madama, stolnico, v kateri je kapela svete Sindone, gledališče Re-gio in drugo. Pod večer povratek v hotel, večerja in prenočevanje.
Sreda, 10. junij 1998
Dan je namenjen obisku dveh sila zanimivih področij, znanih po vinu in tartufih: Monferrato in Langhe (na sliki zgoraj). Po zajtrku se bomo odpeljali najprej v Asti, glavno mesto istoimenske pokrajine. Mesto je znano po svojih zgodovinskih znamenitostih iz srednjega veka, zlasti Korzo Alfieri, ki prečka celo mesto, katedrali v romansko-gotskem slogu, krstni kapeli sv. Petra in drugem. Asti pa je znan tudi po svoji folklorni manifestaciji »Palio d’Asti«, toda naj-veejo slavo mu prinaša festival vin, kjer se ocenjujejo in pokušajo tamkajšnja vina. Naj kar tu omenimo, da bomo ta dan obiskali tudi eno najbolj znanih vinskih kleti, in sicer klet markizov Barolo, kjer bomo pokušali njihov pridelek ter imeli možnost, da odkupimo kakšno steklenico in jo ponesemo domov za spomin. Iz Astija se bomo odpeljali v Albo, trgovsko in turistično središče Langhe, zemlje Barola, Nebbiola, Barbere in drugih svetovno znanih vin. Pa ne samo zaradi vina, Alba je znana po svojih tartufih, sladicah in gastronomiji sploh. Prav zara-
di tega bomo imeli kosilo v Albi in tako se bomo lahko sami prepričali, Ce je vse to res. Po ogledu mesta, ki ima lepo katedralo v gotskem slogu, se bomo spet odpravili v Turin, kjer nas bo Čakala večerja in seveda tudi postelja.
Četrtek, 11. junij 1998
Zadnji dan oziroma zadnje dopoldne v Turinu bomo posvetili obisku enega najznamenitejših muzejev v Evropi -Egipčanskemu muzeju. Zanj pravijo, da je za muzejem v Kairu največji bodisi po izboru bodisi po bogastvu razstavljenih predmetov, večji tudi od slavnega londonskega muzeja. Tu so v prvem nadstropju muzejske palače zbirke sarkofagov, mumij, orožja, papirosov, vaz, kipcev in slik, ki prikazujejo razne trenutke egipčanske civilizacije. Posebnost je dvoranica, v kateri so razstavljeni predmeti iz izkopa nedotaknjene grobnice, medtem ko so v pritličju kipi faraonov in boginj - vse iz Časov okoli 1400 let pred našim štetjem. Približno dve uri bo trajal ogled tega muzeja, tako da bomo okoli enajste ure sedli v avtobus in se odpeljali proti Trstu, kamor bomo - po nekaj krajših postankih - prišli
okoli 21. ure in pol ure kasneje tudi v Gorico, kjer se bo naše potovanje končalo.
Cena tega potovanja je
697.000 lir, v kar je všteto:
1.	Potovanje z avtobusom GT kot predvideno po programu (cestnine in parkiranje vključeno).
2.	Namestitev v dvoposteljnih sobah s tušem in WC hotela 3 zvezdic z uslugami polpenziona (večerja, prenočišče, zajtrk).
3.	Kosilo v Aosti, Turinu in Albi.
4.	Pijača ob navedenih obrokih.
5.	Usluge lokalnih vodnikov kot po programu.
6.	Vstopnine v predvidene muzeje in gradove.
7.	Zdravstveno zavarovanje.
8.	Napitnine lokalnim vodnikom.
9.	Spremstvo.
Dodatek za enoposteljno sobo je 35.000 lir na noC.
Ob vpisu je treba vplačati prvi obrok, in sicer 250.000 lir, ostanek pa v dveh obrokih do 8. maja 1998. Datumi plačila bodo objavljeni v našem dnevniku.
Za morebitne odpovedi veljajo pogoji navedeni na deveti strani.
PRBDNflfZOČNMA 1W
CD
CD
"O
i.
I
3.
O
s
3.
N
N
Q_
CQ
CD
T)
• O & 7T
8=
Bodite z nami tudi v tem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev.
Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 330i000lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti:
—	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
—	brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
—	za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo,
ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika.
PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica Mr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
Vsem članom
Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali
10-odstotni popust.
SDGZ: Leto 1998 spet eno mejnih let italijanske davčne zakonodaje
V letu 1998 stopijo v veljavo tudi Številne novosti, ki jih je predvidel Prejšnji finančni zakon in pooblastila vladi na davčnem področju.
Leto 1998 bo ponovno eno izmed mejnih let italijanske davčne zakonodaje. Sprememb in reform je toliko, da jih je težko našteti, kaj Sele pojasniti ali razumeti, kaj se bo za državljane spremenilo na boljše, kaj pa poslabšalo.
Zato je pomembna informacija, ki naj v prvi fazi opozarja, da se je nekaj spremenilo, ali da se spreminja. V današnjem prispevku analiziramo v glavnem spremembe, ki jih prinaša finančni zakon in spremembe zakona IVA, ki so že stopile v veljavo.
Glede podrobnosti o navedenih spremembah in o novem davku IRAP o novih količnikih IRPEF, o novem obdavčevanju dohodkov kapitala (Capital gains), o ukrepih v korist zaposlovanja, o poenoteni davčni prijavi, o zakonodaji nepridobitnih organizacij, o novem sistemu ugotavljanja davčnih utaj in o relativnih globah ter o novostih o obdavčenju dohodkov odvisnega dela bo Slovensko deželno gospodarsko združenje konec meseca priredilo vrsto informativnih sestankov za Člane in zainteresirane.
1.	DavCne olajšave za popravila stanovanj
Za popravila stanovanj, ki jih opravijo lastniki ali najemniki zgradb v letih 1998 in 1999, pripada pravica do odbitka od davka IRPEF v višini 41 % stroškov za popravila. Primer: v letu 1998 opravi lastnik stanovanja dela na zgradbi v višini 150 milijonov lir, vključno z davkom IVA. Odbitek od davka IRPEF znaša 41 %, to je skupno
61.500.000	lir, ki ga davkoplačevalec odšteje od davkov v petih ali (po izbiri) v desetih letih. Ce je izbral krajše obdobje, pomeni, da si bo v letih 1998-1999-2000-2001-2002, odštel od IRPEF-a vsako leto 12.300.000 lir. Kot vidimo, gre za precejšnjo ugodnost, ki Pa jo je treba pravilno izkoristiti. Ministrstvo ima že v pripravi izvršilne norme, ki določajo:
-	meja 150 milijonov velja za vsako od dveh let 1998-1999: to pomeni, da se lahko vsako leto potroši največ 150 milijonov lir in koristi maksimalni odbitek od davka IRPEF 61.500.000 x 2 = 123.000.000 lir;
-	pred pričetkom del mora davkoplačevalec poslati s priporočenim dopisom pristojnemu davčnemu uradu občinsko dovoljenje za dela na zgradbi, dokaz o vpisu zgradbe v kataster ter potrdilo o plačanem davku ICI za leto 1997. Ce dela opravlja najemnik, je potrebno dodati kopijo registrirane najemninske pogodbe in dovoljenje lastnika zgradbe za dela. Za dela, ki presegajo vrednost 100 mil. lir, je treba dostaviti uradu izjavo usposobljenega strokovnjaka (geometra, inženirja, arhitekta) o izvedbi del;
-	pred pričetkom del je treba pristojni Zdravstveni ustanovi s pri-porcenim dopisom sporočiti datum pričetka izvedbe del. Vse fakture in davčne pobotnice o delih je treba hraniti za morebitni pregled davčnega urada;
-	plačila podjetju, ki izvajadela, je treba opraviti z bančnim pologom (»bonifico«), na katerem navedemo tudi davčno številko plačnika in številko pozicije IVA podjetja;
-	za dela, ki so že v teku v letu 1998, je treba navedene obveznosti opraviti v roku 40 dni od dneva vstopa v veljavo pravilnika (točen datum bo znan po objavi v Uradnem listu);
-	izbiro za pet oz. desetletno obdobje koriščenja odbitka od davkov je treba opraviti v davčni prijavi mod. 740 za leto 1998 (torej leta 1999), Ce se stroški nanašajo na leto 1998 oz. leto kasneje, Ce se stroški nanašajo na leto 1999.
Pravico do omenjenega odbitka imajo osebe, ki so dejansko plačale Stroške za opravljena dela: v primeru, da je za dela prejela prispevke, je treba le-te odšteti od stroškov. Med stroške se prištevajo tudi honorarji za izvedbene načrte, vključno z električnimi napeljavami, dela za preureditev garaž
in prostorov za avtomobile, za odpravo arhitektonskih zaprek, za odpravo akustičnega onesnaževanja, za prihranek energije in za protipotresna dela.
Zgradba mora biti vpisana v kataster in za leto 1997 je bilo treba poravnati davek ICI. Občina mora izdati predpisano gradbeno dovoljene; v primeru, da to ni potrebno, pa je treba občini pismeno sporočiti pričetek del.
V	poštev pridejo izredna vzdrževalna dela, ki jih predvideva zakon 457/78 - čl. 31, Črke h), c) in d) na vseh stanovanjskih zgradbah, ne glede na kategorijo, tudi kmečkih. Na skupnih delih večstanovanjskih zgradb se lahko opravijo tudi redna vzdrževalna dela.
V	primeru prodaje zgradbe, za katero lastnik opravi vzdrževalna dela, odbitke lahko koristi kupec, ki je fizična oseba.
V	primeru, da lastnik ali najemnik ne spoštuje vseh navedenih predpisov ali da opravi dela, ki niso navedena v gradbenem dovoljenju, izgubi pravico do odbitka.
2.	Odbitek za obresti na hipotekama posojila
za gradnjo prve hiše
Od 1.1.1998 ima davkoplačevalec pravico do odbitka od davka IRPEF (»detrazione«) v višini 19 % od plačanih obresti na hipotekama posojila za gradnjo prve hiše za največ 5 milijonov lir letnih obresti in bančnih stroškov. Kot znano, je do sedaj pravica do odbitka obresti veljala le za nakup hiše.
3.	Ugodnosti za mala in srednja podjetja
pri novih zaposlitvah
Odlok min. za industrijo in trgovino z dne 18.9.1997 določa, da so srednja tista podjetja, ki:
-	zaposlujejo manj kot 250 uslužbencev;
-	kjer letni promet ne presega 40 milijonov ECU (približno 80 milijard lir);
-	skupna bilančna vsota ne presega 27 milijonov ECU (pribl. 54 milijard lir);
-	so neodvisna od drugih podjetij;
Za malo podjetje se šteje tisto, ki
-	zaposluje manj kot 50 uslužbencev;
-	letni promet ne presega 7 milijonov ECU (pribl. 14 milijard lir) in skupna bilančna vsota ne presega 5 milijonov ECU (pribl. 10 milijard lir);
-	je neodvisno od drugih podjetij
Neodvisno je podjetje, Ce med njegovimi lastnild ni drugega podjetja, oz. Ce udeležba pri kapitalu drugega podjetja ne presega 25 %. TeCaj ECU-ja na dan 31.12.1996 je znašal 1.932, 7.
Od 1.1.1998 pridobijo mala in srednja podjetja davCne ugodnosti za sprejem v službo novih uslužbencev v obdobju od 1.10.97 do 31.12.2000:
-	davčni kredit, ki znaša 10 milijonov lir za prvega uslužbenca in 8 milijonov lir za vsakega naslednjega;
-	podjetje mora dejansko povečati število zaposlenih;
-	najvišji možni kredit znaša 60 milijonov lir v treh letih;
-	ugodnost velja za podjetja, ki opravljajo dejavnost na področjih predvidenih s pravilnikom EU 2052/88 in kasnejših sprememb ter na drugih področjih, ki jih zakon izrecno omenja; med potencialne koristnike spadajo nekatera podjetja, ki delujejo na gorskih območjih. Pristojno ministrstvo bo izdalo pravilnik, ki bo točneje definiral področja, kjer se ugodnosti lahko koristijo;
-	omenjeni kredit ni obdavčen in se ga lahko koristi pri plačilu davkov IRPEF, IRPEG, IVA;
-	pravico do kredita izgubi podjetje, ki mu davčni organi, INPS in druge pristojne ustanove ugotovijo nepravilnosti pri plačilu in prijavi davkov in prispevkov ter kršenje predpisov o varnosti na delu, Ce kazni presegajo 3 milijone lir.
-	kredit ne velja za gospodarske dejavnosti, ki jih izključuje ukrep UE 96/C 68/09
4.	Ostale ugodnosti
a) davčni kredit za mala in srednja trgovska ter turistična podjetja za nakup osnovnih sredstev, orodja, opreme, strojev ipd.
-	kredit znaša 20 % nakupne vrednosti brez davka IVA
-	najvišji kredit je 50 milijonov lir, torej za najvišjo nakupno vrednost 250 milijonov lir;
-	veljajo tudi omejitve »de mini-mis«, ki jih določa EU;
-	kredit se lahko koristi v mejah razpoložljivih sredstev, ki jih določi vlada;
-	kredit ne velja za nakup avtomobilov, ostalih prevoznih sredstev in zgradb vseh vrst;
-	koristijo ga lahko: podjetja s prodajo na drobno; gostinska podjetja: restavracije, gostilne, bari ipd.
turistična podjetja Ministrstvo bo izdalo pravilnik za praktično izvedbo zakona.
h) stroški za popravilo in vzdrževanje poslovnih nepremičnin
Običajno se stroški za vzdrževanje in popravila odštevajo v višini 5 % vrednosti dobrin, morebitna razlika pa v naslednjih petih letih. Finančni zakon omogoča, da si nekatera podjetja odštejejo stroške v treh letih, vendar le tiste za popravilo in vzdrževanje zgradb, v katerih podjetja opravljajo svojo dejavnost. Med stroške se prištevajo tudi prilagoditev električnih, vodnih napeljav ter za ogrevanje, izključeni pa so stroški za higienske naprave. Ugodnost velja tako za lastne zgradbe, kot tudi za tiste, ki jih ima podjetje v najemu ali leasingu, pod "pogojem seveda, da jih uporablja za lastno dejavnost.
