135. številk«.
Ljubljana, v sredo 14. junija 1905.
XXXVIII. leto.
9
jsfcaja vaak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vetfa po pošti prejeman za avstro-ograko deiela aa ▼■• lato 16 K, aa pol lata IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee S K 30 h.  Za LJubljano i poSUJmJem na dom aa vso i\t 24 K,  aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesee S K. Kdor hodi sam ponj, plača aa tio leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta & K 60 h, za en mesee 1 K 90 h. — Za tujo dožalo toliko toč, kolikor maSa poštnina. — Si saročbe brez istodobne Tpošujatre naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petlt-vrata po 12 h, če ee aa oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali  rrfkrat. — Dopli. .-jjj se isTolć frankovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah it 6, in aicer nredniStra v I. nadstropja, apravniStvo pa v pritličja. —■ UprarniStro naj ae blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. j. administrativna at var i.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Zvišanje duhovskih plač.
ii
Bogastvo katoliška cerkve v Avstriji je tako ogromno, da se človeku kar bliska pred očmi, ako pregleda dotičnu številke. Cerkev sama nam podaja te številke. Cerkev p:lsgi namreč državi vsako leto račun o svojem premoženja in o svojih dohodkih. Pri tem je pomisliti, da drŽava ne preiskuje, če so cerkveni izkazi pravilni in pravični, marveč, da vse siepo verjame, kar ji cerkev predloži. Cerkev ssveda gleda, da izkaže kolikor incigoče maio dohodkov in premoženja; to je čisto naravno In se temu gotovo nihče ne čudi, ali ša to, kar cerkev izkhže, je tako ogromno, je tako velikansko, da smemo katoliško cerkev bieti med največje bogataše na svttu.
Po uradnem cerkvenem izkazu je imela katoliška cerkev 1. 1900 okroglo 813 milijonov kro i premoženja (natančno 813,612.301 K) in Biser*
v zemijiščih in hišah 301529 953 K v vrednostnih papirjih 387273 731 » v drugače naloženem
denarju .... 70581.168 a in v drugih vrednotah     54 227.449 »
Iz teh števil se vidi ne le, kako ogromno mnoge denarja ima cerkev, nego tudi, kako lahko prikriva Bvoje premoženje. Zemljišča in hiše se namreč niso cenile, mar* več jih ceni cerkev sama, kakor Leče, in ne bo ga dobiti človeka, ki bo verjel, da cerkev ni svojih posestev kolikor mogoče nizko cenila. Koliko ima denarja naloženega v papirjih in koliko ga ima izposojenega na dobre obresti, se tudi ne more natančno dognati. Cerkev pač pove, kolikor hoče, in se ve, da pove vedno kar mogoče — malo.
Ali ostanimo pri tem, kar je cerkev sama izkazala. Navadno pravijo duhovniki, da nims, cerkev nič drugega, kakor cerkvena poslopja. Njih lastni uradni izkazi pričajo, da
to ni resnično, da imajo ogromno zemljišč, vse polno takih hiš, ki kaj nesejo, vrednostnih papirjev, s katerimi saveda špekulirajo na borzi in tudi silno mnogo posojenega de* narja. Sicer je po neštevilnih sklepih koncilov in papeških bulah strogo prepovedano, jemati obresti, in spada jemanje obresti med največje grehe, ali to cerkve čisto nič ne ženira. Veselo jemlje obresti in krivični dobiček, ki ga capravlja pri borznih špekulacijah, ji ne teži vesti.
Kakor smo videli, premore ka< toiiika cerkev velikanski kapital, toda če se hoče prav spoznati njeno denarno moč in če se hoče spoznati, kako nepotrebno je vsako zvišanje duhovskih plač, je treba pregledati, kake dohodke in kake izdatke ima cerkev in koliko prihrani vsako leto.
L. 1900. je imela cerkev glasom lastnega uradnega izkaza nad 60 milijonov kron dohodkov (60,763 818 K), izdatkov pa 35 milijonov (35.521.373 K). Dohodki so torej presegali žzdalke za več kot 25 milijonov kron. Teh 25 milijonov je cerkev prihranila in kapitalizirala.
Tako pa ni bilo £&mo v tem letu; tako je vsako leto. Samo cd 1. 1895. so se cerkveni dohodki pomnožili za letnih 4,862 518 K, cerkveni kapital pa se je v tem času pomnožil zi več kot 3 5 milijonov. Kako narašča cerkveni kapital, kažejo naslednji podatki. Cerkveni kapital je znašal
leta 1885..... 114 262 512 K
»   1845..... 384,423054 a
a   1890..... 697,596.718 »
a   1895..... 777,804205 »
»   1900..... 813612.301 »
To strahovito naraščanje kapitala izvira od tod, ker ima cerkev leto za letom veliko več dohodkov, kakor stroškov. L hko jih je imela, saj so davkoplačevalci morali plačevati ogromne vsote za duhovske plače.
Od L 1890. do L 1900. se je
cerkveni kapital pomnožil za 116 milijonov; ravno v tem času pa so davkoplačevalci plačali za duhovske plače 80 milijonov kron. Ko bi se bilo teh 80 milijonov plačalo iz cerkvenega premoženja, bi bila imela cerkev še vedno 3 6 m i L prebi t k a.
Iz tega izkaza je razvidno, da cerkev svoje duhovnike ii lastnega premoženja lahko dobro plačuje in ni treba, da bi se duhovske plače zvišale na stroške davkoplačevalcev. Davkoplačevalci imajo že tako ogromnih izdatkov za cerkve in duhovščino, in vnebovpijoče je, da se hoče zdaj davkoplačevalcem naložiti novih bremen, samo da bodo imeli duhovniki večje plače in se bo množilo in množilo cerkveno premoženje.
Fojna na Daljnem fgfoke.
Važno posvetovanje v Tok iju.
»D-::Jy Telegraphu« poročajo iz Tokija:
Priprave za mirovno konferenco napredujejo.
V ponedeljek je bila v cesarski palači velevažna seja, ki so se je udeležili vsi ministri in drugi visoki dostojanstveniki.
Ob 11. uri dopoldne so se sestali k seji t i-le državniki: Cesar-jevič, princa Fušimi Kanin in Jamašina, marki It o, maršal J a -magata, grof Matsajama, grof Ino uje, ministrski predsednik grof Katsvra, minister zunanjih zadev baron Kom ura, minister vojne mornarice baron Jamamoto, vojni minister T era uči, admiral 11 o, podadmiraia Ijuin in Saito, generali Išimoto, Nagacka in Usa-gava in štirideset drugih uglednih častnikov. Seji] je predsedoval cesar Mutsuhito sam.
Kakor gori neveđeni list nadalje poroča, varuje japonsko časopisje na željo obiastev najstrožjo tajnost o tem  posvetovanju.   Ve se le toliko,
da se je na tej seji razpravljalo o miru in o mirovnih pogojih; kakšni pa so bili končni skltpi, tega pa ni mogoče dognati.
Kraj,  kjer se imajo vršiti mirovna pogajanja.
»Morningp^st« poroča: Pogajanja med Japonsko in Rusijo o kraju in času sestanka obojestranskih pooblaščencev   ee vrše v "vVashingtonu.
RusKi poslanik gref C asi ni je takoj po drugi konferenci s predsednikom Rooseveltom posUl v Pe-trograd poročilo o japonskih predlogih glede kraja sestanka in glede stavil* pooblaščencev.
Kakor se čuje, je c»r Nikolaj zadovoljen s krajem, ki ga predlaga Japonska za konferenco.
Nizozemski puaisnik je imel v ponedeljek dolg razgovor z ruskim poslanikom grofom Casinijem. Iz tega se sklepa, da je Rusija določila za kraj mirovne konference Hag.
Kakor se čuje, je gref C asi ni najprvo predi&gal, da se naj vrši mirovna konferenca v Parizu, japonski poslanik pa se je izrekel za to, da bi se konferenca sestala v Čifu.
Sodi se, da bo vodja japonskih pooblaščence? marki Ito, ruskih pa ruski  poslanik v Parizu Nelždov.
»11 Corriere delia Sera« pa poroča iz Tokija, da se je Japonska izjavila za to, da se n&j sestane mirovna konferenca v kakem kraju v Mandžuriji, ker so tam najugodnejše zveze tako s Petrogradom, kakGr tudi s Tokijem.
Mirovnim vestem se ne sme preveč verjeti.
Posebni poročevalec »Daily Mai-la« v Tokiju je izvedel iz zanesljivega japonskega vira, da se ne sme
preveč verjeti sedaj se razširjajočim mirovnim vestem.
Mir Še nikakor ni tako blizu, kakor bi ae dalo sklepati iz dotičnih vesti.
Najvažnejši faktor p?i tem je pripravljenost Rudije za mir, ki pa še eicsr ni zajamčena.
Vesti, da bi se bile v očigled mirovnih pogajanj že ustavile sovražnosti v Mandžuriji, so popolnoma neresnične.
Sploh pa je Japonska glede mirovnih pogajanj zelo nezaupna in baje ne bo preje ustavila sovražnosti, dokler ne bo imela dovoljnih jamstev, da Rusija res dejansko misli na mir. V to svrho namerava Japonska zahtevati, da ji Rusija prepusti Viadivostok za čas, dokler bodo trajala mirovna pogajanja.
Iz Petrograda pa javlja »uska brzojavna agentura:
V zadnjem času se širijo vesti, ki zatrjujejo, da se že v?š* med japonsko in rusko vkdo pogajanja glede kraja, kjer naj bi se sestala mirovna konferenca. Ti viri vedo že ceio povedati, da sta se določila za mirovno konferenco \Vsshington in Tokijc; druge vesti pa zatrjujejo, da sta se v to določila Pariz in Hag.
Z ezirem na te vt-eti izjavlja agentura, da je popolnoma izmišljeno, da bi se vršila kaka pogajanja glede kraja mirovne konferenca, k*r se to vprašanje sploh do sedaj ni niti iz-prožiio.
Japonski mirovni pogoji bodo zelo umerjeni.
Iz Pariza se iavlia:
Pj poročilih iz Petrograda je minister Vit te odpotoval v Ameriko.
Sjdi se, da je to v zvezi s pogajanji glede miru. »Matin« poroda, da bodo mirovni pogoji Japonske zelo umerjeni. Japonci ne bodo zahtevali, da bi se razdejale utrdbe viadivo8toške in da bi se j m odstopil otok Sahalin, marveč se bodo zadovoljili s tem, da jim Rusija povrne vojne stroške.
Z mandžurskega bojišča.
Po poročilih iz Tokija so Japonci 9. t. m. prtgetli Ruse s boUnov severno od Liacgšnihnana >n Naiibeo-
Pisma iz Amerike.
Louise Souvan. Cleveland, Ohio, v marciju. (Konec.)
Lep je pogled na mnogo majhnih dečkov na ponijih in velikih konjih, ki s tako gotovostjo jahajo, da je včasi občudovanja vredno. Tudi majhne deklice sede s svojimi materami visoko na poniju ali konju, z vihrajočimi lasmi, v mornarskih oblekah mirno in trdno v sedlu, da |s veselje. Odkar je predsednik Roo-seveit kot šef svojih »rangh riders« v ameriško-španaki vojni v letu 1898 4o 1899 dosegel tako veliko popularnost, se je ameriška miadma s posebno vnemo lotila jezdnega športa. Tudi kolo, pri odrastlih že čisto »ad *cta« odloženo, pri mladini ne ostane praino m v prostih urah, katerih je tosnda veliko, vse mrgoli mladičev, k* v celih gručah na kolesih vršijo feimo vas, kakor tropa preplašenih »ran.
Trotoarji,  ki so povsodi sestav-
ljeni iz lep h, velikih, enakomerno oglatih cementnih plošč, so posebno pripravljeni za drsanje in s prvim sclnčnim žarkom spomladi se že pri-drvijo »g'rls and bova« na svojih drsalnih čevljih, kar je policijsko rt ve r dovoljeno. Marsikatera Evina hči, kakor majhna tudi, ima že popolno gracijo in popolni »Iadepen-dence« — izraz poznejše lady v svojem obl čju. Deklice, ki se povsod predpostavljajo dečkom, so še čisto majhne oblečene z veliko razkoš-nostjo.
Tako so bili to zimo v modi baržunasti plašči, preobdani s čipkami, ravno tako baržunasti klobuki, ki so se pod čipkami in cveticami kar krivili, da se je vse skupaj videlo, kakor karikatura, obleka dečkov pa je bila tako lepa, kakor praktična. Vsi so imeli značilno majhno kapico zadaj na glavi in debel »awe< ater« pod suknjo je bil navadno edina hramba proti mrazu, le pri 22° R se je videla tupatam kaka vrhna suknja.
