I z ha j« vseh četrtek. Cena mu je 3 K ca letu. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro-===== dtijnjo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spiai la dopili It potutilo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopit
it. 2. Naročnina, reklamacije ________
pa : Upravniitvu .Domoljuba*, Ljublana, = Kopitarjeve alice it. a.
opttarjeve ulice cije in inaerati
ste». 42.
0 LMonl, dné 15. oktobra 1908.
Letom
Le «kup, le vkup!--
Pogosto slišiš, da ti tarna kmet nad sosedi in sovaščani, češ. da niso za nobeno skupno in vzajemno delo. Zato pa tudi sam nima nobenega veselja do gospodarskega napredka. Veliko skupnih pašnikov s c je zato razdrlo in razdelilo, ker nekateri niso hoteli popravljati, izboljševati: nasprotno so pa les sekali zase tudi za prodaj. Koliko škode napravijo tisti, kateri posannie gojzdne, pašne in travniške parcele prodajajo izven svoje domače vasi. lujec, ki kupi svet, odkupi na primer pa-,šo, pogojzdi in s tem za vedno zniža živinorejsko moč dotičnemu kra u.
Nekje mora biti tukaj pomanjkljivost v postavah. Pokazati jo hočemo. Ja se bo s idelo, kje je treba nastaviti za boljše razmere. Naše postave se drže načela: Kdor rabi svojo pravico, nikomur ji e škoduj e. Postave varujejo vsakega. kdor zvršuje kako svojo pravico, če tudi s tem drugim škoduje, in če tudi samemu sebi nič ne koristi. Iz same naga-jivosti sme kdo rabiti kako svojo pravico in s tem drugim delati težave, sitnosti in celo škodo. To načelo je liberalno; izku-hali so ga liberalci in zagovarjajo, pa zvr-.šujejo ga tudi liberalci. Ce hočeš poznat; liberalce po kmetih, poglej, kdo je tisti, kateri misli samo nase. pa jih boš imel brž skupaj. Ze zavoljo tega je popolnoma nemogoče, da bi naš kmet liberalcem ke-daj zaupal; zato je pa tudi zastonj vsa vada, ki jo nastavljajo po Notranjskem iu v Belikrajini, da bi ga vjeli.
Naše krščansko načelo pa pravi takole: Nobene takoimenovane pravice ne smeš rabiti, če s tem drugim škoduješ; nobena reč ni tako tvoja, da bi smel z njo tudi na škodo svojim sosedom, svojim soobčanom, svojemu stanu delati po svoji volji. Več kot posamnik je stan, je celota.
Zlasti za kmeta je to načelo silno važno. Kmečki stan je nemogoč in mora propasti, če ga ne uveljavimo. Na Nemškem se je v tem oziru že storil prvi korak. Novo državljansko pravo določa v § 226. tako-le: »Nedopustno je zvrševati kako pravico, če more imeti to le namen drugemu škodovati.« Treba je pa iti še dalje in zlasti za kmečki stan za posamne slučaje urediti postave tako, da ne bo mogoče na škodo stanu posamnikom delati po svoji volji. Prostost je dobra; ko pa prestopi svoje meje, je samopašna in pogubna. Last jc sveta, toda še svetejše so pravice, ki jih ima cel stan, vsa družba.
Za splošno korist, za pota ali železnice, se ne more nihče ustavljati, da bi ne daL svojega sveta proti primerni odškodnini. Splošna korist gotovo tudi zahteva, da se ohrani kmečki stan. Zato bi se moralo tako urediti, da bi tudi pri razpolaganju z lastnim posestvom imela govoriti splošna korist. Vzemimo si za zgled gmajne in skupne planine, ki so za našo živinorejo tolikega pomena! Po našem bi moralo biti postavno določeno, da se sme tak delež prodati samo sodeležnikom, ali vsaj njim bi moral biti v prvi vrsti na prodaj. Tudi z lesom je taka! Zanemarjen gospodar, ki nespametno seka, ne škoduje samo sebi in svoji družini, marveč celi okolici. Lesni trgovec, ki kupi posamno gojzd-no parcelo, se prav nič ne briga za drugo, nego za svoj dobiček. Izseka kolikor more. čeprav s tem odpre pot vetrovom in vodi ter oškoduje celo okolico.
Svoj čas je državni zbor sklenil postavo o kmečkih stanovskih zadrugah, ki naj jo deželni zbori prikrojijo vsak za svoje razmere. Te stanovske zadruge v slovenskih deželah še niso uvedene; pravzaprav tudi ni mnogo škode, da niso. Po ti postavi bi se za cele okraje ustanovile take stanovske zadruge, ki bi si izvolile svoje odbore, kateri bi ne imeli niti toliko pravic,
kolikor jih imajo prostovoljno ustanovljene kmečke zveze. Ko bi se res hotelo orga-nizovati kmečki stan, bi se morale marsikje še za manj, nego za eno občino ustanoviti zveze, ki bi se jim morala dati pravica, da v svojem okrožju skrbe, da nobeden tako ne gospodari, da bi drugim s tem delal škodo.