Do ugodnosti imajo pravico podjetja:
-	ki so vpisana v sezname tradicionalnih in umetniških poklicev;
-	ki opravljajo trgovsko dejavnost z dovoljenjem za maloprodajo;
-	pralnice in Čistilnice
-	turistična podjetja
-	kozmetični saloni
-	proizvodna podjetja z direktno prodajo prabnikom
Promet - prodaja in storitve - podjetij mora znašati vsaj v višini 80 % v korist zasebnikov, torej prodaja podjetjem ne sme presegati 20 %.
c) ugodnosti za podjetja s prodajo na drobno tekstilnih izdelkov, oblačil in Čevljev
Ta podjetja imajo pravico do dodatnega odbitka davka IVA, ki se obračuna na razliki med davkom IVA na prodajo v decembru 1997 in v decembru 1996. Za podjetja, ki trimesečno obračunavajo davek IVA se dodatni odbitek obračuna na razliki med IVO na letni prijavi 1997 in 1996. Dodatni odbitek znaša 75 % razlike, s tem, da se IVA na prodajo iz decembra 1996 zviša na 25 %.
5.	Podaljšanje roka za zaključek pozicije IVA
Rok, ki je potekel 31.7.1997, je podaljšan do 30. septembra 1998. V tem roku lahko neaktivna podjetja sporočijo, da so prenehala z dejavnostjo z enkratnim doplačilom 100.000 lir.
6.	Plačilo davkov za prejšnja leta
Podajšan je tudi rok - do 28.2.1998 - za poravnavo davkov, ki jih davkoplačevalci še niso plačah za prejšnja • leta. Za Ivo se na tak način uredi plačila za leta od 1993 do 1995, za direktne davke IRPEF-ILOR-IRPEG pa za vsa prejšnja leta do vključno 1995. Denarna kazen je znatno nižja, kot bi bila v primeru, da davčni urad sam ugotovi nepravilnosti. Novost zakona je v tem, da se tega »odpusta« lahko poslužijo delodajalci za se neporavnane davčne odtegljaje.
7.	Vpis v kataster kmečkih poslopij
Rok, ki bi sicer zapadel 31.12.1997, je podaljšan do 31. decembra 1998.
8.	Ugodnosti za zadruge
Zadruge imajo pravico, da del ali celotni poslovni dobiček namenijo v
posebno nerazdeljivo rezervo in na ta znesek ne plačajo davkov. Do sedaj je sicer ta ugodnost že veljala, vendar pa je bilo treba vsekakor plačati davke na neodbitne stroške, med katere so spadali tudi sami davki na dohodek. Praktično je to pomenilo, da so zadruge dvakrat plačale davke na neodbitne stroške. Po novem, to se pravi za leto 1997, se v davčno osnovo za davek IRPEG ne prištevajo več zneski, ki jih zadruga dodeli v sklad za davke. Ugodnost je precejšnja posebno za zadruge, ki imajo precej nepremičnin, saj je davek IG neodbiten. Omenjena ugodnost pa ne velja za novi davek IRAP, ki je vstopil v veljavo letos.
9.	»Privatizacija« nepremičnin
individualnih podjetij
Podjetja, ki so uporabljala »stru-mentalne« nepremičnine na dan 30.9.1997, se lahko do 20. aprila 1998 odločijo za njihovo »privatizacijo« s tem, da poravnajo enkratni davek 10 %, ki nadomešča davke IRPEF, IRAP in IVA. Nadomestni davek se obračuna na razliki med normalno vrednostjo dobrine in njeno fiskalno vrednostjo. Za nepremičnine, ki so podvržene davku IVA, se nadomestni davek zviša za 30 % glede na količnik IVA. »Normalna« je tista vrednost nepremičnine, ki ustreza podatkom vpisa v kataster.
10.	Nova pravila za amortizacijo avtov in stroškov za uporabo
Komaj eno leto so trajala pravila, ki jih je uvedel davCni zakon za leto 1997, ko jih je novi finančni zakon že spremenil. Na žalost ta veljajo že za leto 1997 in bo treba retroaktivno spreminjati tudi postavke v knjigovodstvu podjetij, vključno z družbami in profesionalci:
-	najvišji dopustni znesek za nakup avtomobila znaša 35 mil. lir, morebitna razlika je v celoti neodbitna;
-	od nakupnega stroška se lahko amortizira največ 50 %, to je
17.5000.000	lir, za trgovske potnike se amortizacije lahko opravijo do največ 80 %;
-	profesionalci si lahko amortizirajo samo en avtomobil; ce gre za združeni urad »studio associato«, se lahko amortizira po en avtomobil za vsakega profesionalca;
-	za avtomobile na leasing veljajo iste omejitve. Ce skupna vrednost avtomobila presega 35 mil. lir, se letne najemnine obračunajo sorazmerno;
-	za avtomobile, ki jih imajo podjetja v najemu, znaša najvišja možna letna najemnina 7 mil. lir;
-	vzdrževalna dela in popravila ter ostali stroški za avtomobile se odbijajo v višini 50% stroška.
-	za motorje velja meja za nakup 8 mil. lir, za mopede pa 4 mil. lir.
Po novem odpade omejitev, ki je predvidevala, da za podjetniške in profesionalne potrebe ni mogoče kupiti oz. amortizirati avtomobila, ki presega
2.000	kubikov na bencinski pogon in 2.500 kubikov na dizelski pogon.
11.	Registracija najemninskih pogodb
Od 1.1.1998 je obvezna registracija vseh najemninskih pogodb za nepremičnine, tudi Ce je njihov letni znesek nižji od 2.500.000 lir. Registracijo je treba opraviti v roku 20 dni od prve zapadlosti v letu 1998: npr., Ce pogodba zapade 30.4.1998, je treba poskrbeti za registracijo do 20.5.1998 in plačati 2% davek. Najnižji davek znaša
100.000	lir.
Večletne najemninske pogodbe: davek se lahko poravna vsako leto posebej, lahko pa enkratno za vsa leta. V drugem primeru se skupni davek zniža s tem, da odštejemo znesek, ki ustreza polovici legalne obrestne mere pomnoženi s številom let trajanja. Primer: za pogodbo, ki traja 4 leta, se obrestno mero 5% deli z 2 = 2, 5% in pomnoži s 4 = 10%. Od skupnega davka se torej odšteje 10% znesek.
Znesek registrskega davka se zaokroži na 10.000 lir, glede na to, Ce njegov znesek presega ah ne 5.000 lir.
Od 1.1.1998 ne obstajajo veC bla-
gajne po posameznih uradih za civilne akte, dediščine in davek IVA. Zato je treba registrski davek plačati na banki, na pošti ali izterjevalnici in nato - seveda v 20 dneh od dneva sklenitve pogodbe - vložiti pogodbo v registracijo pristojnemu uradu skupno s potrdilom o plačilu.
Podobna pravila veljajo tudi za pladlo registrskega davka za večletne najemninske pogodbe, ki so že registrirane: plačilo se opravi z novim sistemom, ni pa potrebno vložiti potrdila pristojnemu uradu.
12.	Novi odtegljaji za davke in INPS za profesionalce
Od leta 1998 so tudi profesionalci dolžni odtrgati davek na izplačane honorarje drugim profesionalcem. Primer: zdravnik, ki plaCa honorar drugemu zdravniku za nadomeščanje v Času odsotnosh doslej ni bil dolžan odtrgati ničesar, od letos pa veljajo zanj ista pravila kot za podjetnike. Prav tako morajo odtegljaj opraviti večstanovanjske zgradbe za honorarje, ki jih plačujejo upraviteljem zgradb in drugim profesionalcem. To pomeni, da bodo po novem tudi profesionalci in večstanovanjski objekti sestavljati mod. 770 in izdajali potrdila o izplačanih honorarjih.
Od 1.1.1998 se davčni odtegljaj (ri-tenuta acconto) zviša od 19 na 20% za rezidenene osebe, Četudi gre za fakture izdane v letu 1997. Ce je prejemnik nerezidenCna oseba, znaša odtegljaj 30%.
Odtegljaj se obračuna:
' - na honorarjih za profesionalne storitve in umetniške dejavnosti;
- na honorarjih za stalna in občasna sodelovanja;
Zviša se tudi odtegljaj na provizije za posredniške dejavnosti: prej se je ta računal v višini 10% na 50% izplačane provizije, po novem pa 19% na 50% iste provizije, to pomeni skupno 9, 5%. Ce ima posrednik uslužbence, se odtegljaj obračuna na 20% provizije.
Od 1.1.1998 se zviša tudi odtegljaj INPS, ki ga je treba opraviti na plačanih honorarjih. Do sedaj je skupni prispevek INPS znašal 10%, od Cesar je bilo v breme sodelavca 1/3, po novem pa naj bi prispevek znašal 11, 5 ati celo 12%, vendar le v primeru, Ce prejemnik nima drugih oblik pokojninskega zavarovanje, kot je npr. samostojna profesionalna pokojninska blagajna. Podrobnosti bodo znane verjetno v prihodnjih dneh.
13.	Avtomobilske takse
Od leta 1998 se popolnoma spremeni način določanja avtomobilske takse. Ne velja veC kriterij, ki so jih predstavljale ti. »davčne konjske sile« (»cavalli fiscali«), temveč dejanska moC avtomobila izražena v kilovatih. Za vsak kilovat, ki ga razberemo iz prometnega dovoljenja, bo treba odšteti 5.000 lir. Pri tem bodo seveda plačali več avtomobili, ki razpolagajo z visoko močjo.
Upoštevati pa je treba, da je z letošnjim letom ukinjena taksa za avtoradio, poleg tega pa se ukinja taksa na vozniška dovoljenja, ki je za avtomobile znašala 70.000 lir.
14.	Ukinitev davčnih obveznosti za nekatere nekomercialne ustanove
Občine in Pokrajine so bile do sedaj že oproščene sestavljanja davčnih prijav in plačevanja davkov IRPEG-ILOR. Finančni zakon je med te ustanove uvrstil tudi konzorcije med krajevnimi ustanovami, združenja in druge ustanove, ki upravljajo kolektivne demanije. Zanimivo bo izvedeti, Ce bodo med te ustanove prištevali tudi jusarske in srenjske odbore, ki upravljajo skupna zemljišča. Ce bo obveljala ta ugodna interpretacija, bodo jusarski odbori oproščeni omenjenih davčnih obveznosti.
Novi zakon IVA
Prav pred iztekom leta je finančno ministrstvo objavilo izredno dolgo okrožnico, ki pojasnjuje posamezne
točke zakona IVA, ki je doživel precejšnje spremembe s pričetkom letošnjega leta. Omenjamo važnejše.
1.	Vlaganje dobrin (conferimenti) v podjetja
Ce gre za posamezne dobrine, je treba plačati davek IVA. Seveda se za take operacije sedaj ne plačuje veC sorazmernega registrskega davka, temveč le v fiksnem znesku. Se dalje so izključena od plačila davka IVA vlaganja celih podjetij ali njihovih delov.
2.	Neaktivne družbe (»di mero godimento«)
Družbe, ki nimajo nobene dejavnosti, vendar imajo v svojem premoženju nepremičnine za stanovanja, ladje, letala, avtomobile ter športne in rekreacijske objekte in za svoje storitve ničesar ne zaračunavajo elanom družbe ali pa zaračunavajo cene, ki so nižje od tržnih, od 1.1.1998 niso veC podvržene zakonu IVA. To pomeni, da morajo uradu IVA sporočiti, da so 31.12.1997 prenehale z dejavnostjo, in plačati davek IVA na prej omenjene dobrine. Plačilo je treba opraviti z letno prijavo IVA za 1997. Ce si ob nakupu družba ni odštela davka IVA, ga ne zaračuna niti ob prodaji.
Podobna pravila veljajo tudi za podjetja, ki opravljajo kot izključno ali glavno dejavnost finančne storitve, ne da bi razpolagala s primerno strukturo, ki jo določa zakon. To se pravi, da kupujejo in upravljajo vrednotnice, kot so soudeležbe, družbeni deleži, obveznice z namenom, da iztržijo dividende in obresti. Tudi te družbe morajo zaključiti dejavnost z 31.12.1997.
3.	Pravica do odbitka davka IVA
Podjetja si ne morejo veC odšteti davka IVA za nakup blaga in storitev, ki jih nato uporabljajo za dejavnosti proste davka IVA (»esenti«), ali pa za druge dejavnosti, ki so od davka IVA izključene. Za dobrine, ki so namenjene tako poslom podvrženim davku, kot prostim poslom, je odbitek sorazmeren glede na opravljene posle.
Popolnoma je neodbitna IVA za reprezentančne stroške, za nakup hrane in pijače (razen, Ce nakup opravi trgovina z jestvinami ali restavracija, ki jih potem preproda). Za reprezentančne stroške se štejejo tudi nakupi dobrin za brezplačni odstop (darila) ter prispevki za organizacijo predavanj.
Od leta 1998 se spremeni tudi sistem obračunavanja pro-rata: za navadne dobrine velja doba 5 let, za nepremičnine pa celo 10 let. Posebno je treba paziti v primeru, da je bila dobrina ob nakupu namenjena poslom obdavčenih z davkom IVA, pozneje pa je te značilnosti izgubila zaradi spremembe namembnosti. Kot primer lahko navedemo nakup poslovnih prostorov, ki so prvotno služili za urade; pozneje pa jih je podjetje namenilo za stanovanje: Ce si je ob nakupu odštelo davek IVA, mora za obdobje 10 let preverjati, Ce je IVA še vedno odbitna.