Za danes Vam zopet rečem »good bye!« Zvončki, orocus in ar-butus, ljubki oznanjevaloi spomladi,
bodo razveseljevali vaše oči in vam olepšali Veliko noč. Tega vsi mi nimamo. Zvončkov ne poznamo, drugi pa se gojijo le v cvetličnj&kih. Sneži. Tako bo vendarle Velika noč bela. Jaz mislim na 14. april 1895. Kako velik pomen ima Velika noč za nas Kranjce! Naše misli potujejo nazaj v ono strašno noč in naša srca bi-jejo hitreje. Kako tesnobno in preplašeno čutimo še sedaj v spominu po tolikih letih ozračje one zvezdno jasne noči. Solze teko počasi po mojih lioih in me motijo pri pisanju, saj mislim, da je tudi zadosti. Tebi ljuba, lepa domovina srčen velikonočni pozdrav, pozdrav pa tudi vrtu, ki je mojemu srcu najbližji — sv. Krištofu !
Koristka.
Povest.
(PaUe.) XI.
Med Olgo in njeno materjo je bil zopet prepir. Rozmanka je jezno zaloputnila vrata za seboj in Šla v svojo sobo, v kateri je prebivala z Matildo in njenim možem.
„Kaj pa je zopet bilo?" je vprašala Matilda, ki je čepela za Šivalnim strojem iu pomagala svojemu možu pri delu. „Ta večni prepir je že neznosen."
„Zdaj mi pa Še ti začni sitnosti delati," je zakričala Rozmanka. nKaj ne trpim že dovolj z Olgo. Dan na dan ti prepiri. To mi že preseda."
„Kaj pa je vendar z Olgo, kaj pa pravzaprav hoče?"
„Ko# bi to kdo vedel? Jaz je kar nič več ne poznam. Prej sem ji pove-vedala, da se Lipe oženi in se preseli od nas, pa ti je začela kričati nad menoj, da vse prepodim iz hiše in da ni več živeti z menoj. In tako je dan na dan."
Rozmanka se je po pravici pritoževala. Z Olgo ni bilo več izhajati. Trpinčila je vse ljudi, ki so prišli Ž njo v dotiko. Časih se kar po več dni ni prikazala iz svoje sobe, časih pa je zopet po več dni ni bilo domov. Nihče ni vedel, kje da se je mudila, vprašati se pa tudi nihče ni upal. Bila je nervozna in razdražljiva, da so domači ljudje kar bežali pred njo.
Samo če ji je kdo kaj o Jakličn pripovedoval, ga je poslušala, dasi se je potem vselej zaprla v svojo sobo in
tam prejokala cele ure. Sama je mislila, da jo jezi in boli le to, da si je Jaklič pridobil socijalno pozicijo, da se je povzpel v družabne kroge, kamor ona ni imela pristopa, in neprestano je ugibala, kakor bi to tudi zase dosegla.
Iz tega ugibanja se je rodilo mnenje, da se z denarjem da na svetu vse doseči. Mnogokrat je Olga šla samo zato v drevored, da je ogledovala tiste žene in tista dekleta, o katerih je vedela kaj slabega. In Če je videla, da so ljudje vse pozabili ali odpustili, se je veselo vrnila na svoj dom.
-Ta je bila jako lahkomiselna igralka in je imela vsak teden drugega ljubimca, zdaj pa, ko ima debelega tovarnarja za moža, je vse pozabljeno in odpuščeno; ona je doživela kdo ve koliko romanov, a je vendar dobila uradnika in je zdaj milostiva gospa; ona zopet je morala iz vojašnice skozi okno zbežati, a ker je podedovala nekaj tisočakov, se vse lovi okrog nje."
Tako je Olga sama sebi govorila po takih izprehodih in to ji je utrjevalo mnenje, da ji je treba nagrabiti samo kar mogoče denarja in tudi ona se povzpne v tiste kroge, kamor sedaj ni imela pristopa.
kenga in osvojili te pozicije. Istega dne so Japonci zasedli tudi vasi Eršitipu, Supangtaj in Jinge-šeng.
Drugo uradno poročilo pa pravi, da so Japonci 10. t. m. potisnih Ruse s Štirih važnih pozicij.
Iz Petrograda pa se poroča: General Linevič je poslal o pomorski bitki obširno poročilo, ki se pa v bistvu strinja s poročili, ki so jih poslali poveljnik križarke »Almaz« Rožestvenski in Enquist.
V ponedeljek pa je Linevič poslal to-Ie brzojavko:
Kolone japonskih sprednjih vojev so 9. t. m. stopi"e v ofenzivo. Ea oddeiek, obstoječ iz pehote, konjenice in gorske artiljerije je prodiral po mandarinski cesti; drugi oddelek pa, obstoječ iz pehote in artiljerije, pa po dolini vzhodno od mandarinske ceste ter osvojil holme na desnem bregu reke Kuo severno od vasi LiaohujČen in Fandahcc.
Nova bitka v Mandžuriji na vidiku.
Iz Pariza se brzojavlja: Poročila iz Petrograda zatrjujejo, da se vname v najkrajšem času nova velika bitka v Mandžuriji in Bicer, še predno se bodo imenovali pooblaščenci za mirovna pogajanja. Pred sklepom miru bo brezdvoma Še enkrat odločila vojna sreča. Doslej si Japonska še nikakor ni vezala rok glede premirja.
Vladivostoško brodovje.
Iz Londona se javlja:
Po poročilih iz Tokija je v vla-đivosioskem pristanišču še usidranih 12 večjih bojnih ladij in več torpe-dovk.
V pomorski bitki potopljene nemške transportne ladje.
Kakor se poroča iz Londona, se je v pomorski bitki v Korejskem zalivu potopilo tudi pet nemških transportnih ladij, ki so pre-skrbljevale rusko brodovje s premogom in provijaniom. Na teh ladjah se je potopilo 300 mož.
Parlamentarne zadeve.
Dunaj, 13. junija. Danes po poldne je bil i*iinistrski svet pod predsedstvom barona Gautscha. Bavili so se s programom za predstojeČe drža vno zbors k o zasedanje, posebno z nemško trgovinsko pogodbo in s proračunskim provizorijem. Sklenilo se je tudi, da se v nekaterih dneh Bkličejo načelnik* klubov k skupni konferenci, da določijo končno spored za poletno zasedanje-
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 13. junija. Baron Fejer?ary noče ničesar povedati o
svoji misiji na Dunaju; vendar pa nihče ne dvomi, da mu je cesar poveril sestavo nove, začasne vlade. Takoj po avdijenoi je namreč šel v kabinetno pisarno, kjer so se ravno takrat sestavljala cesar-jeva pisma o odstavijo nju starega in imenovanju novega ministrstva. V kabinetno pisarno je prišel tndi pl. Lnkacs. Novo ministrstvo se zapriseže v petek, v soboto pa se razglasi sprememba ministrstva v uradnem listu. Fejervarvjevo ministrstvo pa ne misli šiloma nabirati ne davkov ne rekrutov, temuč izda poziv mladeničem, ki so za nabor, naj se prostovoljno prijavijo k naboru. Na ta način upa vlada dobiti 40 do 50% obvezuih mlade-ničev. Kar se tiče davkov, t o če j o indirektni davki itak nezdr-žema dalje, pa tudi direktne davke bodo plačevali vsaj razni zavodi indružbe. — Vse politične stranke bodo imele v četrtek konference ter izrekle ne-z aupan je Fejer varyj evi vladi-Tudi liberalna stranka se pridruži akciji zoper novo vlado.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 10. junija. Izjemno sodišče v Drinopolju je obsodilo 23 Bolgarov it Dadeagača, med njimi dva duhovnika, v mnogoletne ječe, ker so bili zapleteni v neko afero z bombami. — Pri vasi Livada je bila te dni bitka med Bolgari in Grki. Grki so imeli ugodno stališče ter so ubili 13 Bolgarov, sami pa so imeli le tri mrtve. Ko so prišli turški vojaki, so Grki zbežali, Bolgari pa so nadaljevali boj s Turki ter jih užugali.
Položaj v Rusiji.
Petrogr&d, 13. junija. VBre-stilova k u so bili binkoštno nedeljo krvavi izgredi zoper Žide. Izgrede ao provzroČili rezervisti, ki so prišli k mobiliziranemu 19 voju. 28 Židov je bilo ustreljenih, 34 pa ranjenih. Več trgovin so izgređniki opustošili. —Gospodarski 8vetharkovskegubernije je izrekel v svoji seji, da je vlada bankerotna, nesposobna za vodstvo notranje in zunanje politike, zato je treba, da ee čimprej© skličejo ljudski zastopniki. Vse to uvideva tuli ministrski svet, ki s podvojeno naglico izdeluje tozadevne načrte.
Odpad Norveške.
London, 13. junija. Kralj Oskar je pisal predsedniku norveškega državnega zbora bširno pismo, v katerem pravi, da smatra za 3V0J0 kraljevo dolžne s t, da varuje Norveško kot usavno
državo pod skupnim žezlom, ker ja to prisegal pri nastopu vlade. — Norveški dr« žavni zbor bo razpravljal in sklepal o kraljevem pismu v jutrišnji seji. Baje namerava cesar Viljem posredovati med Švedsko in Norveško.
Konzul v Maroku umorjen.
Pariz, 12. junija. Podkonsula Anglije, Avstro Ogrske in Danske v Masapanu, Maddena, so Arabci oropali in umorili. Mrtvega k onzula so r azsekali na štiri dele. Tudi konzulovo ženo in družino so pomorili. Moriloi so ušli, a so baje ugledni Araboi. Avstro Ogrska in Anglija sta poslali sultanu energično pritožbo. Ta afera bo zmešnjave v Maroku pomnožila in pripomogla, da nemški načrti kmalu dozore.
Dopisi.
Iz Idrije. Odgovor »Na-pre ju«. I Na izjavo urednika gosp. Antona Kristana. Ker se je debelo podpisani predrznil blatiti v obče spoštovanega visoko - letečega g. A. Kristana in njegove oprode, je dobil majhen odgovor od g. A. Kristana kar mu pa nikakor ne jemlje poguma, da ga Še malo okrtači, da bo vaaj prost blata in potem popolnoma čist. Anton Kristan, nedavno izbacnen, a sedaj v senci našminkane dame (idrijska Kristanova soo demokratična stranka) naj ve, da se Ig. Modrijanu in Jakobu Kristanu ni treba učiti pri liberalcih nesramnega načina napadanja, ker sta se tega naučila od njega samega, ki je v tem delu mojster, to nam spričuje sleherna številka »Naprejs«. Podpisani prav rad verjame, da bi Kristan A rad modrijan postal, saj vsegaveden je že tako, da ve. da enemu modrijanu ni kos odgovarjati, kako mu pa dopušča čast mnojim odgovarjati, ker so blamaže neizogibna posledica. Antona Kristana, tega velemalo-vedneža zelo peče razsodišče bratov-ske skladnioe. Će hoče kaj več vedeti, naj se obrne na rudniško obla-stvo v Celovec, morda mu tam možgane razsvetijo, in če bi dobiček iskal, posnemal bi le njedra samega. Tudi take dobičke, kaker se jih ima pri razsodišču, rudarskih zadrugah in dogovornih uradih, pripušča pod-pisani blagovoljno A Kristanu. Ii-vestno se na račun teh ne bo vlačil po kavarnah, izletih in krčmah ter tam svojo surovost nad pivci ;n na takarici izkazoval (dokaz pri Črnem crlu). Vprašam ga, zakaj ni mogel rudarske zadruge trpeti, dokler mu ni privolila podpore za njegovo š?ab-Bko šolo, kjer se razen drugih malenkosti tudi i-a učijo. Torej komu je bolj za dobiček kot njemu, ki mu je občno konsumno društvo polne jasli, ki trotu enako v polni meri uživa in objeda, kar so drugi pridobili. Zakaj pa konsumska društva in kup »Podroteje« ne kritizira več. kakor je to delal, ko še zraven ni bil! Zakaj je po njem sestavljeni poslovnik za konsumsko predstojništvo svetoval v vodo vreči, dokler je še Ri-naldo ravnatelj bil, a je bil potem izvrstno dober poslovnik, da mu enakega ni bilo dobiti, ko je on ravna telj postal! Ako bi Anton Kristan ne bil sebiČnež prve vrste, ne bi bil za tisti tedenski misijon zahteval 60 K zaslužka, dobro vedoč kako idrijski rudarji težko zaslužijo, in posebno ker mu ni bilo treba plačevati ne stanovanja, ne postelje, kar oboje mu je dal podpisani brezplačno, v zahvalo pa ga sedaj napada. Pa z Ri-naidom se je favno tako zgodilo, če ne še huje. Kristan Anton mu je namreč pisal, naj mu Rinaldo preskrbi kakšno službo, naj bo Že ka-fcorŠnakoli in še tako majhna. Rinaldo mu je pri konsumu preskrbel službo, in iz hvaležnosti ga je izpodrinil z ravnateljskega mesta. No pa vsaj zdaj ve podpisani, kakega Človeka je imel pod streho za goata, in veseii ga, da je še pravočasno spoz nal »splošno spoštovanega« sodruga Antona Kristana. — II. Odgovor na izjavo lok. odbora soc. demokratične organitatije v Idriji. Podpisanima ni do tega, žaliti poštenega človeka, toliko manj kratiti mu čast in veljavo, ako je je vreden, da pa prihaja marsikaj na dan o g. Anton Kristanu, si je zakrivil sam. Naj le pribija pod Kristanovim peresom lokalni odbor (prineipijalni odpadnik sooijalnodemokratičnega programa) kakor hoče, resnica bode vendar na vrhuncu. Torej resnici na ljubo: Ako bi bila Ignacij Modrijan in Jakob Kristan terorista, naj povedo veljaki lok. odbora, koga sta terorizirala, ali morda s tem, da sta
se na dogovornih uradih potegovala za delavske koristi, morda sta zategadelj sebičneža, ker nočeta več strankinega tributa vplačevati in njenega šlema kvišku držati ? Morda je Ignaoij Modrijan sebiČnež, ker je tamo strankinega prispevka podaril zemljevid, zakonik bolniškega zavarovanja in drage reči. Res, nečuveno postopanje in bestijalni napadi in predbacivanje lok. odbora iz Kriita-novega kalibra jih sili braniti se ter se le čudita na svoje prsi trkajoča z vprašanjem, kako da nista Že preje to idrijsko »fato morgano« spoznala. Kar pa zadene »pantofelhelde« naj se ti le poiščejo v lok. odboru propadle soo. dem. stranke n. pr. kdo mora biti večji »pantofelheld«, kakor so oprode Kristanovi. Kar pa zadene podpisanega bolezni, se omenja, da če bi bil le od strankine podpore odvisen, bi bil že v prvih dneh bolezni na pokopališču počival. Kaj je podpore dobil, je isto do beliča nazaj vrnil in še od svojega pridja), kar je v bolezni s strankinimi prispevki zaostal. A tega noče svak Anton Jereb povedati, da je v bolezni podpisani v oporoki 100 kron lok. organizacili volil, čemur ie priča tudi tovariš Valentin Gliha. Se mar sikaj bi vedel o njem povedati, pa se raje molči zaradi rodDinskih ozi-rov, ker to ne spada sem. Podpisanima se ne zdi čudno, oko se Anton Kristan in lokalni odbor jezita, da se te resnice v »Slov. Narodu« objavljajo. Morda se lokalnemu odboru tudi toži po onih, ki nočejo po kostanj v ogenj hoditi in njihovo orodje in pantofelni biti? Z lokalnim odborom nimata namena na dolgo obrav navati. akoravno bi bilo še marsikaj zanimivega, kličeta jim sam : 05e odpusti jim, e&i ne vedo, kaj delajo. Kristan je v »Naprežu« samem pisal, da .goiiem se ima Uko voditi, da v prvi vrsti svojemu tovarišu ne škoduje. Sedaj naj pa on dokaŽ9, v čim smo mi drugače ravnali, pač pa mi lahko rečemo in z mirno vestjo trdimo, da je Kristan edino za svojo osebo egoist, ker vedno preži na vse strani, v katere blagajne nosijo delavci svoje trdo pržslužene groše, seveda je treba v dosego tega odbornike rud. zadruge, kakor konsumske z vso srednjeveško hinavščino in politično zvijačo pridobiti, kaj ne, to je lepo g. A. Kristan, to je za blagor trpečega ljudstva. Končno sva podpisana lok. odbora članom za nazna nilo njihovih polnih naslovov prav hvaležna, da se zamoreva v bodoče pri kaki prošnji do njih dostojno in primerno izraziti.
