PRIMORSKI DNEVNIK )e zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni! r/j G Cena 700 lir - Leto XLII. št. 188 (12.513) Trst, nedelja, 10. avgusta 1i ni S_ liie) o § C p r-t rn 73 ~ © m xz " -g S. “ S 2 ? ^ ^ £ c > 3 << b? o ^ " Sad krhkih kompromisov SANDOR TENCE RIM — Druga Craxijeva vlada je '•d petka zvečer polnopravno vodilno telo italijanske republike. S kvalificirano večino v parlamentu in, če sklepamo po tem podatku, tudi s široko Podporo med javnim mnenjem. 40 dni P® odstopu ministrskega predsednika to po krizi, M je privedla državo na rob predčasnih volitev, imamo danes vlado, ki je z izjemo zamenjave ali rotacije nekaterih ministrov in večje-Sa števila podtajnikov, politično gledano popolnoma enaka prejšnji. Edina Povost je, da bi moral Craxi, sodeč po »zasebnem« sporazumu med zavezniki, ostati v palači Chigi le do marca prihodnjega leta in nato prepustiti kr-toilo demokristjanu, najbrž Andreotti-lu. Do takrat pa se lahko zgodi mar-sikaj in zato v tem trenutku ne more Pihče dati roke v ogenj, da bo socia-hstični voditelj čez sedem mesecev res odstopil. Nekateri politiki in pravniki, ne sa-®o jz vrst komunistične opozicije, pro-testirajo in se kolikor toliko upraviče-P° zgražajo nad časovno omejenostjo te vlade, ker menijo, da je ta rešitev v nasprotju z duhom in z načeli ustave. Ti kritiki imajo formalno gledano verjetno prav, ne gre pa pozabiti, da stoo v Italiji v povojnem času že ne-kajkrat imeli časovno omejene kabinete. Spomnimo se samo na številne »Počitniške vlade« predsednika Leo-jtoja m Fanfanijevo vlado iz leta 1983, J0 je vodila državo šest mesecev, potem ko so se vladne sile že prej sporazumele za predčasne volitve. Ti primeri seveda še zdaleč ne opravičujejo, pp je treba sedaj mirne duše sprejeti ta kompromis, prav nasprotno, čeprav je treba žal dodati, da smo v teh le-•m (tudi na lastni koži) večkrat do-zjveli hujše kršitve republiške ustave. Ce se človek že škandalizira ob takem izteku vladne krize, je potem lahko upravičeno zaskrbljen, da bo dr-zavo še dalje vodila koalicija, ki ima Politično gledano zelo malo aU skoraj toc skupnega. Ljudje precej odmak-jeno sledijo politiki (in imajo za to ndi določene razloge) in so v mar-sicem brezbrižni do rimskih političnih ogajanj. Redkokateri pa so med to krizo in še prej spregledali polemike izhajanja, spore in osebne spopade, 1 označujejo odnose med vladnimi ovezniki. Spomnimo se samo žolčne milne kampanje na Siciliji in strupe-k.Polemik, ki so spremljale Andre-i “tov poskus za sestavo nove vlade ..bomo videli, da smo takrat vsi mi-•b da Craxi in De Mita ne bosta tokoli več sedla za isto pogajalno mi-nih ^ ne zaradi ideoloških in podob-k Predsodkov, ampak enostavno za-jjg tega ker nimata nič več skup-d ?a> m je zato za njiju ter za nas pijane bolje in koristneje, da se 'ta in da gresta vsak svojo pot. Kot Ved t"1 *ena’ k* s‘ nimata več kaj po- v o. tega pa ni prišlo. Potem ko so v |dnjih tednih polemike že prerasle ^obračunavanje za oblast in potem pai.so dogodki sami po sebi že poko-do * c;.0 večino, imamo danes vla-p’.to. Je dejansko skoraj fotokopija koafajo. Imamo za silo obnovljeno Ve» 1C1i°’ Jo namesto zaupanja pola^6 nezaupanje in ki se lahko to-nim ,e 2 dejstvom, da sedanja večina C * ,stvarnih političnih alternativ. pr .1 ie lahko zadovoljen, da je ostal SDe, kolnik vlade in da so socialisti VSe_ Potrdili vlogo jezička na tehtnici hesn Poetičnega sistema ter s tem ska J!rno dokazali, da je demokristjan-se neSemonija v zatonu. De Mita pa nin, da je voditelj PSI pred jav-razurn n-em’ hoooš nočeš sprejel spo-de .° časovni omejenosti nove vla-Zavratci ^ ^(>s'ej vztrajno in odločno ProniinOVe .''jod®, ki je sad krhkih kom-Oem S°V i*1 to temelji na medseboj-kdove W[',';ll|Pajli11. ne moremo torej Patoo c- i Pričakovati. Lahko le u-tevam 3 j® najmanj kar lahko zah-koali„p > .*>0 obnovljena večinska Ze> kiJa. V!?aj deloma izpolnila obve-bašte, Jl” j® Craxi tako optimistično skušai I*red parlamentom in s tem ga Popraviti zelo slab vtis, ki sičem o a Sla rawl 1° dolgo in v mar-tudi nepotrebno vladno krizo. Ob polemikah o državni obrambi še drugo pismo Cossiga pozval vlado k osvetlitvi vz letalske nesreče pri Ustici (81 mrtvih) ^ M.M. \J ¥ Francesco Cossiga RIM — Aosta je med vsemi italijanskimi mesti tisto, kjer ljudje najbolje živijo, Catanzaro pa je na repu lestvice. To kaže poizvedovanje, ki ga je izvršila revija »II mondo« s sodelovanjem raziskovalnega zavoda Te-sitalia in se nanaša na leto 1985. Aosta je izpodrinila Trst, ki je še leta 1983 v tem smislu prvačil, a je lam zdrknil na tretje mesto, vtem ko je Avellino napredoval za šest mest in nehvaležno vlogo zadnjega prepustil Catanzaru. »Odlike« Aoste: poprečm letni dohodek se suče okrog 15 m.d-jonov lir na osebo, letna poraba bencina znaša 1-500 litrov na prebivalca, na vsakih 100 ljudi z otroki in starci vred pride 50 avtomobilov in na vsakih deset oseb po štirje telefoni, por raba električnega toka je trikrat večja kot v Vidmu, družbeno-kulturno udejstvovanje je na zgledni ravni itd. Nasprotno znaša v Catanzaru letni dohodek samo 6 milijonov lir, gostota avtomobilov je 1 na vsakih 5 prebivalcev, medtem ko pride na 100 ljudi komaj 18 telefonov, a brezposelnost je naravnost zaskrbljujoča. Iz poizvedovanja izhaja, da je naj- RIM — Minuto po izglasovanju zaupnice vladi v poslanski zbornici je Cossiga poslal Craxiju pismo o »ustavnih problemih, ki zadevajo oborožene sil« in državno obrambo«. Reakcije na pismo, ki ga je predsednik republike napovedal že v ponedeljek, so bole med politiki in strokovnjaki za ustavna vprašanja različne. Stališče levice, ki sicer priznava, da problem obstaja, je kritično: Neodvisna levica in Capanna (DP) sta mnenja, da bi bil moral državni poglavar zadevo predložiti parlamentu, ne pa ubrati poti osebnega pisma predsedniku vlade. Čeprav vsebina pisma ni še znana, drži, da gre za resno problematiko, saj se ob sodobnih načinih vojskovanja nekdanja pravila (poziv veleposlaniku in izročitev vojne napovedi) ne spoštujejo več. Kakor meni izvedenec za ustavna vprašanja Silvano Toši, ki je pomagal pri sestavi Cossigovega pisma, bi se vpričo raketnih sistemov danes morebitni napad na Italijo z Vzhoda razvil v samih 8-13 minutah, z onkraj Sredozemlja pa še v krajšem času, Italija pa bd ob sedanjih ustavnin določilih lahko reagirala v najboljšem primeru šele po dveh dneh, kolikor časa bd bilo potrebnega za to, več blagostanja V. severnozahodnem delu države, torej v industrijskem trikotu, vtem ko so srednji in južni predeli za več stopničk niže, kar pomeni, da je vrzel med severom in jugom še vedno velika. Raziskovalci so pri snovanju lestvice upoštevali kar 30 postavk, ki tvorijo pojem blagostanja in med njimi sta zlasti prišla do izraza razcvit gospodarstva in RIM — Kakih 14 tisoč skavtov in skavtinj katoliške organizacije AGE SCI je včeraj pod večer sprejelo Janeza Pavla n. v dolini Piani di Pezza v abruških Apeninih. Pričakali so ga zbrani okrog oltarja, ki so ga zgra-dili v naravnem amfiteatru sredi gora, kakih 1.500 metrov nad morjem. Papež je priletel na krovu belega hehkopterja ob 17. uri in se med skavti pomudil vse do sončnega zatona. Ogledal si je tabore, ki štejejo kakih da bi poslanska zbornica in senat ločeno sprejela sklep o razglasitvi vojnega stanja in da bi državni poglavar slednjega dejansko proglasi. To seveda pomeni, da bi reakcija bila hudo pozna. Toda Cossiga je naslovil Craxiju še eno pismo. Na podlagi poziva, ki so ga podpisali Francesco Bonifacio, Franco Ferrarotti, Antonio Giolilt), Pietro Ingrao, Adriano Ossicini, Pifc-tro Scoppolla in Stefano Rodota, .je predsednika vlade spodbudil, naj se zavzame za razčiščenje »zagonetke« okrog potniškega letala DC 9 družbe Itavia, ki je nekaj po 21. uri dne 27. junija pred šestimi leti med vožnjo iz Bologne proti Palermu strmoglavilo v morje pred Ustico. Vzroki ne sreče, v kateri je bilo ob življenje 81 {»trnkov, so še danes oviti v skriv nost, čeprav sta o tragediji stekli dve preiskavi. Tehnična komisija upošteva dvoje možnosti: ah je na letalu bila bomba in je šlo za atentat, ali pa ga je zrušila raketa, ki so jo po pomoti izstrelili z vojnega letala ali ladje med takratnimi manevri. Cossiga hoče, da vlada kot edini pristojni forum razjasni, ah gre odgovornosti iskati ah pa ne v vojaških krogih. G. R. ozdravitev industrijskih dejavnosti na severu, k čemur gre sicer še prišteti znatne izboljšave na socialnem in kulturnem področju (le zdravstvena oskrba je še povsod zdaleč nezadovoljiva). Med deželami prvači po življenjski ravni Ligurija (letni osebni dohodek Genovežanov je dosegel 13,7 milijona lir), kateri sledi Emilija -Romagna 7 tisoč šotorov, in skavtske razstave, nakar je daroval mašo. V sami homiliji in v prostih pogovorih je Janez Pavel II. večkrat namignil, da so mu abruški Apenini dobro znani in da vanje zahaja tudi »neuradno«. Preden je obiskal skavte, se je papež za pičlo uro pomudil v bližnji vasi Rocca di Mezzo, v kateri so mu domačini in predstavniki krajevnih oblasti priredih prisrčen sprejem. Obveze iz vladnega programa BOGO SAMSA V dnevniku smo že podrobno poročali o novi vladni obvezi glede sprejetja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Predsednik Cra-xi je namreč 5. avgusta razdelil senatorjem in nato poslancem obsežne »podrobne programske obveze«, ki u-radno spadajo v okvir programskega govora predsednika vlade, dejansko pa je to besedilo sestavni del pet-strankarskega vladnega programa, ki so ga pred zaključkom vladne krize osvojili in podpisali tajniki petih vladnih strank. To je program, o katerem je že bil govor maja in ki ga je izdeloval in pilil zunanji minister Andreotti v svojstvu poverjenega kandidata za predsednika vlade, že takrat je v tej fazi zahteval tudi zadnje vesti in podrobnosti o zaščiti Slovencev. Vladni dokument je obsežen, saj na 32 straneh v osmih poglavjih obravnava zapleteno problematiko: v prvem poglavju ekonomsko in finančno politiko in nato v naslednjih politiko družbenega ustroja, disciplino sredstev obveščanja, šolstvo, kulturo, šport in umetnost, politiko teritorija in ekologijo, stanovanjsko politiko in končno sodstvo, demokratično varnost in javni red. V drugem poglavju je v odstavkih, ki se nanašajo na demokratizacijo in uveljavljanje krajevnih uprav in na človekove pravice, tudi poseben odstavek o manjšinski politiki z obvezo do Slovencev. Odkrito lahko priznamo, da tokrat nismo pričakovali omembe naše problematike in še zlasti je nismo pričakovali v obliki vladne obveze, ki zavezuje vseh pet partnerjev. Res je, da je enotna slovenska delegacija tokrat odločno nastopila v znani poslu-niči predsedniku vlade Craxiju in res je tudi, da je naše vprašanje dozorelo v zavesti širokih demokratičnih sil italijanske družbe, kot je dozorelo manjšinsko vprašanje na splošno. Vendar je bil položaj politično skrajno negotov in še zlasti zapleten v Trstu,^ kjer razkrajajoča se Lista za Trst še vedno nacionalistično in šovinistično zastruplja ozračje. Prav gotovo so igrali pomembno vlogo razni dejavniki. Za konec septembra, začetek oktobra, je že do- NADAUEVANJE NA 2. STRANI V Aosti hajvišja življenjska raven Bologna druga, Trst šele tretji Papež med skavti v Apeninih ■\r Šolska leta bodo odslej razporejali po deželah RIM — Senat je včeraj dokončno odobril zakonski odlok, ki prinaša nova določiia za razporeditev šolskih let Odslej bodo deželni šolski skrbniki določevali datum začetka in konca pouka in sploh njegov potek, ob upoštevanju mnenj pokrajnskih šolskih svetov in deželnih uprav. Število šolskih dni bo vsekakor povsod v državi isto, in sicer 200. Poleg tega bodo popravni izpiti v vseh višjih srednjih šolah (na drugih jih m) obvezno potekali od 1. do 9. septembra, šolsko leto pa bi se moralo v vseh šolah končati najpozneje do 30. junija, pri čemer so izvzeti zrelostni izpiti, ki se bodo lahko odvijali tudi julija. Ob upoštevanju omenjenih meja morajo deželni šolski skrbniki objaviti razporeditev novega šolskega leta do 31. avgusta. Omeniti nadalje velja, da imajo po novem zakonskem odloku učiteljski odnosno profesorski zbori pravico, da porazdelijo šolsko leto na dva ali tri dele (tromesečja ah pohetja) za periodično ocenjevanje učencev oziroma dijakov. Izdelovalce zakonskega odloka sta vodila dva temeljna cilja. Hoteli so decentralizirati odločanje o razporeditvi šolskih let, kar naj bi prispevalo k večji prilagoditvi šol krajevnim stvarnostim. Poleg tega pa so hoteli približati italijansko šolsko živ Ijenje evropskim standardom. Slednje velja predvsem za število šolskih dni, ki jih je v EGS povprečno 200 Odobritev novih zakonskih določil je bila dolgo pričakovana. Prve reakcije pa niso bile povsod pozitivne: največ pomislekov vzbujajo roki, ki so postavljeni za določitev razporeditve šolskega leta 1986-87. General Lo Prete na prostosti NOVAKA — Včeraj je bil izpuščen iz zapora bivši načelnik glavnega štaba finančne straže gen. Donato Lo Prete, ki je vpleten v znani »petrolejski škandal«, to je v tihotapljenje goriva, s katerim je v letih 1974-1978 utajil za 300 milijard lir davkov. Na prostost so mu pomagali prijatelji s plačilom trimilijardhe jamščflne. V ječi je prebil poldrugo leto, potem ko ga je Španija, kamor je zbežal, ko je izvedel za zaporni nalog in kjer je ostal tri leta, izročila Italiji. Lo Prete sicer nj povsem svoboden, kajti sodstvo je odredilo, da mora obvezno bivati v Fasanu (pokrajina Brindisi), ki ga ne sme iz nobenega razloga zapustiti in kjer se mora vsak dan javiti karabinjerjem. Na zatožno klop bo spet moral septembra. Njegovi izpustitvi je botrovalo tudi dejstvo, da se je priporni rok iztekel. Spet samomor nabornega vojaka VIDEM — Še en naborni vojak si je vzel življenje. Včeraj so našli njegovo truplo v neki stavbi nasproti vojašnice Osoppo v Vidmu v kateri je služboval. Gre za 19-letnega Paola Delle Vedove iz Gruara v beneški pokrajini Nesrečnež je bil predsinočnjim ob rednem preštevanju v vojašnici prisoten, včeraj pa so našli njegovo truplo obešeno. Zadevo preiskujeta civilno in vojaško sodstvo. Od začetka tega leta si je v Furlaniji - Julijski krajini vzelo življenje že šest nabornih vojakov. • Obveze NADALJEVANJE S 1. STRANI govorjen uradni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča v Rimu in prav jugoslovanski vladi sta se predsednik Craxi in zunanji minister Andreotti pred letom in pol obvezala rešiti to vprašanje. Prva komisija senata je že opravila obsežno delo: avdicije na terenu, sestala se je večkrat, ustanovila posebno ožjo delovno skupino, v kateri je še zlasti aktivna naša slovenska senatorka Jelka Gerbec. Prav tako je bil odločen in aktiven socialistični senator Castiglione, čuio pa sc je tudi o pozitivnih posegih socialdemokratskega tajnika in končno je menda minister Vizzini že izdelal nov osnutek vladnega zaščitnega zakona. Vse to pa je za sedaj še vedno samo meglena obveza, brez konkretnih dejstev. Najbrž pa je odločilna stabilnost. Že res, da je bila kriza rešena s kompromisom in bolj ali manj oove zujočimi dogovori o štajetah. V osnovi rešitve krize pa je bila želja po stabilnosti, upr avl jiv osti, bojazen pred negotovostjo. Dejstvo je namreč, da injlacija izginja, industrijska proizvodnja narašča, plačilna bilanca ne povzroča težav. To še zdaleka ni rešitev vseh zapletenih odnosov in pro blemov italijanske družbe in je tudi vprašljivo, čigava je zasluga. Dejstvo pa je, da se dogaja v razdobju triletne stabilne Craxijeve vlade in se tega ravnovesja nihče ne drzne do kraja porušiti. To pa pomeni dvajset mesecev stabilnosti in možnosti resnega dela na vsedržavni ravni in zelo verjetno nekaj podobnega tudi v Trstu in drugod po deželi Furlaniji - Julijski krajini. To pa tudi pomeni dvajset mesecev brez volitev, volilnih bojev, tveganj in nevarnosti. To je najbrž ona novost, ki je narekovala deželnemu tajniku KD Longu, da je želel tudi preko našega dnevnika povedati precej obvezujoče stvari glede zaščitnega zakona. BOGO SAMSA V počitniškem vzdušju iz političnih krogov redke reakcije na rešitev vladne krize RIM — Vladna kriza je za nami, parlament je izglasoval Craxiju in njegovi vladi zaupnico, tako da je včeraj bilo poslopje poslanske zbornice sko^ raj povsem prazno: le nekaj poslancev se je utrujeno vleklo od bara do tiskovnega urada. Med temi so bili republikanec Battaglia, neodvisni levičar Bassanini, komunistični pesnik-poslanec Tromba-dori ter nepopustljiva voditelja Proletarske demokracije Capanna ter radikalne stranke Pannella. Oba sta se po lastnem nagibu imenovala za »čuvaja parlamentarnih institucij« za časa avgustovskih počitnic. Konferenca načelnikov parlamentarnih skupin v poslanski zbornici je medtem soglasno sklenila, da bo proračunska komisija proučila osnutek proračuna v tednu, ki gre od 8. do 14. septembra, dokument pa bo šel v zbornico 15., 16. in 17. septembra. Tudi reakcije na komaj zaključeno vladno krizo so bolj redke: oglašajo se le nekateri predstavniki strank in to povečini v intervjujih za razne politične tednike. Tako se je na primer oglasil novopečeni minister za zdravstvo Donat Cattin, ki odgovarja na vprašanja in pravi, da prav gotovo ni on sam, ki je v opoziciji do De Mite znotraj KD, le da drugi tega ne povedo javno. V podkrepitev teh svojih izjav navaja -Donat Cattin dejstvo, da je tajnik De Mita moral spremeniti svojo politično linijo glede rešitve vladne krize. Hotel je namreč vztrajati pri demokristjanskem kandidatu za predsedstvo vlade: ko je postalo jasno, da Andreottiju ne bo uspelo, se je ogreval za Gorio in za predčasne volitve. Moral je popustiti, ker je popustila neodorotejska skupina in tako je prevladala For-lanijeva spravljiva teza. Omeniti je treba tudi člana vodstva KPI Maca-lusa, ki zelo strogo in kritično ocenjuje novo vlado in način, kako je Craxi rešil vladno krizo. Po njegovem mnenju ni sploh mogoče govoriti o kakršnikoli stabilnosti Craxijeve vlade, saj je rešitev krize izzvenela v posmeh demokratičnim ustanovam in je bila prav gotovo poniževalna za parlamentarno demokracijo. Macaluso še enkrat ugotavlja, da petstrankarska vlada nima skupnega družbeno političnega načrta. Komunistični senator opozarja tudi na nevarnost, ki jo predstavljajo preživele politične formule. Ko je KD hotela podaljšati centristično politiko je poverila vodstvo vlade Tanibroniju, ko pa je hotela umetno podaljšati življenje levosredinski koaliciji pa se je pojavila desničarska prevratniška ofenziva, pojavil se je terorizem in tudi v državnem aparatu so zabeležili deviacije. Trije mrtvi in pet ranjenih v oboroženih spopadih Neuspel poskus ropa pri Benetkah BENETKE, POTENZA — V noči med petkom in soboto je prišlo do oboroženih spopadov v Tesseri pri Benetkah in v Melfiju pri Potenzi, ki so zahtevali precejšen krvni davek: skupno so bili ubiti trije moški, drugih pet pa je bilo ranjenih. Oborožen spopad v Tesseri, nedaleč od beneškega letališča Marco Polo, je izbruhnil ob zori, točneje ob 3.15. Trije zlikovci so ustavili poštni kamionček tako, da so zapeljali svoj volvo na sredo cestišča. Računali so, da bodo na lahek, dasi drzen način s kamiončka odnesli več kilogramov zlata in nekaj stotin milijonov lir v bankovcih. Toda v vozilu je bilo skritih sedem doi zob oboroženih policajev, ki so bili