4.	Rok za knjiženje nakupnih faktur
Prej je veljal rok štirih mesecev od prejema fakture, po novem pa se knjiženje lahko opravi v istem letu, ko je faktura dospela in je potem všteta v letni prijavi IVA.
Letne prijave IVA niso dolžna vložiti podjetja in profesionalci, ki so, opravljali samo posle, proste davka IVA.
5.	Rok za mesečni obračun in plačilo davka IVA
Od 1.1.1998 je rok za mesečni obračun in plačilo davka določen na 15. dan v mesecu (prej je bil rok 18. v mesecu). V tem roku bo treba od letos opravljati tudi druga plačila davkov in prispevkov.
Pripravil sodelavec SDGZ dr. Stevo Kosmač
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
27. januarja ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz (na sliki) iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez.
Gledališče Verdi
V	torek, 6. januarja novoletni koncert »SreCno novo leto Trst«. Nastopil bo Orkester občinskega gledališča Verdi pod vodstvom Johna Mc Glinna, solistka Kim Criswell. Koncert prirejajo Združenje trgovcev, Trgovinska zbornica in CRT Trst.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Salezianska cerkev
V	soboto, 10. januarja, ob 17. uri božični koncert. Nastopajo Aljoša TavCar (ksilofon in orgle), Aljoša Saksida (orgle, mandolina in digitalni rog) ter Aldo Žerjal (glas).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	Četrtek, 15. januarja, ob 20.30 koncert »Combatti-mento Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana Wil-liama de Vrienda.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 14. januarja, ob 19.30 v komorni dvorani KG L. Bratuž: Srečanja z glasbo - Janez Matičič. Slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom. Glasbeni atelje Emil Komel.
Kulturni dom
V	sredo, 14. januarja ob 20.30 nastop skupin »Hot Room« in »4 WD« iz Gorice.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V petek, 16. januarja, ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mischa Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček.
cert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani.
KOROŠKA
Danes, 4 januarja, ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev).
ŽENTPRIMOŽ
Kulturni dom
_______________SLOVENIJA
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 19. januarja, ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sceka (za abonma in izven).
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo
V	petek, 23. januarja, ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušica nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven).
Za informacije tel. 00386-65/21262.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	torek, 6. januarja, ob 17. uri Slovenka leta.
V	sredo, 7. januarja, ob 19.30 (abonma sreda): D. Božic: »Lizistrata 75«. Ponovitve 13.1. (abonma SOU), v torek,'22.1. (abonma torek). Vse predstave so tudi za izven in konto.
V	petek, 9. januarja, ob 16.30 (abonma petek, izven in konto): G. Meyerberger »Hugenoti«.
V	soboto, 10. januarja, ob 19.30 (izven in konto) J. Strauss: Cigan Baron«.
V	Četrtek, 29. januarja, ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. januarja, ob
19.30	za abonma sobota, izven n konto.
Cankarjev dom
V	Četrtek, 8. in v petek, 9. januarja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in II.) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Rudolf Barsaj, solistka Eli-sabeth Leonskaja (klavir).
V	Četrtek, 15. januarja, ob 19.30 kon-
Danes, 4. januarja, ob 14.30 novoletni koncert.
CELOVEC	ŠENTJAKOB V ROŽU
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem Kulturni dom
sejmišču (Worter See Halle)	Danes, 4. januarja, ob 14.30 novoletni koncert.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Estate e fumo« T. VVilliamsa, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja (v abonmaju - odrezek 18 bel - na izbiro) in za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtu« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. januarja (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (urnik:
8.30-	13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik:
8.30-	12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V torek, 20. januarja premiera opere »VVozzeck« Georga Biichnerja. Direktor VVolfgang Božic. Nastopajo orkester in zbor Gledališča Verdi.
Predprodaja vstopnic od Četrtka, 8. januarja dalje: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), Četrtek, 22.1., ob
20.30	(reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. mi (reda D/D), torek, 27.1., ob
20.30	(reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. mi (reda G/G).
Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 4. januarja, ob 11.00 in ob 16.30 »Povem ti pravljico«: La Contrada predstavlja »Tisoč in ena noc«.
V	petek, 9. januarja, ob 20.30 premiera: gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in technicolor« z Artmom Brachettijem. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 13. in v sredo, 14. januarja, ob 20.30: CRT Artificio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Ando in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	torek, 6. januarja, ob 15. uri »Dan emigranta«. Slavnostna govora bosta podala Mitja VolCiC in Ren-zo Calligaro. Sledil bo glasbeni program z zborom in orkestrom srednje Sole Dante Alighieri iz Speha ter nastop Beneškega gledališča z igro »Jur, zanican mož«. Režija Marjan Bevk.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	torek, 6. januarja, ob 20.45 gostovanje gledališke
skupine Argot produzioni: Jean Anouilh »Antigona«. Nastopata Pamela Villoresi in Bruno Armando. Režija Maurizio Paniči.
Teatro Contatto - Gledališče San Giorgio
V	ponedeljek, 9. januarja, ob 20.30 gostovanje Gledališča Segreto: Ruggero Cappuccio »Shakespea re di Napoli«.
_______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Danes, 4. januarja, ob 18.00 in ob 20.30 film »Igra«.
V	soboto, 10. januarja, ob 20.30 (za abonma in izven) gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Shakespeara »Ukročena trmoglavka«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	sredo, 7. januarja 1998, ob 10. uri Fran Milčinski »Zvezdica zaspanka«. Predstava za vrtec in Solo; ob 20. mi gostovanje Drame SNG iz Ljubljane: Georges Feydeau: »Bolha v ušesu« (za abonma sreda in izven).
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. me).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	petek, 9. januarja, ob 20. uri: B. Slabe »Ob letu
osorej«. Režija Boris Kobal. Nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
V	soboto, 24. januarja 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja - razprodano. Informacije (00386-61/222815).
Mestno gledališče ljubljansko
Jutri, 5. januarja, ob 19.30 (abonma študentski C): Albert Camus »Kaligula«.
SNG - Drama
Jutri, 5. januarja, ob 19.30 (abonma ponedeljek in izven (konto) N. V. Gogolj »Revizor«. Priredba in režija Dušan Jovanovič.
V	torek, 6. januarja, ob 19.30 (abonma dijaški 5, večerni in izven (konto) :E. Albee »Kdo se boji Virginie Wolf?«. Mala drama: v torek, 6. januarja, ob 20. mi drama W. Schwaba »Predsednice«. Nastopajo Polona Vetrih, Marijana Brecelj in Nataša Barbara Gračner.
Lutkovno gledališče
V	četrtek, 8. januarja, ob 17. mi - na malem odru -(izven) Z. Kirilič »Jajce«.
V	soboto, 10. januarja, ob 11. in ob 17. uri Jan Malik »Žogica marogica«.
________________KOROŠKA
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana
Juhi, 5. januarja, ob 19.30 gledališka predstava »Sem pa tja«.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6. januarja. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Muzej Revoltella: do 25. januarja je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energe-tiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Danes, 3. januarja, ob 17. uri vodi obisk razstave dr. Susanna Grego-rat.
Muzej Revoltella: do 6. januarja je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968« (na sliki obleka Elizabeta Taylor iz leta 1954). Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do
25. januarja je na ogled razstava o skedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13. januarja je na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled raz-
stava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Gregorčičeva dvorana (UL Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure.
Center II Giulia: do 11. januarja je na ogled božična skupinska razstava.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava »Skupina 75«.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: do 10. januarja je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka.
Goriški grad: do 25. januarja je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzeje iz Nove Gorice.
VIDEM
Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11. januarja je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Cam-poformidu«.
____________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice - Umetnost postavlja vprašanja. Urnik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. januarja je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
LJUBLJANA
Mala galerija: do 14. januarja bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Passepartout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geolosko-pa-leontološke spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja.razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek.
____POGOVOR S TAJNIKOM KMEČKE ZVEZE EDIJEM BUKAVCEM_
Veliko oblakov in nekaj žarkov nad kmetijsko stvarnostjo
Obračun uspešnega dela in načrti za bodočo dejavnost
Prehod od enega leta v drugo je cas, ko se zazremo na opravljeno delo in začrtujemo delo v nastopajočem letu. To velja seveda tudi za naše kmetijstvo, ki se bo moralo, razen s starimi, sočati tudi z novimi problemi, ki jih prinaša nova zakonodaja tako na davčnem kot na birokratskem področju. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukavcem, ki je na prvo vprašanje: kako je bilo za kmetijstvo minulo leto nasplošno, odgovoril takole:
Za kmetijstvo, tako kot tudi za vso našo narodnostno skupnost, lahko beležimo vrsto negativnih pa tudi pozitivnih stvari. Med negativne moramo uvrstiti na prvo mesto bankrot največjega slovenskega denarnega zavoda na Tržaškem, ki je spravil v hude težave poleg kulturnih seveda tudi gospodarske ustanove in družbe. Za narodnostno skupnost se vprašanje zakonske zaščite še vedno ni premaknilo z mrtve točke, čeprav bomo v letošnjem letu obhajali že 50-letnico sprejetja državne ustave, ki nam tako zaščito jamči. Na gospodarskem področju je vse dolj občutena kriza zlasti v zaposlovanju, ki prizadeva predvsem nižje sloje in mlade. V taki situaciji seveda tudi za kmetijstvo ne moremo dati pozitivne ocene ne na evropski, ne na državni ravni in tudi ne na deželni ravni. Evropska unija gre v globalizacijo gospodarstva, ni pa na temu še prilagodila svoje gospodarske politike, vkleščene v sistem proizvajalnih kvot, ki posebej v kmetijstvu ne dopuščajo normalnega razvoja. Italijanska država pa se je izneverila svojim obveznostim, da bo kmetijstvu omogočila enakopravno vlogo in ga zato podprla tako s programi kot s finančnimi sredstvi... To se ni zgodilo. Nasprotno, z novim finančnim zakonom je kmetijstvo še dodatno prizadela tako z davkom IVA kot z novim deželnim davkom IRPEF, naložila mu je nove birokratske obveznosti na področju knjigovodstva za kmetije z nad 5 milijoni lir prometa, na področju registrov za živino, registrov za nevarne odpadke itd. Kmetijstva ni niti pripustila k pogajal-ni mizi na isti ravni kot industrijce in sindikate, čeprav je na koncu leta vendarle prišlo do sporazuma med vlado in kmečkimi stanovskimi organizacijami, ki zagotavlja tudi primarnemu sektorju prisotnost za tako imenovano »zeleno« pogajalno mizo.
Tak odnos države do kmetijstva je privedel do hudega nezadoljstva in do protestov, ki so se v
zadnjem obdobju leta sprevrgli v ostre manifestacije predvsem v zvezi s kvotami na področju mleka, vina in olja.
Vse to kar si povedal velja za evropsko in v odsevu seveda za državno kmetijsko politiko. Kako pa je glede tega v naši deželi Furlaniji - Julijski krajini?
Zal tudi zna našo deželo ne moremo dati polne pozitivne ocene, čeprav je treba priznati, da je sprejela pomembne demokratične norme v prid narodnostne skupnosti, ko je na primer sprejela zakon o uporabi slovenščine do javnih uprav in v javnih upravah samih, pa kljub naporom demokratičnih sil, sprejela zakon o zajamčeni izvolitvi vsaj enega slovenskega deželnega svetovalca. Kar pa se izrecno kmetijstva tiče, ni uspela reorganizirati svojega birokratskega aparata, ki je še vedno prepočasen, kakor tudi ni prilagodila svoje zakonodaje evropski, zaradi česar ostajajo znatna finančna sredstva zamrznjena. Tudi ni vpeljala nove kmetijske in gospodarske politike za gorata in manj razvita območja, katera je nasprotno podvrgla strogim vinkulativ-nim mormam, ki gospodarski razvoj ovirajo, če ne celo onemogočajo.
Poglejva še na krajevno raven in na naše krajevne probleme?
Poleg tistih, ki zadevajo državno in deželno raven imamo seveda tudi specifične krajevne probleme. Naj najprej spomnim, da je bil sprejet važen dokument, načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, pri katerem so sodelovale vse
uprave na krajevni ravni, in stanovske organizacije in ki opozarja deželo naj se zavzame, da bo kmetijski sektor deležen financiranja, tako s strani države, kot Evropske unije. Pot bo gotovo še problematična in dolga. Za razvoj kmetijstva se bomo morali zato kot skupnost in seveda kot strokovna stanovska organizacija, ki je izraz te skupnosti, še naprej prizadevati. Prizadevati si moramo ob količinski predvsem za kakovostno rast naše kmetijske proizvodnje, za zagotovitev pravičnega dohodka, za valorizacijo vloge zemlje kot življenjskega prostora naše skupnosti.
Zdaj sva seveda že pri stanovski organizaciji Kmečki zvezi. Bi lahko v
nekaj besedah strnil oz. povzel njeno dejavnost v minulem letu?
O tem je govoril že naš predsednik na tradicionalnem novoletnem srečanju članov našega Glavnega sveta. Nastopili smo povsod, kjer je bilo treba braniti našo zemljo in ljudi, ki od nje živijo.
Posegli smo proti razlastitvam na Kolonkovcu za gradnjo športnega centra, zahtevah pravično rešitev za naše kmete na trgu na debelo, vlagali smo prizive na upravno sodišče proti regulacijskemu načrtu tržaške občine, ki postavlja, na primer, na kontovelskem in kriškem bregu nesprejemljive omejitve kmetijskih dejavnosti. Na vseh pristojnih sedežih smo utemeljevali naše nasproto-
vanje načrtovamenu Kraškemu parku in se zavzemali za prosto in smotrno uporabo kmetijskih površin za kmetijsko dejavnost. V tem okviru smo si prizadevali za uresničevanje načrta za razvoj kmetijstva s finančno podporo dežele, države in Evropske unije. V mnogih vprašanjih smo uspešno sodelovali z ostalima dvema stanovskima organizacijama. Naši uradi so bili članom stalno na voljo pri izpolnjevanju birokratskih in davčnih obveznosti, in si obenem prizadevali, da se novi davčni ukrepi (IVA in IRPEF) ublažijo. Zelo aktivni smo bili na področju delovanja strokovne skužbe, zlasti kar zadeva vinogradništvo. Priredili smo strokovna predavanja. Za vse to je treba nameščencem in uslužbencem Kmečke zveze izreči vse priznanje.