Velikrat smo že povedali v svojih ,člankih, da so vsi drugi stanovi tesnejše zvezani, kot kmet. Največji zgled v tem oziru je amerikanska jeklena zveza. Fabrikantje, ki izdelujejo železo in jeklo, so združeni tako ozko, da majhen odbor prav vše odločuje, kje, koliko, kaj se bo delalo, kako, kam, po čem prodajalo. Ta zgled .navajamo za to, ker je v ti zvezi združenega največ denarja, — po našem 7000 milijonov kron. Ljudje božii, pomislite: gospodarstvo, ki je v njem vloženih sedem-tisoč milijonov kron, gre po enem tiru, vzajemno, skupno. Pri nas pa par bajtarjev in kmetičev ne moreš spraviti skupaj, često niti v najohlapnejšo zvezo ne.
Naš list in naša stranka podpirata na vso moč zadružništvo, predvsem iz tega namena, da bi se kmetje, pa tudi rokodelci drug drugega navadili in postali sposobni za čim dalje bolj skupno in vzajemno gospodarstvo. Kakor oči v glavi je treba našim kmetom zdaj. ko poslov tako primanjkuje, strojnih zadrug; treba jim je, da tam, kjer imajo vodne moči, te moči porabijo za razvetravo in za gonilo raznih strojev; treba jim je pašnih zadrug in sploh zadrug v povzdigo živinoreje, vinarstva, sadjarstva, čebelarstva, domačih obrti. Kar imamo dozdaj, je šele začetek. V denarnem oziru smo pač storili precej; a treba je iti venomer naprej. Seveda bi nam delal liberalec povsod rad zgago, a prekmalu se odkrije, kakšen je, in Kranjec moj mu osle kaže. Tista liberalna zveza, ki so jo ustanovili, da bi kje kakemu liberalnemu učitelju dali pri-
jožnost malo nagajati, je že tak odkrit spaček. Zadruge, ki hočejo res koristiti ljudstvu, so dobre, če je magari tudi kak liberalec zraven; zveze jim je treba, ker si brez nje same ne morejo pomagati. Zveza ima tak odbor, kakoršnega zvolijo zadruge pri občnem zboru; zato pa ni ne liberalna. ne klerikalna, marveč zadružna. Liberalci seveda tega nočejo priznati, ker se jim gre samo za stranko, in zato so si osnovali svojo zvezo, o kateri pravijo, da je Jiberalna. To se menda pravi, da je v nje-jiih mlekarnah samo liberalno mleko od liberalnih krav, da so samo liberalni groši v njenih posojilnicah, liberalni koštruni. mrjasci, biki in žrebci v njihovih živinorejskih zadrugah. To je vendar neumno kot noč. Tako zadružništvo, ki se od prvega začetka postavi na strankarska tla. ni vredno piškavega oreha. Naše delo je bilo in je še danes drugačno. V mnogih posojilnicah in zadrugah so izprva izvolili tudi par takozvanih politiških nasprotnikov. Ti so pa tekom časa sami odleteli, ker niso hoteli skupnega dela. Kako tudi. saj bi sicer nehali biti liberalci! V mlekarsko zvezo so izvolile naše mlekarne tudi liberalce, a kaj to pomaga? V mlekarnah, kjer brez potrebe še danes gospodarijo liberalci. je ostalo pri starem; skoraj nobena ni pristopila k zvezi. Pojte se solit, jim porečemo, pa pojdemo skupno k skupnemu, vzajemnemu delu, ki nam bo mogoče le, če liberalce povsod, prav povsod potisnemo v kot, kamor spadajo.
ie nekaj o socialističnem „Naprelu".
»Naprej« je prišel — nazaj — v stanje zmedenosti. In če je enkrat zmeden, se pač lahko psihološko razlagajo posledice, ki so se pri njem res pokazale. — Namreč še nekaj o njegovi »Ljubezni do bližnjega«.
Vzrok njegovega zmedenega stanja se da razložiti: Poročevalec sliši tako od daleč eno besedo, ki jo je neka oseba v razburjenosti pomotoma izgovorila. Iz besede napravi «dramo v enem dejanju» in jo pošlju »Napreju«. Ta jo priobči; in — o groza — javnost pa že ve, da je laž. Kaj ne, mučno stanje za uredništvo, ker javnost je zvedela, kakšne so »Naprejeve« informacije? Kako se rešiti iz zagate in se oprati — pa na lep način, brez preklica, ne da bi priznal laž. Ugibajo semintja, zavijajo, skušajo vso stvar zasukati, pa ne gre. Posledice te zmedenosti sta prinesli
6.	in 7. številka »Napreja«. V 6. št. hinavsko zavijanje stvari in opravičevanje, v
7.	št. obupna resignacija: ne maramo se ponižati, rašji vzdržujemo laž. To se da raZbrati iz zadnjih dveh »Naprejevih« številk.
Ali ni to naravnost hinavsko zavijanje. V št. 5 piše »Naprej«; »sin najbolj katoliške družine na Planini, katere udje so vsi v Marijini družbi, prvi sin celo duhoven,« in ko ga napadeni mladenič poživlja,
naj prekliče, pa mu flegmatično odgovori: Čudimo se. kaj hoče ta mož.« Pod takim, z debelimi črkami tiskanim popisom — da bi ga ja vsak na prvi hip uganil — si more samo zavijajoče uredništvo »Napreja misliti več oseb. — poročevalcu je seveda jasno. Smešno! Res pa poročevalec ne pozna mnogo geografije jeseniške občine.