Jakob Kristan, Ignacij Modrijan.
Z Gontilskega. »Savinjsko učit. društvo« je zborovalo dne 4. junija na Gomiiskem. G. Zotter je predaval o »enotnem postopanju uči-teljstva pri obravnavah šolskih zamud« ter je žel za svoj dobro sestavljen referat zasluženo zahvalo. Imeli smo tudi poskusno volitev delegata za deželno učit. skupščino ter za zastopnika učiteljstva v okr. šolskem svetu. Kot delegata smo izvolili g. Zotterja, kot zastopnika pa g. Far-čnika. Dalje je bil raigovor o koncertu, ki se bo vršil v Mozirju za konvikt dne 24 junija. Povabil se je tudi vranski tamburaški in pevski zbor. Veselica, ki se je vršila za konvikt na Vranskem, je prinesla čistega dobička 120 K 04 v. Sklenilo se je naprositi g. blagajnika konvikta, da smatra posiano svoto kot prvi obrok na račun pokroviteljoine »Sav. učit. društva«. Ker hočemo imeti v društvu mir in ker hočemo složno delovati, se je sklenilo popolnoma prezirati otročje napade g. I Kr. na društvenega predsednika. Sklene se tudi ustanoviti pod vodstvom g. R. Vrabla pevski zbor. Prihodnje zbo rovanje, združeno s pevsko vajo, se bo vršilo v nedeljo dne 18. junija na Vranskem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. junija.
— Osebna vest. Ofioijal in vodja o. kr. železničnega obratnega urada v Ljubljani, gospod Viktor Hrašovec, je imenovan predstojnikom tega obratnega urada, — Okr. sodnik v Metlizi g. Jurij Sumer, je premeščen v Skofjo Loko.
— Slovansko bogoslužje. »Politisohe Gorrespondenz«, ki dobiva svoje informacije od avstro-ogrskega poslaništva v Vatikanu, poroča glede slovanskega bogoslužja: Po poročilu našega rimskega kore-apondenta za vatikanske zadeve je povsem soditi, da se bo končala kon-ferenoa istrskih in dalmatinskih škofov glede slovanskega bogoslužja s tem, da se pridrži status quo, to je glede dogovora iz leta 1893, ki dovoljuje rabo slovanskega bogoslužja
onim faram, ki morejo dokazati, i4 so je rabile faktično skozi 30 let. v zadnji konferenoi so predlagali slo. vanski škofje, da se spremeni obrok, dočim so italijanski škofje naravnost zahtevali povrnitev k staremu lat q skemu bogoslužju v vseh farab. Nad vse verjetno je, da se bo odločili kongregacija za cerkvene zadeve, ki ima preiskovati želje, ki jih je isr*. žila konferenca, v smislu pridržanu načina, ki je bil dogovorjen 1. 1903
— »Slovenec« je pa v soboto varil slovensko javnost, češ, da je iz Rmi dobil naslednjo brzojavko: »Rinile konference jugoslovanskih škofov niso bile zaman. Kongregacija za u-redne cerkvene zadeve se je izrekli za to, da se ugodi vroči želji hrvatskih škofov, v katerih škofijah je bili doslej nejasnost glede bogoslužji, Cerkev želi miru in ljubezni pri vseh svojih podanikih.« — če se pri merja poročilo »Politisohe Correspon-denz« s poročilom »Slovenčevica«, sa vsakomurvs^livprašanje: Kdo la J . ■ Hrvatski škofje so zahtevali, naj m premeni nesrečni dekret iz 1. 1893, 8 katerim se je staroslovenskemu bogoslužju zidal v Istri, v brv. 1 morju in v Dalmaciji strašen udarec »Slovenec« pravi, da ugodi K n hrvatskim škofom, »Polit Corr « pt pravi, da jim ne ugodi. Kdo t laže? Po vsem, kar se je s klerikalne ntrani delalo in pisalo glede staroalovenskega bogoslužja, je pač jako verjetno, da laže »Sloveli'
— „Grazer Tagblatt" pri-javlja danes že tretji Članek o nastopu ljubljanskega občinskega sveti glede dogodkov v Domžalah. V f i k dveh člankih je obiral župana Hri barja, v tretjem zasmehuje dr Trii lerja. Ker je za ljubljanski obč svet samo častno Bpričevalo, če gi napadajo »Grazer Tagblatt« in enaki listi, zato se nam niti vredno ne zdi, take spise zavračati. Lo eno hoćemo konstatirati. Spominjajcč se našemi protesta proti udeležbi slovenskih dijakov pri Sohiilerjevi slavnosti ni srednjih šelah, pravi »Grazer T f blatt«, da nismo pomislili adass d;a oberen Klassen eammtiicher Mitttl-bchuien deutsoh sind«. Le poči Učni jezik, ki ni nič drugega kakor pomoček ali sredstvo za podu*
na naših srednjih šolah pač sen ali radi tega dctiČni rairedi nimajo nemškega značaja, »deutsch« je P m-nazija v Kočevju, druge srednje - li na Kranjskem pa niso »deutsc* tem smislu, kakor meni »Grszcr Tagblatt« in tudi ne bodo.   C v
— Še v grobu nima miru. Klerikalcem ni dovolj, da so pljuvali v odprto krsto škofa Strossmayer<a. Se zdaj, ko počiva Že več tednov v grobu, mu ne dajo miru. Zadnjič W imeli častilci in Čestilke sv. Mih i v hotelu »Union« svoje zborovanje, na katerem je govoril dr Lam Strossm&yru in trdit, da je Sr mayer deloval za tiste idoje, ki
— dr. Lampe m kranjski klerika Kdor primerja to, kar je delal me ril Strossmaver a tem, kar delaj- l so storili kranjski klerikalci, tisti zna, da je dr. Lampetova trditev kr vavo žaljenje spomina velikega Stroefl-mayra.
— „Justitia regnorurn fundamentum". Pod tem naslovom smo priobčili v »Slov. Narodu« it 112 z dne 16. majnika notic rozlogih, katere je navedlo just ministrstvo proti pomiloščenju juristi g. M. T r i 11 e r j a. V tej notici j«* bilo rečeno, da ui res, da je omenjeni gospod v preiskavi po § 814 in 431. kaz. zak. in da je popolnoma izmišljeno, da je imel v noči od I na 4 aprila 1904 nov rankontre -nekim častnikom v aa varni. Priobčili smo dotično notico, ker smo bili prepričani, da odgovarja resnioi. Sd-daj pa smo iz povsem zanesljivega vira doznali, da so dejstva, na ki-tera se je sklicevalo justično mioi atrstvo, popolnoma istinita in da )* torej bila neopravičena omenjen* naša notioa, v kolikor se v nji očit* ministrstvu neresnica, kar s tem lojalno konstatujemo.
— Shod hrvatskih in slovenskih poslancev v Zagrebu Z ozirom  na »Pismo is Hrvatske«
Obšlo jo je divje hrepenenje po denarju, strastna želja po imetju.
Prej je vedno mislila samo na sedanjost, samo na uživanje, samo na zadosčevanje hipnim Željam in trenot-nim poželjenjem. Če je prej videla kak klobuk ali kako krilo, ki ji je ugajalo, si ga je kupila, tudi če ga ni potrebovala in tudi Če ni imela denarja, da bi ga takoj plačala. Postala je slabovoljna, Če se ni vse izpolnilo takoj in nemudoma, česar se ji je zahotelo. Zdaj je padla v nasprotni ekstrem. Prevzela jo je taka lakomnost, da si je privoščila le najpotrebnejše stvari. Kakor kak skopuh je vsak dan preštevala svoje prihranke in se igrala z denarjem. Žvenket srebrnjakov ji je ugajal nad vse in rahlo šumenje bankovcev se ji je zdelo kakor šepetanje z nebes Imela je le eno samo željo, ki ji je prevzela dušo popolnoma, Željo po bogastvu.
„Denar dobiva človeku prijateljev, denar mu dobiva spoštovanje in ugled; za denar se kupi ljubezen, za denar se dobi veljava, za denar se dobi modrost; vsa sreča je v denarju in brez denarja sploh ni sreče."
Tako je govorila Olga in prešerno žvenketala s srebrnjaki, ki jih je imela v rokah.
Slavik je vsled tega silno trpel. Vedno in vedno je Olga zahtevala od njega denarja. Ako ga je prinesel, je bila Ž njim dobra in ljubezniva, ako je
j pa prišel praznih  rok, ga je neusmi j ljeno trpinčila in ga  pehala od sebe, j ne sluteč, da s tem samo razvnema i Slavikovo ljubezen.
Po takih  prizorih je Slavik na-j vadno bežal v hišo baronice Tako, da I bi tam našel miru in tolažbe. Videl je { in Čutil, da ga ima baronica rada, ali toliko moči ni imel,  da bi se ji bil mogel  približati.   Srce   ga  je vedno vleklo k Olgi in duša njegova je tudi v razkošnem salonu baronice Tako hrepenela po Olgi.
A tudi baronu Tako se ni bolje godilo. Olga je baronu dolgo prizanašala. Res, da ji je baron prej prinašal dragocena darila, krasne prstane, bogate zapestnice, drage verižice in zapone, ter da je delal ž njo izlete na Dunaj, v Benetke in druge kraje, kar ga je vse toliko veljalo, da je tičal do vrata v dolgovih, ali denarja ni Olga nikdar od njega zahtevala. Zdaj pa se mu je laskala, mu z rafinirano koketnostjo razburjala kri in ga spravljala v ljubezenske ekstaze, samo da je od njega izvabila kaj denarja. Neštevilnokrat se je rotil baron, da mora biti tema konec, a vedno ga je znala Olga tako omamiti, da je pozabil na vse svoje sklepe in prisege. Videl je pred seboj brezdno — sramotni konec vojaške karijere, a vendar je vselej podlegel demonskemu čaru zapeljive Olge. (Dalje prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" št135, dn* 14. junija 1905.