o namerah zlikovske trojke očitno dobro obveščeni. Takoj po napadu se je vnelo streljanje. Od agentov ni bil nihče ranjen, medtem ko je eden od roparjev oble- žal mrtev, druga dva pa sta bila ranjena. Vsi trije so bili stari znanci policije, še zlasti 37-letni Gianfranco Tiozzo iz Chiogge, ki je v spopadu izgubil življenje. Osumljen je namreč bil, da je pred nekaj leti sodeloval pri ropu relikvij sv. Lucije v cerkvi sv. Jeremija v Benetkah. Ostala dva člana trojke, ki sta bila v spopadu ranjena, sta iz Mester in imata za seboj precejšnjo zločinsko kariero. Do oboroženega spopada v-Melfiju je prišlo nekaj ur prej, in sicer nekaj pred polnočjo. V njem ni bila vpletena policija. Med seboj si je streljalo kakih deset ljudi, ločenih v dve skupini. Dva sta obležala mrtva na tleh, drugi trije pa so bili ranjeni. Zdi se, da je streljanju dal povod spor zaradi manjše vsote denarja, resnične vzroke pa je treba bržkone iskati v globljih nasprotstvih mafijske narave. Policija je uvedla preiskavo in že v prvih urah aretirala šest oseb. Zastavin jugo ne žanje uspehov samo v Ameriki KRAGUJEVAC — Največji jugoslovanski proizvajalec avtomobilov Crvena zastava je s svojim jugom Le vedno v ekspanziji. Po prodoru na ameriško tržišče, ki so ga mnogi spremljali s skepso (in večinoma še tudi zdaj niso spremenili mnenja), so sklenili pogodbe tudi za izvoz v Avstralijo in na Malto, kamor naj bi prodali do 10 tisoč avtomobilov jugo na leto. Pred kratkim je v Veliko Britanijo krenilo 700 vozil, 2000 pa so jih naložili za izvoz v ZDA. Za omenjeno vozilo se zanimajo tudi v ZRN, Afriški vrh dokazal subjektivni in objektivni zastoj Črne celine Bližnja konferenca neuvrščenih na vrhu v Harareju bo kajpak pomembna za ves svet — gibanje neuvrščenih je navsezadnje univerzalno — vendar bomo smeli reči, da je uspela samo, če se bo čez čas pokazalo, da je bila poučna tudi za določene dežele, regije in kraje, ki spadajo h takoimenovanemu »tretjemu svetu«. Pred kratkim se je končalo v Adis Abebi 23. zasedanje Organizacije afriških držav, v katero so včlanjene domala vse države afriške celine, stare in nove. Pričakovanja so bila kar živahna, saj so nekateri menili, da bo dalo zanimive pobude, če ne celo napotke za hararski vrh. Toda obeti so ostali obeti. Res je, da so predstavniki vseh afriških držav enotno glasovali na primer za politiko in akcije zoper južnoafriški režim v Pretorii, toda to je bilo bržkone tudi edino pomembno dejanje na zasedanju. Pa še to je dvomljivo, če bodo v takorekoč akcijski fazi dejansko tako enotni, kot so bili pri podpisu dokumenta. Zasedanje je žal spet pokazalo, da razmere v Afriki niso rožnate, zlasti pa niso takšne, da bi napovedovale izboljšanje. Odnosi med posameznimi deželami so v glavnem slabi, majavi in celo sovražni. Južnoafriški režim kajpak dobro ve za tako stanje in se tudi zategadelj uspešno upira zahtevam domala vsega sveta, naj odpravi »apartheid«. Na shodu v Adis Abebi je bilo pri več kot 50 državah navzočih komaj nekaj nad 20 šefov držav in vlad. To po svoje ponazarja odnos, ki ga nekatere afriške dežele imajo do svoje celinske organizacije, ki naj bi celovito zastopala afriško politiko in koristi. Takorekoč ne-življenjskost organizacije pa potrjuje na primer podatek, da so na zasedanju sprejeli blizu 40 resolucij o raznih in različnih problemih tako zunanjih kot notranjeafriških. Skratka, znamenja napredka na afriški celini še zme- raj obdaja gosta megla. Premalo je programov ter težnje za enotnost in večjo doslednost v reševanju afriških problemov, tako celinskih kot tistih, ki zadevajo sleherno deželo. Posebno pa zaskrbljuje pomanjkanje zavesti, da j" napredek pogojen s korenito drugačno politiko. Blizu 20 milijonov ljudi še zmeraj trpi lakoto, v Afriki še vedno tava iz dežele v deželo od 6 do 8 milijonov beguncev dnevno, gospodarska rast ni v prvih šestih mesecih letos niti za odstotek večja kot lani v istem času, izvoz se je zmanjšal za tri odstotke, predelovalna industrija ne napreduje, takoimenovane družbene dejavnosti stagnirajo, kar je za že itak zaostalo celino zapre-paščujoče. Problemov je na pretek. Kajpak ustrezata resnici dve dejstvi: da je tako stanje v dobršni meri odraz kolonialne dediščine, ki je imela korist od zaostajanja Črne celine, in da ga prav tako naravnost vsiljuje zdajšnja poli-tka bogatih in blokov, ki naklepno preprečuje afriški napredek. Afrika dolguje blizu 200 milijard dolarjev, kar za nekatere dežele pomeni tudi dvakrat več od uvoznega dohodka. Toda resnica je tudi, da bo treba v sami Afriki pogumneje V. prelamljanje stanj, pojavov in odnosov, ki nimajo znakov napredka. Bližnji vrh neuvrščenih v Ha rareju bo prejkoslej moral spregovoriti o tej potrebi. Obračun z notranjimi vrzelmi je predpogoj za uspešno spopadanje s takorekoč zunanjimi problemi. Tudi na zasedanju v Adis Abebi je bilo na primer slišati, da so bili na dosedanjih afriških shodih takoimenovani družbeni motivi premalo poudarjeni. Tak naglas bi bil iz bližnjega hararskega vrha še kako dobrodošel. Politika na-slombe na lastne sile namreč predpostavlja, da so te sile kar se da zdrave, enotne in dovzetne za napredek. MIRO KOCJAN Tragičen zaključek ropa HELSINKI — Poskus ropa v neki helsinški banki se je včeraj tragično končal. Neznani moški, policija namreč še ni ugotovila njegove istovetnosti, je skušal oropati filialko helsinške banke, vendar mu je pobcija pri tem prekrižala račune. Ropar se je nato zabarikadiral v banko in vzel za talce vse osebje ter stranke, ki so tisti trenutek bile tam. Začelo se je dolgotrajno pogajanje s policijo, ki ni hotela popustiti in ga izpustiti iz banke. Končno so pristali, da mu dajo na razpolago avto, s katerim bi lahko odšel. Ne gre pozabiti, da je ropar med tem časom stalno grozil talcem ^ da je imel pri sebi, poleg orožja tudi večjo količino razstreliva. Zahteval je tudi večjo vsoto denarja. Po več urah je pobcija končno pristala na njegove zahteve in mu dala na razpolago avto. Ropar je vzel s seboj kot talce direktorja banke in dve uslužbenki. Na begu so mu stalno sledili pobcijski helikopterji, ki ga niso izpustih z oči niti za trenutek. Kakih 300 kilometrov od Helsinkov se je avto ustavil in kaj se je zgodbo kasneje ostaja za sedaj skrivnost: dejstvo, da je v avtu prišlo do eksplozije, v kateri sta ropar in direktor banke bila ob življenje, medtem ko je obema dekletoma uspelo pobegniti iz avta tik Pre<1 eksplozijo. Na sbki (telefoto AP): prestrašen pogled dekleta tik pred eksplozijo avta- Jurčenko o spletkah CIA ob atentatu na papeža MOSKVA — Te dni so objaviK v moskovski Pravdi prvi v vrsti člankov, ki jih je napisal Vitabj Jurčenko, sovjetski funkcionar, ki je lani poleti izginil, medtem ko je bb v Rimu. Nekaj mesecev zatem se je Jurčenko pojavil v ZDA in vse je kazalo, da sodeluje s CIA, dokler se ni zatekel v sovjetsko veleposlaništvo, kjer je povedal, da ga je CIA ugrabila in da mu je le s težavo uspelo pobegniti. Vsa zadeva je bila videti kaj malo verodostojna in še manj čista. Jur-čenka so nato odpeljali v Sovjetsko zvezo, kjer se potem o njem dalj časa ni nič sbšalo, tako da so že začeli krožiti glasovi, po katerih naj bi ga ustre-lih zaradi sodelovanja z ameriškimi vohunskimi agencijami. Očividno ni bbo res, saj se je njegov podpis sedaj pojavil v Pravdi pod člankom, v katerem govori o svoji ugrabitvi. Jurčenko trdi, da ga je hotela CIA prisihti, da priskrbi lažne dokaze o vpletnosti in odgovornosti Bolgara Sergeja Antonova pri atentatu na papeža Janeza Pavla II. To naj bi se dogajalo v času, ko je bilo že jasno, pravi Jurčenko, da je bila obtožnica proti Antonovu iz trte izvita. Jurčenko bi moral izjaviti, da se je med pripravami na atentat sestal v Sofiji z Antonovem in z Abjem Agcajem, ki naj bi mu za njegovo dejanje oblju-bb tri mbijone nemških mark, do katerih bi seveda prišel po atentatu. Jurčenko nima nobenih dokazov za svoje trditve, krepi pa jih z dejstvom, da je Mac Mahon, podravnatelj CIA, ki mu je predlagal, naj priča proti Antonovu, odstopil 29. marca, istega dne, ko se je proces proti Antonovu zaključb z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov. ■ EDI MOBIL! KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj SSmorzhjzzo e Olajšave pri plačilu V torek začetek vrtanja Kljub veliki turistični gneči karavanškega predora je na Obali še nekaj prostora LJUBLJANA — Po nekajletnih pripravah in odlašanjih bodo v torek, 12. L m., končno le zabrneli svedri pred Portalom bodočega cestnega predora Pod Karavankami. Pri SCT, ki je izbrani izvajalec del, pričakujejo, da bo njihov kooperant, avstrijsko podjetje Polensky—Zollner, že danes pripeljal na slovensko stran stroj za vrtanje Predora, medtem ko se sodelavci te Včeraj odprli celovški sejem CELOVEC — Včeraj je novi avstrijski zvezni predsednik Kurt Waldheim odprl 35. lesni in 53. celovški sejem. Lesni sejem bo trajal do 13., celovški pa do 17. t. m. Na letošnji sejemski prireditvi v Celovcu sodeluje okrog 1.500 Podjetij iz Avstrije in tujine, med temi so najbolj zastopana tista iz Nemčije, Italije, Švice in ZDA. Jugoslavija je letos prvič zastopana z vsemi republikami. V okviru lesnega sejma bo seveda na sporedu več strokovnih posvetovanj in srečanj, kot običajno bodo na njih sodelovali tudi Predstavniki naše dežele. firme že nekaj časa mudijo na jugoslovanskem delu tega gradbišča. Do sredine meseca morajo postaviti tudi še silos za cdment in pripraviti temelje za različne delavnice, ki jih takšno veliko gradbišče zahteva. Poleg tega morajo te dni postaviti še vodno postajo (vodo bodo speljali iz Peričnika), ki bo vzdrževala vodni pritisk 600 kilo Pascalov, ki jih zahteva vrtalni stroj. Ob vrtanju v Karavanke pa predora še ne bodo betonirali. Izvrtane dele oboka bodo le brizgali z betonom in obenem polagali kovinsko mrežo. Pravo betoniranje predora sledi namreč šele naslednje leto. Naj k temu dodamo še podatek, da bo na jugoslovanski strani cestni predor dolg 3450, na avstrijski pa 4414 metrov. • BOHINJ — Letos v Bohinju ne morejo biti povsem zadovoljni z obiskom, zato pa skušajo te dni prirediti več zabavnih prireditev. Tako bo danes na sporedu "Bohinj v času barona Žige Zoisa". Prevažanje rude s sanmi in ribolov na lesene ribe so samo delčki iz programa iger, v katerih se bodo pomerile tri ekipe danes ob 15. uri. Kuhanje na ognjišču in kovanje ter vsa druga opravila naj bi obiskovalcem resnično predstavila Bohinj v času barona Zoisa. PORTOROŽ — Turistična sezona je v teh avgustovskih dneh dosegla vrhunec. Tudi na slovenski obali je to čutiti, saj je v hotelih, pri zasebnikih, v avtokampih, počitniških domovih ter pri prijateljih in sorodnikih vsaj 30 tisoč dopustnikov. V turistično—informativnem uradu v Portorožu so povedali, da je na Oba- li in Krasu 18 tisoč gostov v hotelih, avtokampih in pri zasebnikih. Od teh je 14.675 tujcev. Ali je to več ali manj od lani, niso mogli povedati, ker podatkov za primerjavo nimajo, velja pa, da so omenjeni objekti zasedeni 84 odstotno. Torej je tudi na vrhuncu sezone še nekaj prostora. Seveda ne povsod. Domala vsi portoroški hoteli so polni, za dva do tri dni je moč dobiti ležišče le v GH Palače, drugod pa ne. V hotelih je namreč skoraj 6 tisoč gostov, povprečna zasedenost pa je 102 odstotna. V zasebnih sobah je še prostora, največ prostora pa je v avtokampih, ki so zasedeni 68 odstotno. Kakšna bo letošnja turistična bera ? Tisti, na katere se najprej obračamo —hotelirji— razumljivo še ne morejo zanesljivo govoriti o rezultatih. Tudi drugi to neradi počno, saj je do se-ptemberskega obračuna stroškov in iztržka še precej vročih poletnih dni. Pa vendar, Ivan Silič, direktor Tozda hoteli Bernardin pravi: 'Mi smo z dosedanjo sezono lahko zadovoljni. V juliju smo res zabeležili 12 odstotkov manj nočitev kot lani, vse skupaj pa bo okoli 8 odstotkov manj nočitev. Seveda pa vse ni le v teh številkah. Menim, da so naši finančni rezultati ugodni in trdim, da ni vse v rekordih. Ne moremo vsako leto v plan zapisati nov rekorden obisk gostov ali nočitve, pri tem pa seveda niti ne povečujemo zmogljivosti. Neke meje obstojajo in zavedati se jih moramo." DUŠAN GRČA — Idealen kraj za kopanje! Nobenega ježa ni v vodi! ^ neprijetnih časih za jugoslovan-sko gospodarstvo, ko mora zvezna vlada zaradi slabih gospodarskih rezultatov napovedovati ofenzive na vseh frontah in ko njen predsednik napoveduje nevihte, ki se jim ne bo ‘Uogel nihče izogniti in zato nihče "ne ao ostal suh", je guverner jugoslovan-s«e narodne banke le lahko dal nekaj Prijetnih gospodarskih podatkov in vlil nekaj optimizma. Pred 'nekaj dnevi je namreč Dušan Vlatkovič, ki je guverner omenjene °anke, povedal, da Jugoslavija letos tekoče poravnava svoje dolžniške obveznosti do tujine. Še več: Jugoslavija le do zdaj odplačala že za 3 milijarde dolarjev fiksnih in garantiranih obveznosti, skupno pa jih mora letos poravnati za 5 milijonov dolarjev. Zara-dj takšnega rednega odplačevanja dolgov se je letos jugoslovanski dolg J' tujini zmanjšal za 550 milijonov dolarjev. Če vemo, da je bil ob koncu lanskega leta skupni jugoslovanski dolg v tujini 19,780 milijarde dolarjev, le Jugoslavija že izpolnila nalogo, ki S1 jo je zadala za letošnje leto - dolg zjrnanjšati na 12,230 milijarde dolarjev. . L>o konca leta mora torej Jugoslavi-^ odplačati še za 2 milijardi dolarjev dolžniških obveznosti. To ne bi smelo Predstavljati večjo težavo, saj je guverner sporočil, da ima Jugoslavija *or dokaj deviznih rezerv, namreč za .350 milijarde ameriških dolarjev, ur je toliko, kot so za ta čas načrto-^dli. Pomembno pa je še nekaj: Jugos-dvlji oziroma njenim bankam je us-Pelo poravnati tudi vse devizne akre-dive, ki so jih odprle poslovne ban-e lani v decembru, torej tik pred ..Prejetjem novih deviznih predpisov, eh akreditivov pa ni bilo malo, saj laj‘h ^ naPTaI0 za 766 milijonov do- Razumljivo je, da si je zaradi rednega plačevanja dolgov Jugoslavija neonko vrnila izgubljeni finančni ug- Gospodarsko pismo iz Slovenije Tekoče plačevanje dolgov led na svetovnih trgih denarja, kar pa vendarle še ne pomeni, da si lahko denar sposoja kadar hoče in kjer hoče. Pred meseci je npr. dobila kar močno nezaupnico pri Svetovni banki, ki je Jugoslaviji dala vedeti, da bo pri njej težko dobila nova posojila, dokler ne bo v samem jugoslovanskem gospodarstvu prišlo do bistvenejših sprememb. Ne smemo pozabiti, da so posojila te banke med najugodnejšimi na svetovnih finančnih trgih in da jih bo jugoslovansko gospodarstvo še kako pogrešalo. Toda ob rob temu je treba napisati, da je Jugoslavija vendarle držala besedo, ki jo je dala tujim upnikom, da bo dolgove dosledno in pravočasno odplačevala. Ni pa nobena skrivnost, da je bila cena za izpolnjevanje take obljube kar visoka. Na kaj mislimo? Večkrat smo že pisali, da so se v letošnjem letu bistveno spremenili predpisi, ki urejajo trgovinske odnose jugoslovanskega gospodarstva s svetovnim. Najvažnejša sprememba je v tem, da izvozna podjetja ne morejo več razpolagati z zasluženimi devizami. Zdaj je pravzaprav izključni lastnik teh deviz država oziroma za to pooblaščena banka, torej Narodna banka Jugoslavije. Takšna sprememba je imela v jugoslovanskem gospodarstvu vrsto nasprotnikov, toda prav tujina (zlasti pa Mednarodni denarni sklad) je bistveno pripomoglo, da so bili taki predpisi sprejeti. Zahteva tujih finančnih krogov je povsem logična: ko se bodo vse devize zbirale na državnem računu, potem bo tudi zagotovljeno, da bo država tekoče poravnavala svoje dolžniške obveznosti. Slovenijales DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN Letošnje tekoče plačevanje dolgov potrjuje, da se tako zamišljen scenarij izpolnjuje. Gospodarstvo samo pa jih je pri tem dobilo po glavi. V proizvodnji se je v prvem polletju zatikalo, zato ker gospodarstvo ni imelo dovolj deviz za sproten uvoz. Ni pa jih imelo zato, ker so imele obveznosti do tujine absolutno prednost. Tako so npr. na deviznem trgu v prvem poletju' prodali samo za 282 milijonov dolarjev deviz,- več jih na ta trg enostavno ni priteklo, ker jih tudi ni bilo. Zato je proti koncu polletja tudi proizvodnja začela pešati. Januarja in februarja, ko so tovarne imele še dovolj izdelav-nega materiala iz lanskega leta, je bila proizvodna rast visoka, ko pa je v drugem kvartalu začelo tega materiala zmanjkovati, je začela tudi industrija pešati. Drugo slabo posledico je bilo opaziti pri izvozu. Ta je bil v začetku leta še dokaj visok (lani sklenjene kupčije!) zaradi nestimulativnega izvoznega režima pa je začel močno padati, kar je prineslo dodatne težave v državnih deviznih računih. Nova vlada je morala zaradi trga izredno hitro ukrepati (že mesec dni po prevzemu mandata) in z raznimi spodbudami (od devalvacije dinarja do denarnih nagrad za izvoznike) skuša izboljšati same izvozne pozicije izvoznikov. Zadnji statistični podatki (za julij) kažejo, da se izvoz že popravlja. Račun za sprotno poravnavanje deviznih dolgov, za zagotovitev plačila akreditivov ter za nekoliko večjo devizno rezervo je bilo treba plačati z manjšo rastjo proizvodnje ter z pičlim izvozom. Na srečo so v takih okoliščinah šle na roko predvsem mednarodne gospodarske spremembe. Pocenitev nafte in manjše obresti na tuja posojila so precej prispevala, da lahko v finančnem ministrstvu lažje dihajo in da lahko ceno napredujejo, da bo gospodarstvo v drugem delu leta lahko dobilo več deviz za uvoz. Odplačati bo treba namreč še za 2 milijardi dolarjev dolgov, samo z iztržkom od turizma pa bo moč poravnati polovico tega deviznega izdatka. Zato vlada že napoveduje, da bo lahko posredovala z uvoženim blagom na domačem trgu, kar pomeni, da računa tudi na več deviz. Dobro pa je, da skuša devize pobirati tam kjer so: koliko časa smo npr. morali čakati, da je država le odobrila zamisel, da bi začeli tujcem prodajati blago za devize kar v Jugoslaviji, seveda v posebnih trgovinah, kjer ne bi bilo treba plačati vseh taks. Spet smo dočakali, da hoče vlada dobiti več deviz tudi od svojih državljanov in za jesen obljublja, da bo uvedla posojila na devizne depozite. Nova spoznanja in nove okoliščine hitreje povzročajo spremembe. Zdi se, da se jim zdajšnja vlada s svojo ekonomsko politiko le nekoliko hitreje prilagaja. In to zna biti dober znak. JOŽE PETROVČIČ obvešča svoje kliente, da bo trgovina pohištva zaprta od 11. do 18. avgusta Vsem prijateljem želi vesele počitnice. MOBIL! ELIO — Prosek (Trst) — Tel.: 225277 Philipp Vandenberg i Hetera Q, ^fed njimi je zdaj ležal otok Patroklos, visok skalnat srn •ln ravno takrat, ko je ladijski kljun pokazal proti Padajočemu rtu Sunionu, najjužnejši konici Atike, jad tirrnaria prevrgla krmilo, mornarji so premaknili velika t)r,r.u na drugo stran in atiška tovorna ladja je zaplula d °ti jagu je .Celotna posadka, kapitan, krmarja in šest mornarjev, barh® zclaj na palubi in je poslušala Temistokla. Vohune Vo- jrov ie mogoče premagati samo z zvijačo, je menil /sRovodjo, in Olenos mu je dal prav. Ker se ni vedelo, Vo.So Miletčani oboroženi, se je treba obnašati tako, da NaiZnlSploh ne bodo pomislili na to, da bi segli po orožju. p V °9e bi se bilo narediti, kakor da so v stiskih in da Vsi Sf-!r Za P°moč. Ko pa bi se jim sovražniki približali, naj Iq(,. bskovito potegnejo orožje in s kopikami pritegnejo nQ]°' Cn sam, Temistikles, želi prevzeti črnobradca, Siki-tlai Pazi na njegova mladega spremljevalca, mornarji pa naj planejo po miletskih mornarjih. Samo Olenos in krmarja ne smejo zapustiti položajev. »Filis« se je zdaj počasi približevala od zahoda. Kot je Olenos pravilno napovedal, jim je morala prekrižati pot. Mornarjem je bil strah zapisan na obrazu, pa tudi Sikinos je bil očitno vznemirjen. Temistokles si je na vso moč prizadeval, da bi jih pomiril: »Vem, da niste vojaki in da s sulicami niste tako spretni kot z vrvmi. Vendar pomislite, da tudi na miletski ladiji ni vojakov, da so vsi samo mornarji kot vi. In prednost je na vaši strani, zakaj samo vi veste, kaj se pripravlja.