In št. 6 vzdržuje laž: Potem, ko je do-tična žena vpričo napadenega mladeniča izjavila, da on ni krivec, si upa Naprej« še zapisati: Resnica je ostala resnica.« No. pa če bi bil samo ta stavek, bi v naslednji številki lahko dalje zavijal, češ, saj sem samo rekel, da je resnica resnica, nisem pa dolžil mladeniča, temveč sem si mislil nasprotno. — Toda besedi povsem resnično« onemogočita vsako nadaljno zavijanje: žalostno, a vrinili sta se. nemara prehitro.
Povemo tudi, da bi bilo celo »Napre-jevim« naročnikom gotovo ljubše, če bi bil naravnost preklical, kakor da se /Jaj tako zvija. — In dopisnikovo ime? Sram ga je in se skriva.
Polititeli pregled.
BOSNA IN HERCEGOVINA — HABSBURŠKI.
Spričo velevažnega dogodka, ki se je, že dolgo prej napovedan, izvršil dne 5. t. m., je ponehalo vse zanimanje za tujo in domačo politiko. »Bosna je priklopljena avstro - ogrski monarhiji!« Ta glas je šel bliskoma z Dunaja po vseh deželah, vseh mestih, skozi vse časnike, med najširše občinstvo. Povsod je nastalo živahno gibanje, v Avstriji burno veselje, v prijateljskih nam državah odobravanje, drugod jeza, žalost, zavist. 4. oktobra je proglasil nenadoma knez Ferdinand Bolgarijo za neodvisno carstvo in sebe za kralja, en dan kasneje piše naš vladar ministrom pisma, v katerih jim naznanja, da je sklenil Bosno priklopiti monarhiji, 7. oktobra izide cesarjev oklic na prebivavstvo Bosne in Hercegovine, ki to potrjuje — in stvar je bila gotova. Bosna je naša. Vse silno razburjenje, vse grožnje, zlasti iz srbskega Belgrada sem, ne i/,premene na tem dejstvu prav ničesar več. Cesarjev oklic, kj ga je poslal bosensko-hercegov-skemu narodu, se glasi:
»Jaz, Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj češki itd., in apostolski kralj ogrski, prebivavcem Bosne in Hercegovine.
Ko
so pred desetletji moje čete prekoračile mejo vaših dežela, sem vas zagotovil, da niso prišle kot sovražnik, temuč kot prijatelj s trdno voljo storiti konec zlu, na katerem je vaša domovina tako dolgo težko trpela. Ta beseda, dana v svečanem trenotku, se je pošteno izpolnila. Vedno se je moja vlada trudila potom mirne zakonodaje in marljivega dela deželi zagotoviti srečnejšo bodočnost. Na svoje največje veselje zamorem reči: Seme, ki se je položilo v brazde razoranega polja, je bogato obrodilo.«
Nato povdarja cesar, kako ^e je pod njegovo vlado zagotovila osebna varnost povečala izobrazba, povzdignila trgovina' Zaupani v vašo politiško zrelost. Lesar sporoča prebivavstvu, da bo deželi podelil ustavo, v to svrho pa razširil svojo vrhovno oblast. Tem potom se bo za vedno uveljavila enakost vseh pred postavo, so. delovanje pri zakonodaji, varstvo jezika, naroda in vere.
Ko je prišel omenjeni oklic v Sarajevo. glavno mesto Bosne, je zavladalo tam med Hrvati in naprednimi mohamedanci nepopisno veselje. Celo mesto je v zastavah. oklic je nabit na ulicah, kjer ga občinstvo bere in živahno pozdravlja, občinski svet je imel slavnostno sejo ter je poslal cesarju udanostno izjavo, mesto je biio na ta važni dan krasno razsvetljeno.
Edini ljudje v Bosni, ki so bili silno pobiti ob tem dejanju našega cesarja, so bosenski Srbi. Do zadnjega trenutka so upali, da pridejo pod kraljevino Srbijo, kamor jih vedno vleče srce iz Avstrije, a ta odločni čin našega vladarja jim je prekrižal vse namere, prečrtal vse račune. Ker v Bosni niso smeli zborovati — vlada jim jc javno zborovanje prepovedala, ker je vedela, da bodo zabavljali proti Avstriji so se napotili v Budimpešto, kjer jih je pa zadela ista usoda. Sedaj kuhajo jezo natiliem in pričakujejo obprožene pomoči od kralja Petra.
A kaj pomeni priklopljenje Bosne n Avstrijo in kaj za nas Slovence? — Veliko. zelo veliko. Avstrija je s tem onemogočila velikosrbsko zaroto, ki je hotela spraviti Bosno pod žezlo Petra, zarotni-škega kralja srbskega, česar pa Avstrija nikakor ni mogla dovoliti, ker bi s tem bil vržen ves velikanski kapital, ki ga je porabila za povzdigo Bosne, v prazne blagajne kraljevine Srbije. Vrhu tega je naša država sedaj postala odločujoča velesila na ba Ikanskem polotoku in bo imela pri vseh vprašanjih, ki se tičejo južnih dežela, veljavno besedo. — Tudi za nas Slovence je priklopitev Bosne le pridobitev. V bo-senskem bratskem narodu bomo našli brate, ki nas bodo v boju proti tujcem, če ne dejansko, pa vsaj z ljubeznijo podpirali. Vrhu tega razmere v Bosni in Hercegovini še niso popolnoma urejene. Za seda; ostane Bosna priklopljena celi državi, vrhovni njen upravitelj ostane kot dosedaj skupni finančni minister. Toda tako ne more dolgo ostati. Dr. Šusteršič, načelnik slovensko-hrvaškega kluba delegatov, ki se je sestavil ravno zaradi bosenskega vprašanja, je izjavil v delegacijah javno in odkrito, da bo tu treba temeljite ìzpre-membe. Bosna in Hercegovina se ne pri; klopita niti avstrijski, niti ogrski polovici, temveč se morata združiti z deželam hrvaške krone. Na ta način bi bila v državi tri enakopravna ozemlja: avstrijsko, ogrsko in jugoslovansko. Ce bi se ta edino pravični načrt tudi izvršil, bi to bflo za Slovence neizmerne koristi.