1 i ——
priobčeno v sobotni številki našega Ijjgta, se nam piše iz Zagreba, da se DS shod hrvatskih poslancev, ki je gblio\n v Zagreb ne dan 4. julija povabijo tudi slovenski po klanci
— Šolske vesti na štajer-
Igfcem.   V pokoj je šel na lastno
prošnjo nadučitelj Hernaus v Šoštanju. — Nadučitelj na deški ljudski goli v Ptuju je posta', ondotni učitelj J, \Volf; za učitelja na isto šolo je & Iprišel nadučitt-lj A 1 b i n \V a n k m tt l a Ijer od Sv. Duha v Halozah. —Pre meščeni sta učiteljici M a t i 1 d a Dri gatin iz S: Jarja nad Tabrom v St. Lovrenc nad Mariborom in Marija gkerbino od Sv. Marjete niže Ptuja r St Jar nad Tabrom. — Stalno upokojena je učiteljica Karolina Le-
P- Presnov .pomenit.
Odboru za postavljenje Prešernovega spomenika je priposlal gosp. Henrik Preshern vitez Helden-f e 1 d s k i vsoto sto kron. Živel za vedni darovalec in naj bi izpodbudil s svojim zgledom vsaj nekoliko i Ionih, kateri se doslej sploh še niso odzvali svoji narodni dolžnosti.
— »Pisateljskega podpornega društva" občni zbor bode t četrtek dne 15. t. m. ob 8 uri zvečer v klubovi sobi restavracije gosp. Friedla z istim dnevnim dnevnim redrm, kakor smo ga priobčili zadnjič.
— Odboreva seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo jutri v četrtek dne 15. t m. ob pol 7. uri zvečer   v   uredništvu   „ Slovenskega
aroda." Gospodje odborniki se vljudno rosijo, da se te seje zanesljivo udeleže!
— Bratje Sokoli! Podpisani
odbor Vas vabi, da se udeležite pogreba brata  Viktorja Naglasa olnostevilno. Zbirališče v društveni telovadnici ob polu 5. uri popoldne
Odbor.
— Odbora ženklavsko-
pančižkanske in Šentjakob-ko - trnovske   ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vabita najuljudneje svoje
ianice in podpornice k obilni ude-ežbi pri pogrebu dobrotnika obeh ah   podružnic  gospoda Viktorja
a g 1 a s a.
— Za pisatelja Podrav-skega so nadalje poslali prispevke: g. Avgust Dru k ar, c. kr. notar v Gornjem gradu, zbirko GornjegradČanov 62 K 40 v; g. Al b.  Subic, profesor
Kopru, 2 K in neimenovana Slo-enka 3 K. Po g. Brunu Rotterju iz Opatije poslani in že v sobotni številki izkazani zaesek so darovali: Slav. rv. pjev. i tamb. družtvo „Lovor" 5 K; gg. dr. Konrad JanežiČ in dr. Andrija Stanger po 4 K; Miloš V a h t a r, trgovec in knjigovez n dr. M. Trinajsti ć po 3 K; Anton V ah t ar, tajnik okrajne bolniške blagajne; Fran Koncil j a, trgovec; dr. Ivan Poščić; Avguštin Raj-ei vodja hrv. Šole; EmilGellner, crkoslikar; Franjo Š k a r 1, knjigovez; Fran Tavčar, poslovodja tiskarne; Ivan D eškević, dijak in Franjo Sever, c. kr. sodu. kancelist po 2 K; [vaa Matetić, učitelj; Ignacij Sinčić, stavb, podvzetnik; Ivan Zam-r a z i I, trgovec, Julij Miran, vodja prv. Ciril-Metodove šole, 3 K; Niko Mar Č en i ć, trgovec; A. K r u 1 č i ć, sodn. uradnik; I v a n A n i Č i ć, trgovec;
Niko Fabianić; Karol Gaspari, c. kr. poštar; Anton Ličan, rgovec; Marijo pl. Zambelli, blagajnik okr. bol. blagajne; Mate Šefi i ć, tiskar; Anton II rvati n, trgo -|rec; Vilim Gulić; Franjo Gauš, trgovec; Matevž Osvald, krojač; »aclav Snor, slikar; Ernest Basa, odv. solicitator; Miroslav £ysela, dijak in Anton Ryšlavy, učitelj po 1 krono; Diko J e f t i 6 in Ivan MeŠtrovie po 70 vin.; M. G., S. N. in Vladimir Plaveč, tiskar po 60 vin.; Neimenovan 50 vin.; Josip Ziganto, tiskar in X. Y., po 40 vin. in Bruno Rotter, črkostavec 2 K 50 vin. —■ Vsem plemenitim darovalcem najsrčnejša zahvala !
— Zahvala Podravskega.
Marsikdo, ki je posla) Podravskemu Nravnost podporo, se je morda Čutil užaljenega, da ni prejel od pisatelja Kobene sahvale ali odgovora. Da se bo pisateljev molk tolmačil na Pačno, povemo, da je Podravski tako JHido bolan, da ne more več pis&ti. prejeli smo pa piBmo od njegove fene, v katerem se v imenu svojega bolnega moža kar najiskreneje zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, •i so rešili njeno rodbino v najhujši ■ili iz prve bede, ter jih prosi opro-^enja, da se jim ne more njen mož primerno in dostojno zahvaliti.
— Narodna jugoslovansko •like. Zastopnik znanega trgovea 1 narodnimi jugoslovanskimi slikami,
erospoda Petra Nikolioa is Zagreba, se nahaja sedaj v našem
mestu. G Nikolio se je potrudil, da bi zadovoljil slovensko občinstvo i navedenimi slikami in je pomnožil svojo zalogo i novo lepo sliko »Pre porod hrvatske književnosti«. Sliko le  isvršil znani umetnik g. VI a ho Bukovac tako vestno, da je hrvat ska deželna vlada v Zagrebu dala za deželno gledališče zastor napraviti, a g. Nifcol ć ni štedil stroškov in truda, da pomnoži sliko.   Nekaj narodnih slik -e N kohć te popolnoma raznečal, tako n pr. lepo sliko »Ranjeni Črno goreo«, ki jo je izvršil umetnik po fcojni J a rosi a v Ćrmak. Original te slike je kupil ranjkt vladika Stross-m» ver za galerijo slik v Zagrebu. — Posnemajmo druge narode, kako spo štujejo svojo narodnost in svoje umet nike Pri njih se dobe narodne slike v sobi navadnih meščanov in v salonih velikih bogatašev.
—   „Zvezs slovenskih pevskih društev. Letošnja redna skupščina odposlancev v „Zvezi stoječih društev bode v Ljubljani dne 9. julija. Sedaj je lepa prilika, da pristopijo  k „Zvezi- tudi še vsa druga pevska društva, ki tega dosedaj še niso storila. Posamezna društva pristopajo k „Zveziw, ako pristop sklenejo na svojem  občnem zboru, ki se da povsod lahko calaŠČ v to svrho sklicati, in ta sklep pismeno naznanijo zveznemu upravnemu odboru v Ljubljani. Pristop k „Zvezi" se vrši lahko o vsakem Času, vendar je zvezni donesek vselej plačevati za celo  tekoče solnčno leto. Po sklepu lanske skupščine znaša ta denarni donesek za vsakega petje izvršu-jočega Člana (moškega ali Ženskega) po 4') v. na leto. To je pač tako neznatna   svota, da jo vsak pevec in tudi vsaka   pevka   lahko    utrpi in treba le kakemu članu se malo žrtvovati, da doneske  pobere  in odpošlje. Ali žal, da se to godi precej neredno tudi pri društvih, ki so Že v „Zvezi". Upravni odbor  nujno  prosi  vsa taka društva, ki letnega doneska za 1905., nekatera   celo Še za  1903. še niso vplačala, da to čim prej store. Brez gmotne podlage je upravnemu odboru nemogoče vršiti svojo nalogo. — Glede notnega  materijala   vlada povsod še malo  nesporazuraljenje.  nZvezau kot taka do sedaj še nima nič tega materijala v lastni založbi. A upravni odbor „Zveze" vselej rade volje posreduje, ako se društva nanj obrnejo, med društvi in založniki dotičnih  not.   Upravni  odbor daje rad tudi vsakršna pojasnila o katerikoli stvari,   tičoči    se   pevsko-glasbenega polja. Sploh je upravni odbor ve* vnet za povzdigo slovenskega petja in za enotno  in  vzajemno postopanje vseh društev pri doseganju tega namena. Ko bi ga društva odločno podpirala, d o-segli bi kmalu velikansko, izvrstno organizovano in disciplinirano pevsko armado širom slevenske domovine, ki bi povsod poživila in podkrepila narodni živelj.   Ganimo se, v edin-stvu je velika moč!
— Shod občinskih tajnikov. Društvo slovenskih avtonomnih uradniko? in uslužbenoav, čigar naČelstvo je v Velenju, je sklicalo na dan 12. t. m. v Ljubljano shod vseh tajnikov cbč n in okrajnih sestopov ter vseh uslužDencev avtonomnih uradov. Občinski tajniki in uslužbenci navadno niso v takih razmerah, da bi mogli žrtvovati večjih zneskov ss potovanje v Ljubljano. Tod« njihovi stanovski interesi so jim velevali, ds se morajo odzvati vabilu načelstva svojega društva. Z vseh strani so prihiteli v Ljubljano, letali semmtja, spraševali tod in tam, kje da je shod, a ničesar niso isvedeli. Shoda splch nt bilo. Načelatvo društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev v Velenju je shod nainanilo, potem pa se aploh ni več zmenilo aa stvar niti toliko, da bi bilo shod preklicalo ter taao ljudem pr hranilo stroškov. To i-: že škandalozna zanikrnoet.
— „Slovensko planinsko drusVtvo" opozarja na slovesno otvoritev Kadilnikove koče na G o lici, ki se vrši t nedeljo, dne 18. junija. Kakor se poroča, ndeleži se iste tudi mnogo koroških Slovencev. Naše narodno občinstvo naj ne zamudi tega izredno krasnega izleta; pokažimo širni javnosti, da nam je nova planinska stavba dobro došla in da jo uvaŽujemo kot važno postojanko v turistovskem in narodnem pogledu. Ker bo svetla noč, lakko odpetujejo izletniki tudi s ponoČ-nima vlakoma; za vsak vlak se zbirajo skupine, ki pridejo na Golico že zjutraj ob solnčnem vzhodu. Kdor prej nima časa, naj stopi na jutranji (planinski vlak), ki odhaja iz Ljubljane ob petih zjutraj P riče tek sla vnos ti bode ob 11. dopol. — Golico prištevamo k najzanimivejšim planinskim vrhovom in znano je, da je okoli Binkošti najlepša. Sedaj jo pokriva brez števila narcisov, ki so v najbujnejšem cvetja. Na nekaterih mestih jih je toliko, da se človeka v daljavi dozdeva, da je zapadel nov sneg. Videli smo v minolih praznikih, da so jih posamezni izletniki vkljub sla-
bemu vremena natrgali tako obsežne šope, da so jih komaj držali v rokah. Peleg narcisov cveto rumene pogačice, razni jegliči in mnogo dragih gorskih cvetlic. Omenimo naj le Še, da se v skalnatih a ne nevarnih robovih in med kamenjem pod vrhom skrivata turistom dobroznani krasni avrikelj in velecvetni encijan. Kdor se hoče seznaniti s temi posebnostimi Golice, naj se potrudi prihodnjo nedeljo k otvoritvi Kadilnikove koče.
— Umrl Ja v Studi pri Gori-čici posestnik, trgovec in mlinar g. Frane M i h e 1 č i 6 v starosti 47 let. N. v m. o.!
— Poročil se je davčni kontrolor v Tržiča g. Albert R o o s s z gdč. Kornelijo Orehkovo, hčerjo glavnega davkarja g. Orehka v Kranja.
— Nov zeIez nični projekt. Želesniiko ministrstvo je dovolilo d Žavnemu poslancu g. Ivanu Plan tanu, da začne s tehničnimi predpripravami za ozkotirno lokalno ie letnico iz Novega mesta eventuvalno is Straže-Top lic čez Uršna Sela, Se mič prelaz in Krupo proti Metliki s ločitvijo proti Črnomlju v smislu železniškega koncesijskega sakona in ostalih merodajnih ministerijalnih odločb. To dovoljenje velja za eno leto.
— Valno za konjerejoe krškem   in novomeškem
»ju. Dne 18. junija 1.1. boda e kr. okrajni živinosđravnik gospod Anton Korošee v Brežicah predaval v slovenskem jeaiku o konjereji, po seeno pa o remontiranju konj za vojaštvo v letu 1906 Konjerejo), posebno pa posestniki remontov, se vabijo ttm potom k temu predavanju. — Konj e r e j a k i odsek se Kranjsko.
— Pazar. Pretekli četrtek Okoli 5. ure popoldne je nastal v Dolenji vasi pri Podbresju ogenj, ki je docela uničil itiri hiše a vel goapodar •kimi poalopi. Škode je 3500 K, ta-varovalnina pa mnogo manjša. Zažgali so otroci.
Od mrtvih vstala. V Vipavi je umrla navidezno vdova Marija Cenek, ki je bila že dolgo bolna. Spravili so jo na mrtvaški oder. Ko je prišel mizar merit krsto, vzdi gnila se je »mrtva* Žena na odru ter začuden} zrla okoli. Praznoverni ljudje so kričaje zbežali is hiše. Oživljena bolnica morda še ozdravi.