Kot je bilo že zabeleženo, ste posegli tudi na najvišji ravni, pri samem predsedniku Republike...
Ob 20-letnici obstoja Konfederacije kmetov Italije je našo zastopstvo sprejel sam predsednik Republike Scalfaro, kateremu smo izročili spomenico za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona za Slovence, v Italiji.
In za naprej? Dela in novih nalog ne ho manjkalo?
Na to smo že navajeni in tudi pripravljeni. Prepričani smo tudi, da bomo pri tem deležni sodelovanja vseh slovenskih kmetov, ki se razpoznavajo v svoji stanovski organizaciji, to je v Kmečki zvezi
Razgovor zabeležil Jože Koren
NOVICE
Prodaja kvot mleka
Zadnji dan leta je zapadel rok za sklepanje kupoprodajnih pogodb za kvote mleka v smislu zakona št 468. Pogode, ki so bile sklenjene, začnejo veljati z novim »mlečnim letom«, ki se vsako leto začenja s 1. aprilom in zaključuje s 31. marcem naslednjega leta Kdor je torej pogodbo sklenil do 31. dec. 1997 bo lahko nakupljene kvote koristil od 1. aprila dalje, kdor pa je rok zamudil in bo pogodbo sklenil po njem, bo lahko nakupljeno kvoto razpolagal šele od 1. aprila 1999 dalje.
S posredovanjem Kmečke zveze je bilo do predvidenega roka sklenjenih po pet kupoprodajnih pogodb. Od teh so štiri bile sklenjene med tržaškimi govedorejci in bodo zato kvote ostale na Tržaškem.
Agroturislični vodič
Založniška hiša Demetra namerava izdati strokovni vodič o agroturisticnih dejavnostih. O tem se je dogovorila tudi z agroturistično organizacijo naše dežele in zato vabi vse agritmistične kmetije, da ji posredujejo podatke o značilnostih svoje ponudbe in svojih kapacitet Ti podatki, obenem s sliko kmetije, bodo objavljeni v vodiču. Kmečka zveza vabi svoje člane-agrotuii-stične operaterje, da se odzovejo pobudi, ki je brezplačna, toliko bolj, ker bodo vodič razširili po vsej državi in tudi v drugih evropskih državah.
Obdelovanje tal (3.del)
[Nadaljevanje iz zadnje Številke) Odvisno je tudi od lastnosti zemlje in od globine obdelovanja Ge je zemlja peščena, obdelovanje pa površinsko, ni velikih težav za določitev primernega časa obdelovanja. Ce pa moramo globoko obdelovati glinasto zemljo, moramo upoštevati tudi vlažnost v globini za določitev povprečne optimalne vlage. Včasih je razlika med vlago na površju in pa v globini velika, na primer če je malo deževalo po dolgem obdobju suše. Lahko se zgodi tudi obratno. Na površju je lahko zemlja zelo suha, v globini pa podtalna voda stalno mod zemljo. Ce obdelujemo tako zemljo, lahko imamo pri rastlinah negativne posledice. Agregati, ki so si različni med seboj glede odtotka vlage, se na poseben način zlepijo med seboj. Voda, zrak in korenine se zelo težko premikajo v zemlji. Rastline zelo težko uspevajo v teki zemlji. Taka zemlja lahko osterre sterilna tudi za daljšo dobo. Ce pa takoj po obdelovanju dežuje, se zemlja ne izrodi.
Spomladi bomo zemljo tik pred setvijo le zrahljali z grabljami ai z motokultivatorjem oz. firezo. Negativna stran ffeze je zaskorjevanje zemlje, posebno če se hitro vrti. Obenem lahko s frezo razmnožimo trdovratne plevele, kot je pirnica Ce hočemo na primer poleti sejati kako povrtnino po krompirju, grahu ali kaki drugi spomladanski kulturi, je dovolj, da zemljo pre-rahljamo, saj ni nujno obračanje zemlje, (konec)
dr. Magda Sturman
Kmečka opravila v januarju
Prvi mesec v letu je za kmetovalca miren, saj narava popolnoma miruje. Zato lahko prosti čas izkoristimo za številna opravila, za katera v ostalih mescih ni časa. Orodje pregledamo, kose in druga rezila nabrusimo, razne majhne stroje očistimo, pregledamo ter po potrebi kaj popravimo. Pregledamo, ali imamo vse orodje in pripomočke, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni in si že sedaj nabavimo, kar manjka. V domači shrambi pregledamo, ali imamo gnojila, škropiva, razno orodje in drugo. S prodajalcem se lahko že zmenimo za nabavo semen. Lahko si v tem mirnem času že pripravimo načrt za naš vrt, kaj in kje bomo sejali določene povrtnine. Dobro je tudi, da si vse to zabeležimo. To je tudi čas, da vzamemo v roke strokovno kmetijsko čtivo ali pa se vpišemo na kak s trakovi tečaj iz kmetijstva. Ob lepem vremenu na prostem uredimo kole, ograje in drugo.
V vinogradu pregledamo kole in žice. Ob lepem vremenu pripravimo jame za trte, ki jih nameravamo posaditi. Gnojimo s
kalijevimi in fosfatnimi gnojili, če to še nismo storili v prejšnjem mesecu.
V	kleti preverimo obstojnost vina. Ob nizkih temperaturah se izloča vinski kamen, ki se usede na dno soda. Vinska kislina se na ta način zmanjša. Ce se pojavijo spremembe, predvsem v barvi, je to znak, da v vinu ni zadostne količine žvepla. Priporočljiva je zato analiza vina, ki nam pove količino kalijevega metabisulfita, ki ga moramo dodati. Najbolje je, da se o tem pomenimo s strokovnjakom. Ce hranimo vino v lesenih posodah, moramo s stalnim dolivanjem skrbeti, da je posoda vedno polna. Na ta način varujemo vino pred oksidacijo. Paziti moramo tudi, da temperatura v kleti ne pade pod ničlo.
V	sadovnjaku in oljčnem nasadu damo močno oporo mladim, posebno pa komaj sejenim rastlinam, da bodo bolje prenesle morebitni sneg, posebno pa burjo. S koli pomagamo tudi tankim in dolgim vejam, da se ne lomijo. Ce se kaka veja kljub naši pazljivosti odlomi, jo moramo odrezati od zdravega in
nepoškodovanega dela in rano pomazati s cepilno smolo. Breskve sedaj drugič škropimo proti breskovi kodravosti z bakrenimi pripravki. Ce to nismo že prej storili, gnojimo oljko in sadno drevje s kalijevimi in fosfatnimi gnojili. Količina rudninskih snovi je zelo različna od primera do primera in je odvisna od različnih faktorjev. Okvirne količine smo že navedli v opravilih v decembru.
Oljčno olje je v tem mesecu pospravljeno. Olje hranimo v posodah iz inertnega materiala. Najbolj priporočljive posode za shranjevanje olja so iz nerjavečega jekla, ki jih v prodaji dobimo tudi manjših velikosti, in torej primernih tudi na naše oljkarje. Dobimo tudi take posode, ki jih lahko pretočimo od spodaj, tako da neposredno odstranimo goščavo, ne da bi bilo treba pretakati olja v dugo posodo. Na ta način je olje tudi manj v stiku z zrakom. Že po enem mesecu po predelavi moramo olje pretočiti. Olje lahko hranimo tudi v steklenicah, vendar naj bodo slednje temne barve. Olje je namreč zelo občutljivo
za svetlobo in se zlahka pokvari. Tudi prostor, v katerem olje hranimo, naj bo čim bolj temen. Oljčno olje je zelo spremenljivo, hitro se navzame različnih vonjev, zato naj ne bo v prostoru, kjer olje hranimo, močnih vonjav. Temperatura prostora, kjer olje hranimo, naj bo čim bolj enakomerna. Idealna naj bo okrog 15 stopinj C. V tem mesecu moramo zelo paziti, da temperatura v prostoru ne zdrkne pod ničlo, ker bi sicer olje kristaliziralo, obenem bi prenizka temperatura zavirala naravno čiščenje olja. V takih pogojih se namreč trdi delci stežka sesedajo.
V zelenjavnem vrtu imamo sedaj zelo malo vrtne zelenjave, ki jo lahko še pobiramo. Tipična zimska zelenjava pa je npr. kodrasti kapus, o katerem pravijo, da je dober komaj po pozebi. Izjemoma to zelenjavo še lahko pobiramo. Ce pa razpolagamo s tunelom in Ce smo ga pravočasno postavili, lahko pod njim še pobiramo rdeči radie, motovilec, korenje in por. V primeru milejših temperatur in leg slednje zelenjadnice vzdržijo na
prostem. Lahko si pa Se vedno uredimo preprost tunel iz plastične folije. Vsekakor moramo tunel v primeru toplejših sončnih dni ob opoldanskih urah odkriti. V skladišču moramo krompir stalno pregledovati ter izločati pokvarjene in bolane gomolje. Najbolje je, da krompir hranimo v zabojih, na temnejšem prostoru in pri temperaturi okrog 3 do 4 stopinje C. Vsekakor moramo paziti, da temperatura ne pade pod ničlo.
Za konec še nekaj o priljubljeni božični zvezdi, ki smo jo po vsej verjetnosti dobili v komaj minulih božičnih praznikih. Rastlina ima rada svetel in vlažen prostor, temperaturo od 18 do 20 stopinj C. Posebno pa moramo paziti, da ni prepihov. Dokler cveti, jo pogosto-ma gnojimo s tekočim gnojilom in jo večkrat orosimo s pršilnikom. Na splošno pa imajo sobne okrasne rastline v zimskih mesecih zaradi ogrevanja presuh zrak. Večkrat je torej potreben umidifikator. Bolje je, da relativna vlaga ne pade pod 55%.
Dr. Magda Sturman
KRANJSKA GORA / VELESLALOM ZA SP
Avstrijci puščajo ostalim le drobtinice
Pod Vitroncem prvi Mayer pred Moierjem Tombo na koncu peti. Jure Košir šele 24.
KRANJSKA GORA - Avstrijski alpski smučarji nadaljujejo s serijo zmag v svetovnem pokalu. V veleslalomu za 37. Pokal Vitranc v Kranjski gori so dosegli dvojno zmago. Najhitrejši je bil drugič zapored Christian Mayer (na sliki), ki je za 52 stotink sekunde premagal Hermanna Maierja, tretje mesto pa je zasedel Švicar Michael von Gruenigen z zaostankom 1, 10 sekunde. Edine slovenske točke si je prismučal Jure Košir, ki je zasedel 24. mesto. Alberto Tomba je s številko 19 osvojil peto mesto. Z rezultatom je bil sicer zadovoljen, a ni mogel skriti razočaranja, da je žirija prižgala zeleno luC za tekmovanje.
Prireditelji prvega veleslaloma v olimpijskem letu so kljub dežju, ki je padal vso noc, z velikimi napori pripravili progo, da je zdržala vseh 74 tekmovalcev, kolikor jih je bilo na Startni listi. Nekateri trenerji in tekmovalci so sicer menili, da zaradi močnega sneženja v zgornjem delu in dežja v spodnjem tekme ni mogoče izpeljati, a se je tekmovalna žirija odločila, da Steve Locher vendarle zaCne peti letošnji veleslalom za svetovni pokal. »Razmere res niso bile najboljše, vendar je bilo dosti tekem že v slabših pogojih, »je razmere v
Podkorenu opisal direktor slovenskih reprezentanc Tone Vogrinec. Kar pa se razmer na progi tiče, je še bolj zgovorna izjava drugouvrščenega Hermanna Maierja: »Razmere na progi me niso motile. Ce si v formi, tega, da je proga slabša, niti ne opaziš.«
Danes (prvi tek ob 10. in drugi ob 12.45) bo v Kranjski gori še slalom za svetovni pokal
Rezultati: 1. Christian Mayer (Avt) 2:12, 70; 2. Hermann Maier (Avt) +0, 52; 3. M. von Gruenigen (Svi) +1, 10; 4. Hans Knauss (Avt) +1, 53; 5. Alberto Tomba (Ita) +1, 97; 6. Urs Kaelin (Svi) +1, 99; 7. lan Piccard (Era) +2, 19; 8. Joel Chenal (Era) +2, 32; 9. Sergio Berga-melli (Ita) +2, 35; 10. Kjetil-A. Aamodt (Nor) +2, 57; 11. Patrick Holzer (Ita) +2, 62; 14. Matteo Nana (Ita) +2, 79;..24. Jure Košir (Slo) +3, 26 itd.
Vrstni red v svetovnem pokalu, skupno (13 tekem): 1. Hermann Maier (Avt) 719 točk; 2. Stefan Eberharter (Avt) 482; 3. Michael Von Gruenigen (Svi) 450; 4. Andreas Schifferer (Avt) 410; 5. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 349 itd. veleslalom (5 tekem): 1. Von Gruenigen 340; 2. Maier 300; 3. Mayer 299; 4. Eberharter 230; 5. H. Knaussl95
KOŠARKA / V C1 LIGI
Jadran Nuova Kreditna praznih rok iz Tižiča
Vatovec je lahko računal samo na osem igralcev
Alloys Tržič - Jadran Nuova Kreditna 73:67 (38:34)
ALLOYS: Tommasi 14 (3:5 pm, 1 trojka), David 12 (1:1, 1), Diviach 9 (1), G. Mazzoli 12 (4:6, 2), Cestaro 8 (2:3), Palombi, T. Mazzoli 4 (0:2), Banello 14 (44:4, 2), Cisilin in Luppino nv; trener Zuppi; SON19.