Obenem ko je Avstrija priklopila Bosno, se je odpovedala pravici imeti v no-vopazarskem sandžaku svoje posadke. To ni izguba za našo državo, ker nima Novipazar zanjo nobene važnosti.
TURČIJA.
Na Turškem vlada sedaj velika zmešnjava. Naenkrat sta zadela to veliko mos-Iitnsko cesarstvo dva udarca: osamosvojitev Bolgarije in priklopitev Bosne. Dasi je sultanova oblast nad Bolgarijo in Bosno bila 'le na papirju berolinske pogodbe, so zadnji politični dogodki vendar razburili Turčijo. Mladoturki, ki so sedaj na vladi, so v velikih zadregah, Pristaši prejšnje vlade jim očitajo, da so oni izzvali s svojimi novotarijami jezo Alahovo in da Bog zato sedaj kaznuje turško državo. Silijo jih na vojsko zoper Bolgarijo, toda mladoturki se tega boje, ker jih skrbi, da se ne bi staroturki medtem zopet polastili vlade. Zato zaradi Bolgarije najbrže ne bo vojske, še manj pa zaradi Bosne. Naš cesar je pisal sultanu jako miroljubno (pismo, tudi v delegacijah se je govorilo nasproti Turčiji zelo prijazno, tako da ni verjetno, da bi prišlo do resnih nasprotij med našo in turško državo. Razen tega mora Turčija sedaj najbolj paziti na samosebe, da uredi notranje razprtije, ter nima želja, zapletati se v sitnosti še z drugimi državami.
SRBIJA.
Mnogo bolj od Turčije pa je bojevita Srbija. Ob tistem trenutku, ko je cesar proglasil Bosno za dedno deželo habsburške krone, se je pokazalo, da govorjenje o namenih, ki jih ima Srbija z Bosno in Hercegovino, niso le časnikarske domišljije. Ko so izvedeli v Belgradu o priklopitvi Bosne, je takoj nastalo silno razburjenja. Velika množica je demonstrirala po ulicah, kričala: »Dol z Avstrijo!« — hišo, kjer prebiva avstro-ogrski poslanik, je moralo celo vojaštvo zastražiti. Zarotniki, ki so z vednostjo sedanjega srbskega kralja umorili prejšnjega vladarja, zahtevajo od Petra, naj stopi na čelo vojski in naj odkoraka v Bosno, sicer ga vržejo s prestola. Pa ne samo zarotniki. Misel na vojsko z Avstrijo, ki je Srbiji izpred nosa vzela Bosno, se vedno bolj razširja med ljudstvom. Bogati trgovci ponujajo državi denarja, mladeniči se oglašajo kot prostovoljci, pripravljajo se oborožene čete, ki bi imele vdreti v Bosno, se tam združiti z bosen-skimi Srbi in začeti upor. Ubogi kralj Peter ne ve, kaj bi počel. Ce začne vojsko, bo gotovo tepen, da bo pomnil; če je ne začne, je izpostavljen jezi nahujskamh svojih podložnikov in izgubi morda celo prestol. V teh stiskah se je začel napol pripravljati za vojsko. A Avstrija ga je takoj opozorila, da takih priprav ne more trpeti; srbska vlada je nato hitela dopovedati, da na vojsko niti ne misli. Vendar je prej poslala na Dunaj protest zoper priklopitev Bosne, ker se je s tem baje kršila berohn-ska pogodba. Toda Avstrija jo je odločno zavrnila, da se beralinska pogodba ni kršila, pa tudi če bi se bila, da to Srbije nie ne briga, ker je pogodba podpisana od ve-levlasti in ne od srbske državice. Tudi vse druge večje vlasti so pisale Srbiji, naj se ne da zapeljati k vojni; najbolje jo je pa prepričala Avstrija sama, kako koristen je mir, ko je dala srbsko mejo v Bosni s svojim izurjenim vojaštvom izvrstno zastražiti. —
DRUGE DRŽAVE O BOSNI.
Avstrija je postopala, ko je priklopila Bosno, v popolnem soglasju z obema drugima državama, ki sta v trozvezi, namreč z Nemčijo in Italijo, ki sta s tem dejanjem Avstrije popolnoma zadovoljni. Manj za-dovol.na pa je Anglija. Angleški minister Grey je baje na nekem shodu jako odločno govoril proti Avstriji in zatrjeval, da Anglija ne more dovoljevati, da se kršijo mednarodne pogodbe (berolitiska). — Francija je bolj mirna. Ona le zahteva, naj se prav kmalu skliče mednaroden državen shod, ki bo razpravljal o balkanskem vprašanju. Pri tem upa, da si prilasti Tunis, kakor si je Avstrija Bosno. Toda naša vlada zatrjuje, da se shoda ne more udeležiti, če države mislijo razpravljati tudi o bosenskem vprašanju; za nas je to gotova stvar, o kateri ni treba nobenih pogovorov več. — Rusija je izjavila, da priklo-petiv Bosne nikakor ne bo povod za vojsko.