Akademična podružnica sv« Cirila in Metoda v Gradcu ima svoj I redni občni zbor v petek 16. t. m. v lokalih hotela »Sohimmel«, Reitschulgasse. Začetek ob 8. uri zvečer.
Nečak pomagal okrasti svojega strica. Na velikonočno nedeljo zvečer je bilo v Trstu nekemi Francu B i a n k i n i j a pokradenega denarja in vrednostnih reči za 2810 K. Biankini je poizvedoval po tatovih in opazoval svojega nečaka Aligierija Fabbro, ker se ma je zdel sumljiv, da je pri omenjeni tatvini sedeloval. In res, Fabbro je zdaj priznal, da jc pomagal okrasti svojega strica petim lopovom, katere je naznanil in ki so že pod ključem. Edes izmed teh tatov je najbrž tsdi v zvezi s tistim velikim za-bejem, ki so ga neki večer tatovi spravili v neko kleparno in v katerem je bil tat, ki je ponoči oropal blagajno do zadnjega vinarja.
— Roparski napad. Ko je šel v nedeljo sveter v Trstu neki gospod okoli polneči proti domu, napadli so ga štirje neznanci. G)spod je enega zgrabil se prsi, med tem so mu pa drugi trije ugrabili zlato verižico in zbežali. Gospod je prije* tega isročil bližnjemu stražniku. Ko so g« zaslišali na policiji, je tako zmešano govoril, da je nevede izlal ostale tri sokrivec, katere so kmalu na to eret vali. Kakor se je posneje izkazalo, jo ravno ta lepe družba uro preje oropala nekega drugega pasanta v Starem mestu za 26 K
— Nad IOO Kg težko ribo (Orthegoriseas mola) je dobil bliso Miramara ribič Gallo ter jo a ladjo iivo privlekel v Trat.
— Mednarodna panorama.
Kdor si um mor« mialiti strahovitih posledic vojne, ogleda si \ih naj ta teden v panorami. Francosko-nemška vojna leta 1870 —71. ae šteje sicer med moderno vojevanje, ker sta si atala nasproti dva soseda, viaoko oivilizovana naroda. In vendar toliko barbarstva, vandaliama in zverske krvoločnosti! Cvetoče po krajine so rasvožene in poteptane, nasadi posekani ali po i gani, vile, gradovi in eela mesta so kupi osmo-jenih razvalin, mostovi razstreljeni, vse posledice krogel. Strahoviti so prizori pri naskakovanju zasedenih ia sabakaridiranih hii Tudi oholi eesar Viljem in njegov še bolj oholi kancelar Bis mar o k se nam »pred stavita« v nadnaravni velikosti. — Prihodnji teden pride na vrsto Čile v Jui ni Ameriki
— Javno nasilstvo. V noči od 13 na 13 t. m. ob 1. uri je na Marijinem trgu službujoči policijski stražnik Fran Kak začul ■ Frenco-vega nabrežja kliee na pomoč. Ko je prišel na lice mesta, je tam naiel dva
vojaka, nekega agenta, nekega urarje in nekega peka. Ko povpraša urarja, kaj je, mu |e ta odgovoril, da ga nič ne briga. Ker se le ni hotel dati po govoriti, ga je stražnik hotel areto vati. Urar pa ga sune v prsa in zbeži Ko ga je stražnik s pomočjo vojakov zopet ujel, mu je urar pripeljal dve krepki zaušnici in ga še sunil s nogo v trebuh. Ko je bil pripeljan na straž nio, gs je tukaj še enkrat udaril po obrazu.   In to je storil samostojen, kolikor toliko naobražen urarski mojster, ne pa kak premogar.   Ne bo dobro.
— Kaj Ja na tem? Ljubljan ski romarji, ki so bili te praznike na Brezjah, pripovedujejo sledečo dogod bioo: »Pred nekaj časom je izročil nekdo v zahvalo Mariji Pomagaj na Brezjah dve sveči, ki bi se naj pri Žgale le ob večjih praznikih Tako ju je hotel cerkovnik prižgati tudi vpričo romarjev binkeštne praznike. Toda bolj  ko je prižigal, slabše je bilo, sveči se nista hoteli uneti, in se nista. Cerkovniku se je to zdelo Čudno in je šel po nekega patre, a tudi temu sveči nista hoteli goreti. Ker se je to tudi patru zdelo čudno, je snel svečo s svetilnika in jo prelomil. Is  sveče se  je vsul — »dinamit«. Tako pripovedujejo romarji. Vsekako je treba, da se stvar uradno preišče! Ako je pa kaka farbarija, je vredna še hujše obsodbe.
— Promet na železnici je bil binkoštne praznike uprav ko-losalen. Vkijub temu, da so bili vlaki podvojeni, je bilo ljudi toliko, da so imeli skoraj vsi vlaki zamudo. V Po stojno se je odpeljalo z južnega kolodvora okoli 640 oseb. Opazilo se je pri tem, da mora v takih slučajih imeti naČelništvo železno voljo, da vzdržuje red, a opazilo se je tudi, kaka potreba je za nov kolodvor.
— Težka telesna poškodba. Binkoštni   ponedeljek  ponoči  so v S Ški  na  cesti   napadli rasnašalec kraha Mihael Jošt, hlapec Jožef Ko šak, delavec Jožef Lebes in črevljar Ivan Vidmar, vsi stanujoči v L ub Ijani, mizarskega pomočnika TomaŽa Kavčiča ter ga z noži tako oklali. da so težko ranjenega prepeljali v dež bolnišnico. Policija je včeraj na ob veatilo orežništva vse štiri dejala pod ključ. Navedenci so se danes oddali c. kr. deželnemu sodišču.
— Aretovan je bil včeraj po mestni policiji radi hudodelstva raz-žaljenja Nj. Veličanstva hlapec Ivan Kregar, rojen leta 1865 v Radovljici, pristojen v Ljubljano. Kregar je bil že v blainioi.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 100 Slovencev, 90 Hrvatov in 25 Macedoncav, nazaj je pa prišlo
5 Slovencev. V H^b je š:o 35 Hrvatov, v Iaomost 26, v Msran 16, v Scbeibs 15, na Jesenice 28, v Bohinj 15, v Hrušico pa 29. Nazaj je prišlo 30 Hrvatov, 25 Ogrov in 10 Mace-douoev. — Predvčerajšnjim je šlo v Azieriko 40 Macedonoev in 28 DaI matinoev. 8 Maoedonoev je Šlo v Hrušico, 14 pa v Kočevje. — Dne 11. t. m. je šlo v Ameriko 14 H.valov, nazaj je pa prišlo 10 Slovencev 20 Maoedonoev je šlo v Kočevje, 40 Hrvatov je prišlo iz Bohinja, 21 ii Jesenic, 14 iz Beljaka, 8 pa iz Afrike.
— Izgubljena in najdena reči. Šivilja Frančiška Lavrinovn je izgubila črno denarnioo, v kateri je imela neksj čez 4 K denarja, srebrno svetinjo s srebrno verižico, vredno 3 K 60 vin. — Marija Jamuikova, delavka, je izgubila bankovec za 20 K in sa 10 K. — Sukar Jožef BroŽ je izgubil bankovec sa 10 K — Šolska učenka Marija Haringova je iigubila v stolni cerkvi svilnat robce, vreden
6 K — Neka dama je izgubila zlat šiipalnik, vreden 10 K. — Neka dama je izgubila črno denarnico s 50 K, katero  je  našla   Marija Komanova.
— Antonija SenagaČaikora jo i*gu bila denarnico a 10 K — Poeiovodja g. Jožef dpan je iagubil Črno denarnico s 60 K. — V. P. je izgubil sre brao rtmontoar uro, vredno 10 K. — Na juleera kolodvoru je bil najden, oiiroraa izgubljen zlat prstan, moder robec, kolesarska svetilka in črn solnčnik. — Na policiji je že par tednov kot najdnina oddana odeja za štante. Laatuik naj ae vendar oglasi!
— Gdč. Ana Aooettova je izgubila denarnioo, v kateri je imela 20 K denarja. — Carkovnikova žena Helena Pivkova jo je našla in oddala na magistratu. — V vozu državne železn oe je bila najdena risarija (doprsne ženska podoba); adresirana na tvrdko Bonač, da napravi primeren passepartout. Ker ni bilo natančneje adrese, naj se odpošilj&toljiea pri tvrdki I. Bonač v Ljubljani oglasi
— Ljubljanska dr ust t ena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koneert sa člane. Začd-tek ob 8. uri. Vstopnina za člano prosti, nečlani plačalo 40 vin.
— Tadonski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28 maja do 3. junija 1905.
Število novorojencev 22 (=«2940/0o)f mrtvorojenoa2, umrlih 25 (=34 6»/00); med njimi je umrl za otročieo 1, za vratioo 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 16 Med njimi je bilo tujcev 9 (=■ 86 00 0), iz zavodov 13 (=52°/o). Za infekoioz-nimi boleznimi so zboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatieo 2, za vratioo 2 osebi.
—   Hrvatska   novice. — Umor in samomor v Zadra. Finančni koncipist vitez  B o h m, ki je moral izstopiti vsled nesposobnosti, je ustrelil   skrajno   strogega finančnega svetnika viteza  Rossinija,  nato pa še sebe. — Naseljevanje Madja-rov in Nemcev v Oseku. V prvi četrtini letošnjega leta se je priselilo v Osek 452 oseb, med njimi je bilo 218 Madjarov in 156 Nemcev. — Slovenski  gledališčni   igralci  v Zagrebu. Pretečene dni je gostoval g. Danilo   s svojo družbo v Zagrebu. Zagrebški listi vsi simpatično pišejo o naših umetnikih. Iz Zagreba so odpotovali v Sarajevo, pozneje pa obiščejo še Dalmacije.
• Najnovejde  novica. —
Perzijski šah je prispel v Lvov, odkoder potuje na Dunaj.
— Princ Filip Koburški je ponesrečil na lovu. /.vinil si je nogo.
— Bolezen otrpnenja tilnika se v Sleziji še vedno širi Pretečeni teden je zbolelo zopet 47 oseb,   izmed   katerih   jih   je šest umrlo.
— Spomenik pesniku Lenau-u so razkrili s velikimi slavnostmi v njegovem rojstnem kraju Ciatadu (Ogrsko) Slavnostni govor je imel državni poslaneo H e r o z e g.
— Nesreča as as o v| o. Blizu Brindizija se je zadel parnik »Isis« ob turško jadrenioo »Leos«. Jadre-nica se je potopila b petimi možmi.
— Švedski naučni minister dr. pl. Friesen je umrl.
— Ognjenik Mont PeUe je začel zopet brukati.
—Pogreba nadvojvode Jožefi ae udeleži tudi cesar.
— Natakarji štrajkajov Belgradu, ker se gostilničarji branijo, sprejemati le take natakarje, ki so člani zadruge natakarjev.
— Italijanski ogledu h. Na Dunaja so zaprli inženerja Con-ti na, pri katerem so našli spise, ki dokazajejo. da je Contin že dolgo špijoniral za Italijo ter imel vedno dovolj denarja.
— V dunajski „secesiji« je nastal razkol ter so izstopili iz društva najuglednejši umetniki kakor £ 1 i m t in Moli.
• Spomenik admiralu Togu.
Po celem Japonskem so sačeli nabirati denar, da se postavi zmagovalca
Togu spomenik. Spomenik bo velikanski svetilnik v Osinošimi, ki bo dajal tako luč, da jo bo mogoče videti 80 angleških milj daleč, namreč v vsi morski pokrajini, kjer seje vršila sloneča bitka.
• Tuberkuloza  in turi«
•tika« Dr. \Veber razpravlja v nekem časopisu o pomenu tur stike v boju z jetiko. Pametno gojena turi-stika ima po njegovih izvajanjih sledeče učinke na telo: Povišena delavnost in boljša hranitev kože. Krepi delovanje srca, kedar muskulatura oalabi; gorske ture so na neki način posebna vrsta masaže srca. Vsled povečanega vdihavanja pri daljšem vzpenjanju in globokega vdihavanja pri daljšem vzpenjanju se rasvija poučno stsničevje in pri tem se širi prsni koš in mišičevje na izreden način. Vzbuja se tek v začetsu zrn časa hoje, pozneje pa trajno in e tem se pospačuje ustvarjenje krvi in splošna hranitev. Povišuje se ener-Žija živčnega sestava in muskulatura; zboljSuje ae apanje in deluje •ploh okrepljiTo, Povišuje se ismena hrane. Te učinke turistike bi morali dobro vporabljati, da preprečimo tuberkulozo, ako bi Že mladino vzgojili za potovanje in sa vzpenjanje na hribe
• Smola. N*kiJ?rnand Pillauit, trgavski pomočnik v Parizu, je bil dlie Časa brez službe ter je Živel v velikem pomanjkanja. Nedavno je slišal, da je njegovega dobraga pri jatatja povoaii avtomabil, in da u>u jo lastnik avtomobila izelačal 50.000 frankov odŠkodniua. Pillauit je takoj pomislil, da bi bilo dobro, ako bi se tudi njatnu kaj podobnega pripetilo. Začel se je sprehajati po ulioah, kjer najbolj vozijo avtomobili. Neki dan je zagledal eleganten avtomobil, ki je z veliko hitrostjo vozil proti njemu. Ni s j isogni), temuč obstal je sredi ulice. Avtomobil ga je res povosil ter mu zlomil nogo. Spravili so ga v boloišnioo. Vkljub velikim bolečinam se je Pillsult veselil, da bo s odškodnino lepo živel. Toda koliko je bilo razočaranje, ko je izvedel, da avtomobilist nima niti krajcarja Avto-mobiiista je uamreč takoj po do^
ffodku prijela policija, in tu ie je iskeialo, da je bil malo ćaea poprej avtomobil ukradel. Vrbutega pride Pillauit pred sodišče, ker ee je iidal, da ae je nalašč stavil avtomobilu.