JADRAN NUOVA KREDITNA: Oberdan 5 (1:1, 2:6, 0:2), Pregare 27 (6:8, 9:10, 1:4), Slavec, Samec 2 (-, 1:4, -), Rauber 9 (0:1, 3:7, 1:6), Grbec 17 (4:9, 5:10, 1:3), Hmeljak 7 (1:4, 3:6, -), Guštin nv; trener Vatovec; SON 19; PON Oberdan (40).
Sodnika: Musizza in De Rossi (Videm)
Jadran Nuova Kreditna je sinoči v TržiCu zasluženo in glede na vse dogodke pričakovano pričakovano izgubil z Alloysem. Trener Vatovec je namreč lahko razpolagal le z osmimi igralci, med katerimi sta bila tudi mlada Guštin in Slavec, medtem ko so morali Petra Franka zaradi infekcije na nogi pred tekmo odpeljati v bolnišnico, kjer so ugotoviti, da ni nic hudega..
Prvi polčas se je začel dobro za jadranovce, ki so do pete minute tudi vodili. Nato pa so počasi prevzeli pobudo igralci Alloysa, ki pa se do sredine prvega dela vseeno niso uspeli odlepiti (19:17). Nato pa je sledilo obdobje slabše Jadranove igre, kar je Alloys spretno izkoristil in si pet minut pred koncem prvega dela priigral 12 točk naskoka (38:26). Takrat so se jadra-novci spet zbrali in v zadnjih petih minutah zaostanek ob polčasu znižali na 38:34, pri čemer so zadnji koš dosegli s trojko Pregarca po podaji Rauberja čez celo igrišče.
Toda v nadaljevanju so se domačini spet odlepili, ja-dranovci pa so bili prisiljeni na stalno zasledovanje. Pri tem se je poznalo, da je imel trener Vatovec zelo kratko klop. Domačini so v glavnem ves drugi del vodili za 6 do 8 točk, kar ni veliko, toda Jadranu nikakor ni uspelo spremeniti poteka tekme. Slabe štiri minute pred koncem so plavi s tremi uspešnimi prostimi meti Davida Pregarca (na sliki) , ki je bil najboljši pri plavih, zmanjšali na 63:59, toda to je bilo tudi vse. Domača peterka je namreč z dvema zaporednima košema takoj spet vzpostavila varno »razdaljo« osmih točk (67:59). Zaman so bile nato točke Pregarca in Hmeljaka, saj so domačini odgovorili z isto mero in mimo obdržali vodstvo do konca srečanja.
________KOŠARKA / V C2 LIGI______
Nezaslužen poraz Rob Roya
Močno okrnjenim domovcem v Tržiču sreča obrnila hrbet
Pom - Dom Rob Roy 82:76 (41:33)
ROB ROV: Jarc 10 0 -, 5:10, -), Corsi 20 (2:2, 1:2, 5:8), Di Cecco 12 (5:6, 2:7, 1:1), Franco 6 (-, 3:5, -), Campanello 19 (0:3, 5:16, 3:6), Guarini 5 (1:2, 2:4, -), Gej 5(1:1, 2:4,-).
PON: Jarc; 3T: Corsi 5, Campanello 3, Di Cecco 1.
Proti favoriziranemeu Pomu so moC-no okrnjeni domovci (manjkali so bolna Covi in Košuta ter Podbersig, ki je na potovanju) v TržiCu pokazali res dobro igro, za zmago pa jih je tokrat prikrajšala sreča, ki jim res ni bila naklonjena. K temu je treba dodati še zelo sporno osebno napako Ceja v napadu, tako da trditev, da je poraz nezaslužen, ni pretirana.
Domovci so zaceli precej dobro. Z agresivno obrambo in dobro izpeljanimi akcijami v napadu so uspešno držali korak z domačini vse do zadnjih minut prvega dela, ko sta domaCa branilca s tremi zaporednimi trojkami prebila gostujočo
cono in Pomu zagotovila osem točk prednosti.
V drugem delu so domačini predvsem zaradi številnih zgrešenih metov in izgubljenih žog domovcev v 25. minuti povedli s 16 točkami naskoka. Takrat pa je prišlo do preobrata. Campanello in Corsi sta začela zadevati od daleC, Jarc pa je bil uspešen pod košem in v 33. minuti je Dom uspel znižati zaostanek na 68:65. Odločitev je padla tri minute pred koncem, ko so domovci trikrat zapored zgrešili met izpod koša, v boju za odbito žogo pa je Jarc dobil peto osebno napako. Kljub utrujenosti pa rdecebeli niso popustili, toda 50 sekund pred koncem je prišla izredno sporna sodniška odločitev in domačini so z dvema prostima metoma rezultat postavili na varno.
Vsekakor domovci zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost in igro, s katero lahko že na nasldenji res važni tekmi proti Aiellu tudi računajo na zmago. (L. S.)
Paoli Pezzo niso verjeli
RIM - Komisija za antidoping pri Coniju je včeraj soglasno odločila, da gorsko kolesarko Paolo Pezzo prijavi disciplinski komisiji kolesarske zveze zaradi domnevnega uživanja nedovoljenih poživil. V obrazložitvi je bilo rečeno, da si ne morejo predstavljati, da bi bili lahko v Parizu tako nesposobni in bi se za desetkrat zmotiti pri analizi urina olimpijske zmagovalke, kot trdita Pezzova in njen odvetnik. Disciplinska komisija kolesarske zveze se bo sestala 10. januarja, Pezzovi pa grozi šestmesečna diskvalifikacija.
Jutri prvi Športel v letu 1998
Jutri ob 22.30 bo na sporedu prvi Sportel v letu 1998. Zanimivo bo predvsem prisluhniti pogovoru z nekaterimi našimi politiki o kraškem zakonu, na katerega so vezana nekatera naša športna društva. Na sporedu bo tudi prispevek z Jadranove tekme v TržiCu. V posebnem prispevku bodo predstavljene »skrivnosti« balinarskega športa. Okno rubrike Šport pod Trigavom bo tokrat odprto v Krajnsko Goro pod Vitranc. Ljubitelje škrtoca pa čakajo tokrat nove in zanimive nagrade.
Obvestila
SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782.
SKBRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo 5. in 7. januarja na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, od 19. do 21. ure.
V januarju in februarju organizira tudi brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. Informacije na tel. SL 212859.
SMUČARSKI TEKI
V Kavgolovu prvi Finec Mika Myllile
KAVGOLOVO - Smučarji so se v mskem Kav-, golovu v bližini St. Petersburga pomerili za točke svetovnega pokala na 30-kilometrski razdalji v prosti tehniki. Svojo prvo letošnjo zmago v svetovnem pokalu je dosegel decembra poškodovani Finec Mika Myllyle, ki je prehitel Norvežana Thomasa Alsgaarda za 42 sekund in Italijana Fabia Maja za 55 sekund.V svetovnem pokalu vodi Norvežan Bjoem Daehlie (492 točk), ki danes ni nastopil, pred Alsgaardom (446) in Kazahstancem Vladimirjem Smimovom (216). Danes bodo v Kavgolovu na 10-kilometrski razdalji nastopile tekmovalke.
Odbojka: Forli premagal Neapelj
V vnaprej odigrani tekmi 12. kola v italijanski odbojkarski Alligi je Cosmogas v Forliju premagala Com Cavi iz neaplja s 3:0 (15:5, 15:9, 15:6). DANAŠNJI SPORED: Lube - Ferrara, Mirabilandia -Sisley, Časa Modena - Gabeca, Piaggio - Jeans Hatii, Jucker - Alpitour; VRSTNI RED: Alpitour 20, Si-sley, Modena inFerrara 16, Lube 14, Gabeca in Piaggio 10, Jucker in Mirabilandia 8, Jeans Hatii 6, Cosmogas in Com Cavi 4.
Skoki: danes Innsbruck
INNSBRUCK - Danes bo v Innsbrucku na sporedu tretja tekma novoletne skakalne turneje. V včerajšnjih kvalifikacijah je bil najdaljši Japonec Ka-zuyoshi Funaki (119 metrov) pred rojakom Hi-royem Saito (113,5) in Nemcem Martinom Schmidtom (113,5). Na tekmo so se uvrstili trije slovenski skakalci. Primož Peterka je skočil 107,5 metra (110 točk), Blaž Vrhovnik 106,5 (108,7), na tekmo pa se je s 101 meter dolgim skokom (97,8 točke) uvrstil tudi Peter Žonta.
H NOGOMET h
Vesna v osmini pokala v torek v gosteh pri Moram
V torek 6. januarja bodo na sporedu srečanja osmine finala ■ deželnega nogometnega pokala, med šestnajstimi najuspešnejšimi enajstericami tega tekmovanja pa je od zamejskih ekip samo Vesna iz Križa, ki bo gostovala v Moram. Srečanje bo ob 14.30, Križani pa so z dosedanjimi igrami v prvenstvu 1. amaterske lige dokazali, da imajo zelo dobro ekipo, ki lahko tudi v pokalnem tekmovanju meri dokaj visoko.
Igra se samo ena tekma. V primem neodločenega izida po regularnem delu tekme bosta na sporedu dva podaljška po 15 minut, Ce pa tudi takrat ne bo odločitve, pa bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Četrtfinalne tekme bodo na sporedu 11. marca 1998.
OSTALI PARI: Zaule Rabuie-se - S. Giovanni, Torre Pn - Val-vasone, Polcenigo - Chions, Vi-gonovo - Codroipo, Rive d’ Ar-cano - Villanovese, Futura - Gonars, Natisone - Valnatisone.
r KOŠARKA / V D LIGI n
Z zanesljivo igro Cicibona Pref. Marsich do zmage
Cicibona Pref. Marsich - Isontina 77:57 (39:28)
CICIBONA PREF. MARSICH: Persi 18 (6:6, 6:10, 0:2), Pavlica 18 (1:2, 4:7, 3:3), Difisa-no 6 (-, 3:3, -), Zuppin 10 (2:2, 4:10, -), Pettiros-so 14 (4:7, 5:11, 0:1), Battilana 2 (-, 1:1, -), Uršič, Mura 2 (-, 1:3, -), KrižmanCič 6 (-, 3:9, -), Bandi 1 (1:2, 0:6, -): SON: 23; PON: Persi, Križmancic.
Z zelo zbrano in zanesljivo igro so igralci Cicibone gladko premagali Isontino in jo tudi ujeti na lestvici. Zmaga je zaslužena, do nje pa so cicibonaši prišli brez večjih težav pa Čeprav so nastopili v precej okrnjeni postavi. Manjkala sta namreč Peter Furlan in Messini, pa tudi Uršič zaradi bolečin v hrbtu sploh ni vstopil v igro.
Srečanje se je začelo dobro za domačo peterko, ki je ves prvi del vodila za 6 do 8 točk, v zadnjih minutah pa je to prednost še povečala. Z dobro igro je Pref. Marsich nadaljeval do 25. minute, ko je bil izid 46:29. Takrat pa so cicibonaši nenadoma popustili in gostje so z delnim izidom 14:1 zaostanek znižati na 47:43. Ko so vsi mislili, da bo do konca potekal hud boj za zmago, pa so Battila-novi varovanci pritisnili na plin, se razigrali in visoko slaviti. Na igrišče
so vstopili vsi (razen Uršiča), Id so tudi upravičili zaupanje trenerja Battilane, ki je tudi zaigral v zadnji minuti in se vpisal med strelce.
Za dobro igro zasluži pohvalo vsa ekipa, posebej pa velja omemti, da je Andrea Mura dosegel svoji prvi točki v D ligi.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZSŠDI JURETOM KUFERSINOM
»Leto 1997 je bilo za naš šport pozitivno, ZSŠDI za konkretno načrtovanje potrebuje večjo finančno gotovost«
Intervju s predsednikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ob začetku leta je postal že skoraj tradicionalen. Zato smo se tudi letos z Juretom Kufersinom (na sliki) pogovorih o športnem obračunu za leto 1997 in pa o nalogah, ki čakajo ZSSDI v letu 1998.
Uvodno vprašanje je že skoraj tradicionalno, kakšna je vaša ocena o minulem športnem letu pri nas?
Ocena je vsekakor pozitivna, saj smo tudi v minulem letu dosegli izredno pomembne posamične rezultate na državnem in celo evropskem nivoju v kotalkanju, rolkanju, namiznem tenisu in jadranju. Zabeležili pa smo tudi nekaj ekipnih uspehov, ki so se konkretizirali z napredovanjem ali obstankom ekip, ki nastopajo v višjih, izredno napornih in zahtevnih prvenstvih.
ZSSDI si že dolgo prizadeva, da bi bil šport enakopraven dejavnik pri porazdehtvi finančne pomoči iz Slovenije. Kakšen je trenutni položaj v zvezi s tem in koliko sredstev prejema ah naj bi prejelo ZSSDI? Ah so ta sredstva zadostna?
Naj takoj povem, da je naša organizacija v glavnem odvisna od sredstev, ki jih prejema iz Slovenije, saj v Italiji do pred nekaj dnevi ni imela nobene resnejše zakonske podlage za prejemanje prispevkov. Zato je za nas pomoč, ki priteka iz Slovenije preko obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, življenjskega pomena. Da bi postavih neke trajnejše mejnike, smo se že pred leti v Ljubljani dogovarjah, da naj bi bil naš delež v višini 10 % prispevkov, ki prihajajo v zamejstvo. Na koncu je obstalo pri 10% deležu prispevkov, ki jih prejemata krovni ogranizaciji. Koliko to znaša, točno še ne vemo, saj je bilo posebno letos vse v zamudi zaradi pozne predstavitve slovenskega državnega proračuna in zaradi premajhnega predvidenega zneska za manjšino. Na koncu je bilo obljubljeno, da bomo prejeli vsi skupaj isto vsoto kot leto prej, vendar sredstev še nismo prejeli, tako da v bistvu ne moremo z gotovostjo vedeh, s kolikšnimi sredstvi bomo razpolagah. Krovni organizaciji nam naš
delež posredujeta kar tekoče. Gre vsekakor pripomniti, da ta prispevek zadošča le za preživetje in nam ne daje možnosh večjega razvoja dejavnosh in pomoči. Z veseljem pa smo prejšnje dni sprejeli vest, da nam bo priskočila na pomoč tudi Dežela Furlanija Julijska krajina in to s prispevkom, ki bi moral bih vsakoleten. Za ta uspeh se moramo izecno zahvaliti podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu, M se je zanj konkretno zazvel in pa gospe Adriani Janežič za vso strokovno pomoč in nasvete.