BOLGARIJA.
Ko je knez Ferdinand proglasil neodvisnost Bolgarije ter priklopil svoji državi Vzhodno Rumelijo, je velikansko veselje, ki je vsled tega zavladalo med bolgarskim narodom, motila edino misel, da utegne izbruhniti vojska s Turčijo. A to se najbrže ne bo zgodilo; na bolgarsko-turški meji je mir. Turčija se misli maščevati nad Bolgari v Makedoniji, mlado bolgarsko kraljevino pa pusti pri miru.
SKUPNI PRORAČUN
predložen delegacijama, izkazuje za 1909 406,840.098 K potrebščin, ki se razdele sledeče : Zunanjeministrstvo 13 mi-lijonov 666,584 K (400.037 kron več kot lani). Armada in sicer redna potrebščina 312,478.415 K (+ 14,046.762 K), izredna 12,366.730 K (— 1,011.999 K); skupna potrebščina 324,845.145 K (+ 13,034.763 K). Mornarica, redna potrebščina 58 milijonov 987.310 K (+ 5,464.200 K), izredna 4,450.550 K (+ 973.660 K), skupna potrebščina 63,437.860 kron (+ 6,437.860 K). Skupno finančno ministrstvo, 4 554 918 K (+ .36.591 K). Izredne vojaške potrebščine za Bosno 8,047.00 K (+ 259 tisoč kron). Dohodki carine so prora-čunjeni na 159,938.100 K.
Izobrazbi.
Levstik in Stritar.
Kdor je hodil po Dolenjski, si je gotovo zapomnil dvoličnost ondotne zemlje. Ni do neba kipečih gora, kot na Gorenjskem. pač pa vidiš valovit svet, ki se razprostira pred tvojimi očmi v sinjo daljavo kot neizmerna morska gladina. Holmi so pokriti s smrekovjem ali bukovjem m neka sanjava utrujenost se te polasti, če se oko ozre nanje v toplem poletnem vetru.
Ako pa začneš hoditi po tein svetu, boš skusil ne samo prijetnost zelenih hol-mov dobil boš tudi ostrega kamenja, kakor nikjer drugod. Dobil boš trdovratno
skalovje, ki bi ga nikdar tukaj ne pričakoval. Tako je tudi dolenjsko ljudstvo; ta dvojnati značaj se kaže tudi pri Stritarju in Levstiku. V prvem se kaže oni otožno-sanjavi značaj ljudstva, ki se trudi in peha, a ne upa boljših časov; predolgo je padal graščakov bič po njegovem hrbtu; pri Levstiku pa se kaže ona ostra zbadljivost, ki jo boš opazil po mnogih vaseh: občutijo jo zlasti potujoči študentje, ki se hočejo norčevati iz ljudi, a ti jim zasole tako krepke nazaj, da se mora utihniti.
Oba, Levstik in Stritar, sta rojena blizu Lašč, oba sta imela podobno pot, a Stritarju je bila sreča vedno mila, Levstika pa je vedno preganjala.
Oba sta bila kritika, a Levstik se je vrgel bolj na jezikovno stran, Stritar pa bolj na vsebino; Levstik je bil odločen, brezobziren; bodisi političnega, bodi si literarnega nasprotnika je vsekal do krvi, Stritar pa je nastopal kot olikan mož, v politične boje se ni nikdar vtikal, ampak z Dunaja mirno presojeval naše razmere.
Levstik je začel pri tem, kar ima v narodu svoje kalt; kar ni bilo domače, je vse vrgel stran, Stritar pa je tuje zapad-noevropske misli zanesel med Slovence. Težko je reči, kateri je višjega pomena za Slovence, gotovo je pa, da je Levstik boljši pesnik, Stritar pa boljši učitelj, zato
je imel tudi več uspeha.
* * *
F r a n L e v s t i k je bil rojen 1. 1831 v Spodnjih Retjah blizu Lašč. Levstika, kot bistro glavico, so postali v Ljubljano, kjer je bil v 2. šoli sprejet v Alojzijevišče. Ondi je bilo zelo živahno, kakor pripoveduje Stritar, ker Levstik je bil središče, okoli katerega se jé vse vrtilo. Znal je že tedaj jned vsemi najboljše slovenščino, kar mu je pridobilo mnogo vpliva; že tedaj je ostro zabavljal čez nerazumljive pesmi Koseskega. Matematika mu pa ni dobro šla- zaradi nje si tudi ni upal k maturi; kasneje je zložil pesmico, v kateri se norčuje iz računstva:
Stvari na svetu štiri so: ki se mi gnuse premočno: Algebra, stenica, govno, stara Mica.