« Mornaji so nemo prikimali, ne da bi odvrnili pogled od »Filis«, ki je prihajala vedno bliže. Kolikor je bilo mogoče oceniti od daleč, ni bila posadka Miletčanov nič številnejša kot posadka Atencev. Še dober stadij je ločil obe ladji. Olenos je nastavil dlani ob usta in zavpil: »Pri Pozejdonu, potrebujemo vašo pomoč!« Tedaj se je na »Filis« pojavila glava črnobradca. »Pri Pozejdonu, pomagajte nam!« Črnobradec je nemirno tekal od kljuna do krme in spet nazaj ter dejal mornarjem nekakšna navodila. Na obeh ladjah so spustili glavno jadro in tovorni ladji sta zapeljali pod ostrim kotom ena proti drugi. »Kaj je z vami?« je zavpil črnobradec. Olenos je naredil nekaj nerazumljivih kretenj in pokazal, da naj se milet- ska ladja približa njihovi. Toda komaj sta se boka obeh tovornih ladij dotaknila, so Atenci potegnili orožje, skočili na sovražnikovo ladjo ter s potegnjenimi meči in dvignjenimi sulicami prisilili Miletčane, da so legli na deske. Temistokles je črnobradcu zvezal roke na hrbtu, ga potisnil naprej in zaklical: »Kje pa je vaše orožje, kaj?« Črnobradec je poznal brezizhodnost njihovega položaja, nemočen je zlezel pod palubo in z migom glave pokazal vojskovodji na lesen zaboj. »Presenetljivo!« je rekel Temistokles, potem ko je odprl težak pokrov ter zagledal več kot deset lokov in mečev, »presenetljivo za miletsko trgovsko ladjo!« Zaklical je navzgor in Sikinos se je pojavil pri odprtini. »Ali ste poskrbeli za vse?« je vprašal Temistokles. »Zvezani ležijo v prostoru na kljunu,« je odgovoril suženj. Tedaj se je vojskovodja obrnil trgovcu z blagom ki je obsedel na vreči, ter rekel s škodoželjnim nasmehom: »Poglej temu človeku v obraz. Morda se ga boš spomnil!« Črnobradec je dvignil pogled. Sikinos si ga je ogledoval. »Tolmačil si za Datisa in Artaferna,« je zamrmral črnobradec, »takrat v Miletu.« Na Temistoklovem obrazu je zaigral tiste vrste nasmeh, ki pomeni nasprotje prijaznosti, in vojskovodja je vprašal: »Toda ne zanikaš, da si podel vohun Ahemenidov?« Težave le v nekaterih kraških in breških vaseh Dobava vode: po mnenju izvedencev stanje doslej še ni zaskrbljujoče Protagonist Wilderjevega filma iz petdesetih let "En, dva, tri" je v vlogi šefa multinacionalne družbe večkrat uporabil frazo,, da je "stanje brezupno, ampak neresno" oz. nezaskrbljujoče,-Prav tak vtis smo si ustvarili, ko smo včeraj poizvedovali o stanju po vodovodih in o razpoložljivosti vode v teh vročih suhih dneh. Inženir Cozzarini iz vodovodne službe pri občinskem podjetju za elektriko, plin in vodo ACEGA nam je povedal, da je kljub pripeki in pomanjkanju padavin stanje zaenkrat še normalno, da bi se pa utegnilo poslabšati, v primeru, da bi tudi avgusta in septembra meseca ne deževalo. Tržaški občini zagotavljajo dotok vode trije viri in sicer Timava, Sabljiči ter Sar-doz. Cozzarini je potrdil, da se letošnje poletje bistveno ne razlikuje od prejšnjih glede dobave in porabe vode. Nivo Timave se v tem obdobju nekoliko niža, to pa je značilno za podzemske reke. Trenutno zagotavljata našemu mestu Timava in Sardoz vsak po dve petini potrebne količine vode, iz Sabljičev pa črpa tržaški vodovod preostalo petino potrebne količine. Julija meseca je poprečna dnevna poraba znašata 210 tisoč kubičnih metrov vode, medtem ko je v istem obdobju lani znašala 218 tisoč kubikov dnevno. Maksimalno dnevno porabo so letos zabeležili 29. julija, ko smo Tržačani porabili 225 tisoč kubičnih metrov vode. V avgustu smo špico dosegli prvega v mesecu s 224.000 kubičnimi metri, medtem ko znaša poprečje v prvem tednu avgusta 218 tisoč kubičnih metrov dnevno. Glede na to, da so tržaško omrežje pred letom povezali tudi z virom Sabljiči - Moščenice, so odpravili tudi nevšečnosti, ki so se občasno pojavljale predvsem v predmestju, kjer je voda s težavo (ali pa sploh ni) pritekala do zadnjih višjih stanovanj v večnadstropnih hišah. Na tehničnem uradu dolinske občine so nam potrdili, da je splošno stanje pod kontrolo. Po številnih obvestilih in pozivih vaščanom iz Prebenega, Mačkolj, Botača, Drage, Peska in Gro-čane naj štedijo z uporabo vode, je kljub vsemu v tem obdobju dotok vode na višje predele občine težavnejši, čeprav oskrbjuje Pesek, Gročano in Drago posebna linija vodovoda. Občinski uslužbenci vsekakor ponavljajo poziv prebivalstvu, naj ne toči vode prekomerno in naj je ne uporablja za namakanje, pranje avtomobilov, ipd. Težave z nabavo vode so omejene tudi na Krasu. V devinsko -- nabrež- Dolinska občinska uprava obvešča občane Gročane, Peska, Drage in Botača, da je zaradi pomanjkanja pitne vode prisiljena prekiniti dobavo vode v nočnih urah. V teh vaseh bodo prekinili dobavo vode od 24. ure do 6. ure zjutraj. Prekinitev je začela veljati danes in bo trajala vse dokler ne bo sprememba vremena povečala vodne rezerve. inski občini je npr. stanje nekoliko zaskrbljujoče samo na področju petih vasi (Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje, Slivno in Medja vas). Predsednik kraš-kega vodovodnega konzorcija Srečko Colja, nam je povedal, da so težave zaenkrat še vedno vezane na dotrajanost vodovodnih struktur, ki so jih namestili leta,1948. Odtlej se je poprečna vodna poraba početverila. V prejšnjih letih so vodo prevažali v zgoniško in repentabrsko občino s tovornjaki, pred dvema letoma pa so uspešno rešili težave v Zgoniku in v višjih predelih repentabrske občine. Colja je še pristavil, da so že izdelali tudi večletni načrt za vodno oskrbo vseh treh kraških občin. Plan terja razširitev vodovodnega omrežja, zato da bi v bodočnosti lahko vse potekalo res brezhibno. Na žalost so finančne težave največja ovira pri uresničitvi navedenega načrta. Za razširitev obstoječega 'omrežja in za zamenjavo podmorskih cevi, ki zagotavljajo dotok vode v Ribiško naselje, bi konzorcij potreboval 180 milijonov lir. Navedeno vsoto bi morala po statutu nakazati občina, ki pa ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi. Zaradi tega so prosili za podporo najprej ACEGA, nato pa vprašali še za prispevek iz "paketa za Trst", odgovora pa sta bila v obeh primerih negativna. (I. C.) Izplačila zaostalih nakazil upokojencem Sindikat italijanskih upokojencev - CGIL obvešča, da je zakladno ministrstvo odobrilo izplačilo zaostalih nakazil in ponovno odpravnino pokojnin uslužbencev javnega sektorja. Odlok zakladnega ministrstva zadeva upokojitve državnih uslužbencev, uslužbencev ANAS in gasilcev. Zainteresirane! bodo prejeli zaostala izplačila in odpravnine z avgustovskim obrokom pokojnine. Za podrobnejše informacije in posvetovanja, naj se interesenti obrnejo na pristojne urade CGIL-CISL-UIL ali na zvezne patronate. Urad sindikata italijanskih upokojencev CGIL, v Ulici del Toro 12, je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Folklorna skupina iz Valjeva gost nabrežinskih mladincev Nastop folklorne skupine AbraševiČ iz Valjeva je v petek zvečer priklical na Sokolovo igrišče kar precejšnje število ljubiteljev ljudskega plesa, ki so jih nekatere točke srbskih plesalcev nadvse navdušile. Skupina AbraševiČ je v skoraj dveurnem programu skušala nuditi karseda celovit pregled plesov jugoslovanskih narodov in narodnosti, kljub temu se pa ne moremo izogniti nekaterim kritičnim pripombam. O pridnosti in izurjenosti plesalcev - ki so se preizkusili tudi v nekaterih skoraj akrobatskih prvinah ■ sicer ne gre dvomiti, pripombe veljajo predvsem grobi stilizaciji noš in glasbeni spremljavi, oz. sestavu glasbenikov, ki so s harmonikama, violinama in kontrabasom spremljali ne samo srbske, in makedonske plese, temveč tudi dalmatinske, slavonsko-baranjske, belokranjske in vojvodinske (ti bi namreč terjali Ijerico oz. tamburaško skupino). Pogrešali smo tudi petje, ki bi bilo primerno pri marsikaterem spletu, še posebno pa pri makedonski koreografiji na pesem Biljana platno beleše. Že v prvem delu sporeda so pa najmlajši plesalci, t. j. skupina šestih parov otrok, prikazali pravi biser: izbor šumadijskih plesov v stilsko neoporečni izvedbi. Sinoči se je praznik, ki ga je organiziral nabrežinski mladinski krožek, zaključil z nastopom Nede Ukraden in njenega ansambla, kar je potešilo in seveda tudi navdušilo ljubitelje jugoslovanske narodnozabavne glasbe. Predlogi za ovrednotenje in ekonomski razmah našega mesta V zadnji številki revije Trieste eco-nomica je objavljeno poročilo krajevne Trgovinske zbornice, ki obravnava vlogo Trsta v sklopu splošnega načrta za gospodarske prevoze. Iz poročila je razvidno, da se pri gospodarski zbornici zavzemajo za ovrednotenje gospodarske funkcije našega mesta in njegove luke v okviru skupnosti držav Alpe Adria. Zaradi svoje specifične lege bi Trst lahko postal pomembnejši gospodarski dejavnik, ki bi zagotavljal večjo ekonomsko korist celotni državi in bi lahko opravljal važno vlogo v odnosu do držav iz vse Evrope. Med predloge, ki jih gospodarska zbornica navaja za ovrednotenje in ekonomski razmah našega mesta, bi navedli potenciranje in izboljšanje kvantitativnih in kvalitativnih uslug pomorske družbe Lloyd Triestino. Deželno ozemlje predstavlja enega izmed največjih evropskih prometnih vozlov, kar bi zagotavljalo mednarodno funkcijo FJK in tržaškega pristanišča, ki je še vedno edino v Italiji, z večino prometa "iz tujine za tujino". Blago, ki ga raztovorijo v naši luki, potuje namreč dalje v Avstrijo, na Bavarsko, na Češkoslovaško, v Švico in na Madžarsko. Zaradi tega je slej ko prej potrebno, da v italijanski splošni načrt za prevoze vključijo tudi jadransko plovno pot, v okviru večmodalne-ga hodnika Trst - Trbiž - avstrijska meja. Izdala jih je Trgovinska zbornica Prvi predpisi za proizvodnjo vina z znakom o zaščitenem poreklu (DOC) Kot smo že poročali, je pred nedavnim stopil v veljavo odlok o zaščitenem poreklu (DOC) kraškega vina »Carso«. S tem v zvezi je Trgovinska zbornica, pri kateri bodo ustanovili poseben seznam vinogradov, v podrobnostih sporočila razne obveznosti, ki jih bodo morali spoštovati vsi tisti vinogradniki, ki nameravajo dati v prodajo lastne pridelke z znakom o zaščitenem poreklu »Carso«. Ti vinogradniki morajo nujno prijaviti zemljišča, na katerih gojijo vinsko trto do 25. decembra 1986; občinskim upravam, na teritoriju katerih ležijo vinogradi, ki bodo nato zabeleženi v posebnem seznamu pri Trgovinski zbornici, morajo namreč do tega roka izročiti posebne obrazce (seveda izpopolnjene); interesenti jih bodo lahko dvignili na sedežih občinskih uprav. V primeru tistih vinogradnih podjetij, katerih vinogradi ležijo na teritoriju ene ali dveh občin bo treba prijavo vložiti na tisto občinsko upravo, kjer ima sedež omenjeno podjetje, vendar pod pogojem, da je ta občina vključena v po zakonu predvideno območje za pridelovanje vina. V kolikor bi sedež tega centra bil drugje, je treba Iz kraškega grozdja kmalu DOC vino prijavo izročiti tisti občinski upravi, na teritoriju katere leži večji del vinogradov, ki bodo vpisani v posebnem seznamu. Interesenti bodo nato morali do 15. decembra vsakega leta prijaviti Trgovinski zbornici, preko občinskih uprav, količino pridelanega grozdja. Na osnovi člena štev. 3 odloka predsednika republike 17. 7. 1985 bo mogoče v prvih treh letih od vstopa v veljavo tega pravilnika v posebni seznam vinogradov mogoče začasno vpisati tudi tiste vinograde, v katerih se gojijo tudi tiste sorte trte, ki niso predvidene v členu štev. 2 tega pravilnika, vendar pa teh sort trt ne sme biti več kot pet od sto vseh trt, iz katerih bodo nato vinogradniki pridelali vino z zaščitenim poreklom »Carso«. Trgovinska zbornica tudi sporoča navodila za vse tiste vinogradnike, ki že imajo v zalogah vino z zaščitenim poreklom; navodila se nanašajo na rok, v katerem bodo ta vina lahko prodana. Podrobne informacije o tem vprašanju, kakor tudi o celotnem pravilniku za vpis vinogradov v poseben seznam, interesenti lahko prejmejo v uradu za kmetijstvo pri tržaški Trgovinski zbornici, v delovnih urah. • Sindikalni organizaciji stanovanjskih upravičencev SUNIA (Ul. S. Lazzaro 9) in SICET (Ul. sv. Frančiška 4) obveščata vse zainteresirane IACP v Trstu, da se na navedena urada lahko obrnejo za informacijo in posvetovanje glede kontrole najemnin in pritiklin. V torek v openskem Prosvetnem domu Razstava lutk in mask Kresne noči uvod v letošnji poletni Tabor 86 Lutke Kresne noči bodo razstavljene na Opčinah Z otvoritvijo razstave lutk in mask Kresne noči se bo v torek začel na Opčinah že tradicionalni Tabor 86, poletni praznik istoimenskega openskega društva. Praznik, ki ga društvo prireja ob velikem šmarnu in ki nadaljuje tradicijo Kmečkega tabora, nudi tudi letos dokaj pester kulturni in zabavni spored seveda ob dobro založenih kioskih z domačo kapljico in gastronomskimi specialitetami. Nosilna prireditev letošnjega Tabora bo vsekakor razstava lutk in mask Kresne noči, predstave, ki je žela veliko uspeha tako med publiko kot med kritiki in je dobila tudi vrsto laskavih priznanj. Med publiko, ki si je v znatnem številu ogledala igro, je bilo veliko zanimanja zlasti za lutke in maske, ki so dale predstavi svojstven ton. Prav zato je društvo Tabor sklenilo, da v okviru svojega poletnega praznika priredi tako razstavo. Sicer pa so razstave v okviru poletnega Tabora vedno nekaj svojstvenega in zanimivega. Lani na primer je v okviru te pobude razstavljalo svoje modne kreacije podjetje Rašica, prej so bili prisotni s svojo obrtno umetnostjo Slovenci iz videmske pokrajine, in lahko bi še veliko naštevali. Otvoritev razstave lutk in mask, ki so jih pripravile Giuliana Gerdol, Magda Tavčar in Ani Tretjak, bo obenem priložnost za srečanje z vsemi člani društva, ki so letos dobili priznanja najrazličnejših organizacij in skladov. In med nagrajenci je tudi veliko tistih, ki so sodelovali pri oblikovanju lutkovne predstave. Razstavni prostor je oblikoval Miloš Jugovič, uvodno besedo pa bo imel Sergej Verč. Z otvoritvijo razstave se bo tudi začel Tabor 86. Program praznika predvideva za sredo odprtje razstave knjig in kaset, bogatejši spored pa je napovedan za petek, soboto in nedeljo. V petek bodo kioske odprli ob 15. uri, ob 18. uri je na sporedu komedija Piknik s tvojo ženo, zvečer pa se bodo obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla Taims. V soboto bodo kioske odprli ob 17. uri, zvečer pa je spet na sporedu ples z ansamblom Taims, v nedeljo pa bo po odprtju kioskov ob 17.00 ob 18. uri nastopil pihalni orkester Refolo, zvečer pa bo ples z ansamblom Furlan. Uspel večer Sirenine Karamalade Prvi večer že tradicionalne Karamalade Tržaškega pomorskega kluba Sirena je vsestransko uspel. Podoben množični obisk pričakujejo tudi drevi ob uri. S tema družabnima večeroma TPK Sirena na najbolj prijeten način končuje svojo bogato in razvejeno dejavnost, ki pa se bo resnici na ljubo še nadaljevala, saj jadralne sezone ni še konec. Kalamari, druge "morske dobrote" in cel° "fancli z dušo" so ob prijetni glasbi in dobrem kozarcu šli vsem v slast. $e najbolj spodbudna pa je ugotovitev, da so se vsi res počutili kot doma, kar je, nedvomno eden glavnih pogojev za uspešno nadaljevanje bogate dejavnost' tega kluba. Danes slovo od miljskega pusta Miljski pust je manifestacija, ki ne pozna letnega časa. Je že res, da bi se morali pustu pokloniti proti koncu zime, kot v Miljah tudi običajno in uspešn0 delajo, vendar nihče ne brani veseljakom, da si izmislijo tudi poletno verzij0; "maškerade". Miljski poletni pust pa je tudi letos prišel do svojega zaključka. Danes b° namreč na vrsti zadnja "pustna" tekma. Prireditelji so si tokrat izmislili teK "Rodamata", ki se ga lahko udeležijo vsi lastniki čudaških prevoznih sredstev' Pravilnik predvideva, da morajo imeti ta prevozna sredstva kolesa in "človek8 namesto motorja". V Miljah, kjer smo sledili "Remadi in maschera" (Vikingi pustne skupine PlU che cisti so premagali vse ostale vodne konkurente), "Pustnemu teku" (ste kda) tekli, poleti, v pustni obleki?) in "Plesni maratoni" (ampak pozor, tekmovalci s° bili vsi pokriti z zimsko opremo; moon-booti in volnene kape), se bomo torej drevi poslovili od pusta v poletni obleki. Do 18. ure pa je vsekakor še čas, d8 prijavimo na "Rodomato" naše samokolnice in druge stroje na človeški pogon. Noro veslanje v Devinu Prihodnjo nedeljo, 17. avgusta, bo pred devinskim portičem že tradicionajh0 Noro veslanje (Vogada Mata), Kdor ima torej dovolj veseljaške krvi, precejšni0 mero ekshibicionizma in seveda bujno fantazijo se bo lahko v nedeljo pomeri' somišljeniki v najbolj nori poletni prireditvi, pravem morskem pustu našeOa zaliva. Osnovni pogoj je seveda plovilo, ki pa ga je treba spremeniti v PraV,g plavajočo šemo. V prejšnjih letih smo namreč že videli plavajočo miš in ce' čevelj. Edina omejitev je stroga prepoved kakršnega koli motorja. Možje PoS /i ve bodo seveda prisotni, a ne bojte se, da bi vprašali po rešilnih pasovJl}1. obveznih raketah in drugi šari. Vsaj en dan boste lahko za nekaj metrov ■ brez strahu pred kontrolami. Za vse informacije je treba telefonirati na števii11 208115 in 208358, pa veliko sreče in seveda zabave.. Začel se je drugi val avgustovskih dopustnikov Ob mejnih prehodih več ur čakanja na plažah pa kot v mravljišču... Kako ubežati vročini teh dni? Vse kaže, da so se Tržačani, ki so za konec tedna ostali doma, množično odločili za skok v morje. Mestne ulice so skoraj prazne, vsi rinejo na obalo, od Barkovelj do Sesljana je zaseden vsak najmanjši razpoložljiv kotiček. Nič boljši ni pogled na plaže v Gradežu in Lignanu, kjer je poleg ^domačinov« še veliko tujih gostov. Začel se je drugi avgustovski val dopustnikov. Da se bliža veliki šma-reri, je opaziti predvsem v gostoti prometa na mejnih prehodih. Po včerajšnjih podatkih je bila na italijanski strani vrsta najdaljša na mejnem prehodu na Pesku, kjer so se avtomobili morali ustaviti že pri Bazovici. Prav tako obremenjen je bil mejni prehod na škofijah. Vsi, ki so se včeraj odpravili v Jugoslavijo, so toorali dalj časa čakati v tri kilometre dolgi vrsti pod vročim soncem. Polne roke dela so imeli tudi orožniki na mejnem prehodu pri Bazovici, kjer je bdi promet stalno gost. Na Fernetičih je bila včeraj opoldne skoraj poldrugi kilometer dolga vrsta, čakanje pa ni bilo preveč mučno, ker je obmejna policija po- skrbela, da je promet čim hitreje stekel. Iz Italije odhajajo predvsem italijanski državljani, ki ne prebivajo v tržaški pokrajini. Precejšen je tudi naval tujcev, iz skoraj vseh evropskih, pa tudi izvenevropskih držav, kot na primer iz Turčije in Združenih držav. Nizek je odstotek avtomobilov s tržaško registrsko tablico. Zelo skromen je tudi dotok jugoslovanskih