Finančno pomoč ste pričako-vali tudi iz Rima, vendar so doslej prišle le drobtinice. Je v zvezi s tem kaj novega?
Res smo iz Rima pričakovali mnogo več, vendar do danes nam tega še ni uspelo to doseči kljub veliki pomoči Olimpijskega komiteja Slovenije in njenega predsednika Janeza Kocijančiča. Vprašanju posvečamo vso potrebno pozornost in upamo, da nam bo uspelo, četudi se zavedamo, da to ne bo tako lahko, saj na CONI-ju pravijo, da jim primanjkuje denarja, saj se stave To-tocalcia zmanjšujejo in tako se avtomatično zmanjšuje tudi kvota, ki gre športu. Večkrat si pri tem postavljamo vprašanje, koliko bi lahko že prejeli, ce bi bih sprejeti v CONI že ped leti, ko nam je to preprečila znana medijska afera v Sloveniji, ki nam je tako povzročila ogromno materialno škodo.
Kako namerava ZSSDI dehti sredstva, s katerimi razpolaga?
Sredstva ZSSDI deh po veljavnih pravilih. Do danes smo stoodstotno uveljavili samo trenerske dnevnike. Ce bomo letos že vnaprej vedeh, s kolikšnimi sredstvi bomo razpolagali, in če bodo le-ta višja od prejšnjih let, ko smo delovali na meji preživetja, bomo uveljavih tudi pravilnik o dodatni pomoči društovm, ki smo ga odobrili že pred časom in ki predvideva porazdelitev sredstev tudi po kakovosti in ne samo količini dejavnosh.
Danes igrajo sponsorizacije pomembno vlogo. Zakaj naj bi podjetniki investirah v naš šport?
Sponsorizacije so tako pri nas kot tudi v svetu za šport življenjskega pomena. Istočasno so po-
membne tudi za podjetnike, saj je dokazano, da bi morala podjetja, za isto medijsko prisotnost s tradicionalno ekonomsko propagando, potrošiti mnogo večje vsote in tudi dejanski učinek bi bil manjši. V naš šport pa se splača investirati, saj so sponsorizacije dostopne tudi manjšim podjetjem, rezultati in široka prisotnost športa tako v lokalnem kot tudi na širšem teritoriju pa so porok za dobro reklamno investicijo, ki daje tudi kasnejše poslovne rezultate. Mislim, da vsi podjetniki še niso popolnoma razumeli te možnosh in zato bomo morali temu vprašanju posvehh v bodoče več pozornosti. Upamo, da bomo uspeh prepričah tudi nekatera podjetja iz Slovenije, ki imajo poslovne in trgovske interese pri nas.
Pri nas imamo veliko posameznikov, ki se uveljavljajo v širšem, tudi mednarodnem prostoru, a gre v glavnem za tekmovalce iz vrst manj razvitih športov, ki težje pridejo so sponsori-zacij. Kako jih zaščititi oziroma
kako preprečiti njihov beg v dra-garodna društva?
Tudi v teh disciplinah se postopno pojavlja sponzorstvo in poseg posameznih federacij. Se vedno pa je glavna teža na družinah in društvih. Svoj delež je v nekaterih primerih prispevalo tudi ZSSDI in s prispevkom o nagrajevanju po kakovosh se bodo sredstva, namenjena za to zelo važno dejavnost še povečala. Mi smo storili vse, da se naši najboljši posamezniki še nadalje uveljavljajo v naših društvih. Ce bo to mogoče doseči stoodstotno, tudi zaradi tehničnih in ne samo finančnih razlogov, pa je težko predvideh, posebno v tistih panogah, kjer lahko posameznik najde izven naših krogov svojo profesionalno življenjsko pot in uveljavitev. To se ne dogaja samo v našem ozkem manjšinskem prostoru, ampak tudi v lokalnem italijanskem športu, kar so večkrat podčrtali tudi odgovorni športni organi. Do danes pa še niso odkrili recepta, kako to emigracijo zajezih.
Recept za finančne in kadrovske težave ekipnih panog vidimo v procesu združevanja. Lani smo doživeli celo združitev nogometnih odsekov SZ Zarja in SZ Gaja.
lovanja se vam zdijo najbolj ustrezne in perspektivne? Je združevanje vedno pozitiven pojav?
Ze več let podčrtujemo, da je bodočnost ekipnih panog v sodelovanju med društvi. To pa se lahko konkretizira na več načinov in združevanje je le eden od teh. Odvisno je od primera do primera in od posamezne panoge. Združitev Zarje in Gaje ocenjujemo zelo pozihvno, saj se je tako po dolgih letih dela na mladinskem nogometnem področju, nekaj premaknilo tudi na članski ravni. Do tega je prišlo spontano in nevsiljeno. Tako mora tudi biti. Mi lahko pri tem pomagamo, svetujemo, .usmerjamo. Potem pa se vse odloči na terenu. Ce poteza ni popolnoma občutena, ima lahko tudi kasnejše negativne posledice, kar se je v preteklosti tudi že dogodilo. Mislim pa, spričo vse večjih stroškov in padca natalitete, da nimamo druge poti in da so naši športni delavci to tudi v veliki meri razumeli. V nekaterih primerih manjka nekaj odločnosti in morda fantazije, v drugih pa bo potrebno počakati na zamenjavo ljudi, Id danes odločajo in ki se še niso sprijaznili s to stvarnostjo. Mislim, da je razmišljanje o lastnem vrtičku v bistvu stagnacija. Stagnacija pa v športu pomeni dejansko nazadovanje, z vsem, kar je s tem povezano: manjše zanimanje okolja, manj volje do dela, manj sredstev.
Katere bodo glavne naloge Združenja v novem letu? Ali pri-iravljate kakšno posebno pobu-
£
Glavna naloga bo še naprej nudenje kakovostnih strokovnih uslug društvom in pa maksimalno angažiranje za povečanje pomoči tako finančne kot strokovne narave. Upajmo, da bomo letos že vnaprej vedeli, s kolikšnimi sredstvi bomo razpolagali, tako da bomo lahko od vsega začetka načrtovali naše delo in tako pred-
videh kako večjo in koristno pobudo. Poleg tega bomo morali skušati obdržati sedanji kakovostni in številčni nivo naših članic, najti rešitev za ureditev socialnega statusa naših tehničnih kadrov in pomagati pri reševanju prostorskih problemov, s katerimi se nekatera društva še vedno ubadajo. Zelo pereč pa je tudi problem naših uradov v Trstu, ki so povsem neusrezni: ena poglavitnih nalog bo tudi v novem letu prav gotovo ta, da se nekako dokopljemo do novih prostorov, da bi lahko učinkoviteje posredo-vali pomoč našim članicam.
Izstop SZ 01ympia je boleče načel enotnost našega športnega gibanja. Izstopu je sledila precej ostra javna polemika. Na kakšen način bi lahko prišlo do zbližanja?
Ena izmed negativnih točk v minulem letu je vsekakor izstop SZ 01ympia, za katerega pa sem še danes mnenja, da je bilo preu-ranjeno in nepotrebno. Naša želja je, da se ta primer čimprej reši, saj se zavedamo, da je bodočnost našega gibanja samo v enotnosti. Že če bomo enotni nam bo težko. Ce se bomo ločevali, pa bo to pomenilo rušenje vsega, kar smo v teh desetletjih zgradili. Glede na to, kaj šport danes pomeni tudi iz narodnostnega vidika, posebno za najmlajše, pa mislim in upam, da nima nihče nobenega interesa, da se to zgodi. To sta nam potrdili tudi obe krovni organizaciji in upam, da so istega mnenja tudi vse stranke, v katerih se Slovenci prepoznavamo. Zato bomo mi nadaljevali po poti enotnosti in pri tem iskali vse možne rešitve, ki bodo za to potrebne. Z voditelji SZ 01ympia smo se nekajkrat že pogovarjali in osebno sem prepričan, da bomo s skupno voljo uspeli najti ustrezne rešitve.
Ah imate za konec še kakšno osebno »športno« željo?
Glede na prvi odgovor o uspešnosti v letu 1997 si želim, da bi bilo shčno tudi v letu 1998 z dodatkom, da bi se popravila finančna situacija in da bi prišlo še do številnih konkretnih sodelovanj med društvi.
eksander Koren
	NOGOMET / V 14. KOLU A LIGE	-1	ROKOMET	r	KOŠARKA / A2 LIGA
Vse oči so tokrat uprte v Milan in v«big match« Inter - Juventus
Neposredni obračun za prvo mesto na lestvici - Še nekaj zanimivih srečanj - Udinese pri Romi - Vroče bo tudi na tekmi Parma - Lazio
V evropski ligi prvakov Generlel danes doma z Islandci
GenertelzJesijem ne bi smel imeti pretežkega dela
Tekma bo danes ob 18. uri v tržaški športni palači - Goričani pri Baronii
MILAN - Osrednje srečanje 14. kola (nekateri govorijo celo o tekmi, ki naj bi odločala o nadaljnjem poteku prvenstva) v italijanski nogometni A ligi bo nedvomno današnji »big match« med Interjem in Juventusom v Milanu. Na lestvici ekipi loči samo točka, v obeh taborih pa napovedujejo odločen boj za zmago. Uspeh bi Interju spet prinesel dokaj varen naskok (4 točke) pred Juventusom, za Lip-pijevo enajsterico pa bi morebitna zmaga pomenila tudi prevzem prvega mesta na lestvici. Pri Interju bo zagotovo spet zaigral Ronaldo, trener Simoni pa bo lahko računal na vse igralce razen na VVinterja, Kanuja in Mezzana. V Juventuso-vem taboru je na zadnjem treningu manjkal Conte, ki pa bo danes gotovo začel v prvi enajsterici. Tudi Zidane bo zanesljivo igral, skoraj gotovo pa bo Lippi Descham-
psa v začetku pustil na klopi. Srečanje se bo začelo ob 20.30, neposredni prenos pa bo samo za abonente po Tele+.
Današnje kolo pa ponuja še nekaj zelo zanimivih srečanj. Med te nedvomno spada tudi tekma med Romo in Udinesejem. Vi-demčani so pravo odkritje letošnjega prvenstva, Roma pa tudi ne skriva ambicij po visoki uvrstitvi. Zato je spektakel skoraj zagotovljen. Zelo zanimivo bi moralo biti tudi v Parmi, na srečanju med domačo Parmo in Laziom, pa tudi v Neaplju, kjer bo Napoli, ki je trdno na zadnjem mestu poskušal zaustaviti Milan, ki po slabem začetku vztrajno prodira proti vrhu lestvice.
DANAŠNJI SPORED: Atalanta -Piacenza, Bologna - Brescia, Fio-rentina - Sampdoria, Inter - Juventus (ob 20.30, Tele+), Lecce - Em-
poli, Napoli - Milan, Parma - lazio, Roma - Udinese, Vicenza - Bari. VRSTNI RED: Inter 30, Juventus 29, Udinese 26, Parma 25, Roma 23, Lazio 21, Milan in Fiorentina 20, Sampdoria 19, Vicenza 18, Brescia 14, Empoli 13, Bologna, Piacenza in Bari 12, Atalanta 11, Lecce 10, Napoh 5.
B liga
DANAŠNJI SPORED: Cagliari -Padova, F. Andria - Ravenna, Ge-noa - Perugia, Monza - Salemita-na, Pescara - Ancona, Torino -Reggiana, Treviso - Chievo, Vene-zia - Lucchese, Verona - Reggina. VRSTNI RED: Salemitana 33, Ve-nezia 32, Cagliari 25, Verona 24, Perugia 23, Torino 22, Treviso 21, F. Andria, Reggina in Chievo 20, Lucchese in Reggiana 19, Ancona 18, Pescara 17, Ravenna, Foggia in Monza 15, Castelsangro in Genoa 14, Padova 13.
TRST - Rokometaši Ge-nertela bodo skušali danes v okviru evropske lige prvakov osvojiti prvi točki. Njihov nasprotnik (srečanje se bo začelo ob 11. uri v Palacalvola v Trstu) bo islandski prvak Ka Akureyri, ki igra zelo hiter rokomet, vsekakor pa za varovance Lo Duce ne bi smel predstavljati nepremagljivega nasprotnika. Tržačani so se na srečanje resno pripravljali, zadnje treninge pa so imeli tudi v dopoldna-skem času, da bi se privadili na neobičajen termin tekme. Ekipa je popolna, zato Lo Duca ne skriva optimizma. Posebno vzdušje pa napovedujejo tudi navijači.
TRST - Za tržaški Genertel in goriško Dinamico se začenjajo odločilna srečanja v košarkarski A2 ligi v boju za dmboljši izhodiščni položaj v drugem delu prvenstva, ko se bo odločalo o napredovanju. Tržačani bodo danes v športni palači gostih Sicc iz Jesija, ki ne bi smel predstavljati hujše ovire, Goričani pa bodo gostovali pri Baronu, kjer jig čaka dokaj dehkatna naloga.
DANASNIJI SPORED: Banco Sardegna - Montana, Baronia - Dinamica, Juve Caserta - Snai, Cirio -Biniviaggi, Faber - Serapide, Genertel - Sicc; VRSTNI RED: Biniviaggi 22, Genertel 20, Dinamica in Ca-setti 18, Snai in Montana 14, Baronia in Banco Sardegna 12, Cirio 10, Faber, Sicc, Serapide 8, Juve 4.