A že tedaj se je učil slovanskih jezikov, zlasti srbskega, zlagal pesmice m svest si te svoje duševne veljave, je stopal ponosno, zlasti kedar je prišel domov na počitnice; v njem je videl svoj vzor tudi pet let mlajši Stritar, ki se je s spoštovanjem oziral na »retinskega gospoda«. Levstik se je pa tedaj družil le s fanti in .dekleti, za gospodo ali za študente mu ,ni bilo mar. Poslušal je njih krepko govorico, pil ž njimi in popeval. Toda ker se je bal, da mature ne bo napravil z odliko, je bil tako svojeglaven, da je ni niti poizkusil. Rajši je šel na Moravsko v semenišče. Po enoletnem bivanju je izdal leta 1854 knjižico svojih pesmi v Ljubljani. Pa ta mu ni prinesla sreče. Zatožili so ga, da so njegove pesmi bogokletne, četudi so bile le vesele in poskočne. Oditi je moral iz semenišča in sprejel ga je v Retjah čebelar Ivan Oblak; tu je Levstik spravil pri njem svoje knjige, študiral narodno govo-
rico, potem pa sta možaka pri ulnjaku kako modro uganila. Levstik je zopet hodil s fanti, pokonci in ponosen, brigal se ni nič, da so mu v Ljubljani zaprli pesmi. Pekel je krompir, poslušal stare vraže in stare besede od beračev in od brezzobnili ženic, ob nedeljah pa je v krčmi z va-ščani kako modro uganil. Tukaj sta se do dobra seznanila s Stritarjem, ki se je navadil od njega peči krompir, zraven pa dobil od izkušenega Levstika pravo podlago. kako se mora pisati za narod. Treba je bilo res Levstikove svojeglavosti, da so Slovenci popustili občudovanje Koseske-ga in Tomana in obrnili svoj pogled na Prešerna. Da je pri nas Prešeren dospel do svoje veljave, je zasluga Levstikova in Stritarjeva, ki sta se skupno navdušila za isti vzor. Odslej sta se pa ločila njuna pota. Stritar je odšel na Dunaj, Levstik pa za vzgojitelja k grofu Pacetu. Tukaj je posvetila v njegovo življenje prva ljubezen. Seveda kot grajski učitelj ni imel nobenega upa, da bi jo popeljal na svoj dom. Zato bolj v šalah govori z njo, n. pr.:
Lepše stvari
na sveti ni,
nego Zidarjeve Tone oči.
V krasni pesmici -Dve utvi« se pozneje pesnik spominja na pretekle dneve:
Dve utvi sta prileteli v jezero pod skalni grad. Tam plavata družni po vodi, veslata v kristalni hlad.
Premišljam iz okna dve utvi, a v meni utriplje srce, zamišljeno v dneve nekdanje na lice usiplje solze.
Kmalu je končal svojo službo pri grofu. zopet je poiskal soseda Oblaka v Rct-jali in se zakopal v svo:e knjige. Zatem pa pride za domačega učitelja k slovenskemu graščaku Miroslavu Vilharju. Mar-sikaka pesmica mu je tu ušla izpod prstov, a prvo njegovo opravilo je bilo jezikoslovje. Cegnarju je popravljal njegove prestave, v tem času je tudi spisal »Napake slovenskega pisanja«, vsled česar se je začel velik prepir med njim in »Novicami«, katere sta zastopala Bleiweis in Hicinger. S trdo odločnostjo je on priboril svojim nazorom zmago, da je treba slovenščino ustvariti na podlagi narodne govorice. da je treba vsakega slovstvenega sleparja brezobzirno razkrinkati pred ljudmi. Kakor je leta 1854 v svoji »Ježi na Parnas« zapodil iz hrama poezi'e Ko-seskega in Tomana, tako je zdaj ugnai Hicingerja in Bleiweisa, ki sta menila, da se slovenskih pesnikov ne sme hudo kri-tikovati. Odslej, od leta 1859, je pesništvo popustil in se vrgel v domače jezikovne m politične boje. Neusmiljeno je vsakemu povedal, kar je zaslužil, in si tako nakopal neštevilno sovražnikov. To je najbolj žalostna doba v njegovem življenju. De-1?' * «o* živina, a živeti jc moral kot pes. I ovsod so ga odvrgli, stavili mu ovire da m mogel ničesar dovršiti * - ■
A vendar glave ne uklanjani ter vam ne bodem je nikdar. Iu brez bojazni še oznanjani: ti slepec si, a ti slepar.
Njegovo najvažnejše delo v tem času jc bila Slovnica« 1866, ki jo je spisal v nemškem jeziku. Strastno so jo napadali, a slednjič so vendar prodrli njegovi na-zori.	, . ..
Iz teh časniških bojev ga jc dvignila ljubezen do Pranje. Zopet se je posvetil pesništvu in zapel kito krasnih pesmi. Seveda je morala biti tudi ta ljubezen brezupna; kdo se bo brigal za fanta brez službe. Tri leta je nosil pesnik to ljubezen v srcu, tudi na Dunaju, kamor ga je poklical Stritar, je ni mogel pozabiti. Ko se mu tam gori druga vsiljuje, ji pravi:
Zastonj, zastonj! Ne veš, da tamkaj doli, kjer z mrazom jug mejo deli, cvete devica, katere jaz nikoli do zadnjih ne pozabim dni?