• štirlnoini ptio. Naravo znance je zelo presenetila najnovejša najdba. V gvinejskih pragosdih so namreč našli ptiča, ki ima v mladosti štiri noge. Ptiča so krstili Opisthooemns cristatns, doeini mn domačina pravijo BBmrduhu. Ta ptič je edini še živeča vrsta lamrle pasme, ki jo je sieer najti le kot okamenine. Na glavi ima nekako pečo ali greben is štirinajstih pernatih polkrogov ter živi le v nepristop nih pragoadih Južne Amerika In le temu dejstvu in ker zelo smrdi se ima zahvaliti, da se ga sovražniki izogibajo. Hrani se namreč s smrdljivim perjem gotovih pragozdnih rastlin, vsled česar razširja na daleč okoli sebe za živali in (jadi neznosen smrad. Njegovo meso je vsled tega tudi absolutno neužitno. Smrduh je pavje velikosti ter ima tudi pavu podobno perje in enak glas. Naj-Čudnejše pri tem ptiča je to, da se izleže s štirimi nogami. Ko zapusti jajce, splesa takoj na drevo s pomočjo krempljev na vseh štirih nogah. Takrat so bolj podobni krastačam kot ptičem. Polagoma pa se mu spremenite prednji nogi v perutnice. Najprej odpadejo kremplji, potem se nogi razširite ter prevlečete s perjem. Kmalu ni spoznati v njem več prvotnega bitja. Dokler so četirinožei znajo ptiči tudi izvrstno plavati ter se potapljati.
• Nenavadno) oporoka. Blizu Dablina na Irskem je umrl v svoji rojstni vasi star, zelo bogat Čudak, ki je v svoji oporoki določil, da dobi njegove premoženje 2 m i lij o a o v tisti njegovih sorodnikov, ki prebije na njegovem groba tri dni in tri ncči stoje brez jedi in pijače. Spanec si sme preganjati z muziciranjem na harmoniko. Dasi je znano, kako se Irci boje strahov, vendar jih je Že več poskušalo, si pridobiti razpisana milijona, toda posrečilo se dosedaj še ni nobenemu. VeČina se jih je Že po dveh dneh zgrudilo one moglo na grob, enega, ki je zdržal poltretji dan, so morali prenesti v bolnišnico. Končno pa je sedaj še policija nastopila ter prepovedala muziciranje na harmoniko, češ, da to kaii nočni mir.
• Tragična smrt Pred nekoliko dnevi se je govorilo v Hatlerleighu, da je mlado slikarico Breton nataknil na rogove besen bik ter jo usmrtil. Umetnica je namreč slikala prirodo, a blizu da se je pasel besen bik. Toda hudobija se je kmalu razkrila. Preiskava je dognala, da je mlada umetnica biLa žrtev človeške zveri. Njeno truplo so res našli s strahovitimi ranami na glavi in trebuhu, tako da so prvotno res verjeli v bika; policija pa je zasledovala dalje ter prijela nekega delavca, ki se je takoj zapletel v protislovja. Vrgli so ga v ječo, a zvečer gaje našel jetniški nadzornik mrtvega. Ž bal se je namreč kazni ter toliko časa butal z glavo ob zid, da se je ubil.
• Mirno stanovanje. Imetnik agenture Ivan Winitsky je vzel na D u naju v najem stanovanje, kjer je upal, da najde potreben in zaželjen mir. Tudi hišnemu upravitelju je to naznanil. Že prvi dan svojega prihoda pa je slišal posebno ropotanje, ki ga je zelo motilo in vznemirjalo. Ke je poizvedoval, je izvedel, da je v prostorih nad njegovim stanovanjem šivilja, ki ima 15 šivalnih strojev, ki venomer delajo. Winitzky je zahteval stasarino nazaj, in ker mu je gospodar Kirchmaver ni hotel dati, ga je tožil. Na podlagi lokalnega ogleda je sodišče spoznalo, da je najemna pogodba neveljavna in da mora gospodar najemniku povrniti stanarino. V razlogih je izreklo sodišče, da je v velikih mestih tak ropot, da mora stranka, ki želi mirno stanovanje, imeti pravico, da se je ne vznemirja in ne moti v njenem stanovanju z intenzivnim ropotanjem. Ako pa je tako rop o tanje tako vznemirljive, je stanovanje nerabno. Gospodar se je pritožil, toda deželno sodišče je potrdile sedbo prvega sodišča z motivacijo, da rop o tanje šivalnih strojev ni mimoidoče, ampak trajno, vsled česar je stanovanje nerabno.
• Msmsnto mori« V vzhodnih defelah vlada pri pobožnih Judih pre pričanje, da tisti, kateri umrje v Palestini! prej in lažje pride v aebesa, neeo oni, ki se v kaki drugi deželi loč} od telesa. Posebne prednosti pa imajo baje oni, ki so v Jeruzalema po kopani. Zato zapušča mnogo žensk, ko prestopijo šestdeseto leto, svojo domovino in svojce in se poda v Jeru-ealess, kjer pričakujejo z veselo nepo-trpeiljivestjo smrti. Yečina teb Žensk se premore na mesec več nego 25 do SO kron, zate vse jako skromno žive, pa saj niso materijalni užitki njih glavni eilj. ženske mislijo le na smrt in na paradiž in da si tega zagoteve, je nji-kevo edino prizadevanje. Zato so povsod zraven, kjer se izvršuje kaka cerkvena dolžnost. Ne boje se nobenega truda, nobene oddaljenosti in so srečne, ie morejo reči »amen", ker po njihovem mnenja je »amen" najboljši pripomoček aa dosego njihovih ciljev.  Po zimi in
rlett bedijo te ženske v sinagoge ob mi sjatraj, in ostajajo tam do devetih
in porabijo vsako priložnost, da Čim več „amnov" skupaj spravijo. Popoldne so Že ob 3. uri v cerkvi in ostanejo ondi pozno v noč. Skrbno Štejejo vse „amnetf celega dne in če jih je kak dan kaj manj, so že vse nesrečne. Pri tem se pa za domaČo snažnost prav nič ne brigajo in žive v največji u maza nosti. Nasprotno pa imajo veliko skrb za svoj grob. Koj ko pride taka ženska v Jeruzalem, si kupi prostor za 50 do 100 K in je vsa v skrbeh, če ne bo mogla izplačati vse vsote pred svojo smrtjo, zato si pritrguje povsod, da čim prej izplača kupnino. Nato si izkoplje jamo in ko je dovolj globoka, se vleže vanjo in moli kratko molitev, katero ji narekuje kak rabin. To pa stori smehljaje in šaleč se. Da njena duša tudi po smrti ni pozabljena, obljubi navadno kakemu rabinu vse svoje življenje po svoji smrti, če bo vsako leto prišel na dan njene smrti na njen grob molit. Tako z vsem oskrbljena čaka brumna ženica mirno na smrt
* Ponižani velikaSi. Neki romunski knez, potomec ene najstarejših evropskih  plemiških rodbin, si služi vsakdanji kruh kot jahač v cirkusu Že izza svoje mladosti je potratno Živel. Pred svojo polnoletnostjo se je osvobodil očetovega vpliva ter se oženil z neko cirkusuo jahalko. Oče ga je pregnal, vendar je po njegovi smrti podedoval veliko premoŽenje, toda sipal je denar kakor iz rokava, dokler  ga ni potrošil.   Potem ga je   njegova žena poučevalo v jahanja ter je dobil službo v cirkusu. Sedaj se mu je stanje izboljšalo, ker je postal gledališčni ravnatelj. — Se Čudnejše Življenje je bilo markiza de Urheo. Že v mladosti je zabil celo svoje premoženje, nakar je služil 15 let za navadnega delavca za 50 vinarjev dnevnine.   Končno se je izvežbal za mehanika ter se mu sedaj zopet dobro godi. — Nedavne so dunajski listi pisali o kočijažu Martinu o katerem se je po smrti izvedelo,  da je bil zadnji potomec neke odlične francozke plemiške rodbine, ki je morala za časa revolucije bežati iz domovine  ter je popolnoma osiromašila. Njegov brat je umrl kot navaden  poulični  berač   — Isti čas so poročali iz Odese, da je neka imenitna kneginja  stregla zidarjem za tri krone na dan. Po  dvanajst ur na dan je morala mešati malto ter jo nositi na hrbtu visoko na oder. siromaštva ni zakrivila sama, temuč so jo njeni visoki  sorodniki zapustili.   Za njeno usodo se je zvedelo šele pri sodišču, ko je tožila nekega delavca, ki ji je ukral ves zasluženi prihranek. — Neki drugi plemič, ki je potomec neke znane avstrijske knežje rodbine, in ki je bil častnik v nekem avstrijskem polku je sedaj delavec v Newyerseyu. Do zadnjega Časa je delal na neki farmi vsak dan do noči, ponoči pa zapravil ves svoj zaslužek.  — Neki  turinŠki grof, ki je podedoval velika posestva in bakrene rudnike v Šliziji, živi sedaj kot priden urar v New Yorku.   Dela neumorno pozno v noč, da preživlja svojo rodbino.   —   Pravo veljavni naslednik „kraljevine" Kibande je vratar v San Franciscu. Žezlo mu je — metla.
* Avtomobilist brez laatne volja. Prvi avtomobilist vpraša svo jega prijatelja: »Kaj, ti se že pelješ domov? — Drugi avtomobilist: Da žena mi je dala samo za pet kilometrov bencina s seboj!«
Književnost
— ilustrovsny pruvodce po Praze a okoli. Društvo za pospeševanje tujskega prometa je izdalo natančno sestavljeno z lepimi ilustraci jami in plani bogato okrašeno knjigo .Vodnik po Pragi in okolici", ki obsega vse podatke kar jih utegne rabiti popotnik.
— Mazedonien. Eine militar-politische Studie. V založbi tvrdke Seidl & Sohn je izšla pod tem naslovom študija, ki se bavi z vprašanjem kake operacije bi bile potrebne v slu čaju, če bi Avstrija zasedla Macedonijo.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 14* junija. Danes se je zopet sešla poslanska zbornica. Vlada je predložila zbornici celo vrsto predlog, tako trgovinsko pogodbo z Nemčijo, budgetni provizorij zadrugo polovico tekočega leta in zakon o prodaji vojaškega skladišča in bivše vojaške bolnice na Dunajski cesti v Ljubljani. Nadalje je pozvala zbornico, naj izvoli svoje zastopnike za kvosno deputacijo. Iz poslanskih krogov je bila vložena cela vrsta predlogov in interpelacij, med drugimi tudi glede dogodkov v Domžalah, v kateri stvari so interpelirali dr. Ferjančič,   dr.   Schalk in
Pogačnik. Nadalje je interpeliral dr. Ferjančič zaradi zgradbe) železnice Kranj -Tržič. Zbornica je najprej rešila neki nujni predlog, potem pa se je začela razprava o zakonu glede zvišanja duhovskih plač. Tekom debate je prišlo do kratkega, a ostrega konflikta med grofom Sternbergom in dr. Tavčarjem.
Dunaj 14. junija. Ob 3. uri popoldne je jel govoriti v razpravi radi zboljšanja duhovniških plač socijaldemokratski poslanec Schuhmayer. V svojem govoru je ljuto pobijal zakonski načrt, češ, da je nesramen atentat na žepe že itak z vsemi bremeni obloženih davkoplačevalcev, ter polemizoval s posl. grofom Sternbergom rekoč, da ima vsak hlapec višjo izobrazbo, kakor ta grof. Sternberg je zavračal Schuhmayerjeva izvajanja ter se pritoževal, da ravnajo poslanci ž njim tako slabo. Schuhmaver mu je odgovoril, da se z vsakomer ravna tako, kakor si zasluži.
Dunaj 14. junija. Vlada je poslala državnemu zboru dopis, v katerem zahteva volitve v k v o t n o deputacijo.
Dunaj 14. junija. Švedski generalni konzul na Dunaju je dobil od svoje vlade poziv, naj se ne briga za naročila in naredbe norveške vlade, ker je ta vlada nepostavna, revolucionarna. Ker pa je generalni konzul rodom Norvežan, odposlal je takoj švedski vladi prošnjo, da ga izpusti iz službe.