V Al ligi Kinder počiva
DANAŠNJI SPORED: Mabo Pistoia - Benetton Treviso, Pepsi Rimini - Teamsystem Bologna, Polti Cantu - Mash Verona, Pompea Rim - Varese, Stefa-nel Milan - Fontanafredda Siena, Scavolini Pesaro -Cfin Reggio Emilia, Kinder Bologna - Viola Reggio Calabria odložena zaradi bankrota ekipe iz Reggia Calabrie; VRSTNI RED: Kinder 26, Teamsystem 20, Benetton in Mash 18, Varese in Stefanel 16, Fonta-naifedda 14, Cfin, Mabo in Viola 10, Polti 8, Pepsi in Pompea 6, Scavolini 4.
A RAI 3 mik slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.45
20.55
Naša risanka. Joe Banana: Pot v šolo TV dnevnik Športna tribuna TV mozaik
RAI 1
6.00
6.40
7.30
8.00
8.30
10.00
10.30
10.55
12.00
12.20
13.30
14.00
18.00
18.10
19.30
20.00
20.35
20.45
22.30
22.35
23.35 0.10
0.25
0.00
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Yel-lovvstone, v kraljestvu coyota
Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja Maša
Angelus in papežev blagoslov
Aktualno: Linea verde Zelena Črta (vodi Sandro Vannucd)
Dnevnik
Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Film: C’ eravamo tanto odiati (kom., ZDA ’94, r. Ted Demme, i. Judy Davis, Kevin Spacey)
Dnevnik Aktualno: TV 7 Aktualno: Effetto dnema Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna oddaja: Potihoma - Gharlotte Rampling Šport: Corsa allo scudet-to - Milan 92/93
RAI 2
7.00
7.05
10.05
11.30
13.00
14.00 14.05
16.45
17.10
19.00
20.00 20.30 20.50
22.50
23.15
23.35
0.05
Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom Variete: V družim (vodita Tiberio Timperi in Simo-netta Martone)
Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori, 13.25 Telecamere Vremenska napoved Film: Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo (kom., ZDA ’63)
Komični filmi Stanlia in Ollia
Nan.: J.A.G. avvocati in divisa
Šport: Domenica sprint Variete: Macao Dnevnik Tg2 Film: con gli occhi chiu-si (dram., It. ’94, i. D. Ca-prioglio, S. Castellitto) Aktualna odd.: Dogodki -Antonio Albanese Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Film:	Golden Gate
(dram., ZDA ’94)
RAI 3
6.00
8.45
9.25
1135
13.00
14.00
14.25
16.35
17.15
17.55
18.50
20.00 20.30
20.50
22.25
23.30
0.20
0.30
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
Film: Per chi suonala campana (dram., ZDA ’94, i. I. Bergman)
[ Dok.: Geo & Geo Šport: Quelli che aspet-tano...
Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che ijcalcio Stadio sprint
Film: II pellegrino (kom., ZDA ’23, r.-i. C. Chaplin) Glasba: In tour Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the Road Variete: Blob Film: Spili (thriller, ZDA '96, i. B. Bosvvorth, A. Amritraj, L. Pinset) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, vremenska napoved
Variete: Fuori orario, vmes film Le avventure di Robinson Crosue (pust., Meh. ’52)
S3 RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
Nan.: Z odprtim srcem, 7.00 Peter Strohm, 8.00 Pregled tiska Nan.: Oltre il ponte Nedeljski koncert Maša
Aktualno: La domenica del villaggio, vmes (11.30) dnevnik Dok.: L’ altro azzurro Dnevnik Tg4 Film: Bronco Billy (kom., ZDA '80, i. C. Eastvvood) Film: Dietro 1’ angolo (kom., ZDA ’38)
Nan.. Chicago Hospital (i. Hector Helizondo) Dnevnik, vreme Variete: 100 milioni piti Iva
Film: Sabato, domenica e venrdi (kom., It. '79, i. A. Celentano, L. Banfi) Pregled tiska Nan.: Baretta, 2.20 Peter Strohm
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualna oddaja: II quar-to re
Nan.: Nove Skippyjeve pustolovščine
Nan.: Papš Noč - Medved v kletki (i. Daniel Hugh Kelly), 12.30 Norma in Felice - Stasera mi butto (i. Gino Bramieri in Franca Valeri Dnevnik
Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del)
Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: Magazine, risanke
SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 12.30 2. tek
SP v smučarskem teku: ženski freestyle 10 km Odprti studio SPort: Vodič nogometnega prvenstva
	Film: L’ orso (pust., Fr.	
	'88, r. Jean-Jacques An-	
	naud, i. Tcheky Karyo,	|7$y
	Jack VVallace)	jrjj
	Nan.: Happy Days	
	Košarka NBA Action	
	Nan.: Tarzan (i. VVolf Lar-sen), 19.00 Piccoli brivi-	
	di	
	Odprti studio, vremenska	
	napoved	
	Variete: Benny Hill	
	Variete: Mal dire gol	
	Film: Scuola di polizia 2	
	(kom., ZDA '85, i. Steve	
	Guttenberg,	Bubba Smith, M. Winslow)	
	Športna oddaja: Pressing	
	Italija 1 šport	
	Film: Una cometa a Los Angeles (kom., ZDA '87, i. Jack VVarden, S. Shaw)	
# TELE 4
Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški pr.: Čebelica Maja, 8.40 Živ žav, 9.30 Nan.: Pobeg iz Jupitra (6.) Nedeljska maša Dogodivščine z divjega zahoda (ZDA, 6.)
Obzorja duha
Dlan v dlani
4X4
Poročila
Ljudje in zemlja
Narečna popevka
Film: Princ in igralka
Videostrani
Obzornik
Otroška oddaja: Doroteja v deželi Oz (ris.) Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji (1. del) Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, Zoom Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Nad.: Naftarji (zadnji d.) Film: Kdo tu skrbi za trgovino (kom., ZDA '63, i. J. Levvis, R. VValston) Videostrani
TV PRIMORKA
Vremenska panorama Euronevvs
SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 12.25 2. tek (iz Kranjske gore) Šport od A do Z: Kriket Smučarski skoki Inter-sport turneje (prenos iz Innsbrucka)
3. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev (2. del)
Koncert Dr. Mablues Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Badel (3. krog lige prvakov)
Videoring Včeraj, danes, jutri Nad.: Čevljarjev sin Alpe Jadran
Dok.: Veliki mitit in skrivnosti 20. stoletja (VB)
Spori v nedeljo Labodje jezero (Adventu-res Moction Pictures) Alpe Jadran
is
Koper

He Man FBI
Film: Little Laura Big John
Nan.: Hardcastle & Mc-Cormick, Katts and Dog Film: II iurto h 1’ anima del commercio? (kom. ’71) Film: Testimone oculare
		
	16.40 Videostrani	
	Program za otroke	
	Novoletna zabavno gla-	
	sbena oddaja	
	Glasb, oddaja: Naj Spot	
	Napovednik, videospot	
	Božično novoletna ko-talkarska revija KK Perla	
	Koncert: Simona VVeiss s	
	prijatelji	
	Humoristična oddaja:	
	Silvestrovanje na kvadrat	
12.40 SP v smučanju: moški slalom Smučarski skoki Film: L’ allegro fantasma (kom., It. '41, i. Toto)
Nan.: Harry O Program v slov. jeziku: TV Poper
TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia (10. epizoda)
Vesolje je, 20.30 Istra in... Istrska nan.:	Kljuni,
zdrahe in «rebekini»
Nan.: Harry O TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik Rokomet - Evroliga
	Nan.: lo e la mamma(i. Delia Scala, Gerry Scotti)	(•) MONTECARLO 1	
	Variete: Buona domenica		
	Dnevnik TG 5 in vreme		
	Nan.: I misteri di cascina		19.30, 22.35, 0.55 dnev-
	Vianello		nik, 12.10,18.15 Spori
	Aktualni oddaji: Target -		Papežev blagoslov
	Anno zero (vodi Gala De		Film: Ana Karenina
	L^urentiis), 23.25 Cattivi		(dram., VB ’48)
	maestri		Variete: 1. tekmovanje v
	Film: Easy Rider (dram..		znanju italijanskega je-
	ZDA '69, r. Dennis Hop-		zika
	per, i. Peter Fonda, Jack		Šport: Goleada
	Nicholson)		Športna oddaja: Crono
	Nočni dnevnik, vreme		Film: Lo sperone nudo
	Nan.: Hitchcock		(vestern, ZDA '53, i. Ja-
	Nočni dnevnik		mes Stewart)
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Za vami je naporno dobje,a tudi prihodnje bo polno padcev in vzponov. Na začetku vam bo zmanjkalo volje, a ko boste spet pridobili na energiji lahko delate Čudeže..
BIK 21. 4. - 20. 5.: Spet imate veliko poslovnih načrtov. Vnema vas ne bo pustila na cedilu. Ker ste vztrajni vam bo uspeh zagotovljen. Medsebojni odnosi vam bodo povzročali nekaj težav.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Pred vami je usposno obdobje. V vaši družbi bo veliko smeha in dobre volje. S pomočjo poznanstev ali zgolj po naključju boste izboljšali vas socialni položaj.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Polni ste upov in zelja. Vasi cilji so res nekoliko previsoki. Na delovnem mestu se bodo težave izboljšale. Nezadovoljni boste z odnosi s sodelavci in tudi s stanjem v denarnici.
"\
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Otok zakladov (dram. J. Lukeš, r. A. Rustja, 4. del); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (i. Florjane); 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (J. Povše, 4. del; 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnosti, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14,00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,i - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKO obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna reklama; 9.30, 10.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30
Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoristični prispevek: Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnozele-nih s I. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni program RS.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila;
9.30	V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP;
18.30	Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10,00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika;
8.05	Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za;
18.05	Detektivka; 18.35 PAZ V. Vodopivec; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 -ori, doli;
10.35	Gost; 13.00 Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 SPOT-480.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 KZ Domžale; 14.05 Humoreska;
14.35	Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Literarni portreti; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (mag. M. Perne); 18,00-18.30 Za vesel konec tedna.
______________________________________J

LEV 23. 7. - 23. 8.: Skupaj s partnerjem ste romantično razpoloženi. Prepirčki bodo ranili vašo občutljivo dušo. Sem ter tja vam bo primanjkovalo energije, ker jo boste usmerjati v nepotrebne stvari.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ljubljeni boste od vaših najbližjih. Gradili boste tople in prisrčne odnose. To vam bo pomenilo več kot službeni uspehi. Malenkosti vas bodo hitro iztirile.
TEHTNICA 23, 9. - 22. 10.: Marsikatera želja se vam bo uresničila. Na delovnem mestu vam ne bo treba skakati z kože, saj boste stvari uredili preden bo prišlo do kakšnih napetosti.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vaše misli so usmerjene v družino. Vaši bližnji vam bodo glavni vir zadovoljstva in sreče. Skušajte se pa izgoni ti napetosti na delovnem mestu.
STRELEC 23.11.-21.12.: Vaša razposajenost bo postajala bolj krotka in marsikdo se bo spraševal, kaj se z vami dogaja. Delo, Iti ste ga opravljati mimogrede, vam bo začelo povzročati nekaj preglavic.
KOZOROG 22, 12. - 20. 1Denarno se boste okrepili. Vaše življenje bo postalo bolj razgibano in sproščeno. Opustili boste nerealne vizije, ki so vas nekoliko omejevale in zavirale.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zadovoljstvo bo odvisno od vloženega truda. Zbuditi se boste morali z lovorik in se spoprijeti z realnostjo. Srečo boste imeli predvsem na denarnem področju.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vse bo teklo kot po maslu, saj bo za vas skrbel planet Jupiter. Uresničil vam bo marsikatero željo, poleg tega pa bo močno vplival na vaše počutje. Postali boste bolj optimisti.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic)
TV DNEVNIK Športna tribuna
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
16.15
18.00
18.10
18.45
19.30
20.00
20.40
22.35
22.40
0.00
0.30
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II principe e 1’ orfa-nello (kom., ZDA ’94, i. George C. Scott, Vincent Schiavelli)
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in janira Majello)
Dnevnik
Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Pozor na Computer (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Filmn: Pistaaa... arriva il gatto delle nevi (kom., ZDA '74, r. Norman Tokar, i. Dean Jones) Aktualno: Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Film: Andre (kom.. ZDA '94, r. George Miller, i. Keith Carradine, Chelsea Field, Tina Majorino) Dnevnik
Variete: La Befana vien di notte
Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme | Aktualna oddaja
RAI 2
g? RETE 4
ITALIA 1
8r Slovenija 1 {r Slovenija 2
	Pregled tiska
	Jutranji Go cart: risanke
	Nan.: Lassie
	Rubrika o protestantizmu
	Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara
	Aktualno: Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti)
	Dnevnik
	Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV
	17.15 Poročila
	Aktualno: Kronika v živo
	Šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Komisar Rex
	Variete: Macao
	VeCerni dnevnik
	Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert)
	Nan.: Disokkupati
	Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, 0.20 filmske novosti, telecamere
	Film: Fine deli’ intervi-sta (dram., It. '94)
RAI 3
6.00
8.30
9.25
10.30
12.00
13.20
14.00.