Na Dunaju je urejeval list »Pavliha«, ki je pa kmalu propadel zaradi hudih žaba vljie: Levstik ni nikomur prizanese), ne iiemškutarju, ne narodnjaku. A na Dunaju so spoznali njegovo pridnost. Zaslužil je precej denarja, ko je prestavljal zakone na slovenski jezik. Stritar ga je priporočil svojim prijateljem in ti so napeli vse krip-plje. da je dobil stalno službo v ljubljanski knjižnici. A njegove peroti so bile strte. Ni bil več oni prešerni Levstik, kakor svoje dni. Z nikomur se ni več prepiral, ampak hodil je pridno v cerkev ter iskal tolažbe v molitvi. Zapel je še nekaj krasnih otročjih pesmic, drugega dela se pa ni hotel poprijeti, četudi so mu ponujali. Bil jc večinoma v knjižnici ter prebiral knjige, ki naj bi bile primerne za dijake. Tako je preživel v miru večer svojega življenja, l.eta 1887 je umrl spravljen z Bogom in ljudmi.	(Dalje prih.)
pravi :
A vendar
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Benjamin pa je vzkliknil razžarjenih oči: O dovolj sva stara! Ali se ne moreva kakor deček David boriti s kamenjem in fračo proti Rimljanom? Precej nama mora Oiezi narediti fračo, in ves dan se bova urila metati kamenje na dvorišču.«
Anan pa potegne svojega sina v notranjo sobo in mu da poljub miru, kar že vec let ni storil. Nato mu dč: »Ti vendarle nisi tak slabič, kakor sem se bal. Vendarle še tli v tebi iskra sovraštva proti kleti zalegi Rimljanov.«
»Da, oče, v poštenem boju se rad kosam ž njimi in dam k'ri in življenje za svoj narod.^ Nočem pa se udeležiti tvojih skrivnih načrtov in nič ne maram imeti opravka
s tvojimi temnimi prijatelji, z roparskim glavarjem ben Gioro, z Oalilejeem Mena-liemom in kakor jim je vsem ime.«
Brez teli sk rivnih potov in dobrih pri-jateljev pa nc bomo zmagali Rimljanov,« odvrne Anan in nagubanči čelo. »Ti bi moral bolj spoštovati svojega očeta in se prepustiti njegovemu vodstvu.«
No, spoštovanje pred očetom je v naši družini že kajpak v navadi; ti mi da-ješ v tem krasen vzgled!« dč Eleazar.
Molči! Saj veš, da imam »starega« zato zaprtega, ker nočem, da bi njegova blaznost koristila prokleti stranki Naza-rencev, kajti on govori in blebeče take reči. ki bi jih Nazarenci lahko porabili kot dokaz za vstajenje svojega tesarja. Mi pa ne maramo tesarja za svojega odre-šenika.«
»IJrav imaš. Čudno se mi le zdi, da ta stranka še vedno živi in se vsak dan veča. Pa pustiva Nazarence! Ti si mi hotel reči še nekaj?«
I >a. Vedno mislim na tvojo srečo.. čeprav ti tega ne zaslužiš. A jaz bi rad, da ravno ti osvobodiš Izrael in tako povzdigneš našo hišo v slavi in morebiti tudi v bogastvu. K temu bi ti pomagala hčerka tabija Sadoka. Po svojih ogleduhih sem že izvedel, kam jo je odpeljal Rimljan s pomočjo Herodijancev.«
»Povej mi. in jaz si jo poiščem, če bi tudi bivala na zidovih rimskega kapitola! Kako sem danes v boju iskal mlečnozobe-ga stotnika, da bi mu dal okusiti ostrino svojega meča! Pa mevža se ni upal v mojo bližino.«
»O jaz ti prav rad povem, ker bo to koristilo tudi naši vojski. Ona biva v he-rodijanski trdnjavi Masada, in ti veš, da leži v tamošnji orožarni cele kupe Agri-povega orožja, polne oprave, ščiti, sulice, meči, vsega skupaj najmanj za 50.000 mož. To hi silno potrebovali v boju z Rimom.«
Še danes odidem tjakaj. Z drznim napadom si osvojim Masado in svojo nevesto in orožje za izraelski rod.«
»Le še par dni potrpljenja! Na stvar se je treba pripraviti. Poznam ključ, ki ti bo lažje odprl vrata Masade, kakor tvoj meč.«
»Več se zanesem na svoj meč, kakor na vsak drug ključ, če bi bil tudi iz zlata,« odvrne ponosito Eleazar.
»Ce bi bil tvoj meč tako oster, kakor (iolijatov, o katerem je pisano, da mu ni nobeden enak, bi ga vendar zaman skrhal nad zidovi Masade. Hitro moramo dobiti orožje, če hočemo, da nam bo koristilo. Zato prepusti vso skrb svojemu modremu očetu. Brez koristi je moč roke, če je ne vodi previdnost.«
Drugo jutro so klicarji sklicali ljudstvo na trg Ksist pred Agripovo palačo, kjer so se vršila vsa ljudska zborovanja. Stranka zmernih je zadnjič poskusila za-braniti upor. Na prošnjo visokega zbora je bil Agripa pripravljen razložiti ljudstvu, kako strašna bi bila vojska z Rimom. Hoteli so za posredovanje poklicati sirskega poslanika, hoteli so izplačati 40 talentov zaostalega davka in skleniti s cesarjem mir.
Lesene galerije na Ksistu so bile nabito polne pisane množice; večina je bila
oboroženih, ki vsi pijani vsled uspehov prejšnjega dne niso nič mislili na mir. Ven- 1 dar so v začetku precej mirno poslušali kraljev govor.