turistov. Zdi se, da so to v glavnem delavci, ki se ob koncu tedna iz tujine vračajo domov. Glede na italijanskega je promet na jugoslovanskem obmejnem pasu neprimerno redkejši. Verjetno botruje temu tudi množično zapiranje trgovin, zaradi česar je mesto še bolj prazno, pusto in nezanimivo za vse tiste, ki ne pridejo v Trst z izključno turističnim namenom. Mestni redarji nimajo velikih problemov z mestnim prometom, za posebne varnostne ukrepe so poskrbeli le na Miramarskem drevoredu in Obalni cesti. Promet je gost predvsem na avtocesti, pri Moščenicah je bila včeraj zjutraj v smeri proti Trstu 4 kilometre dolga vrsta. Po- Drobni nasveti tržaških gasilcev Avtomobilskih rezervoarjev ne smemo polniti do vrha Poleg skoraj obveznih požarov, ^Poplav« v stanovanjih in hitrih pobegov zaradi prometnih nesreč se tržaški gasilci v teh {»letnih mesecih ubadajo s skoraj izključno tržaškim Problemom: ljudje jih kličejo, ker iz Parkiranih avtomobilov curlja bencin. Da bi se bolj podrobno seznanili s tem vprašanjem smo se zglasili na sedežu tržaških gasilcev. Njihov dekan, uajstarejši gasilec, Guerrino Cociani, nam je rade volje spregovoril o tej težavi, saj je prepričam, da bi časopisna informacija omejila te posege. Letos so namreč gasilci marali poseči že več kot stokrat zaradi »preki-Pevanja« bencina. Razlogi tega pojava S? skrajno enostavni. Dobra večina iržačanov tanka bencin v sosednji Jugoslaviji. Tank napolni v poznih po-Ppldanskih in večernih urah do vrha. Lak bencin ima navadno temperaturo Pod 20 stopinj in je zato njegova prostornina precej manjša kot ob povprečni poletni temperaturi. Ko se: to-rej tak do vrha napolnjen rezervoar v Prvem dopoldanskem soncu segreje, So Poveča volumen bencina, da prič-tekočina uhajati, s tem pa ogroža oužnjo okolico, saj bi že navadna i-s®'a povzročila težke zaplete. Na klic Mimoidočih gasilci takoj posežejo. Večkrat že zadostuje, da avtomobil z enim kolesom spravijo na pločnik, s tem nagnejo rezervoar, da je var- nostni ventil višje. Ko tega ne uspejo napraviti, morajo sprazniti nekaj litrov bencina. Na avtomobilu pustijo listek, s katerem obveščajo lastnika, da so ga »olajšali« za nekaj litrov, ki jih bo lahko dobil na gasilski postaji. Guerrino Cociani je ob tem dal nekaj nasvetov, kako bi to nevšečnost preprečili. Kot prvo je odsvetoval, da bi avtomobilski rezervoar napolnili do vrha. Kot drugo moramo paziti na sistem parkiranja. Dosledno bi se morali izogniti parkiranju, pri katerem bi bil rezervoar nagnjen, da bi bil varnostni ventil prenizek. Seveda bi bilo idealno poiskati tak parkirni prostor, kjer bi bilo vozilo v senci, a kaj, ko v Trstu primanjkuje celo navadnih parkirišč. Vsekakor pa je še najboljši prvi nasvet, da rezervoarja ne napolnimo do vrha. Po vsem tem so nam še svetovali, naj naše bralce opozorimo še na nevarnost raznih sprejev in gasilnih a-paratov, ki jih držimo v avtomobilih. Do 50 stopinj Celzija ne bomo imeli nobenih nevšečnosti. V poletnih mesecih pa se temperatura v zaprtih avtomobilih zviša tudi preko 80 stopinj. V takem primeru se tudi nedolžni de-zodorans v sprej konfekciji spemeni v pravo bombo. V Trstu do sedaj niso imeli še takih primerov, a kljub temu ne bo odveč, da naše bralce o-pozorimo tudi na to nevarnost. Nesrečen popoldan za Tržačanki: med sprehodom sta bili ob denarnico Dve^ nič hudega sluteči Tržačanki a včeraj popoldne skusili grenkobo, , Jo okradencu zapustijo tatovi. Gren-,oba je še toliko večja, ko je človek ; in se ne more braniti, kot se P yčeraj pripetilo 42-letni Grazielli iz Ul. dellTstria 32 in 49-letni An-Calligaris iz Ul. Campanelle 124. nh,>-rVa si je okrog 17. ure ogledovala ^ sce, ki jih v izložbi razstavlja trgo-h!*?3 Korzu Saba. Ženski so se pri-sehv1 ^r*ju ndajši moški,' ki so med pj00-! govorih slovensko ah hrvaško: to?1 pd skupine se ji je dotaknil las, šala ^ens^a menila, da je bila le dela ne^a-i časa se je zave- jZKi ’. da ji je iz malega nahrbtnika 2(^^a .denarnica, v kateri je imela ki je vreden 200 tisoč hr. »II faro« se ukvarja s čiščenjem stanovanjskih in uradniških prostorov. Ironično bi lahko pripomnih, da je bilo tokrat »očiščeno« samo, pa čeprav ni za medvedjo uslugo prosilo nikogar. • Avtonomna letoviščarska ustanova iz Milj obvešča, da bo v četrtek 14. avgusta na Trgu Marconi v Miljah svečana podehtefv nagrad XII. natečaja »Poezija na trgu«. izleti Vz, . .z ur° so lopovi (morda so bili isti) Usta n8' mutl° Calligarisovo, ki se je Arah' a na ^omj Kalija pred barom ravr/r' ^ 11 j enem primeru sicer niso strnil' Prav gentlemansko, saj so jc odn« i-V re^ra in ji iz odprte torbice tisoč h demarnico' v njej je bilo 100 Ci y fj^dež podjetja »11 faro« v Uli-ha !an' 2 so v noči od četrtka gled^^ vdrli tatovi. Do okna, ki tea a ha notranje dvorišče, so si po-z lestvijo, nato pa so imeli Vse J50!- Potem ko so razbrskah blarr;, ,v,- 80 iz Predala pri železni pa L" ,Vzeli 200 tisoč lir, s seboj odnesli tudi mizni računalnik, lir in dokumente.. Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011. SPOT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 20. avgusta izlet v Kumrovec v rojstno hišo maršala Tita in v Spodnjo Stubico — spominsko obeležje hrvaško-slovenskega kmečkega punta v letu 1573, ki ga je vodil Matija Gubec. Vpisovanje v sredo, 13. avgusta od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cice-rone 8. dobno tudi na vseh avtocestnih izhodih za turistična središča ob obah. Po precej običajnem stanju v jutranjih urah pa se je promet na avtocesti znatno zgostil po poldnevu, predvsem v okolici Vidma. V pričakovanju, da gre mimo tudi drugi avgustovski konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do vehkega šmarna in morda še čez, naj v teh vročih dneh letošnjega poletja za vse, ki kot mi ostanejo doma, velja mot-to: proti vročini pomagaj si, kot bolje znaš in moreš... ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega Josipa Husuja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, pevcem, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so nam bjli ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala dr. Radu Ukmarju, osebju I. pnevmološkega oddelka S. Santorio in osebju I. medicinskega oddelka na Katinari. DRUŽINA Prosek, 10. avgusta 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ganjeni od tolikih izrazov sočustvovanja ob izgubi naše drage Repke Grilanc por. Milič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremih na zadnji poti. SVOJCI Salež, Prosek, 10. avgusta 1986 ZAHVALA Z globoko hvaležnostjo v srcu se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega ljubljenega moža dr. Draga Martelanca na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se g. Žerjalu in g. Raz-tresanu za besede slovesa Žena Jožica Martelanc Trst, 10. avgusta 1986 11. 8.1979 11. 8. 1986 Minilo je sedem let, odkar si nenadoma odšel, dragi sin in brat Marjan Ciani Z neizmerno ljubeznijo se te vedno spominjajo starši, sestra, sorodniki in prijatelji Kontovel, 11. avgusta 1986 12. 8. 1985 12. 8. 1986 Eno leto je minilo, odkar si nas zapustila, naša srca užalostila Gigia Žerjal - Bogateč Z ljubeznijo se te spominjajo mož Viktor, brat Francko, sestri Marica in Danila ter vsi, ki so te imeli radi. Križ, 10. avgusta 1986 [ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in tašča Ana Kozina vd. Primožič Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v dolinsko cerkev. žalostno vest sporočajo sin Viljam z ženo Mirando in vnuk Mauro. Dolina, 10. avgusta 1986 Sporočamo žalostno vest, da je dne 7. avgusta preminila naša draga mama in nona Marija Bukavec vd. Jerčič Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v proseško cerkev. žalujoči hčere, sinovi, snahe, zeti, vnuki ter drugo sorodstvo. Prosek, 10. avgusta 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob izgubi drage mame in none izreka Godbeno društvo Prosek svojim članom Dinu, Dariju in Mauriziu globoko sožalje. Učiteljišče A. M. Slomšek se klanja spominu bivšega profesorja, velikega umetnika FRANCETA GORŠETA ZAHVALA Ob izgubi naše drage Angele Goban vd. Sedmak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala vsem prijateljem, ki so pomagali pri iskanju ter godbi iz Križa in Tret»č. SVOJCI Trst, 10. avgusta 1986 ZAHVALA Svojci pokojnega Rikarda Štoke se zahvaljujejo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru V. Mirk, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Prosek, Trst, 10. avgusta 1986 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnam sočustvovanju, ki smo ga bili deležni ob izgubi moža in očeta Ivana Miliča se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, nosilcem krste, darovalcem cvetja. Glasbeni matici, sekciji KPI J. Pegan in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin. Posebna hvala vsem zdravnikom in osebju bolnice S. Santorio, dr. Grudnu, dr. Demšarjevi, dr. Ukmarju in g. Stanku Štoki. žena Saša s hčerkama Sonjo in Nado Repnič, 10. avgusta 1986 » Dne 8. avgusta nas je za- pustil naš dragi mož, oče, ded in praded Mario Sossi (ŠTANCMAR) Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčine. Žalujoče družine Sossi, Starc in Šinigoj Prosimo tihega sožalja! Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 10. avgusta 1986 Žalovanju svojcev ob izgubi dragega Maria Sossija se pridružujejo družine Stok, Zobec in šiškovič. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Romano Sferza Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči Zora, Nada in drugo sorodstvo Trst, 10. avgusta 1986 TPK Sirena izreka občuteno sožalje častni članici Zori Ferjančič ob bridki izgubi moža Romana Sferze. Sekcija KPI M. Matjašič - Milan, Barkovlje se klanja spominu tov. Romana Sferze ter izreka globoko sožalje družini. Po dolgi bolezni, komaj 65-letni, nas je zapustil Rudolf Gombač Pogreb bo jutri, 11. avgusta, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, sin Ervin, brata, sestra, svakinje, svaki, nečaki ter drugo sorodstvo. Lonjer, Trst, 10. avgusta 1986 KD Lonjer - Katinara, ŠD Adria i Zadruga Lonjer - Katinara izrekajo E vinu in Lidiji Gombač iskreno sožal ob težki izgubi očeta oz. moža Rudiji Članu orkestra TPPZ tov. Ervinu Gombaču izreka kolektiv partizanskega pevskega zbora P. Tomažič globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. Sekcija VZPI - ANPI Lonjer - Katinara izreka globoko sožalje družini Gombač ob težki izgubi dragega Rudija. Delovni kolektiv in gojenci Dijaškega doma S. Kosovel - Trst izrekamo naši dijakinji Nadi Milič iskreno sožalje ob smrti očeta. Sekcija KPI Lonjer - Katinara izreka globoko sožalje družini Gombač ob izgubi dragega Rudija. - ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega brata in strica Bernarda Žuljana se iskreno zahvaljujemo g. župniku Vončini, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Slavec, godbi na pi-hhla iz Ricmanj, nosilcem krste, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, govornikom, prijatelju Miranu Kuretu, prof. Alojzu Tulu, dr. Dragu Stoki in vsem, ki so nam bili v pomoč v dolgi bolezni in ob smrti. Sestre in drugo sorodstvo Ricmanje, Kolonkovec, Trst, Piran Split, 10. avgusta 1986 Štiridnevno praznovanje ob prenovljeni cerkvi Velikošmarno srečanje na Repentabru Repentabrska cerkev vabi na velikošmarno srečanje Veliki šmaren na Tržaškem doživi vsako leto višek svojega praznovanja prav na Repentabru. Starodavna bož-jepotna cerkvica že stoletja sprejema romarje iz vseh koncev Primorske, še posebej s Krasa. Kdorkoli se zateče v varen objem tega božjepotnega kraja začuti, da srka moč svoje verske in narodne identitete. V nekaj letih se je s pomočjo dobrih ljudi in ustanov podoba tega kraja že zelo obnovila. Naslednji korak bo pleskanje cerkve in obnovitev zunanjega objema.. V pripravi pa je tudi tlakovanje dela dvorišča in dela obrambnega zidu. Iz pogovorov z ljudmi je občutiti, da jih vedno več sledi in se zanima za obnovo. Prav tako mnogi iz dneva v dan prihajajo umiriti svoje misli in srce v ta zavetni prostor miru in lepote. Ob tej priložnosti bo na Repentabru štiridnevno praznovanje. Na predvečer se bodo odprli kioski s jedačo in pijačo ob 18. uri. Ob 20. uri bo predpraznična maša, nato dokumentarni film inž. Marjana Jevnikarja o Južni Ameriki. Na sam praznik bodo verski obredi ob 8., 10., 11.30 in popoldne ob 17. uri. Zjutraj je osrednji romarski shod ob 10. uri, ko bo bogoslužje vodil tržaški škof Bellomi. Popoldanska slovesnost se bo začela ob 17. uri z mašo, ki jo bo vodil g. Markazič. Njej bo sledilo ljudsko petje litanij. Naslednji dan slavi župnija sv. Roka, farnega zavetnika. Maša bo ob 10. uri, zvečer ob 19. uri pa bodo slovesne večernice. Vse dni bodo člani župnijske skupnosti nudili romarjem in obiskovalcem iz zakladnice domače kapljice in kraš-kih dobrot. Še jutri čas za plačilo dodatnih kmečkih prispevkov Patronat Kmečke zveze INAC obvešča, da jutri zapade posticipirani rok za poravnavo prvega obroka dodatnih kmečkih prispevkov (najmanj 12.500 lir, oziroma 25.000 lir za ravninska območja). Kdor ni dobil na dom poštnih položnic naj počaka še nekaj dni in naj se nato javi v uradih INAC, da izpolni duplikate. Čeprav zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU ni dobil iz Rima uradnega sporočila o drugi postici-paciji roka na 10. september, pa je dejansko skoraj gotovo, da zamudnikom ne bodo aplicirali strogih sankcij (za zamudo od 1 do 30 dni kar 25 odstotkov globe na neplačani znesek). Vsedržavna konfederacija kmetov CIC je namreč s telegramom obvestila osrednji urad SCAU o izdatnih zamudah pri dostavljanju položnic v tržaški pokrajini in pristojna komisija bo skoraj zanesljivo sprejela zahtevo po odložitvi zapadlosti. Na koncu pa še pojasnilo. SCAU je povsem nerazumljivo letos odposlal položnice na podlagi že zastarelih seznamov, ki se nanašajo na stanje dne 31. 12. 1984, kdor se je torej zbrisal v letu 1985 je vseeno dobil položnice za leto 1986 (ta naj ne plača ničesar), za nove vpise v letu 1985 pa bo treba plačati prispevke komaj prihodnje leto. Tako stanje seveda ustvarja precej zmede in odraža vprašljivo funkcionalnost, ki jo prinaša računalniško obdelovanje podatkov (B. S.) Prispevajte za »Dijaško matico« poletne prireditve GLEDALIŠČE ROSSETTI FESTIVAL OPERETE Drevi ob 18.00: Pri belem konjičku (R. Benatzky in R. Stolz). Ponovitvi še: 12. in 14.8. MILJE Drevi ob 19. uri na Trgu Marconi: Ro-damata - netekmovalni prikaz vozil z neobičajnimi "kolesi". Vpisovanje od 18. ure dalje. Od 21. do 23. ure predstava skupine Bulli e Pupe. GRAD SV. JUSTA Jutri, 11. t. m., ob 21.00: Operettes a la mode - izbor ameriških musicalov v režiji Sandra Massiminija, s sodelovanjem Daniele Mazzucato, za popestritev bo v premorih prikaz modne revije. TRG UNITA' Jutri, 11. t. m., ob 20.30: Koncert Mestne godbe G. Verdi, dirigent Lidiano Az-zopardo (Verdi, Puccini, Grinzig, Ketel-bey). MIRAMARSKI PARK LUČI IN ZVOKI V torek, 12. t. m., ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini. KPI — Sekcija Prosek-Kontovel prireja DANES na Proseku zraven Kulturnega doma FESTIVAL UNITA’ IN. DELA Ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop domače godbe, od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. ZSKD obvešča da bodo uradi Zveze zaprti od 11. do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta. včeraj-danes razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da je zaradi dopustov pisarna zaprta do 23. avgusta 1986. ZSKD obvešča, da bodo uradi zveze zaprti od jutri do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta. Danes je na Proseku zraven Kulturnega doma FESTIVAL UNITA' in DELA, ki ga prireja proseško-kontovelska sekcija KPI. Odprtje kioskov ob 10. uri, ob 18.30 nastop domače godbe, od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. izleti SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin ^Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 20. avgusta izlet v Kumrovec v rojstno hišo maršala Tita in v Spodnjo Stubico — spominsko obeležje hrvaško-slovenskega kmečkega punta v letu 1573, ki ga je vodil Mafija Gubec. Vpisovanje v sredo, 13. avgusta, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cice-rone 8. čestitke KSENIJA ŽERJAL iz Bazovice praznuje danes 12. rojstni dan. Vse najboljše, mnogo zdravja in sreče ter da bi bila vedno pridna deklica ji želijo teta Vilma, stric Pepi, Boris, Marica, Neda in Dorjan. Sestrici TJAŠI za 5. rojstni dan pošilja koš poljubčkov bratec Matija. 12. t. m. praznujeta MARIUCCIA in NERIO 25—letnico skupnega življenja. Z najlepšimi voščili in željami se vaju spominjamo sestra Laura, svak Stelio, nečaka Mara in Franko z družino ter drugi sorodniki in prijatelji. Gornjim voščilom se pridružuje PD Kolonkovec. Danes, NEDELJA, 10. avgusta LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.22 Dolžina dneva 14.23 — Luna vzide ob 10.57 in zatone ob 22.29. Jutri, PONEDELJEK, 11. avgusta JASNA PLIMOVANJE DANES: Ob 6.36 najnižje -46 cm, ob 13.18 najvišje 45 cm, ob 19.37 najnižje -25 cm. PLIMOVANJE JUTRI: Ob 1.05 naj višje 18 cm, ob 7.05 najnižje -36 cm, ob 13.54 najvišje 42 cm, ob 20.36 najnižje -23 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicole Bortuna, Emanuele Zanellato, Francesco Buzzai, Pietro Cvitanich, Sara Scommegna, Stefania Loretti. UMRLI SO: 82-letni Mario Sossi, 84-letna lolanda Ferlin, 77-letni Romano Sferza, 71-letna Valeria Santini, 78-letna Rosa Gralich, 79-letna Anna Kozina, 91-letni Vitalino Mordenti, 67-letni Angelo Virgilio, 64-letni Rodolfo Gombač, 72-let-ni Bruno Schmidt, 84-letna Carmela Crestoni, 76-letna Ludmilla Kramer, 89-letna Olga Baucer, 88-letna Antonia Dobrilla, 80-letna Santina Tomasi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 10. avgusta 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul.Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. deUJstria 35. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. avgusta 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. .Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Lungomare Venezia 3 (Milje). LOTERIJA BARI 85 74 44 86 14 CAGLIARI 5 60 52 16 87 FIRENCE 75 29 55 83 88 GENOVA 31 39 13 17 68 MILAN 44 3 46 86 9 NEAPELJ 3 37 29 57 49 PALERMO 76 77 87 17 10 RIM 16 78 76 85 88 TURIN 11 45 32 76 64 BENETKE 38 3 ENALOTTO 69 90 16 2 12 X KVOTE X 1 2 1 1 X X 2 12 — 24.784.000 lir 11 — 863.000 lir 10 — 90.000 lir FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure 5/ TRST Ul Monmi nova trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI od 20% do 80% obv. občini 23/7/86 razstave V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič. V umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00. V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja. V Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji. Na Gradu sv. Justa so do 3L t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE. SKD Tabor — TABOR '86. V torek, 12. avgusta ob 20. uri odprtje razstave Lutke in maske Trdinove-Sosičeve KRESNE NOČI. Uvodna beseda Sergej Verč. kino ARISTON - 21.00 Passaggio in India, dram., VB 1984; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Banerjie. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Cocoon, fant., ZDA 1985; 120' r. Ron Hovvard; i. Steve Guttenberg, Don Ameche. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pariš Su-pergirl, porn., □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Incubus, il potere del male, srh., ZDA 1985, 100'; r. Mark Boyman; i. John Cassavetes, □. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Guerriero americano, dram., ZDA 1985, 100'; r. Sam Firstemberg,- i. Michael Dudikoff, Steve James. EDEN - Zaprto do 13. avgusta. __________mali oglasi_________________ PRODAM pletilni stroj defendi brothef Kh 840, skoraj nov po -zelo ugodni ceni. Informacije po tel. na št. 040/299360. PRODAM motor honda 500 CX, prevoženih 14.000 km, letnik '81. Tel. ob uri kosila na št. 040/281376 ali 304932. PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/228390. PRODAM 2.400 kv. m nezazidljivega zemljišča z vodo na Montebellu. Tel.' 040/228390. TEREN v okolici Bazovice ali Lonjerja vzamem v najem za obdelavo ob prostem času. Tel. 577786 — Elide. RESTAVRACIJA išče sposobno kuharico-natakarico. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Kuharica", PRODAM 80-basovsko harmoniko scan-dalli v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. (0481)78034. . PRODAM mercedes 200 — benzin, v odličnem stanju, letnik '79, prevoženih 90.000 km. Tel. 299269. PRODAM avto 127, letnik '79, v odličnem stanju. Tel. 228670. PRODAM moto guzzi 50, v dobrem stanju. Tel. 226113 ali 228547. PRODAM motor alfa romeo 1750. Tel. 226113 ali 228547. OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran. V SREDIŠČU ŠTANDREŽA prodam zazidljivo parcelo, 506 kv. m. Tel. 0481/391697. TRK SIRENA vabi danes, 10. avgusta od 18. ure dalje na društveni pomorski sedež na KALAMARADO Poskrbljeno bo za sveže ribe, dobro kapljico in glasbo. y k. &. g. v EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta. EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 L’uomo con la scarpa rossa, kom., ZDA 1985, 105'; r. Stan Dragoti; i. Tom Hanks, Lori Singer. CAPITOL - 16.00, 22.00 La foresta di sme-raldo, dram., VB 1985, 115'; r. John Bo-orman; i. Powers Boothe, Charley Boor-man. KONFEKCIJE RAZPRODAJA sezonskih artiklov z izrednimi POPUSTI PENICE - Zaprto do 21. avgusta. MIGNON - 16.30, 22.15 Lenny, kom.; ZDA 1974, 112', r. Bob Fosse; i. Dustin Hoffman, Valerie Perrine. ALCIONE - Zaprto. LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta. VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Nighty Girls, pom., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ • fotostudio • barvni posnetki • kupon s popustom OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739 OPČINE Narodna ulica 71 Telefon 214-269 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ampoTO SD1MO SESLJAN - Telefon 299139 Urnik nonstop: 8.30 - 20.00 VSE ZA NA PLAŽO, KAMPING in VRT široka izbira po izrednih cenah y PLOŠČICE — SANITARIJE ROLICH & C sne Nabrežina 35/c Tel. 200371 ZASTOPSTVO panto Ul. Carducci 15 I TRST —Tel. 64610 ^ |l§f| mMMmm menjalnica nakupni tečaji s. s. 1986 Ameriški dolar 1.410. Japonski jen Švicarski frank 875 Nemška marka 685. - 850."' Francoski frank 209. Avstrijski šiling 97."" Holandski florint 608. Norveška krona igo.-" Belgijski frank Švedska krona .... 202."; Funt šterling Portugalski eskudo 9,20 Irski šterling Španska peseta Avstralski dolar 10."' Danska krona 180, 810.-" Grška drahma 10. Debeli dinar 3.-" Kanadski dolar Drobni dinar 3,20 np I |fD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Dul l\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dornjo 831-131 nedeljski televizijski in radijski sporedi lijjliiiiiili i RAI 1 RAI 2 RAI 3 tfcp RTV Ljubljana TV Koper 10.00 Športna oddaja: Replay 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja: Giorno di testa 12.15 Kmetijska oddaja: Linea verde 13.00 Balet: Maratona d'estate 13.30 Dnevnik 13.45 Zabavni spored: Italia mia (pripravil Gianpaolo Taddeini) 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 TV film: L’ora del mistero - Un gioco da bambini (r. Val Gnest; i. Mary Crosby, Nicholas Clay, Debbie Chasan) 21.45 Glasbena oddaja: Hit Parade -tedenske uspešnice 22.30 Šport: boks in atletika 0.15 Dnevnik - zadnje vesti Gigi Marzullo in Diego Abatantuo-no v Italia mia, RAI 1, 13.45 10.00 Oddaja simfonične glasbe: Salot-to musicale 11.00 Dokumentarna oddaja: L'eta del-1'incertezza (6. del) 11.55 Film: Charlie Chan a Rio (krim., ZDA 1941, r. Harry Lachman; i. Sidney Toler) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Nanizanka: Saranno famosi 14.15 Šport: motociklizem - VN Madžarske; kotalkanje - evropsko prvenstvo 18.00 Glasbena oddaja: Jean Michel Jarre 18.40 Nanizanka: Cera una volta un Samurai 19.45 Vremenska napoved . 19.50 Dnevnik 20.00 Športna oddaja Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Miami Vice 21.35 Nadaljevanka: Nancy Astor - Una madre im-possibile (5. del) 22.45 Dnevnik — večerne vesti 22.55 Dnevnik. Trentatre 23.25 Glasbena oddaja: Tito Schipa Jr. in concerto 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 18.00 Šport: kolesarstvo, atletika, sabljanje 19.00 Dnevnik 19.25 Glasbena oddaja: Di Gei Musiča 20.30 Glasbena oddaja: Bernstein diri- ge le Nove sinfonie di L. van Beethoven 21.10 Dnevnik 21.35 Športna oddaja: Domenica gol 21.55 Informativna oddaja: Vita degli animali 22.25 Glasbena oddaja: II jazz mušica bianca e nera 23.20 Glasbena oddaja: Solo per la mušica - Salvatore Accardo Miami Vice je na sporedu na RAI 2 ob 20.30 9.15 Poročila 9.20 Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in nadaljevanka Smrkci 10.10 Nanizanka: Flipper (14. del) 10.35 Nadaljevanka: Kitajec v Scot-land Vardu (11. del) 11.25 Folklorna skupina Mme Marie Curie Skladowska 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 17.10 Poročila 17.15 Jugoslovanski kasaški derbi 17.35 Ameriški film: Zakonski vrtiljak 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Nadaljevanka: Solunske vragolije (3. in zadnji del) 21.05 TV nocoj in jutri 21.10 Dokumentarec: Čebela 21.30 Nogometna tekma: Priština - CZ 22.00 Športni pregled 22.30 Bled: Plavalni maraton 22.40 Jazz na ekranu: Julius Hemphill Jah band 23.10 Poročila 17.00 Otroški spored, vmes risanka Lamu deklica iz vesolja, nanizanka L'amico Gipsy 18.30 Dokumentarec: Computer 19.00 Nanizanka: Dogodivščine na odprtem morju 19.30 Nadaljevanka: Povratek odpisanih 20.30 Nanizanka: Bellamy 21.30 Politični magazin: Sedem dni 22.00 Avtomobilizem: VN Madžarske 23.30 Beograd: Mednarodni miting v atletiki Iz filma Sangue misto, Canale 5, 15.40 M CANALE5 8.20 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.40 Maude 9.00 Film: Tra due donne (dram.,1963, r. L. Bene-dek; i. R. Vallone, A. Girardot, E. Riva) 10.40 Film: LTndomabile (pust., 1963, r. J. P. Le Čhanois i. G. Riviere) 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Fratelli senza paura (pust., 1953, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, S. Granger) 15.40 Film: Sangue misto (dram.,1956, r. G. Cu-kor, i. A. Gardner, S. Granger) 18.30 Nanizanki: Fifty Fifty, „ 19.30 Kojak 20.30 Nadaljevalka: La mossa vincente 22.30 Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 23.30 Sce-riffo a New York, 1.00 Ironside \_J£8 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanki: I giorni di Brian 8.30 Film: Scapolo in ro-daggio (kom., 1971, r. J. Taylor; i. H. Holbrook) 10.30 Film: II ciarlatano (ko-mič., 1967, r. J. Lewis; i. J. Lewis, H. J. Stone) 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Jo-sie and the Pussycats, Don Chisciotte della Mancia, Dastradly e Muttley, Goldie Gold 15.00 Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pel-le, 18.20 Cassie and Company, 19.15 Con affetto Sidney, 19.30 New York New York 20.30 Kviz: II buon paese 22.50 Nanizanke: Houston Pronto Soccorso, 23.40 Vicini troppo vicini, O.lOIRopers 0.40 Film: Organizzazione crimine (krim., 1973, r. J. Flynn, i. R. Duvall) ^|> ITALIA 1 8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke 10.15 Športna rubrika 12.00 Nanizanka: Master 13.00 Športna rubrika 14.00 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 16.00 Nanizanke: College, 16.25 La banda dei set-te, 17.15 Hardcastle and McCormick, 18.05 Dimensione Alfa 19.00 Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard 20.30 Kviz: Help, vodijo F. Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli 22.30 Film: 1990 - I guerrieri del Bronx (dram., 1982, r. E.G. Castellari, i. V. Morrow, M. Gregory) 0.10 Nanizanki: Tenafly, 1.25 Kazinsky gMMj TELEPADOVA 13.00 Film: Ero uno sposo di guerra (kom., 1949 r. H. Hawks, i. C. Grant) 15.00 Nanizanki: La saga del Padrino, 16.00 I nuovi Rookies 17.00 Otroška oddaja: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba 19.30 Nanizanka: La grande lotteria 20.30 Film: II ragazzo del' mare (pust., 1974, r. C. Jarrot, i. J. Bottoms, D. Raffin) 22.30 Nanizanka: Patrol Boat 23.30 Film 1.15 Nanizanka: Missione impossibile [ ^ TELEFRIULI 13.15 Film: I pirati di Tortu-ga (pust., r. R. Webb, K. Scott) 15.00 Nanizanka: Luomo e la citta 16.00 Glasbena oddaja 18.30 Rubrika: II sindaco e la sua gente 20.30 Film: Space man (fant. r. A. Margheriti, i. R. Nutter, G. Farinon) 22.00 %iortne vesti 22.30 Film: Senza sorriso (kom., r. J. Salvador, i. C. Sanmartin, P. Fro-cel) TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30-10.30 Glasbeni almanah; 9.00 Maša; 10.30 Mladinski oder: Ribič Palunko in njegova žena; 11.15-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 "Ko se obesi dan", pesmi za poletni čas; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Poletni mozaik, vmes Klepet ob kavi, 15.00 Slovenski zbori: dekliški zbor Heribert Svetel iz Maribora; 16.00 Na počitnice (ponovitev); 17.00 Klasični album; 18.00 Poletni mozaik; 20.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00- 8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori: Tekmovanje Naša pesem 1986; 16.05 Humoreska: Novo svetovno čudo; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.30 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer; 22.20- 23.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05-4.30 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30-17.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00- 14.00 Glasba po željah; 14.00 Ma-rika in Drejče; 15.00 Humoreska; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00-19.30 Splash; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00- 6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina. ■ " : ■ Nl-jlg: 'Sljs .':i: !?°:j: lil! H ponedeljkovi televizijski in vadijski sporedi §!! . I ' X RAI 1 m RAI 2 [jpK RAI 3 JO' RTV Ljubljana 18.20 Poročila (jP) TV Koper 11.15 Televideo 13.00 Balet: Maratona d' estate 13.30 Dnevnik 13.45 Film: Aguile nelLinfinito (vojni, ZDA 1955, r. Anthony Mann, i. James Steward, June Allyson) 15.35 Risanke: Kwicki Koala show, 16.00 Le al-legre avventure di Scooby Doo e i suoi amici 16.45 Nanizanka: Sette spose per sette fratelli 18.00 Nadaljevanka: Guerra e pace (1. del) 1"40 Jutrišnji almanah 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Timbuctu (pust., ZDA 1957, r. Henry Hat-haway, i. John Waine, Šophia Loren, Rossano Brazzi) 2.15 Dnevnik 2.25 Dnevnik - posebna oddaja 23-20 Dnevnik 3.30 Budapest: Mednarodni miting v atletiki 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Nanizanka: Saranno famosi - II palcoscenico della vita 14.10 Zabavni program: Lavventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta dbro in nanizanka Folly Foot 17.25 Film: Ouattro ragazze sognano (kom. It. 1943, r. Guglielmo Gi-annini, i. Vanna Vanni, Paolo Stoppa, Valentina Cortese) 18.30 Športne vesti 18.40 Nanizanka: Cera una volta un samurai - La maschera viola 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.20 Športne vesti 20.30 Film: Un ussaro nero in un paese bianco (r. Alain Boudet, i. GiT les Roussel) 22.00 Dnevnik 22.10 Nadaljevanka: Capitol 23.10 Rubrika: Protestantizem 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Film: Zaza (dram., It. 1942, r. Renato Castellani, i. Isa Miranda, Antonio Centa) 18.25 Šport: beach volley 19.00 Dnevnik 19.25 Glasbena oddaja: Laltro suono 20.00 Dokumentarec: Una lunga mar-cia attraverso l'Himalaya 20.30 Glasbena oddaja: Tutto Casadei 21.55 Donna di cuori, vodi Carlo Cas-tellaneta 22.20 Film: L'eroe della strada (kom., It. 1948, r. Carlo Borghesio, i. Macario, Carlo Ninchi) Sophia Loren v filmu Timbuctu, RAI 1, 20.30 18.25 Otroški spored. Nadaljevanka: Smer deveti otok (6. del) 18.40 Video serija: Vroče hladno (3. odd.) 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.45 Vremenska napoved 19.50 Poletni festival: Danzas Maracai-bo (Folklorna skupina iz Venezuele) 20.20 Nadaljevanka: V senci velikega hrasta (1. del). Zgodba je spletena okrog dobro situirane italijanske družine, ki živi v razkošni vili. Nadaljevanka ima pet delov, igrajo pa Enrico M. Salerno, Irene Papas, Massimo Ranie-ri in drugi. 21.20 Risanka 21.30 Dnevnik 21.55 Vremenska napoved 21.58 TV in radio nocoj in jutri 22.00 Opera: C. Orff: Carmina Burana 17.00 Otroški program: risanka Lamu deklica iz vesolja 18.00 Nadaljevanka: Ljubezen in oblast 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Po odstopu župana Agnellija GORICA — Intervju z deželnim tajnikom KD B. Longom DEVIN -— Predstavili kulturno pobudo GRLJAN — Razgovor z inž. Tankom — maratonskim plavalcem VIDEM — Kritike zaradi akcije v korist zapuščenih psov 19.30 TVD Stičišče 19.45 Tedenska rubrika: Body Body 20.30 Nadalj.: Madame Bovary (3. del) 21.45 TVD Vsedanes 21.55 Nadaljevanka: I giochi del dia-volo (2. del) 23.00 Dokumentarec: Delta □ 8.25 ^.SO '4.30 J6.30 22.30 23.00 [I CANALE 5 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude, 9.10 Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče, 10.00 Una famiglia americana, 11.00 Love boat, 12.40 Lou Grant Nadaljevanka: Navy Film: II conte di Sanf-Elmo (1951, r. G. Brig-none, i. N. Corradi, M. Serato, A.M. Fertero) Nanizanke: Hazzard, 1Ž30 II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle Mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak, 20.30 I Robinson, 21.00 Časa Keaton, 21.30 Cin Cin, 22.00 Giudice di notte Dokumentarec Nanizanke: Gavilan, 24.00 Sceriffo a New ^ork, 1.30 Ironside čti Reteouattr •20 Nanizanki: Strega ] amore, 9.20 Mary 1 Innn niamin Film; Lo specchio m (9roz., 1984, r. R. La i. J. Seymour, S. Collins) 11.50 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke 14.15 Nanizanke: Bravo Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton 15.45 Film: L'emblema di Victor (krim., 1966, r. A. Biberman, i. B. Ek-land, D. Carradine) 17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate 20.30 Nadaljevanka : II ricco e ilpovero (10. del) 22.30 Nanizanke: A cuore aperto, 23.20 Vicini troppo vicini, 23.50 I Ropers 0.20 Film: II siluro della morte (pust., 1954, r. J. Boulting, i. G. Kelly) rjj) ITALIA 2 8.30 Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Boone 9.40 Film: II vendicatore del Texas (vestern, ZDA 1963, r. T. Gar-nett, i. R. Taylor) 11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T.J. Hooker 14.15 Glasb, odd.: Deejay Televisionh 15.00 Nanizanka: Fantasi-landia 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Lalabel, Thunder-birds, HollyeBenji 17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Manimal 20.00 Risanka: Memole, dol-ce Memole 20.30 Nanizanka: Magnum P. I. (i. Tom Selleck 21.25 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 22.55 Nanizanke: Toma, 23.50 Lanigan, 1.10 Ka-zinsky rgU]^ TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste 15.30 Nanizanka: Missione impossibile 16.30 Nanizanka: Viaggio in fondo al mare 18.00 Risanke: I predatori del tempo, 18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte 19.30 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Nanizanka: Ouattro in amore 20.30 Film: II figlio di Kociss (pust, ZDA 1955, r. D. Sirk, i. R. Hudson, B. Rush) 22.30 Nanizanka: Patrol boat 23.30 Film 1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick j ^ TELEFRIULI 13.15 Film: Ballata di un pis-tolero (vestern, r. Alfio Caltabiano, i. Anthony Ghidra) 14.30 Risanke: Hanna & Barbera Show 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Nanizanka: Arrivano le spose 19.30 Dnevnik 20.40 Film: La spada nor-manna (pust., r. Roberto Mauri, i. Mark Da-mon, Luis Davila) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: L'enigma che viene da lontano TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti 23.45 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: Liki iz naše preteklosti; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: West Aust, 6. del; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.25-13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje: moški zbor Srečko Kosovel; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Klasični album; 18.00 Pesmi za poletni čas; 18.20 Poletni mozaik. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije ; 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.00-5.00 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.45 Cestne informacije; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 815 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.40 Ponedeljek z...; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Ponedeljek z...; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 13.30 Kupim—prodam—podarim...; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš, 21.00 Literatura, vodi Miran Na pobudo ustanov in krajevnih uprav Ustanovljen pripravljalni odbor za odprtje fakultet v Gorici V Gorici je že več časa govor o možnosti odprtja nekaterih univerzitetnih fakultet, ki naj bi jih ustanovila Tržaška univerza. Nekaj denarja v ta namen je bilo nakazanega v Paketu Altissimo za gospodarski razvoj Trsta in Gorice. Petim milijardam lir iz tega sklada naj bi dodali še podobno vsoto iz sredstev Goriškega sklada. S tem denarjem naj bi od goriške nadškofije odkupili stavbo semenišča v Ulici Al-viano. O vsem tem govorijo že precej časa. Del denarja je že namensko nakazan. Tržaška univerza pa zahteva nekatere garancije finančnega in tudi organizacijskega značaja. Zaradi tega so se včeraj sestali zastopniki Pokrajine, Občine Gorica, Trgovinske zbornice ter Goriške hranilnice. Prisotni so bili predsednik Cumpeta z odbornikom za finance Gallarottijem, župan Scarano, zbornični predsednik Bevilacgua in predsednik upravnega sveta Hranilnice Tripani. Domenili so se ustanoviti konzorcij za razvoj univerzitetnih študijev ter drugih višjih šol na Goriškem. V najkrajšem času naj bi osnutek statuta tega konzorcija dali v preučitev pristojnim izvoljenim ter upravnim sve- tom. Konzorcij bi bil pobudnik ustanovitve visokih šol, istočasno bi skrbel tudi za prostorske potrebe teh šol. Zastopniki štirih uprav ter ustanov so sklenili, da bodo kasneje, ko bo konzorcij dejansko ustanovljen, povabili k sodelovanju tudi druge ustanove. Zaželeno bo predvsem članstvo drugih občinskih uprav Goriške ter kulturnih in znanstvenih ustanov. O potrebi takega promocijskega konzorcija je bil govor že več časa. V Vidmu so na podoben način svoj čas dobili najprej fakultete, potem pa samostojno univerzo. Na vodilne goriške osebnosti so tudi že letele kritike zaradi počasnosti ustanovitve konzorcija. Ker so v stavbi v Ulici Alviano slovenske šole, ker bo treba še precej časa predno bodo zgradili nove prostore za naše šole, za katere je Dežela denar že namenila, ker bo morala nadškofija stavbo preurediti predno jo proda konzorciju ali univerzi, se seveda odpira vprašanje prostorov: tistih novih za slovenske šole in tistih za univerzo. Pohiteti bo treba, da se zadosti potrebam vseh na zadovoljiv način. Kompjuterizacija dokumentov UTE Omejitev delovanja urada Ravnatelj goriškega erarnega urada (Ufficio tecnico erariale) inž. Gianni Sergio Pascoli nas je obvestil, da bodo že konec tega meseca pričeli s preurejanjem urada. Gre za zelo pomemben državni urad, v stavbi sodišča z vhodom v Ulici Filzi, v katerem so hranjeni vsi katastrski dokumenti. Vsakokrat ko kupiš ali prodaš nepremičnino, ko narediš nekatere spremembe na stavbi, ko pride do sprememb v lastništvu, do kondominialnih razdelitev, ko hočeš izvedeti kak je katastrski dohodek, moraš v urad UTE. V njem imajo stare im nove mape, v njem je vsa dokumentacija s tega področja. Vse to je shranjeno v debelih knjigah. Sedaj bodo ves ta material vnesli v kompjuter. Oddelek v katerem so shranjeni dokumenti o stanju hiš bodo za publiko zaprti v dveh izmenah: od 28. avgusta do 4. septembra in od 22. septembra do 26. septembra. Dokumente bodo namreč izročili strokovnjakom, ki jih bodo »prepisali« v kompjuter. Gre torej za mehanizacijo teh važnih dokumentov, kar je predvideno v zakonu št. 853 iz leta 1984. Podjetje, ki je prevzelo nalogo, bo delo končalo v približno dveh mesecih. V tem času bo moč dobiti vpogled v dokumente le če bodo tisti, ki bodo to zahtevali, navedli točno številko dokumenta in tudi točne podatke o osebah, ki so vpisane kot lastniki. Od 29. Septembra ne bodo za dogleden čas sprejemali vpisov s spremembami. Predvidevajo, da se bo stanje normaliziralo v prvem tednu letošnjega novembra. Diplome vzgojiteljicam za gluhoneme S krajšo slovesnostjo na sedežu pokrajinske uprave so pred kratkim podelili diplome dvanajstim vzgojiteljicam, ki so uspešno zaključile tečaj za specializacijo v poučevanju slušno in govorno prizadetih. Dveletni tečaj je že četrtič organizirala Pokrajina, vodil pa ga je pater Vasco Dal Bosco, član verskega reda, ki je dolga leta skrbel za oskrbo v goriškem zavodu za gluhoneme. Ob podelitvi diplom tečajnicam, od katerih sta dve z Goriškega, tri iz Ancone, vse ostale pa iz videmske pokrajine, so predstavniki pokrajinske uprave poudarili važnost tovrstnega poklicnega izpopolnjevanja za izboljšanje oskrbe in vzgoje prizadetih otrok v šolah in otroških vrtcih. Po tej prvi skupini bo enako diplomo v jesenskem roku predvidoma doseglo še okrog 50 tečajnic. NOVA MEHANIČNA DELAVNICA »MASTROIANNI GOMME« prodaja in servis avtomobilskih in motociklističnih gum MICHELIN — SAVA — PIRELLI — VIKING UGODNE CENE ODPRTO VSAK DAN GORICA — Ul. del Poggio 8 (stranska Ul. Brigata Casale). Tel.: 84092 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE ------------------------------------------- S.R.L. GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala) TELEX: 460107 LAGORI I PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Zakaj takšna stališčaJn izjave o društvu Juventini in Štandrežu? Ljubitelji nogometnega športa v Štandrežu ter vsi tisti vaščani, ki so jim pri srcu ohranitev domačih vrednot in tudi domače identitete, so bili prepričani, da se je kriza, v katero je bilo zašlo domače društvo Juventina, zaključila z občnim zborom, ki je bil konec letošnjega julija, ko je bil izvoljen nov odbor, v katerega so se vrnili nekdanji odborniki ter številni drugi, ki jim je pri srcu ohranitev domače identitete tudi na nogometnem polju. Zdelo se je torej, da so težave mimo. Ni pa bilo in najbrž ni tako. Štandrežci so se začudili, ko so v petek na goriški strani Piccola brali izjave prejšnjega predsednika Franka Brajnika, ki jih je dal sodelavcu tega lista. Že sam naslov članka je vzbudil pozornost: »Revolucija v Juventini«. Za kakšno revolucijo je pravzaprav šlo? Prišlo je do zamenjave odbornikov, oziroma prenovitve odbora, kar se v vsakem društvu dogaja. Vrnili so se v odbor ljudje, ki so društvo svoj-čas že vodili, niso pa soglašali z vodenjem v zadnjem času. Na občnem zboru so dobili vsak nad trideset glasov, dosedanji predsednik pa je bil izvoljen v odbor z le nekaj glasovi. Bil je to demokratični dogodek. Dodajmo Le še 'nekaj dni je še do velikega šmarna, praznika, ki po že ustaljeni tradiciji pomeni vrhunec poletne sezone. Po drugi strani pomeni teden ob velikem šmarnu obdobje, v katerem je največ trgovin, javnih lokalov in uradov zaprtih. Vsi, ki se v tem tednu ne nameravajo pridružiti mrzličnemu valu dopustnikov in izletnikov, bodo morali v prihodnjih dneh biti precej pozorni na spremembe in zapore zaradi praznikov. Trgovine, ki niso že itak zaprte zaradi dopusta, bodo do četrtka redno odprte. Od petka do nedelje bodo vse trgovine z raznim blagom in mesnice ter, po želji, jestvinske trgovine tri dni zaprte. To zaradi županove odredbe, ki določa, da se v trgovinskem sektorju praznuje dan mestnega patrona z zaporo 16. avgusta. Ob koncu tedna bodo torej gotovo odprte samo pekarne v soboto dopoldne, medtem ko velja fakultativno odprtje v dopoldanskem času za jestvinske trgovine (samo v soboto) in za cvetličarne (vse tri dni). V ponedeljek, 18. t. m., bo izjemoma dovoljeno odprtje vseh trgovin, neglede na pravila o obveznem tedenskem počitku. Precej okrnjen bo ob koncu tedna tudi urnik brivskih in frizerskih salonov. Brivci bodo v četrtek delali do 14. ure, nato pa bodo imeli štiri zaporedne dneve oddiha. Prav tako bodo štiri dni zaprti frizerski saloni, ki pa bodo v četrtek obratovali z nepretrganim urnikom do 17. ure. V prihodnjih dneh bo zaprta tudi večina uradov raznih zvez in združenj. Tako bodo do konca prihodnjega tedna zaprti uradi SKGZ in Kmečke zveze v Ul. Malta ter uradi SDGZ v Ul. Morelli. Enako velja za urade združenja trgovcev, medtem ko bodo uradi vseh zavarovalnic zaprti od četrtka do nedelje. Redno delo se bo za vse ponovno pričelo prihodnji ponedeljek. Veliko prometa Tudi včeraj so na avtocesti zabeležili veliko prometa. Na izstopni postaji pri Moščenicah so vse jutro čakali na izstop dve štiri kilometre dolgi koloni. Šlo je predvsem za italijanske turiste namenjene v Jugoslavijo. Veliko prometa je bilo tudi na cestah proti Gra-dežu in Lignanu ter na avtocesti iz Vidma proti Avstriji, seveda v obe smeri. Na goriški prometni policiji imajo veliko dela. Pričakujejo namreč še to, da so na prvi seji novoizvoljenega odbora, ki je bila te dni, sklenili izplačati v doglednem času bivšemu predsedniku denar (gre za več milijonov lir), ki jih je ta porabil iz svojih sredstev za društvene potrebe v času predsednikovanja. Sam bivši predsednik pa se je odpovedal prisotnosti v odboru in se je umaknil. Ni dobil torej nobenega »odpovednega pisma«, kot je napisano v Picco-lu. Štandrežce pa razburja zlasti dejstvo, da s svojimi izjavami bivši predsednik doliva motno vodo v vodnjak sedanjih mednarodnostnih odnosov v Gorici. Mož pravi, da ga vas ni hotela, ker da se je bil poročil s Sardinko. Kakšen pomen ima v tem trenutku dajati na krožnik družinske oziroma osebne zadeve posameznikov? Kako da ga vas ni hotela? Saj so ga vendarle pred štirimi leti prav domačini, njegovi sovaščani, izvolili za predsednika domačega športnega društva. In, konec koncev, v Štandrežu živi veliko italijanskih ter narodnostno mešanih družin. Ali je prav, da se v neko notranjo zadevo športnega društva skuša z nekaterimi izjavami dejansko vnašati razdor med tu živečimi Slovenci in Italijani? še več prometa v tem velikošmarnem tednu, ko imamo v Italiji teden ferra-gosta. razna obvestila Uradi SKGZ in KZ v Ulici Malta bodo zaradi počitnic zaprti v tednu od 11. do 17. avgusta. Goriško županstvo obvešča vse, ki imajo po zakonu pravico do nadomestka za plačilo stanovanjske najemnine, da vprašajo za pojasnilo socialne asistentke, ki imajo pisarno v Večnamenskem centru v Ulici Baiamonti 22. Odprta je vsak delavnik od 10. do 13.ure. prispevki Namesto cvetja na grob tete Albine Mokole vd. Gergolet iz Doberdoba darujejo Jovaneževi bratje z družinami 35 tisoč lir za zbor Jezero in 35 tisoč lir za godbo Kras. Družini Košuta in Peric darujeta v spomin na Štefana Vižintina 10 tisoč lir za sekcijo VZPI Dol-Jamlje. Ob 20-letnici smrti Oskarja Vižintina daruje družina 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah in 50 tisoč za partizanski spomenik v Rupi. ______________kino__________________ Gorica VERDI 16.00-22.00 »Vivere e morire a • Los Angeles«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 16.00-22.00 »Ammazzavampiri«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Zaprto do 18. avgusta. Nova Gorica in okolica SOČA 17.00-19.00-21.00 »Policaj na robu zakona«. DESKLE 17.00-19.30 »Psi vojne«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. SDGZ GORICA sporoča, da bodo uradi združenja v Ul. Morelli 14 zaprti zaradi velikega šmarna od ponedeljka, 11. 8., do četrtka, 14. 8. t. 1. Štandreški športniki pa imajo v mislih še nekaj drugega. Društvo,, ki je ena izmed vaških realnosti že več desetletji, hočejo ohraniti tako, da bo odgovarjalo vaškim potrebam. Zaradi tega so vedno dajali prednost, in tako nameravajo tudi vnaprej, domačim igralcem, ki so, hočeš nočeš, slovenske narodnosti. Nikdar pa niso zavrnili kakega igralca italijanske narodnosti, bodisi da je bil to domačin ali iz kakega drugega kraja. To je eno gledanje na bodoči razvoj Juventine. Cisto drugačno pa je gledanje tistega ali tistih, ki bi želeli pritegniti ne le v vrste igralcev marveč tudi v odbor ljudi iz drugih krajev. Tu ne gre za antagonizem med Slovenci in Italijani. Tu gre za ohranitev društva v domači, štandreški realnosti. Prav ta so bila vprašanja, s katerimi so se zadnje čase soočali člani nogometnega društva Juventina. Zaradi tega je bilo tudi toliko pogovorov pred občnim zborom, zaradi tega je bil tudi izvoljen tak odbor. Zaradi tega dajati tisku take izjave, v katere vneseš tudi osebne in družinske probleme, ni najbrž na pravem mestu. O stvari bo najbrž svoje povedal tudi odbor društva Juventina. izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da bo od četrtka, 14., do sobote, 16. t. m., tridnevni izlet na Triglav in Smir. Informacije pri Ivu Berdonu. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V tednu od 3. do 9. avgusta so v goriški občinski zabeležili gibanje prebival- cf"\ra Irof ^ll-iril‘ RODILI SO SE: Daniele Ostoni, Eleo-nora Anut, Anna Zuttioni, Anna Delpin, Luca Seni, Mattia Scarpin, Christian Compassi. UMRLI SO: 72-letni upokojenec Euge-nio Carlet, 82-letni upokojenec Antonio Ceppi, 85-letni upokojenec Antonio Morelli, 56-letni upokojenec Salvatore Bre-sigar, 71-letna gospodinja Maria Orzan por. Marega, 59-letni upokojenec Silvano Alessio, 81-letna Anna Di Doi, 66-letni Gelindo Malocco, 92-letna upokojenka Maria Kuehnel vd. D'Atri, 67-letni upokojenec Redento Peressin, 94-letni upokojenec Nicolb Rocca, 62-letni blagajničar Renato Bianchi, 78-letna nuna Pasgu-angela Sotgiu, 60-letni upokojenec Alberto Boschin, 79-letna Maria Pigo vd. Bon, 87-letna gospodinja Cesarina Mar-telli vd. Saitta, 78-letna gospodinja Regina Speranza vd. Scocciai, 54-letni trgovec Romano Bassanese. POROČILA STA SE: košarkar Sergio Biaggio in študentka Raffaela Toso. OKLICI: podoficir vojske Sergio Sava-rese in delavka Adriana Giurini, kuhar Lorenzo Luis in umetnostna učiteljica Clara Craselli, uradnik Paolo Deganutti in uradnica Laura Bressan, uradnik Ales-sandro Mavric in Grazia Colella. POGREBI V ponedeljek v Gorici Antonia Macor vd. Fioritti iz kapele glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno po-kopališče. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone Albine Mokole se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sočustvovanje ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Marii Cristini Carloni, dr. Marku Jevnikarju in dr. Mariju Gergoletu za zdravniško P°' moč. Hčere in sinova z družinami Doberdob, Prosek, Gorica, 10. avgusta 1986. Trgovine z okrnjenim urnikom v tednu ob velikem šmarnu Marko Waltritsch 9 partizansko gospodarstvo na sovodenjskem območju Vzdrževanju narodnoosvobodilnega gibanja in partizanske vojske je bil namenjen davek, ki so ga plačevali vsi družinski poglavarji, na podlagi odločb Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Nekateri niso imeli denarja. V zameno so dali kos slanine, krompir, kokoš ali drugo hrano. To so krajevne gospodarske komisije v glavnem razdelile med bolj potrebne vaščane. Slovensko partizansko gibanje je bilo nekaj svojevrstnega v zasedeni Evropi. Slovenski partizani se niso zadovoljevali, kot v marsikateri drugi državi, le z diverzanskimi akcijami in z obveščevalno službo v prid zaveznikom. Par- tizanska vojska je bila odraz politične oblasti, ki se je kazala v vseh državotvornih oblikah. Najnižje celice so bili Krajevni narodnoosvobodilni odbori. Vrh pa je bil v Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Na osvobojenem in tudi na zasedenem ozemlju so se ljudje oprijemali ljudske oblasti. Partizansko vojsko je bilo treba podpirati. Zaradi tega je že 16. septembra 1941 bil sprejet odlok o pobiranju narodnega davka ter o razpisu Posojila svobode. Akcije so se nadaljevale, širile in spreminjale, upoštevajoč položaj v posameznih slovenskih deželah. Še pred kapitulacijo Italije je partizansko poveljstvo izdalo obveznice Posojila svobode, ki so krožile kot zakonito plačilno sredstvo. To so bili tako-imenovani lirski boni. V začetku leta 1944 so krožili plačilni boni v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1.000 lir. 12. marca 1944 je SNOS izdal odlok, s katerim je ustanovil Denarni zavod Slovenije, t. j. emisijski zavod. Bila je to osrednja partizanska banka, katere naloga je bila skrbeti za vse denarno poslovanje na Slovenskem. Bila je to edina emisijska banka v zasedeni Evropi. Denarni zavod Slovenije je v kasnejšem času izdal pravi denar - bankovce, skrbel za povezavo z obstoječimi bankami in posojilnicami na Slo- venskem, skrbel za nadaljnja posojila. Zadnje je imelo naslov Posojilo zmage. Istočasno je nadzoroval tudi davčno politiko ter gospodarsko pomoč partizanskemu gibanju. Glavni vir dohodkov so bili davki, posojila, obvezne dajatve (trošarina) in prostovoljni prispevki. Iz ohranjenin podatkov je moč ugotoviti, da so spomladi 1944 nabrali v Gorici in njeni neposredni okolici mesečno povprečno o 500.000 do 600.000 lir. Vipavsko okrožje je dajalo povprečno od 160.000 do 170.000 lir, Kraško okrožje 200.000 lir, Kanalsko okrožje 280.000 lir, Baško okrožje 100.000 lir, Tolminsko okrožje od 120.000 do 150.000 lir, Brkinsko okrožje 140.00 lir, Istrsko okrožje pa 270.000 lir. Ustanovljene so bile deželne podružnice Denarneg zavoda Slovenije. Podružnica za Primorsko je bila ustano ijena 1. julija 1944. Njene glavne naloge so bile: vodstvo i kontrola nad denarnim prometom, izdajanje posebnih m. skih bonov in potrdil, financiranje gospodarskih dejavnos ^ in trgovine, oživljanje slovenskih kreditnih ustanov, daja^ nje kreditov osebam in ustanovam na podlagi moralne neo porečnosti, gospodarske resnosti in narodne zavesti. P° ružnica bi morala tudi pripraviti vse nujno gradivo za ca . ko bodo okupatorji pregnani in bo ljudska oblast prevze glavne gospodarske centre, Gorico, Trst in Tržič. Predsezonski pogled za kulise tržaških gledališč SSG mora kljub vsemu upravičevati svojo zgodovinsko vlogo O slovenskem stalnem gledališču v Trstu je bilo v našem dnevniku že marsikaj napisanega. Ob koncu prejšnjega meseca je bil objavljen tudi okvirni repertoar, ki naj bi veljal, morda z malenkostnimi spremembami, za naslednjo sezono. V tem poletnem, počitniškem času, je ta hiša zaklenjena in povsem »zapuščena«. V njej ni sedaj nikogar, le umetniški vodja gledališča Miroslav Košuta še sedi v svojem uradu. Najprej me popelje na temen oder, ki ga tu pa tam razsvetljuje sončna luč, ki pronica skozi majhna okenca. Z odra je pogled na številne, temne sedeže, sko-rp grozljiv. »Ko stojim na tem odru in zrem v Prazen prostor, me večkrat obide strah. Vsako leto se ponovno sprašujem, kako naj napolnimo te sedeže, torej kakšna dela naj izberemo, da bodo naše občinstvo pritegnila in ga iztrgala drugim pobudam, ki jih je v našem mestu na Pretek.« Nato me popelje v prijaznejši prostor, urad, opremljen s številnimi fotografijami nekdaj številnega igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča. Tu se razgovor nadaljuje. »Zanima me, kakšnega kriterija se poslužujete pri izbiri dramskih in nasploh odrskih del«, ga vprašam. Ljudje ne hodijo radi na predstave, ki jih ne Poznajo. Nasploh občinstvo ne ljubi neznank, pa naj bo to avtor ali delo. Tako obstajajo še nepoznani klasični avtorji ali pa sodobnejši umetniki, Li se s težavo prebijajo. Pri izbiri repertoarja je treba seveda tudi te upoštevati. Neznani avtorji jmajo navadno največ odmeva pri intelektualcih 'n pri mladini, ki se želi naučiti kaj novega. Na splošno pa lahko rečem, da so vsa dela, ki prinašajo novo problematiko in nove poglede na gledališče, le krajše sape na naših odrih. Ravno zato Pa moramo biti pri izbiri del zelo oprezni. Naše gledališče ima težave že zaradi omejenega števila občinstva, pa tudi zaradi raznolikosti potreb Paših gledalcev. Treba je torej najti nek skupen trnenovalec njihovih občutkov, želja in potreb. S tem si namreč lahko zagotovimo tudi določeno število ponovitev. V zadnjih letih ponavljamo ''sako našo igro od trideset do štirideset krat. Povedati pa je treba tudi, da smo po sili razmer Prisiljeni, da izberemo dela, ki nam zagotavljajo, ba bomo določeno igro večkrat uprizorili, saj lahko le na ta način dosežemo minimalno število Predstav, ki ga določa ministrstvo za turizem in Prireditve.« SSG je edino gledališče v Italiji, ki razpolaga, P° vzorcu srednjeevropskih gledaliških hiš, s stalnim igralskim ansamblom. Italijanska gledališča angažirajo navadno igralce le za določeno vlogo. Pri tem pa se seveda ni mogoče izogniti bistvenim razlikam v plači — mladi, pa čeprav izredno dobri in perspektivni talenti, dobivajo navadno za svoje vloge malenkosten znesek, izredno dobro pa so plačani že afirmirani igralci. "V zvezi z našim igralskim zborom«, nadaljuje Miroslav Košuta, »je treba naglasiti njegovo ma-loštevilnost, predvsem pa pomanjkanje mladih obrazov. Večkrat se zgodi, da igra vlogo živahnega mladeniča petdesetletni igralec. Svoja upanja vlagamo predvsem v tržaške študente, ki obiskujejo ljubljansko Akademijo, računamo pa tudi, da bomo že s prihodjo sezono lahko dobili vsaj še enega fanta. Seveda pa tudi študijski sistem na igralski akademiji ni povsem zadovoljiv za formacijo nadarjenih odrskih igralcev. Za nas, tržaške Slovence, je izredno pomembno, da ohranimo naše domače gledališko jedro, sestavljeno pretežno iz domačih odrskih umetnikov predvsem zato, da se ohrani avtohtonost naše ustanove in njena gledališka tradicija. Čeprav nas razmere silijo v reduciranje domačega ansambla, tega sploh ne bi mogli in želeli uresničiti. Brez stalnega igralskega jedra naše gledališče ne bi bilo več to, kar je bilo in kar je do današnjega dne. Drugačna oblika gledališča pa nas ta hip ne zanima in osebno se mi zdi, da sploh in nikakor ne pride v poštev.