Praga 14. junija. Včeraj je umrl član gosposke zbornice V1 a-divoj Tomek, 88 let star. Za Palackvm je bil najboljši zgo-dovinopisec, ki je spisal med drugim obširno zgodovino mesta Prage.
Budimpešta 14. junija. Grof Tisza odpotuje jutri na Dunaj, kjer ga sprejme cesar v posebni avdijenci. Novi kabinet se imenuje nato jutri ali v petek.
Budimpešta 14 junija. V vladnih krogih se boje, da se liberalna stranka po sestavi Fejer-varvjevega ministrstva razžene. Baron Fejervarv vsled tega po svojih zaupnikih deluje na to, da se liberalni člani pridružijo desi-dentom ali kateri drugi skupini, ki je na temelju nagodbe iz leta 1867, da dobi nova vlada na ta način svojo večino.
Budimpešta 14. junija. Baron Fejervary je sprejel sestavo novega ministrstva, to je sedaj dognana stvar. Čuje se, da Fejer vary ne bo samo predsednik, marveč bo tudi minister na kraljevem dvoru in minister financ. Giorgy postane poljedelski minister, vel. župan Kristoffj minister za notranje stvari, vel. žnpan L u k a c s naučni minister, Sanyih pravosodni minister, Bih ar domobran ski minister, Kovačevi ć pa hrvatski minister.
Atene 14. junija. Grškega ministrskega predsednika D e 1 y -annisa je v Atenah napadel neki Gerakoris z nožem ter mu zadal v trebuh smrtnonevarno rano.
Atene 14. junija. O atentatu na Deljannisa se poroča: Ko je Delyannis stopil z voza, da gre v parlament, ga je napadalec spoštljivo pozdravil in mu poljubil roko, v istem hipu mu pa tudi zasadil nož v praa. Napadalec je bil že 18 let zaprt, ker je umoril svojo ženo.
Atene 14. junija. Ministrski predsednik Delyannis je vsled rane, ki jo je dobil pri atentatu, umrl.
Atene 14. junija. Atentat na ministrskega predsednika Delyan-nisa se je izvršil na stopnicah pri vhodu v parlament. Delyanniaa je tamkaj pričakovalo veliko poslancev, ki so mu hoteli Čestitati za njegov energičen nastop vzpričo stavke poštnih in brzojavnih uslužbencev.   Poslanci   ao nesli
ranjenega Delyannisa v zbornico; prisotni zdravniki so ga preiskali in takoj konstatirali, da je vsaka pomoč nemogoča. Delyannis je umrl po preteku ene ure. Atentator Derakoria je po poklicu igralec.
Rusko-Japonaka vojna.
London 14. junija. Z mandžur skega bojišča se poroča, da so se tam zopet vneli ljuti boji med Rusi in Japonci, in sicer na levem krila ruske armade. Rusi so bili nazaj potisnjeni „Times0 sodi, da se je začela splošna bitka.
London 14. junija. Ruska armada v Mandžuriji se umika, a najbrže samo navidezno.
London 14. junija. Iz Petro-grada se poroča, da je vojna uprava ukazala mobilizirati dva nova voja
Petrograd 14. junija. Ministrstvo zunanjih del je razglasilo noto, v kateri izjavlja, da je Rusija pripravljena, imenovati svoje pooblaščence za mirovna pogajanja, ako to Japonska želi in to željo izrecno sporoči. Kakor znano, stoji Japonska na stališču, da mora Rusija izreči to željo, to se pravi, prositi miru
Petrograd 14. junija. Stranka, ki hoče, da se nadaljuje vojna, postaja vedno krepkejša, zlasti odkar se vć, da je general L i-n e v i Č odločno za nadaljevanje vojne, ker je prepričan, da bo zmaga gotovo na ruski strani. Tudi dopisnik „Novega Vremena" naglasa, da je ruska armada v Mandžuriji v najboljšem stanju in je krepko prepričana* o svoji zmagi. Častniki baje zagotavljajo, da se ne vrnejo preje v Rusijo, predno ne zmagajo. Z ozirom na te vesti so tudi liberalni Usti jeli bodriti odločujoče kroge, da se naj vojna nadaljuje.
Berolin 14. junija. „Lokalan-zeigerju" se brzojavlja iz Petio-grada: V ministrski seji, v kateri se je razpravljalo o vprašanju glede miru, so izrazili vsi ministri svoje mnenje, dočim ni car spregovoril niti besedice. Dali se vobče prično mirovna pogajanja, se odloči šele prihodnji petek. Dotlej se morajo vse tozadevne vesti sprejemati z največjo rezervo.
Pariz 14 junija „Eclair" poroča da je maršal Ojama v imenu svoje armade poslal mi-kadu protest proti temu, da bi se preje stopilo v mirovna pogajanja, predno se ve, kako bo izpadla odločilna bitka, h kateri hoče Ojama Ruse prisiliti v drugi polovici meseca julija.
London 14. junija. Poročevalec „Daily Telegr." je obiskal v Sasehu admirala Roždestvenskega. Ta je rekel, da je japonska mornarica tako znamenita, da je bilo sploh nemogoče jo premagati.
Avstrijska apecljalltota. Na želodcu bo-.eha j očim ljudem priporočati je porabof pristnega nMollovega Seidlitz-praaka", ki je pre-ekuBeno domače zdravilo in vpliva na zelo dec krepile o ter pospe Silr o na pre bavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate^, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. D 7—8
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje amejboljie priznana
Taio-chiiiin Mtira
katera olirepetaje laalšee, oditra-sejnjo) luala« in prepračuje Izpa-alane laa t atalklenlaa a navadom 1 14.
Razpošilja as e obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medlclnsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglčnlh obvez, eveiih mineralnih vod 1.1, d.
Dal lekarna Milana Lensteka
i LjuUJMl, Rešljiva cista it. 1
poleg novoagrajecoga Fran Joseferega
jafaiL moeta. 21-24
'APENTA"
h*>hk
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lsssnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836-3
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Camis £ Stock
Trst-Barkovlje.
V, steklenica K 5*—, V, ste kleelce K 2 60. — da prodat Milili trgovlasa. 53
Darila.
OpravniStvu našega lista so poslali:
Za družbo av. Cirila In Metoda. Vesela
družba, vspođbujena po g. Mihi Verovšku, pro testujoČ proti nemškim pevkam in igralkam na citre 12 K z geslom : „Ostali pa smo „Ko drn
— Gđd.  Vincencija Novakova,  učiteljica v Rajhenbargu ob Savi, 12 K nabrala ob odhod niči g. Jos. Bežana z geslom;
„Naj bi mu na novem mestu sreča mila
in zvesta tovarišca bila!" Skupaj 24 K — Srčna hvala! Živeli!
Za  Prešernov spomenik: Gosp. Radov. 11 ene in v LJubljani 3 K nabral v družbi z vednih Kočevarjev. —  Ljubljanski prijatelji 6* kron mesto venca na krsto svojemune pozabnemu prerano zamrlemu prijatelju g. Viktorju Naglasu.
— G. Andrej Uderman iz Kranjske gore 5 kron nabrano kot darilce vesele družbe pri „Slavcu** istotam našemu velikemu PreSernu. Skupaj 60 K. — Srčna hvala ! Živeli! Nazdar.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dun. borze 13. junija 1905.
ficrJoabeni pttplrji
Dea»r
4'/« majeva renta.....100*56
■rebrna renta
l8 8 ivatr. kronska renta
191
* /•
* /o
4°/
„ alata , . . ogrska kronska m • . . n zlata .... t'/* posojilo dežele Krani-kt . I',' j posojilo mesta Spilo! . IV o b ■ Zadar . I7i% boa.-here. tel. pon. 1902 4V. deška dež. banka k. o. . . • • i. a. . ast pisma gal. d. hip. b. pe5t.   kom.   k.   • m.
10°/0 pr.......
zast. pisma Innerst hr.
,      B     ogrske een. dež. hr. ......
a. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke .
t°/ 47,°' I*
o
I
/0 I /o
*   » /• II 0/ »10
ilL9l 1 /■ /o
ii e/
4°/§ prior. Trst-PoreČ lok. žel.
4°/t prior, dot žel.....
!•'.    . Jnž. žel. kup. '/.»/, .
4« .* . avit pos. aa žel. p. o.
o
' t 1 i
gričke
Wk» od i. 18601, ,   . .
.      ■   „ I««* ....
s tisske.....
s     sem. kred. 1. •misij«
a    ogr. hip. banke . ,
.     srbske k frs. 100 —
„ turSke.....
Saailika tročke .   . .
Sreditne B    .   • •
Inomoške B    .   . .
(rakov sk« „ ...
Ldab^anako B    .   . ■
flvst rud. križa ....
Ogr.    n     • .    .   . .
Kndolfovo b    .   . .
Salebursk« „    .   . .
Oanajske kom. .    .   . •
10040 97*75 119 9«. 97-76 118 — 99-5C 100 60 100* — 101*50 100*35
100 35
101 —
107 65
100*50
100*60 100*10
100-— 100*76 99'— 99'60 31940 V 0 b5
192 — 894*50 168 75
100- 75 100 60
97-9a 120-lM 97*9 5
usto
101'-101*6u 100—
102 --»-i 100 45 100*55 102 —
108-65 101*50
100 80
101 05
101 —
101- 76
100' -321-40 101 85
194 -296 6<) 170 76
305 50 813 —
805 50 313 —
273 50 t79 5<»
105* - 111 —
142 50 143 60
26-80 2780
482 50 492 50
78- - 8360
89— 97-
66 — 72-
57*65 69*65
3780 8880
«4*— 68
74 bO 81 —
tib - 560 -
Delnic«.
JuŽne železniee..... 86 90
Državae železnice • . • • 664 50 avatr.-ogrska bančne delnico . «646 — A.rstr. kreditno banko ... 664 50 Ograkc , . ... 782--Uvnostenake » ... 246 — Prcmogokop v Mosta (Brftz) . i 647 — aipuuko moutaa   .   •   .   •   . I 631 —
Praške Žel. indr. dr......-2675
Sima-Mnrinyi......j 664 75
rrbovUske prem. družbe . • ' 276*— ivstr. orožne tovr. dražbo . • 600-— OoSke sladkorno družbo ...    170 —
▼•Jate.
0. kr. ookin......
SO franki.......
tO marko.......
Soveroigne ......
starke........
Laški bankovci.....
BobUi....... .
Dolarji........
11 32 1913 28*48 23-96
117-30 95 45
163 — 4*84
87 90 666*60
1656-666*60 783 — 246 60 «64 — 634 —
2685 -656-76 27**— 604 — 170 25
11 37 19-16 29-64 2404
117-60 96 66
264 — 6 —
Žitno cene v Budlmpoiti.
Dno 14. junUa 1906. Terotlri.
Plenica aa oktober . . . . 100 kg. K 16 94 Bi s oktober . .
Koruza   „ juijj   .   . ,
d maj 1906 .
Oves
oktober
100 100 100 100
1 12 94
B 14 9*
. 1108
. 11*08
Effe
10 vin. ceneje.
^7728915^7
Heteorologicno poročilo.
fliin* usd morjem 306-8.   Srednji srtndni tlak 788*0 mm
5? ^ '5 opazo-~ vani a	Stanje barometra	i*-S 2	Vetrovi	Nebo
	v mm	T"1 ■+-		
13 9. zv.	7330	140	sr. jvzh.	del. oblač.
14 \T *l ,  2 pop	733 0 733 4	110 140	al. jjvzh. si. jzah.	oblačno oblačno
Srodni a včeralSnja temperatura: 14 '5'.
pormale: 17 5°. - Padavina 0 0 min.
ir. t
Slovensko /cimko društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen zaslužni podpornik in dobrotnik, gospod
Viktor Naglas
tovarnar in posestnik
včeraj preminul.
Pogreb bo v četrtek 15. junija t. 1. ob 5 uri popoldne s Turjaškega trga 7.
Bodi mu časten spomin! 1899
V Ljubljani,   14.  junija 1905.
proda se skoro novo
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjBrjjočimi ae vplačili.
Vsak ćian ima po preteka petih tet
pravico do dividendo.
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, Rez. fondi: 31,865.38680 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m vttfBiaozft slovanako ■ narodnu upravo. 5—69
Vm pojmila daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, ftegar pisarne so v lastnej banenej hifti
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poslu ie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
ad trgovski pomoči
□ r
želi  takoj  vstopiti v službo,   naj raj še kje na deželi. 1889-1 Ponudbe na naslov M. Poštenost, poste restaute, Cirkno, Primorsko.
Agenta
išče velika destilerija žganja in likerjev.
Ponudbe pod „Destilerija" uprav. „Slov. Naroda", 1894
(krasna žival) se zaradi preselitve prav ceno proda. 1897
THURM, fotograf
Latermanov   orevored  v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo ,.Slov. da-. l?58-2
Košnja
v neposredni bližini mesta, 4 orali Mestnem logu, se proda.