14.50
15.30
17.00
18.30
19.00
20.00 20.40
22.30 22.55 23.45 0.30
Jutranji dnevnik Variete: I ragazzi di Fan-tastico ’90
SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek, 12.20 2. tek
Aktualno: Italija 60. let, 11.15 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Filozofija: Gi-vone, Verra, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik Šport: nogomet B lige, 16.30 tek na snegu Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni Šport Od 20. do 20. ure, Blob Aktulng odd.: Turisti per caso - Naključni turisti Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Numero zero SPort: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
Nad.: Un amore di nonno TV film: La ciociara (dram., It. ’89,1. del) Pregled tiska
IjjjjJJ Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina 11*11 Aktualno: Le mode di moda, 11.30 dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreCe jM Dnevnik
3 Nad.: Sentieri - Steze Film: II principe ladro (pust., ZDA ’51, i. T. Cur-tis, P. Laurie)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: 11 figlio che non conosco (dram., ZDA ’94, i. L. Fletcher)
Film: Gli uccelli (dram., ZDA ’63, r. A. Hitchcock, i. R. Taylor, J. Tandy) Pregled tiska
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
D.30
13.00
13.30
13.45
14.15
Na prvi steani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Cosby indaga Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Scali - Tudi v najboljših družinah (i. Michael Chiklis, The-resa Saldana), 12.30 Norma in Felice - Vzhod tolče na vrata Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filip-Pi)
			Oglasi
	Otroški variete, vmes na-		TV prodaja
	nizanke in risanke		Oddaje iz arhiva ohoške-
	Nan.: Lepotica in zver		ga in mladinskega pro-
	Film: Legenda izgublje-		grama
	nega mesta (pust., VB		Tedenski izbor. Poljud-
	’67, 6. del)		neznanstvena odd.: Huda
	Šport studio, 12.25 Odpr-		žeja malih SCinkavcev
	ti studio, 12.50 Fatti e		Zrcalo tedna
	misfatti		Vremenska panorama
	Nan.: Willy, princ z Bel		Poročila, vreme, šport
	Aira		Vremenska panorama
	Variete: Ciao Ciao Talk		Tedesnki izbor. Kaj so
	Follies, risanke		rekli veCemi gostje v letu
	Risanke: Simpsonovi		1997,15.10 Zoom
	Variete: Colpo di fulmine		Dober dan, Koroška
	Aktualno: Fuego! (vodi		Obvestila in oglasi
	Alessia Marcuzzi)		Obzornik
	Nan.: Svveet Valley High		Po Sloveniji
	Variete za najmlajse, ri-		Vreme, šport
	sanke, 17.25 Ambrogio		Otroški program: Rado-
	Uan in drugi		vedni TaCek: Košara
	Nan.: Herculs		Dok. serija: Očividec
	Odprti studio, vreme,		(VB, 6. del)
	18.55 Šport studio		Recept za zdravo
	Nan.: Melrose Plače		življenje
	Glasb, odd.: Sarabanda		Risanka
	Film:	Toy Soldiers		Žrebanje 3X3 plus 6
	(dram., ZDA ’91, r. D. Pe-		Oglasi
	trie jr., i. S. Astin)		TV dnevnik, vreme, šport
	Film: Spie come noi		Oglasi
	(kom., ZDA ’85, i. C.		Nad.: Savannah (ZDA, i.
	Chase, Dan Aykroyd)		David Gail, R. Lively, Ja-
	Šport: Goals, veliki an-		mie Luner, Paul Satter-
	gleški nogomet		field, 1. del)
		H	Oglasi, napovedniki
			Dok.: Kruh preživetja
S TELE 4		IS	Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme
			Kultura, 22.30 Univerza
			Šport
	16.45, 23.00, 1.30 Do-		Oglasi, napovedniki, ob-
	godki in odmevi		vestila
	Nan.: He Man		Pisave
	Film: Il furto e I’ anima		Nemi film: Brzinca (VB)
	del commercio		Recept za zdravo
ImR	He Man		življenje
	Košarka		Vreme, napovedniki
	Film: Quando passi da queste parti		
	Nan.: Ciao dottore! Kronika v živo: Verissi-				TV PRIMORKA
	mo sul pošto	(•) MONTECARLO ,			
B	Aktualna oddaja: Verissi-				
	mo (vodi Cristina Parodi)				16.40 Videostrani
B	Variete: Tira & Molla				Program za otroke: Božič-
H	Dnevnik TG 5		19.25, 22.40, 1.10 Dnev-		no novoletna kotalkarska
gg	Variete: Striscia la notizia		nik		revija KK Perla
	(vodita Ezio Greggio in En-		12.15 SP v smučanju		Koncert: Simona Weiss s
	zo lacchetti)		Aktualna odd.: Candido		prijatelji
	TV film: Il quarto re		Film: Il grande ammira-		Humoristična oddaja:
	(fant., It. ’986, r., Stefano		glio (dram., VB ’41, i. Vi-		Silvestrovanje na kvadrat
	reali, i. Billy Dee Wil-		vien Leigh)		Napoved, videospot
	liams, Raoul Bova, Maria		Variete: Tappeto volante		Dnevnik TV Primorka
	Grazia Cucinotta)		Variete: Zap zap		Aktualno
	Variete: Maurizio Costan-		SPort: Biscardijev proces		Športni ponedeljek
	zo Show, vmes (1.00) noč-		Aktualno: Dott. Spot		Glasbeni utrinek
	ni dnevnik		Film: Il dito piti veloce		Dnevnik TV Primorka
	Striscia la notizia		del West (vestern, ’68)		
7.45
8.00
9.00
9.25
10.30
11.15
12.00
12.25
14.25 15.55
16.25
17.25
17.50
17.55
18.45
18.50 19.20 19.30 20.00
19.55 20.05
20.55
21.55 23.00 0.25
1.45
2.l5Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Fr.)
SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Tedenski izbor. Nanizanka: Jeklene ptice (VB, 10. epizoda)
Šport v nedeljo Športni portreti: Stefan Edberg, 12.15 Vitalij Ser-bo
SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek Film: April prihaja (VB) TV prodaja
SP v smučanju: ženski veleslalom
Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 1. ep.)
Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 4. del) Napovedniki TV igrica: Lingo Poslovne informacije Videoring
Oglasi, napovedniki Včeraj, danes, jutri Dokumentarna serija: Sloves - Chanel, zasebno življenje (VB, zadnji del) Studio City Pomp
Brane Rončel izza odra Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, i. Klaus Lowit-sch, Senta Berger, Gu-drun Langrebe, 1. epizoda)
! Videoring
SU Koper
15.00
16.00
16.30 17.15
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.30
23.30
Euronevvs
Tečaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Istra in..., 17.45 Nan.: Kljuni, zdrahe in rebekini Program v slovenskem jeziku: Studio 2 Šport Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran
Evropski kulturni magazin: Aliča
Nan.: Kennedy (ZDA '83, i. M. Sheen, J. Shea, 2. del) Dnevnik,22.15 Euronevvs Oddaja o zamejskem športu in športnikih: Sportel Studio 2 Šport
■"N
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 9. del); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z V. Bernard; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M. Pahor) ; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu: Mala Cecilijanka; 14,40 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: trobentač Stanko Praprotnik; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slov. mladinske ilegalne publikacije; 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
8.30, 12.30, 18.30 Poročila v Ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro
jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč \^in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.17 Na
rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS, jingle Modri val; 20.00 Radio Live;
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18,45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor.
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-
noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13,45 Gost izbira glasbo, drobtinice;
15.30	DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evro-pop; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovska glasba; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov, glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; Utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratek stik	)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
J, .	SREDIŠČE
SREDISCE ANTI-
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
TOPLA HLADNA
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
6A6


DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48.
Luna vzide ob 11.15 in zatone ob 23.33.

PLIMOVANJE
Danes: ob 1.39 najvisje 37 cm, ob 7.51 najnižje -11 cm, ob 12.54 najvisje 14 cm, ob 19.22 najnižje -36 cm.
Jutri: ob 2.40 najvisje 36 cm, ob 9.29 najnižje -14 cm, ob 14.25 najvisje 4 cm, ob 20.25 najnižje -26 cm.
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 10 stopinj C.
-V
k
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			9	2000 m			0
1000 m			6	2500 m 			-3
1500 m			2	2864 m			-5
DANES
GRADEC
3/6


M. SOBOTA O 5/9
TRBI2
CELOVEC O 3/6
ČEDAD—^7 2/8 O
OVIDEM 4/12	_
o 2,5
KRANJSKA GORA ^
O TRŽIČ 1/6
O KRANJ
S
S
MARIBOR
O s/9
S. GRADEC
3/5	„
O PTUJ
<S
CELJE O 4/10
—»N. GORICA GORICA 0 4/11
/10 O

LJUBLJANA
3/8
S.
POSTOJNA

N. MESTO 4/10 O
ZAGREB
4/7o
(S
TRST
4/12
KOČEVJE O
65
PORTOROŽ O 5/12

6?
UMAG
<.^__£RNOMEU,
OPATIJA PAZIN	q
REKA
6/12


Padavine bodo od zahoda postopno ponehale, delno se bo razjasnilo. V Sloveniji bo zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 6 do 14 stopinj C.
JUTRI
GRADEC
3/8
Č6b

M. SOBOTA O 5/11
TRBIŽ
CELOVEC O 3/8
O	2/7
O
KRANJSKA GORA
^ČEDAD—
OVIDEM
4/14
S
o
TRŽIČ 1/8
O
KRANJ
S
65
MARIBOR
O 5/n
s
PTUJ

CELJE O 4/12
GORICA ^ 4/13 3/120 °
LJUBLJANA
3/10
65.
POSTOJNA
o 3/11
M
N. MESTO O
5/12
ZAGREB
4/9
O
65
<.^__£RNOMEU
V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno, sprva bodo manjše padavine, v torek bo delno jasno in suho. Se bo razmeroma toplo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Računalnik na Miru spet deluje
KOROLJOV - Po petkovi okvari enega od blokov glavnega računalnika ruske orbitalne znanstvene postaje Mir in zamenjavi pokvarjenega dela oz. enega od blokov BCVM, se je včeraj zjutraj začelo postopno vključevanje električnih obračalnih motorjev, s pomočjo katerih usmerjajo postajo Mir. Zaradi okvare računalnika vesoljci niso mogli nadzorovati usmerjenosti in vrtenja postaje, s tem pa se je zmanjšalo obsevanje plošč sončnih celic in pridobivanje električne energije.
Zato so začasno izključili električno napajanje vseh modulov razen glavnega modula, modula Kvant in sistemov, ki zagotavljajo življenje.
Poveljnik Mira Anatolij So-lovjov je do ene ure zjutraj po
srednjeevropskem času zamenjal okvarjeni zamenljivi blok digitalnega računalnika (BCVM). Po preverjanju se je začelo nalaganje programskih podatkov. Včeraj zjutraj ob 4.45 po srednjeevropskem času je bi--lo popravilo končano. Po orientacijski ustalitvi orbitalnega kompleksa s pomočjo manjših raketnih motorjev transportne vesoljske ladje Sojuz TM 26, je Solovjov priključil še tri obtačalne motorje v modulu Kvant in tri v modulu Kvant 2, poroča Ruska informativna agencija RIA Novosti.
Dopoldne po srednjeevropskem času naj bi bilo stanje na postaji Mir znova povsem normalno. To je bila že osma okvara računalnika BCVM v zadnjih 12 mesecih. (STA)
Steve Fossettže v Evropi toda težave ga šele čakajo.
VVASHINGTON - Ameriški milijonar Steve Fosset, ki se je zadnji dan lanskega leta iz Saint Louisa v ZDA podal na samotni let z balonom (na sliki AP) okoli sveta, izredno hitro napreduje. Včeraj ob zori je namreč že letel nad Londonom in po trditvah iz njegovega štaba v St. Louisu naj bi s tem dosegel tudi rekord v preletu Atlantika.
Toda Fosseta največje težave Sele čakajo. Nad Evropo je namreč zelo slabo vreme, nato pa bi moral leteti preko Libije, za kar potrebuje dovoljenje libijskih oblasti. Tam je imel že lani ob svojem prvem poskusu velike težave, zdaj pa je iz Libije že prišlo sporočilo, da mu ne bodo dovolili leta nad njenim ozemljem.
Na severu Španije žrtve zaradi vetra
MADRID - Prek severa Španije še naprej pihajo močni vetrovi, ki ponekod dosežejo več kot 120 km/h. Zaradi vetra sta v petek izgubih življenje dve osebi. Na nekega kmeta je veter podrl zid, ki ga je postavljal, nekega delavca pa je sunek vetra potisnil s strehe. Reševalci še vedno iščejo 16 elanov posadke maroške ribiške ladje, ki se je prvi dan novega leta potopila med hudo nevihto jugovzhodno od Kanarskih otokov. Zaradi velikih valov pa so zaprte mnoge obalne ceste. (STA/AFP)
Forbesove svinčene vojake prodali za 850.000 dolarjev
LONDON - Zbirko svinčenih vojakov ameriškega milijarderja Malcohna Forbesa so pri Christie‘s na dveh dražbah v Londonu in New Yorku prodali za 846.000 dolarjev, trikrat dražje od izklicne cene. Bitko pri VVaterlooju pa so prodali za 4.830 funtov (7.728 dolarjev). Malcolm S. Forbes je zbirko zbiral dvajset let. (STA)
Japonski šolarji bodo spet malicali kitovino
TOKIO - Oblasti v pristanišču Simonoseki na jugu japonskega otočja so se v duhu ohranjanja tradicije odločile na šolski jedilnik vrniti kitovino. S sesalsko poslastico bodo 25.000 učencev osnovnih in srednjih šol v Simonosekiju presenetili ob vrnitvi z novoletnih počitnic. Načrt ima tudi poučno plat: učence naj bi spomnil na zgodovinsko vlogo Simonosekija, pristanišča 828 kilometrov jugozahodno od Tokia, nekdaj osrednjega pristana antarktičnih kitolovk. Solarji širom Japonske so malicali kitovino do konca 50-ih let, ko so to meso začeli umikati z jedilnikov, tudi zaradi obsodb iz tujine. Čeprav se je Japonska pridružila mednarodni prepovedi lova na največje živeče sesalce, je namreč dopustila omejen kitolov za potrebe raziskovalcev. Kitovino prodajajo v mnogih ribarnicah, Simonoseki pa ne bo edino japonsko mesto, kjer bodo kitovino stregli šolarjem. (STA/Hina)