« Izbira repertoarja je v vsakem gledališču precej kočljiva zadeva, saj je treba z njim zadostiti željam in pričakovanjem gledalcev, obenem pa potrebam samih igralcev po njihovi umetniški rasti. Upravni odbor SSG se je odločil za precej ambiciozen načrt, to je postaviti v tej in v bodočih sezonah na oder vsa Cankarjeva dramska dela. Cikel naj bi se nadaljeval letos z igro »Za narodov blagor« v režiji D. Jovanoviča, enega najzanimivejših sodobnih gledaliških umetnikov. Čankarja namerava SSG še pred premiero predstaviti na zanimivi okrogli mizi, ki se je bodo udeležili najpomembnejši literani in odrski kritiki. Organizatorji računajo predvsem na množičen odziv šol. Kmalu po premieri pa bo mogoče prisostvovati tudi recitalu, mozaiku Cankarjevih besedil o narodu in kulturi, ki so še vedno izredno aktualni. »Obenem pripravljamo tudi vrsto manjših pobud, s katerimi naj bi razširili krog zanimanja za naše delo - vrsto literarnih večerov, recitalov in predavanj,« je še opomnil Prizor iz lanske uprizoritve Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski Košuta. »Ker pa moramo najti srednjo pot med željami igralcev, našimi umetniškimi ambicijami in potrebami občinstva, bo zahtevnemu Cankarjevemu tekstu sledila sproščena, satirična komedija francoskega umetnika Feydeauja »Bolha v ušesu« v izvedbi celjskega gledališča.« Slovensko stalno gledališče zna obenem prisluhniti tudi potrebam mlajših gledalcev. Na velikem odru si bo mlado občinstvo lahko ogledali pravljično igro o otrocih in otroštvu Bena Mino-lija — »Vilinček z lune«. Poleg tega pa igralci pripravljajo tudi eno izmed Andersenovih pravljic, ki bo prirejena za nastope po šolah. »Ker je SSG gledališče vseh Slovencev v Italiji, mora obenem upoštevati politično, kulturno in ideološko razvejanost svojega naroda,« pravi Bogo Samsa, predsednik upravnega sveta. »Naša gledališka hiša ni državna ustanova. Rimska vlada jo je proglasila za eno izmed petnajstih stalnih gledališč, dežela pa s posebnim zakonom za eno izmed kulturnih ustanov v FJK. To je formalno pravni konzorcij slovenskih organizacij, ki ga priznavata državna in deželna vlada. Vsaka državna ustanova, torej občina, pokrajina, dežela in država, nudijo slovenskemu gledališču svojo finančno podporo. Vendar so ti prispevki glede na naše potrebe bistveno premajhni. Ostajata nam torej samo dve možnosti: ali dobimo denar, s katerim bi lahko krili svoje izredno velike izdatke, ali pa likvidiramo ustanovo in jo pretvorimo v agencijo, ki bi uvažala že izdelane proizvode od drugod. Če pa prepotrebne podpore ne dobimo, se bodo vrata SSG zaprla že novembra ali v začetku decembra, takrat torej, ko bodo zmanjkala vsa sredstva.« Igralski ansambel slovenskega stalnega gledališča namerava letos spet pogumno stopiti na oder s štirimi novimi igrami in ponovitvami lanskih uspešnic. To pa bo možno le, če bodo državni in deželni organi s posebnim zakonom dodelili naši gledališki hiši sredstva, ki jih kot manjšinska kulturna ustanova še posebno potrebuje. HJ Pomembno odkrivanje Bartolove literarne izkušnje pri ZTT Don Lorenzo kot učlovečenje hudiča... Tudi koncertna dejavnost Jazz cluba - Don Lorenzo ni nič drugega kakor učlovečenje hudiča, projekcija realnih izkušenj v daljno renesan-s° in vseskozi avtentično doživljen." (Avtor) Naj pričnemo ta zapis tako rekoč brez ovinkarjenja in preidimo kar naravnost k "stvari sami". Kaj je Pri pisatelju Vladimiru Bartolu takega, da ostaja Kljub nekaterim poskusom oživitve še naprej odmaknjen, nepoznan, skoraj bi lahko rekli nezaželen. Jasno je, da Bartol vznemirja. Toda kaj je na njem tako neznosnega, da udira v naš lepo zaokroženi in zaključeni svet ter nam ga vztrajno ruši in spodbija? Pisatelj se je leta 1903 rodil v Trstu, živel nato trije v Sloveniji, se po vojni ponovno preselil v Trst j11 umrl 1967. leta v Ljubljani. V literarnih krogih se Je tedaj že mislilo, da je z Bartolom opravljeno. Nje-9?va literatura ni bila zanimiva, ali morda, ni smela ?rii zanimiva. V zadnjih letih smo bili priče nekak-sUernu poskusu renesanse, oziroma sploh šele prve Pfave razsvetlitve njegovega dela in poglobljenemu Zavzemanju nekaterih posameznikov. Ponovno so ria izdana Bartolova osrednja dela, čeprav je nove-a don Lorenzo, napisana leta 1924, vse do zdajšnje zdaje bila neobjavljena. Takoj pa moramo opozoriti a neko zanimivost. Pogosto se dogodi, da se kakega vtorja šele po smrti "odkrije", lahko tudi precej po-rio. nakar sledi prava evforija, vsepovsod se poslej, ekaj časa, govori o tem avtorju in se čudijo, kako 0 Je mogli sodobniki biti tako slepi in ne opaziti rietrija med njimi. V začetku stoletja je na primer hhia tržaška gospoda hodila v načičkana gledališ-ra' •Joyce in Svevo pa sta posedala po kavarnah in ,Opravljala o cesarstvu, ki je vse bolj tonilo v pogu-^°- Toda takšno "odkritje" se pri Vladimiru Bartolu 1 zgodilo. Še naprej ostaja tam na robu, malo bran, °rda težko umestljiv v literarne struje, prav gotovo daš?z*Ce l“uciaSJ<:* pJsatelj- Toda kaj pomeni to, ču- jj .^glejmo si na kratko don Lorenza. Zgodba je kakšna življenjska pot glavnega junaka, dogaja pa v daljni renesansi. Živost in nemirnost takratne Najbolj prodano v Tržaški knjigarni Janez Gradišnik: NAŠ JEZIK (Založništvo tržaškega tiska) 2' Razni avtorji: IL TERRITORIO (Centro pubblico polivalente - Ron-ke) 3' Razni avtorji: NAVTIČNI VODIČ JADRANA (Jugoslovanski leksikografski zavod M. Krleža) Jože Javoršek: TRUBARJEVO BERILO (Založništvo tržaškega tiska) ^ Milan Kundera: NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA (Mladinska knjiga) b- Razni avtorji: TRISTO LJUBEZEN-SKIH (Cankarjeva založba) don Lorenzo dobe v italijanskih mestih čutimo v vsakem stavku. Junak sliši tudi glas Dobrega, o smislu obstoječega v vsaki bilki, v najbolj drobnem dehtenju cvetlice. Don Lorenza pa to ne zanima, on hoče, hoče vedno več, edino smrt ga vznemirja in zato gazi preko tega sveta, sam proti vsem. Nobena človeška skupnost ne obstoji zanj. Bartol se tu ne sprašuje o svobodi, o večni ljubezni, zanima ga človek kot bitje. Avtor nam namreč že na začetku pove, kar sicer zlahka preslišimo, da mu je vse te zgodbe pravil sam don Lorenzo, v šepetajočih pogovorih ponoči. Tu pa smo zdaj pri dvojnem zapletu. Prvi je kajpak sam stil pisanja. Bartol piše to novelo povsem "lahko", "naivno", stavki nam odzvanjajo kot bi brali kako pravljico, obenem pa imamo vseskozi občutek, da gre za resne stvari, da se za navidezno enostavnostjo vendarle skriva iskanje resnice, ali kot poudarja Ivanka Hergold v spremni besedi, se pisatelj ubada z vprašanjem Dobrega in Zla v ontološkem pomenu. Drugega problema ni težko uvideti. Ce don Lorenzo pripoveduje ponoči avtorju, ki živi skoraj pol tisočletja kasneje, pomeni, da imamo opraviti s sanjami in podzavestjo, v podzavesti pa, kot vemo, časa ni, preteklost je navzoča v sedanjosti, če pa že je, potem je v povsem drugačni obliki. Na tej točki moramo stvar še nekoliko pretresti, saj bi se nemara prav tu prikazal odgovor, zakaj Bartol vznemirja in "ni zanimiv". Kot vemo, se je že zgodaj spoznal s Freudovimi deli in se nato vse življenje zanimal za psihoanalizo. To pa je bila tematika, ki je izredno močno obeležila ne samo evropskega literarnega, ampak tudi širše umetniškega snovanja v prvi polovici stoletja. Naj si zastavimo vprašanje, kdo je od slovenskih pisateljev ujel "duh" tistega časa? Vprašati bi se morali poprej, kako je sploh z mestom literature v slovenski zgodovini, ko pa se je ta narod moral konstituirati prav skozi književnost. Prostora za pisateljsko eksperimentiranje, ideološko neobremenjeno, zato nikoli ni bilo, literatura je imela vselej svojo določeno funkcijo, kjer je v narodovi mitologiji Učenost veljala kot nekaj tujega, nevarnega, kar udira v krog domačnosti in jo ogroža. (Navsezadnje se lahko vprašamo, koliko premoremo prevodov Freudovih del). Vladimir Bartol v tem oziru ni bil omejen. Brez moralnih spon je skušal stopiti v svet literature in raziskovati človeka skozi, kot temu pravi Hergoldo-va, miselno besedno avanturo. Bartol je bil svetovljan (navsezadnje je bil doma od Svetega Ivana), besedo, ki tvori zgodbo, pa je jemal strogo resno. Celo prav dobro se je zavedal, tega že od nekdaj hudo problematičnega odnosa literature do življenjske stvarnosti. Tkivo, ki dela literaturo, odkar ta obstaja. Tako pisatelj kot bralec se nahajata v zgodbi, v izmišljenem svetu, literarni fikciji, kot se temu danes pogosto pravi. Ves ta preplet izmišljenega, ki bi v trenutku splahnel, brž ko zaprem knjigo, pa vseeno vdira v svet realnosti, ga celo do neke mere kroji, se z njim pogosto neločljivo vzrašča, na koncu bi lahko rekli, da ga vendarle tudi do neke mere izraža. Bartol "še vedno" ni popularni avtor. A je še manj zastarel in lahko bi potegnili sklep, da prav v kolikor nikoli ne bo posebno "množičen" in "moderen", bo vedno ostal živ, zanimiv, sodoben in nikoli do kraja dorečen. IGOR ŠKAMPERLE Glasbeni september V našem dnevniku smo že poročali o tradicionalni prireditvi "Glasbeni september", ki bo stekla prihodnji mesec in bo trajala do 2. oktobra. Letošnji niz koncertov je posvečen glasbi Maksimilijanovega časa in skuša obenem kar se da svečano počastiti tudi 100-letnico Lisztove smrti. Nastopili bodo glasbeni poustvarjalci mednarodne veljave, med njimi tudi duo Šiškovič (violina) — Lazko (klavir), ki bo koncertiral 4. 9. ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili Jazz glasba ni nikoli bila komercialna, potrošniška, podvržena denarnemu spektaklu. Prav tako jazz ni samo odrski glasbeni nastop, brezhibno odigranje glasbenega komanda, ampak še nekaj več. Seveda bi zelo težko rekli, kaj je, tisto več. Morda nekakšna kulturno etična drža, tako vzraš-čena z glasbenim izvajanjem, da je od njega praktično neločljiva. Jazz pomeni vse to in k njegovi identiteti, »življenjskemu stilu« nujno spada tudi nepopularnost, tiho snovanje nekje v odmaknjenosti od hrupnih modernih središč. Na ta način je jazz ohranil tisto svojo posebno kvaliteto vse do danes, kjer se s črnskim izročilom prepleta tudi posluh za človekovo izražanje in iskanje nekaterih »belih« ljudi. Nekaj podobnega velja za tržaški Jazz club. Javnosti njegovo delovanje ni kaj dosti znano, pa čeprav segajo njegovi zametki tja v leto 1954, ko je še pod angloame-riško upravo bilo ustanovljeno nekakšno združenje (Circolo) navdušencev tovrstne glasbe. Kmalu so se pojavili že tudi prvi domači izvajalci, vendar se je dejavnost cluba nekako tja do poznih sedemdesetih in osemdesetih ]®t omejevala na klubska srečanja, poslušanje plošč in občasno sodelovanje z radijsko in televizijsko hišo RAL V zadnjih letih so se izvršile precejšnje spremembe in tudi dejavnost cluba se je spremenila. Predvsem se sedaj bolj posvečajo koncertnim prireditvam. Naj omenimo le nekaj imen iz svetovne glasbene jazz scene, ki so v zadnjem času nastopali v Trstu: Kay Winding, Lee Konitz, Berney Kessel, Joe Newman, Benny Bailey, največ poslušalcev pa je pritegnil Gil Evans, saj se je nastopa udeležilo več kot tisoč gostov. Club ima trenutno svoje mesto pri Mandrachiu v starem mestu, vodi ga Giorgio Berni, srečujejo pa se vsak zadnji torek v mesecu. V bližnji prihodnosti imajo namen izdati nekaj plošč mladih domačih izvajalcev, sicer pa je tržaški Jazz club edino tovrstno združenje v naši deželi. Pa čeprav so posamezniki, ljubitelji jazza* raztreseni vsepovsod. Po včerajšnji objavi utemeljitve razsodbe na procesu o črnih stavah za A in B ligo Pri Triestini trdijo, da ni dokazov Na procesu o C ligi oprostili 3 društva RIM — Potek zadnjega nogometnega škandala, ki je zajel italijansko A in B ligo, je strnjen v 54 straneh, kolikor jih šteje utemeljitev razsodbe disciplinske komisije, ki je kot znano za štiri društva izrekla nazadovanje, penalizacijo za nadaljnje tri in radiacijo za devet članov ter izključitve za nadaljnj h 38. Vsekakor je treba v prvi vrsti poudariti, da so sodniki že v samem uvodu utemeljitve priznali, da ima sedanji športni proces svoje pomanjkljivosti. V prvi vrsti ima športna pravica velike težave pri zbiranju dokazov, kar seveda pogojuje samo ugotavljanje krivde in krivcev, tako da je delo sodnika naporno in večkrat brezuspešno. Tokrat pa je bil proces še bolj okrnjen, ker je istočasno v teku kazenski proces in je bilo dokazno gradivo še bolj obubožano. Pa preidimo k samim utemeljitvam, in sicer predvsem glede deželnih ligašev Triestine in Udineseja. Glede Triestine sodniki pravijo, da drži prvo priznanje Ronca in da je Lamberto Mazza bila torej tekma Palermo - Triestina neregularna. Na reakcijo iz tržaških krogov ni bilo treba dolgo čakati. Od vetnik Antonio Stigliani, ki zastopa Triestine, je pojasnil, da se je disciplinska komisija zado\ Oljila s prvo izjavo Ronca, ki med drugim ne pripisuje nobenega prekrška Braghinu. Povsem nesprejemljiva pa je po mnenju Stiglianija odločitev, da Triestino kaznujejo z odvzemom ene točke v letošnjem prvenstvu in štirih v prihodnjem: teko početje naj ne bi predvideval noben člen športnega zakonika. Glede Udineseja utemeljitev naglasa, da tehnični direktor Corsi res ni imel nobenega osebnega interesa pri poneverjanju rezultatov (o tem poneverjanju ni dvoma), kot je trdila tudi obramba. Iz tega pa naj bi jasno izhajalo, da je to počenjal v korist predsednika Mazze, ki je torej odgovoren skupaj z društvom, ki mu je predsedoval. Prav zato so pri Udi-neseju včeraj ponovno zahtevali, da Mazza čimprej da ostavko, da lahko pripravijo kolikor toliko učinkovito obrambo na prizivnem procesu. Mazza je to seveda zavrnil, češ da mu tako svetujejo njegovi odvetniki. Kakšna je sedaj nadaljnja faza tega procesa? V roku treh dni morajo stranke vložiti priziv, v nadaljnjih treh dneh pa ga morajo predložiti tretje osebe, ki bi bile eventualno zainteresirane, nakar bo na vrsti prizivna komisija, ki bo z delom začela 21. avgusta v hotelu Milton v Rimu. Pri preiskovalnem uradu italijanske nogometne zveze so včeraj sporočili, da ne bedo vložili priziva ne proti razsodbi disciplinske komisije, ki je v Milanu obravnavala A in B ligo niti proti tisti, ki je v Firencah obravnavala C ligo. Tako je dejal Manin Carabba, sodelavec načelnika preiskovalne komisije Ete Biaseja. Carabba ni mogel skriti zagrenjenosti po hudih obtožbah, ki so te dni letele na komisijo. Kljub vsemu pa bodo delo nadaljevah, je pristavil, saj ni rečeno, da se bo zadeva o črnih stavah zaključila z razsodbo prizivne komisije. Kot pravi namestnik državnega pravdnika Marabotto, ki vodi kazensko preiskavo o črnih stavah, bo še dela ob zaključku kazenske preiskave. Precej pesimističen pa je predsednik italijanskega olimpijskega odbora in izredni komisar italijanske nogometne zveze Franco Carraro. V intervjuju, ki ga bo v prihodnji številki objavil tednik »UEspresso«, Carraro zatrjuje, da ne glede na sklep prizivne komisije, vsi ti sicer pravočasni ukrepi športnega sodstva verjetno ne bodo mogli preprečiti novih nepravilnosti. Za zaustavitev korupcije v nogometu so po mnenju Carrara potrebne tri stvari: zakon, ki bi sicer priznaval avtonomijo športa, a bi športne prekrške obravnaval kot kazenske prekrške. Nadalje izrecen zakon proti čmim stavam in končno mora športna organizacija poostriti nadzorstvo. »Da so neKatere rezultate srečanj morda poneverili (pravim morda, ker proces še ni končan), ne gre kriviti samo črnih stav. Fenomen črnih stav je izkoristil to, kar je bilo slabega v samem sistemu.« Po mnenju Carrara nogomet, Ki ima dva milijona in pol članov, ne živi izven italijanske stvarnosti, v kateri marsikdaj velja pravilo, da treba soseda prelisičiti. Corrado De Bi ase FIRENCE — Medtem ko je v Milanu nogometno sodišče v celoti soglašalo s stališčem javnega tožilca, je prišlo na procesu v Firencah proti tretjeligaškim klubom do nekoliko presenetljive razsodbe. Disciplinska komisija je sicer kaznovala na izpad v C-2 ligo tako Cavese (z dodatnim odbitkom petih točk) kot Foggio, a je hkrati tudi oprostila Reggiano, Saler-nitano in Carrareseja, za katere je javni tožilec De Biase ravno tako zah- teval zelo stroge kazni. Nadalje so bili za pet krt diskvalificirani predsednik Caveseja Amato, tehnični direktor Foggie Bronzetti, igralci Caccia (Mes-sina), Vinazzani (Lazio) in Rossi (Pescara), za Amata pa je sodišče predlagalo predsedstvu CONI izbris. 0-sem nogometašev je prejelo manjše kazni. Med op»roščenimi so predsednik Carrareseja Grassi, odbornik Carrareseja Gaspari in tehnični direktor Barija Janich, ki se je tako že drugič izmazal, saj je bil tudi v Milanu med obtoženci, a ga tudi tam niso spoznali za krivega. Predsednik disciplinske komisije Or-senigo je po razsodbi dejal, da so nekatera društva oprostili zaradi »resnih in močnih dvomov«, ki jih pa očitno »strogi« De Biase ni imel. Branja razsodbe se je od prizadetih udeležil le nogometaš Spala Mauro Melotti, ki je svojo obsodbo na tri leta diskvalifikacije takole komentiral: »Plačujem le jaz, ki sem najmanj kriv.« Utemeljitev razsodbe bodo objavih jutri. 1. jugoslovanska nogometna liga Danes na Kantridi Ri j eka-Ha j duk Danes se bo torej začelo 41. povojno jugoslovansko nogometno prvoligaško prvenstvo, v katerem je zavoljo znane kazni, ki je zaradi lanskih ponaredb izidov zadnjega kola, prizadela deset klubov, med katerimi sta tudi Partizan in Crvena zvezda, glavni favorit splitski Hajduk, edini cian velike četverice, ki se ga disciplinski ukrep — minus šest točk — ne tiče. V današnjem 1. kolu ne bo nobenega velikega derbija, največje pričakovanje pa vlada za tekmo na Kan-tr di med Rijeko in Hajdukom. Zanimiva bosta tudi nastopa Crvene zvezde v Prištini in Radničkega v Zagrebu. SPORED 1. KOLA Partizan - Spartak; Budučnost - Dinamo (V); Sloboda - Sarajevo; Čelik - Velež; Rijeka - Hajduk; Dinamo (Z) - Radnički; Željezničar - Vardar; Osijek - Sutjeska; Priština - C. zvezda. Na startu tudi Maribor V 2. zvezni ligi je edini predstavnik slovenskega nogometa Maribor, še ta pa ima bore malo možnosti, da se uveljavi. Za uvod bo gostoval v Banjaluki pri Borcu. Vijoličasti računajo na točko. SPORED 1. KOLA Vojvodina - Proleter; Jedinstvo -Dinamo; Sloga - Famos; Jug - Leo-tar; Mladost - Šibenik; Iskra - Kikin-da; Borac - Maribor; Vrbas - Rudar; Split - Novi Sad. AVTOMOBILIZEM: po zadnjih uradnih poskusnih vožnjah za VN Madžarske Brazilca Senna in Piquet v prvi vrsti Lavado svetovni prvak BUDIMPEŠTA — V prvi vrsti današnje dirke v formuli ena za VN Madžarske bosta startala Brazilca Senna in Piquet. Za Senno je to že šesti start v prvi vrsti v letošnji sezoni. Zadnje poskusne vožnje, ki so potekale v izredni pripeki (skoraj 40 stopinj Celzija) so torej prinesle spremembo na vrhu, saj je bil predvčerajšnjim najhitrejši Mansell, slvoj položaj pa je izboljšal tudi Prost, medtem ko sam Mansell ni imel sreče, saj so ga med poskusnim krogom ovirala druga vozila. Svoj položaj je precej izboljšal Jo-hansson (ferrari), čeprav je le s težavo držal vozilo na cestišču (na o-vinkih ga je silovito zanašalo). Slabo pa se je godilo Aiboretu. Turbine nikakor niso šle, zato je stopil na re- zervno vozilo, a tudi s tem ni prišel daleč: v naglici verjetno niso dobro zatisnili enega izmed koles in tako se jfe moral ustaviti. STARTNI VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) lotus 1’29”450; 2. Piquet (Braz.) vrilliams r29”785; 3. Prost (Fr.) melaren 1'29”945 ; 4. Mansell (VB) vrilliams 1’30”072; 5. Rosberg (Fin.) melaren 1’30”628; 6. Tambay (Fr.) lola 1’31”715; 7. Jo-hansson (Šve.) ferrari r31”850 ; 8. Dumfries (VB) lotus 1’31”886 ; 9. Amoux (Fr.) ligier 1’31”970; 10. Jones (Avstral.) 