Vpraša naj se na Rimski cesta
1896-1
in učenec se sprejmeta takoj. Kje pove upravništvo „Slov. Naroda". _1865 - g
Dva dobra
i7j I. uadstr.
sprejme takoj A. Pretnar, krojaški mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. 1871—2
PrežaloBtnega srca naznanjamo pdpisanci vsem s.-rcdaikom, prijateliem in znancem žalostno vest o smrti iskreno ljubljenega so-a, oziroma očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospodi
Viktorja Naglasa
tovarnarja pohištva
ki je v torek, 13. junija 19G5 ob eni popoldne po dolgem težkem trpijenju, previden s svetotajstvi za umirajoče v 43. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v Četrtek, dne 15. junija ob B. uri popoldne v hiši žalosti št. 7 na Turjaškem trgu blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče pri Sv. Krištofu, kje.- se polože v rodbinsko rako.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Sv. Nikolaja.
V Ljubljani, 13. junija 1905.
1890
Helena IVasclas roj. Vlrleli. soproga. — Viki in Jelavlea, k a. — Jakoblnn EUa^rlM, Ana Mfej er, A dela Ku9»lii, Fricla \atflua, sestre. — Albin .Viever, ravnatelj tvornice, •ložef I4.liIli 11. c. kr. nadporočnik, Jlartln Bervar, svaki. — TI arij a Bervar, p o p o 1 i s e s t r a. — Annj Tlever. ne.ja-kinja. -- JPepi HiaSiia. netjak.
I
»r. št. A 12 5 14.
189s 1
katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrl dne 4. de cembra 1904 Anton Centa, posestnik iz Vidma št. 27, zapustivSi naredbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediče tudi Antona, Franceta, Meto Centa in Marijo Centa omož. Kožar.
Ker je sodišču bivališče Antona, Franceta, Mete Centa in Marije Kožar nezuano, se poživljajo taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri em sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala - z zglasivsimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, odd. I.
dne 8. junija 1905.
# f V odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
tv LJUBLJANI pospešuje prebavo »n odperrje telesa.      Cenik brezpfačno.
I steklenica 20 vinarjev.
6 Naročila proti povzetju. 1521
Za vsako rodovi no važno ilustrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki raz-l poStlja s prepisi več tisoče* j zahvalnih  pisem tajno sa* 90 h v avstr. znamkah/ cospa  A. KAIPA Berolin S. W. 220.
LiudeoatrMM 60
Pariška svetovna razstava 1900.
IFDOCTEUR riERBt
S veto vnesla vna ustna voda.
Dobiva se povsod. 1445—12
Le malo časa
se;, prodaja zaradi opustitve trgovine 172—31
vse blago
pod tvorniško ceno
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Lepa vila
v IPostojiii 11« prodaj.
Pojasnisa daje odvetnik F. Piki v Postojni. 1869—2
v
Zenitov.
Gospodična, stara t9 let izobražena, 3 tG.OOO kron urednim premoženjem
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje — pove upravništvo „Siov. Naroda". 1851 I
(tudi aea žganje)
za Ljubljano se odda takoj ali pa 1 1. avgustom v najem. 1895—1
Ponudbe pod naslovom „Gostil-niška koncesija", pošta Sp. Šiška.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno samo do vštete sobote 17. Jurija 1905 : rs A
Velfzaiilmlvl ZKOiIovlimkl »p«»-tulni Iz nntiiiko-rrHneoiUr 10f i*t-
1870-1871.
Odprto tudi ob nedeljah in praznikih od 9. - 12. dop.  in od 2.— 9. zvečer.
IV
preštet! z ogromno porabo
za nadaljno razpečavanje ali lastno izdelovan:e, ki si z njim lahko ustanovi vsakdo eksistenco ali postranski zaslužek. Surovina za izdelovanje se dobi povsod poceni. Za to fabrikacijo ni treba niti strokovnega znanja niti posebnih prostorov; izvršuje se lahko takoj 8 pmv malimi sredstvi, torej v poljubni množini. Dokazi o ogromnih uspehih. Samo na Nemškem je prišlo v kratkem času Sest milijonov zavojev v promet vpeljano tudi pri cblastvih. Če hočete na svojo roko razpečevati in dobiti pravico Izdelovanja, zahtevajte takoj brezplačno na5 glavni katalog. Siebenhirtnor chem lndustriewerk Siebenhirten 84 pri Dunaju. 14 64-2
proda se vsled bolezni male rodbine obče znana
dobro idoča trgovina
tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1870, z velikimi skladišči, dvema filijalkama in pekarijo. Naprodaj je tudi
posestvo z dvema hišams
M I
od kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna lepo urejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Retereuce so reliektantom na razpolago.
Več se izve pri lastniku
1841-3
T, Mlekužn, Stari trg pri Rakeku.
Prva iranjsta mizarsKa zaflruga v St. VUn
naznanja si. občinstvu in častitim odjemalcem, da naj se pisma in sploh vsa naročila in pošiljatve naslovljajo samo na
ppvo kranjsko mizarsko zadrugo v St Vido
m* <1 X^jul>ljn.iio.
1891-1
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Ono je zajamčeno či8tO ~M ln brez vsake škodljivo primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1062—94
Ustje (Češko)
•T
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje
3
15
69
Prodaja vina poceni.
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrovn, pošta Kraplna-Topllce na Hrvaškem, V8e vino lastnega pridelka, okoli 600 hI čistih nepokvarjenih belih
vin najboljše kakovosti iz leta 18^5. in 1904 po najnižji ceni in opozarja na to ugodno priliko zlasti gostilničarje. Odda bo ga najmanj 8 hI skupaj. Prodana vina Bb postavijo brezplaCno na rogaški kolodvor. VpraSanja na gorenji naslov 1637—8
Ces. ki. avstrijske    ^    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Zzrcrođ. Iz ^ozr^egrst rećLs^
Veljtven ort dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob Vs. ari 24 m ponoći osob. i rlat v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, motnost, Monakovo, Ljnbno, ce« Salsthal v Aueset, Solaograd, čes Klein-Reifling v Stavi'T v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob ?. nri 5 rr. sjt!tT?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianaensfeste, Ljubno, Dunaj, Aea Selstbal v Solnograd, Inomost, fiez ttlein-Reifiing v Line, Budejevice, Plaen, Marij*-e are, Heb Francove vare. Karlove vare, Prage, Lipsko, čez Amstetten oa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vial v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, faomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 na popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri BS ru popoldne osobni vlak ■» Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec. Fran-zent-feste. Monakovo, Ljubno, Sea Klein Reiflhjg a Srejr. Line, Budejevice, Plzeu, Marijmo vare, Heb, Frptcove vaia, Karlove Vire, Pri^o, 'Ljubljana-Line-Praga direktni voz 1. in II. razr,!, Lipsko. na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobu vlak v Trbii, Beljak, Fran zeiisfesrc, Inomoat, Monakovo {Ljubljana-Monakovo direktni vo^ i. in U razredu). PROiJA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Ošabni viaki. Ob 7. uri 17 m ^iutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7, ari b m zvečer * iSovo mesto. Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 13 ^ BJatraj 03obni vlak z Dunaja čez A.* otteu, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direfct. vo?. J,, li. rr>i". ). Iiiomost, Franzensfeste Sobi ograd Line, Ste^r, Auasee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjntraj osobni vlak iz Trhi**. —- Ob it. uri 10 m dopoldne oBobni vlak 2 Dnoaja čez Amhtstten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Maiijue vare, Prago i Praga-Linc-Ljnb-Ijana direktni vez I. in II. razreda}, Pisen, rJudcjevi.^, Solnograd, Line, oteyr, Pariz, ŽdHtivo, Curih, Bregcne, inomest, Zcil ob ježeva. Lend-Gastein, Ljubno, Celovor, bmohor, Fonrabel. — Ob 4. rr 29 m popoldne osebni v*ak z Dunaja, Ljabna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Mcnakovega, inomosta, Franz^aafe&ti\ Poutabia. — Ob 8. uri 06 m zvečer ceobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Alar /a'.x)v, Pizua Budejeviu. Linra, *Ljubpaf Beljaka Celovca, Pontabla, čez Seistha] od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zveč r iz Lesec Bled* samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža cd 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA LN KOČEVJA, UhOtuu vi^kj . Ob 8. uri 44 rs zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Sočevja. ob it. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 8. uri 36 ne. t sr artotafa - ODHOT- \Z IJUPIJANB drž. ko). V KAMNIK. Mesar i vlaki: Ob 7. tir: > ca zjutraj ( h 2. ur m opoldne oh 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pouo' samo ob nedelja* in praznikih - PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlak!: Ob 6. uri 4i- oi ajutraj, ob 10. uri 6? ui dopoldne, ob 6 uri 10 msva Ob S. uri 55 m ponoči samo ob nedeliab :n pr«* uikib. — S-ed^ice *<• .}>3Vi Cis »e za 2 min. pred krajeve in: časom v Ljubiian* 1
-v
I
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-29
trs;uvina xeleznln tu kovin
Valvazorjev trg št. G — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Telila zaloga Wm\m orodja in Ine oprave.
iS- HLODI -55
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. l.a hlode po sledeči ceni:
II
Hrastove Bukove Jelkove Smreko e Borovčeve
hlode
od 25 cm debeline naprej po K
op.
n n n n n n
h 24 „ 20 .. 22
ti
M
ii it
ii
ii
ii 11
30, 14, 16,
17, 16,
25, 13, 15, 16, 15,
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kolodvor Ljubljana.
Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na Antona Deglicnghl
V IJiaMJttfll. 767-18
Dobro, ceno je in pije se lahko samo
TMINHI
Sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
wVeilMi sveže pflniigsmsto marčno in bavarsko pivo.
Ob vsake ti času koncert s pnevmatiškim 1595 piano orkestrionom „Puck".   Fina godba. 10 — - Ii<*pl |»rljt)#.nl prostori. -
I
Na najvišji uk:z Njegovega gfo c. in kr. apostol. Veličanstva.
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji postavno dc&vol jeua =z ima 18,898 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 532.980 Scpon.
Glavni dobitek zn^ša
200.000 kron v gotovini
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodrtinsko ravnateljstvo. 1415-10 Oddelek za državne loterije.
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Rokovnjaei, Uglasbil Viktor Parma, kompletno K 10'70.
Pos amezno:
1. Guvertura za klavir    . .
2. Knplet za moški gias s
klavirjem......
3. Zora vstaja, za sopran 8
klavirjem......
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z me-Sacim zborom ob sprem-ljevanja klavirja    .   . .
5. Mladi vojaki, koračnica za
klavir in petje .... 8L a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, samospev iz ^Zdravic"
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20,
Posamezno:
K M0
h   1 -1-
1
3-
poser K 12
., 1*80
180 1»
14
1. Zapoj mi, ptičica, glasno,
za sopran s klavirjem .
2. V petju oglasimo, moški
znor s klavirjem       . .
3 Kuplft 7,\ moSki  glas s
klavirjem......
4 Romanca, samospev (tenor;
■ moškim zborom ob spremljevanju klavirja
5 Ptička, pesem za ■Ofpf&n
s klavirjem.....
6. Skoz vas, koraCnJca. Po
besedah J Stritarja. Za •rlavir (s petjem ad lioitum)
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z mehkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic"   .   .   .   .   ,   „ 3 -
Dalje: -268-32
Viktor Parma: Mladi vojaki, koraC niča 8 petjem ad libitum. Že 3. iz daja.........K V2(
Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre.......H iT—
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri  po slo-uans^ih napevih      .  .   .  „ Hi
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......M STStJ
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....
3-
Žirovnik Janko: Narodne pesni1
z napevi,  I. zvezek K 1 20 po
pošti K 130. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi
z napevi. II. zvezek K 1 po
pošti K 110.
Največja zaloga niuzikalij v Ljubljani Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica mazikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami.
Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z muzikalijami v LJubljani.
Zaradi izpraznjenja trgovskega lokala
rii^   Glavtiem  trgu  štev. £s£"
z avgustom t. I., se bo prodajala od srede, 14. junija dalje po najnižjih cenah tamošnja ostala zaloga poletnega blaga firme
r
V zalogi je še: 3000 m pralnega blaga po 16, 18, zelo dobra kvaliteta po 24 kr. meter; 2000 m modnega volnenega blaga 120 cm širokega, zelo dobra kvaliteta po 50—70 kr. meter. Kamgarni za moške obleke, za celo obleko g Id. 3'60. Desertni servieti po 4 in 6 kr. Imit, smyrnske preproge 2 m široke po gld. 5a50. — Flanele za blnze za tennis po 14 kr. meter. — 500 svilnatih in pralnih bluz po
Čudovito nizki ceni! — Tadi se prodajajo ostanki na Resljevi cesti (vogal Sv. Petra ceste) res poceni. 697 29
/ .i "
F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna z= peči zzzzz:
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane stresne opeke t »Koroški model
1238-18
ii
(Strangfalzziegel).
JL5arve; aj rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kiltmik državah, — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
WkW Najličnejfie, najcenejše in priprostoj še strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ■■■■■■■■
8preJmeJo se zastopniki.  ~W HT  Takojšna In najzanesljivejša postrežba.  "fpS VW   sprejmejo »e - ■
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastama faa tisk „Narodne tUkaraeh