1’32”401; 11. Berger (Av.) benetton 1’32”41; 12. Alliot (Fr.) ligier 1’32”575; 13. Fabi (It.) benetton r.32”707; 14. Patrese (It.) brabham 1’32”956; 15. Alboreto (It.) ferrari 1’33”063. ANDERSTORP (Švedska) — Venezuelec Carlos Lavado (yamaha) je novi svetovni motociklistični prvak v razredu do 250 ccm. Do konca svetovnega prvenstva sicer manjka še ena dirka, vendar je Lavadova prednost nedosegljiva. Vsekakor povsem miren ne more biti, ker morajo še razpravljati o prizivu Honde, češ da se je med VN Francije na ogled proge podal naravnost iz boxov in ne s startne črte. Če bi bil priziv sprejet, bi mu odvzeli 15 točk in bj torej za prvaka morali počakati na dirko v Misanu - Adriaticu. Dirke v razredu do 500 in do 125 nnm Hncitn Hanr>c: Argentinci nimajo sreče LAS LENAS (Argentina) — Orga nizatorji smučarskih tekem za sve tovni pokal letos že v začetku nima jo sreče. Že včeraj bi namreč morah izpeljati prvi moški smuk, ki pa so ga zaradi dežja, slabe vidljivosti in vetra odložili. Prenesli so ga na danes, vendar nimajo preveč upanja, da ga bodo spravili pod streho. Kasparov - Karpov ponovno jutri LONDON — Povratni dvoboj za svetovni šahovski naslov med Kasparovom in Karpovom se bo nadaljeval jutri, ko bo na vrsti 6. partija. To bi morali odigrati že v petek, vendar je Kasparov prosil za odložitev. Potem ko je Kasparov zmagal v 4. partiji, je namreč kazalo, da je na res dobri poti, da ubrani svetovni naslov. Že v naslednji partiji pa je Karpov presenetil in si zagotovil celo toč-vzel prvi odmor. Po petih partijah je rezultat neodločen 2,5:2,5. Nogometaši že pridno vadijo Tudi včeraj so bili italijanski nogometaši zaposleni, saj so odigrali vrsto prijateljskih tekem. Nekaj izidov: Trento - Verona 0:2, Reggiana - Fiorentina 1:1, Torino - Steaua 2:1, Cesena - Roma 1:2, Empoli - Prato 3:0, Sambenedet-tese - Milan 0:1. (Na sliki AP Ferdinando De Napoli med treningom) KOLESARSTVO: po včerajšnji dirki Znan seznam »azzurrov« za SP ANGERA (Varese) — Na včerajšnji kolesarski dirki »Tre Valli Varesine«, zadnji uradni preizkušnji pred svetovnim prvenstvom, se je uveljavil Bontempi pred Gavazzijem in Pa-gndnom. Po dirki je tehnični komisar Alfrede Martini navedel imena 14 tekmovalcev za cestno vožnjo profesionalcev. na svetovnem prvenstvu, ki bo 6. septembra v Coloradu Springsu. To so Claudio Corti, Marino Ama-dori, Moreno Argentin, Gianbattista Baronchelli, Guido Bontempi, Gianni Bugno, Giuseppe Calcaterra, Stefane Colage, Bruno Leali, Palmiro Masia-relli, Francesco Moser, Roberto Pa-gnin, Giuseppe Saronni, Roberto Vi-sentini. Med to štirinajsterico sta tudi dve rezervi. Moses spet protagonist LONDON — V odsotnosti Renalda Nehemiaha, ki ga je po uspešnem nastopu v teku na 110 m v Viareg-giu nekoliko bolela kita, je bil absolutni protagonist na atletskem mitingu v Londonu Edvin Moses, ki j® dosegel svojo 114. zaporedno zmago. Nekaj rezultatov: MOŠKI: 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 48”21; 100 m: Woronin (Pol.) 10”20; 800 m: 1. Elliott (VB) 1’45”53; 3.000 m: 1. Maree ZDA) 7’44”78; 5.000 m: 1. Tracy (Ir.) 13’27”76; troskok: 1. Conley (ZDA) 17,02 m; 400 m: L McCay (ZDA) 44”89; 200 m: 1. Heard (ZDA) 20”77; višina: 1. Howard (ZDA) 2,31 m. ŽENSKE: 200 m: 1. Ashford (ZDA) 22”38; 800 m: 1. Richburg (ZDA) 1’59”14; kopje: 1. Whitebread (VB) 72,18 m; 100 m: 1. Issajenko (Kan.) 11”37. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 3-13-1. Zmagovalcev je' bilo skupino 170, prejeli Pa bodo po 3.501.472 lir. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti McEnroe in Becker v polfinalu STRATTON MOUNTAIN — Po Lendlu in Connorsu sta se tudi Mc Enroe in Becker uvrstila v polfinale teniškega turnirja v Stratton Moun-tainu. McEnroe je s 6:3, 6:3 premagal rojaka Agassija, Becker pa s 7:5, 6:2 Kanadčana Laurendeauja. Polfinalna para: Lendl - Connors, Becker - McEnroe. Biasion zmagal CORDOBA — Italijan Biasion je z lancio delta S4 osvojil končno zmago na avtomobilskem rallyju po Argentini. Sledijo: 2. Alen (Fin.) lahcia; 3. Blomquist (Šve.) peugeot; 4. Re-ealde (Arg.) lancia. Na lestvici pilotov ima Kankkunen (Fin.) 76 točk, Alen 57 in Biasion 47, na lestvici avtomobilskih hiš vodi Peugeot (121 točk) pred Lancio (105), Volkswag-nom (65), Audijem (29), Renaultom in Fordom (po 14). Spet Dom Agorest Pred dnevi smo pisali o predprven-stvenih pripravah naših odbojkarskih ekip. Ko smo govorili o ženski postavi Doma, nismo omenili, da bo tudi letos odbojkarsko sekcijo mestnega združenja sponsoriziralo podjetie A-gorest. POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH: obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce Obv. občini 16.7.86 obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalj nih priprav organiziralo v Škofji Lok* (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj *** začetnike. Vpišejo se lahko dekleta l®*" nika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informa' cije v Borovem športnem centru tel®" fon 51377. ZSŠDI obvešča, da bodo uradi združenja z4' prti od 11. do vključno 14. avgus*3 1986. TPK SIRENA vabi danes, 10. avgusta (pomorski s® dež) na kalamarado, poskrbljeno 1,0 za sveže ribe, dobro kapljico in glasb®’ Vljudno vabljeni. V drugi polovici avgusta začetek priprav na amaterska prvenstva Tudi nogometaši kmalu na delu Že konec meseca prva srečanja Poletje predstavlja navadno za amaterske nogometaše dobo počitka po večmesečni tekmovalni sezoni. Proti koncu tega meseca pa se bodo posa-toezne ekipe začele zbirati, da bi se na najboljši način pripravile za sezono ®6/87. Poglejmo sedaj kakšno razpoloženje vlada v vsakem taboru tik pred Začetkom priprav za novo sezono. KRAS Kot znano je Kras lani končal boje v amaterski ligi na drugem mestu s 32 točkami, a je po kvalifikacijskih tek-®ah prestopil v 2. AL. S pripravami oodo začeli 18. t. m. pod vodstvom potrjenega trenerja Fulvia Ellinija. Društvo, ki se pogaja za nakup nekaterih novih igralcev, je napovedalo udelež-o° na proseškem Pokalu Race. PRIMORJE S 34 osvojenimi točkami je Primorje Jani osvojilo prvo mesto v 3. amaterski in si zagotovilo prestop v višjo ngo. Prosečane bo treniral potrjeni Milan Mikuš, ki bo začel s pripravami 18. t. m.. Predvidene so precejšnje spremembe v sestavi ekipe. Pet igral-Cev namerava zapustiti moštvo. D. Olivo bo igral za Gradisco. Poleg njega bodo verjetno odšli še S. Husu, Bezin, Moka in Micor. Za nakupe se ne ve še nič točnega. Društvo pa namerava kupiti vratarja, enega branilca in dva vezna igralce. Tudi letos bo Primorje organiziral turnir - Pokal Race, ki bo na Proseku. Udeležilo se ga bo osem ekip, ki bodo tekmovale s sistemom na neposredno 'zločanje. VESNA Ekipa, ki je lani zasedla drugo mesto na končni lestvici y drugi amaterji ligi, bo s pripravami začela 18. av-9usta. Trener bo tudi letos Francesco petagna. Kar se tiče igralcev pa so Predvidene nekatere spremembe, (ttjub temu da bo ogrodje ekipe ostalo jsto. Društvo se poteguje za dva nova 'gralca. Verjetno bo eden vezni, drugi Pa branilec. Pisani in Verbich pa na-bteravata zapustiti ekipo. Kriška ekipa Uamerava prirediti Turnir v spomin očeta igralca Fabia Candottija, ki je dolga leta član društva. Turnir naj bt se odvijal konec tega meseca. ZARJA Etfuga naša ekipa, ki je v prejšnjem Prvenstvu nastopala v drugi amaterski lgi in je zasedla peto mesto na končni lestvici, bo predvidoma začela s pripravami 20. avgusta. Kot v prejšnji sezoni bo ekipo treniral Vojko Križman-c‘č. Kar se tiče igralcev ni velikih sPrememb. Maurizio Sossi bo zapustil kipo zaradi delavnih obveznosti, Ter-c°n pa bo verjetno šel h Krasu. BREG Erežani so z 19 točkami zasedli osmo mesto v tretji amasterski ligi. S Pripravami bodo začeli 25. avgusta, etos bo trener Ivan Horik, ki je lani rreniral vratarje in bo nadomeščal Ma-na Zanona, ki bo vodil ekipo under ' Ekipa bo ostala ista s tem, da jo odo okrepili z nekaterimi mladinci, 1 bodo istočasno igrali v mladinskem ^rvenstvu. Buffa, Perossa, Crevatin in gjjjič nameravajo zapustiti ekipo. režani se bodo napotili v Koper in Na naših igriščih bo kmalu vse živo. Posnetek z enega goriških derbijev Novo Gorico, kjer bodo odigrali nekaj prijateljskih srečanj. GAJA Gaja, ki je lani zbrala 26 točk in je, zasedla peto mesto na končni lestvici tretje amaterske lige, bo pod vodstvom Severina Kozine začela s pripravami 20. t. m.. Pravih sprememb med igralci ne bo. Vratar Zemanek, ki je bil na enoletnem posojilu od Costa-lunge, bo tudi letos igral pri Gaji. Somma se bo vrnil k Ponziani. Za Le-nardužzija, ki ima poškodovano koleno, se ne ve, ali bo lahko igral. Ekipa še bo vpisala v deželni pokal, ki bo zadnjo nedeljo v tem mesecu. JUVENTINA Obeta se veliko sprememb v primerjavi z lanskim letom. Najresnejši kandidat za klop je Vižintin, ki ekipo vodi že tri leta. Kar se tiče sprememb med igralci pa prevladuje mnenje po pomlajevanju ekipe. Juventino bi namreč v prihodnjem prvenstvu zastopali v glavnem mladi slovenski igralci, ki so v prejšnjih letih odrezali v raznih mladinskih prvenstvih. Zaradi tega bo prihodnje prvenstvo predstavljalo za štandreške barve sezono, v kateri naj bi si nogometaši nabrali čim-več izkušenj, ki bi prišle prav za prvenstvo 87/88, v katerem bi jurišali na visoko uvrstitev. Glede predprven-stvenih tekem pa naj omenimo, da se bo Juventina udeležila prijateljskega turnirja v Zdravščinah v prvi polovici septembra, medtem ko je na že tradicionalnem turnirju v Stracisu ne bo, zaradi tedanje še nezadostne priprave. MLADOST Mladost bo na Goriškem kot prva začela s pripravami in sicer 20. avgusta. Ekipo bosta vodila Aldo Ferletič in Karlo Gergolet, ki se ga nekateri spominjajo kot vratarja Triestine in bo zato imel posebno skrb za doberdob-ske vratarje. Struktura ekipe je v glavnem lanska z dodatkom nekaterih mlajših igralcev, ki si bodo letos nabrali veliko koristnih izkušenj, in z vr-nitvjo nekaterih bivših igralcev, kakor na primer Semolič in brata Kobal, ki so nastopili pri drugih italijanskih ekipah ali pa so služili vojaški rok. Predsednik Dario Gergolet računa vsaj na nakup še enega napadalca. Mladost bo nastopila tudi na dveh prijateljskih turnirjih in sicer v Zagraju v prvi polovici septembra in na tradicionalnem Turnirju Devetak, 16. in 21. septembra. Turnirja bosta dober test, saj se bodo Doberdobci pomerili s kakovostnimi moštvi; prav to namreč potrebujejo, zlasti če bodo morali, kot kaže, nastopiti celo v tržaških skupinah, kar bi predstavljalo velik handikap za ambicije Doberdobcev. Kljub temu vlada v doberdobskem taboru zmerni optimizem, saj računajo vsaj na uvrstitev med prvo peterico. PRIMOREC Trebenci so končali lansko prvenstvo na četrtem mestu. Zbrali so 27 točk. Letos bodo začeli s pripravami okoli 25. avgusta. Trener bo tudi letos Aldo Kralj, ki se je kljub pomislekom odločil, da bo treniral še eno leto. Ekipa bo v glavnem ostala nespremenjena. Kralj in Carli, ki sta lani igrala pri Zarji, se vrneta k matičnemu društvu. Verjetno se bo vrnil tudi Ferluga, ki je lani igral- pri Krasu. Carotta bo zaradi službenih obveznosti zapustil ekipo. V teku pa so pogajanja za nakup veznega igralca. Verjetno bo to 23-letni Za-nier. Kar se tiče udeležbe na Pokalu Race pa ni še nič odločenega. SOVODNJE Glede na lansko sezono so še najbolj optimisti pri Sovodnjah. Članska ekipa bo s pripravami začela 25. t. m. na Peči, ker se nameravajo udeležiti dveh zahtevnejših turnirjev in sicer v Biljah, 6. in 7. septembra ter v Zagraju, vedno v prvi polovici septembra. Trener Gianni Marson nam je še anticipi-ral, da se nameravajo okrepiti z dvema igralcema (najboljša varianta bi bila nakup napadalca in režiserja), s katerima bi odločno računali na solidno uvrstitev na samem vrhu lestvice. Imajo namreč izkušeno in homogeno moštvo. Vsi lanski igralci so namreč potrjeni. Če pa bi se tudi sreča postavila na stran Sovodenjcev, bi napredovanje v drugo amatersko ligo ne bilo več le plod optimistične domišljije, temveč uresničljiv cilj VOJKO BRATINA IGOR TUL tomma^ini Ul. Mazzini 37 - 39 TRST OBVEŠČA, da bo 15. in 16. avgusta trgovina zaprta ^ preživite razburljiv večer na hipodromu montebello S. A. 0. A. T. p IMPORT - EXPORT ^ nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov ^ nocoj ob 20.45 UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002 Čumrung je to, ne ravno veliko naselje z nekaj večjimi kamnitimi In s slamo prekritimi hišami, tako navzdol kot navzgor po pobočjih pa se v stopničastih ogradah širijo riževa polja, prijetno valujoča z mehko zeleno barvo. Zaradi odprte lege je Čumrung še izredno razgledišče. Prespali bomo kar tu in namestimo se v lični leseni kolibi, toliko smo že visoko, da je veliko manj golazni in nadležnega mrčesa, prvi snežni vrhovi se vzdigujejo že takoj iznad okoliških gozdnatih gričev. Popoldne spet dežuje, monsunski vetrovi, ki z Bengalskega zaliva preko Indije prinašajo vlažne oblačne gmote, se očitno še vedno držijo. Monsunski vetrovi se potem nadaljujejo tja do Pakistana, vendar že bistveno bolj suhi, saj glavnina padavin ostane prav v Himalaji. Pod nastreš-kom vedrimo in se prepuščamo razpoloženju, sprašujemo se, ali ni bolje na tak način vandrati po deželi, iz vasi do vasi, namesto riniti v stene in iskati srečo tam, kjer jo je najtežje najti. RESNOBNOST ŠUMEČE DOLINE Proti večeru dež preneha, zrak je svež in iz gozda prihaja vlaga a nas že pošteno muči lakota. Bogdan se že vseskozi pritožuje zaradi hrane, saj mu kuhar vedno pripravlja le riž, čeprav vedno na drugačen način. Takoj ima na to polno pripomb Beni, češ da je na odpravah pač vedno tako, da mora človek znati tudi kaj potrpeti in se prilagoditi, če je to nujno, ali ne. Kaj takega ne pride v poštev za Bogdana, ni ga zanj namreč večjega nesmisla, kot nekaj potrpeti, če to ni nujno potrebno. Pritožba je vendarle obrodila sadove, kot se temu pravi, in za večerjo smo poleg riža, ki nikoli ni manjkal, jedli še čapati z medom. Ča-pati je neke vrste kruhu podobna pečena omleta, iz testa in služi lahko kot prijeten nadomestek. Zvečer je nad samotno pokrajino prijetna spokojna ubranost, iz precej nižje ležeče doline prihaja šumenje reke, okoliška gozdnata pobočja pa izginevajo v sivih meglah in oblakih. Trekingašev in turistov še ni, ni še prava sezona, celo domačinov je nekam malo in mogočno občutje, ki ga ob razpoloženju v stiku s temi prostranstvi doživljaš, prinaša tudi neko zavest o veliki oddaljenosti od vsega hrupnega, smešnega in resnega. Tu ni ničesar, kar bi bilo lepo ali grdo, zdi se, kot bi bilo to nemogoče in vse se staplja le v prepletajočo se »mirnočo«. Preprosto je vse skupaj, v neki potezi pa vendar nerazumljivo. Nekaj časa zbijamo šale, v prijetnem sproščenem vzdušju, potem pa se zastavi problem, ko Matevž, ki je med nami največji romantik, ob doživljanju samotnega večera, skoraj cinično pripomne, kako malo pomenimo ljudje napram vsej naravi in stvarstvu. Toliko pomenimo, kot mravlja, pravi. Povsem obratnega mnenja je Bogdan, ki trdi, da bi ničesar ne bilo brez človeka. »Sveta ni, če mene ni«, pravi Bogdan, to pa je za Matevža višek prevzetnosti. Iz opletanja z besedami nas naposled reši Janez, zanj smo dolgovezni in preveč komplicirani, z Bogdanom pa se vseeno ne more strinjati. Najbolj moder izpade vsekakor Borut, ki se nam smeji in skoraj moralistično žuga, češ kako povsem drugače bomo mislili, ko bomo imeli družino, ženo, otroke, službo in podobne stvari. Na pot se zjutraj odpravimo, ko je sonce že na nebu in pričaka nas presenečenje brž ko stopimo iz hiše. Kot mogočen rogelj kipi kvišku, tik nad dolino, Nepalska sveta gora: Macha-puchare, skoraj sedem tisoč metrov visok Mačapučri, na katerem še ni bil nihče. Domovanje bogov je to in nekaj, kar imajo tukajšnji ljudje za svoje, samo svoje in zato tudi ni mogoče dobiti dovoljenja za vrh. Mačapučri pomeni ribji rep, zaradi drzne oblike in na vse strani padajočih strmih pobočij in sten, pa je to najbrž ena najlepših gora na svetu sploh. Hodimo počasi in brez naprezanja, prečimo nekaj potokov in v tolmunih se namakam, spričo tega, žgočega sonca. Rahlo se vzpenjamo in spotoma se spreminja tudi vegetacija, džungla je ostala že zadaj in spodaj,_ čeprav je gozd še vedno gost, skoraj neprehodno obraščen ter poln lišajev in mahov. Toda drevje je že nižje in se vse bolj umika slikovitim bambusovim goščam. Dolina sama se zmerno dviguje in postaja tudi vse bolj ozka in globoka, že prava tesen. Na obeh straneh padajo preko pobočij slapovi, nekateri izmed njih tudi v sto in več visokih padcih. Prodiramo v osrčje gora. Z Benijem in Matevžem se pogosto ustavljamo ob lepih in presenetljivih prizorih, polno je vode, ki pada preko strmin in fantoma razlagam, kako je slap nekakšen seks v naravi, kratek užitek, ki si ga voda privošči, kakor ji je pač dano. Kajpak naletim na ostro zgražanje, malo pozneje, ko se nam skozi bambusovo vejevje prikaže čudovit prizor na številne slapove, kjer Proti goram (Tomaž Lenarčič) voda pada vsepovprek in se iz tolmunov dviga mavrica, zmotim vzhinče-nega Matevža in mu porečem, da je to "kupleraj". Skoraj bi me počil s fotoaparatom, ki ga je ravno pripravljal za posnetek. Potem smo vsi trije na veliko fotografirali. Hoja skozi bambusove gošče se kar vleče, toda je prijetna in polna slikovitih podob. Pozno popoldne prispemo do kolibe z napisom Hotel Hima-laya. Zvečer spet riž, v nekoliko drugačno varianti. Nosači si izmislijo, da jih boli glava, grlo, želodec, samo da dobijo tabletko, delimo jim aspirin in vsi so srečni. Bogdan in Borut gresta še naprej, da bosta pripravila prostor za bazni tabor, jutri naj bi že prišli gor. Pogovarjamo se z Zamubijem, našim sirdarjem, to je vodja šerp. Močan fant je in bil je že na Everestu, z nemško odpravo. Več let se že ukvarja s tem poslom. Pravi, da bi sicer rad prišel enkrat pogledat Evropo, da pa ga prav posebno ne zanima. Dežja danes ni, morda smo se tudi toliko visoko, kjer je manj padavin, a nebo je vseeno oblačno in gorska dolina dehti v zamiranju dneva. Vse manj je gozdov in pobočja so že gola, strma in travnata, tik nad dolino pa se dviguje vrh Mačapučrija. Mračno je že postaja in sprehodim se malo naprej po poti, z jase spodaj, kjer so nosači zakurili-prihaja vonj po dimu. -p. Pismo se glasi: lavnemu odboru ZDTV v Trstu" H-j^Porečamo naslovu, da se je 2. novembra ustanovila /j^zno-teniška sekcija ZDTV, katero sestavljajo naslednji ffedsednik: Škrinjar Mitja; tajnik: Pavletič Bojan; ekonom a9ajnik: Filipovič Božo; tehnični izvedenec: Volčič Pri ^bor je obenem sklenil takoj začeti z aktivnim delom, ih E o klasifikacijsko tekmovanje v namiznem tenisu p iakoj, čim bo glavni odbor ZDTV omenjeno odobril, ravilnik tekmovanja je priložen, sekcijo Bojan Pavletič Prič °P^S vsekakor izraža samozavest in odločnost ter pre-pgi^Tost v pravilnost naše tedanje pobude. Ni mi znano, d0n? je vodstvo tedanje ZDTV pogledalo, ko je prejelo ta 0r