Agripa II. je obdan od svojih služabnikov stopil na ravno streho svoje palače. Njegova ženska ničemernost se je kazala v pozlačeni opravi, v gubah škrlatnega pia. šča, ki je bil spet z dragoceno zaponko na rami, in v nakodranih laseh, pomazanih z bliščečim oljarn. Zraven njega je stala sestra, lena Berenika, pozdravljena s tisočerimi klici množice. Narod jo je hotel počastiti, ker je pred deželnim oskrbnikom prosila milosti za mesto.
Ko se nekoliko poležejo klici ljudstva, prične govoriti kralj. Obrača se do tistih, ki že uvidevajo, da bi bila nemogoča vojska z Rimom. Nato razlaga, kako se vsi narodi zemlje klanjajo močnemu Rimu, in z vso zgovornostjo opiše moč in nepremagljivost rimskega cesarstva. Konča tako-le: »Usmilite se vsaj svojih žena in otrok, svojega glavnega mesta in svetišča. Prizanesite temu posvečenemu kraju! Rešite tempelj in njegove svete posode! Kajti tudi njim ne bodo prizanesli zmagovalci, ker so doslej za svoje prizanašanje do vas
uživali edinole vašo nehvaležnost. Najsvetejše kličem na pričo in veličastne angelje božje, da sem doslej vse storil, kar bi vas moglo rešiti. Zdaj se odločite! Če hočete miru, bom posredoval za vas; če pa hočete vojske, ne zahtevajte od mene, da bi Z vami vred pričakoval njenega neizogibnega konca.«
Ta govor je precej vplival na narod. Toda v tem hipu vzklikne Eleazar: »Ne bomo se borili proti Rimu, ampak-proti Floru!«
Toda ne morete se boriti proti cesarjevemu namestniku, ne da bi se borili proti Rimu,« odvrne kralj Agripa. »Vsaj dokler vam cesar ne pošlje drugega oskrbnika, morate biti pokorni Floru.«
Po teh Agripovih besedah se dvigne na trgu Ksistu velikanski krik naroda. Eleazar vpije: .»Temu morilcu, temu krvosesu, temu garjevemu psu bodimo še naprej pokorni? Nobeno minuto več, in če se tudi zgodi, kar si prorokoval. Le škoda, da nisi prorok, ampak sin od Boga sovražene ro-dovine. Ti si upaš reči, da moramo biti pokorni Floru? — Bog nam mora pomagati! In če nam ne pomaga, tudi njemu ne bomo
služili več! Naj potem zgori njegov tempelj, če ga sam ne ščiti in brani! — Vprašam te, Agripa, ali hočeš ti vladati namesto Flora in izposlovati pri cesarju, da se ga obtoži in kaznuje?«
Agripa pravi: »Ne!« in se obrne z Be-reniko, da bi odšel. Tisoči in tisoči kriče za njim: »Izdajalec!« »Odpadnik!« »Hero-dijanski lisjak!« »Spodite ga iz mesta!« »Kamenjajte ga!« In toča kamenja se usu-je za odhajajočima.
Tako je bila vez pokorščine do Rima pretrgana. Na Eleazarjev predlog je bila prepovedana v templju daritev za cesarja. Zdaj se podviza Agripa s svojo sestro, da zapusti mesto. Par tisoč vojakov-najem-nikov pošlje v Jeruzalem, da bi pomagali stranki zmernih v visokem zboru in s silo zatrli upor. Na drugi strani pa sta v mesto prihitela iz Galileje Menahem, sin Judov, ju se je že prej vzdignil proti Rimljanom, in ben Giora s svojimi roparskimi četami. Tako se je v nesrečnem mestu pričel boj med Judi in Judi — bratomorni boj. Medtem pa je poslanik Cestij Gal zbral vojsko 30.000 Rimljanov, da bi z njo hitro zopet osvojil Jeruzalem.	(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Črnuče je podeljena č. g. Nikolaju Stazinski, župniku v začasnem pokoju v Tr-bojah. — Imenovan ie č. g. dr. Anton Ratajec za profesorja na knezoškofijski giinnaziii v Št. Vidu nad Ljubljano; absolvirani konser-vatorist, č. g. Stanko Premrl, je postal prefekt v Alojzijevišču; č. g. Anton Znidaršič. drugi kaplan v Zagorju, je postal prvi kaplan in so-upravitelj Sv. Planine. Nameščen je č. g. se-meniški duhovnik Janez Primar za kaplana v Zagorju ob Savi. — Nadaljevat gredo svoie študije na dunajsko vseučilišče gg. Janez Kovač, Janez Samsa, Ignacij Breitenberger in Frančišek Trdan. — Pokojnina je dovoljena č. g. Andreju Pipan, župniku na Polici in č. g. Frančišku Perpar, župniku pri Sv. Trojici pri Tržišču.
Volivni shod v Škofji Loki. 18. oktobra, to je na žegnansko nedeljo ob treh popoludne bo v »Društvenem Domu« v Škofji Loki shod. na katerem se bo predstavil kandidat losko-kranjskega okraja pri prihodnji dopolnivni deželnozborski volitvi.
X Dobava sena Iz pomožne akcije. Na vsestranska vprašanja interesiranih prosilcev sena po znižani ceni glede kakovosti istega, nam »Gospodarska zveza« v Ljubljani sporoča, da se bode razpošiljalo le sladko goveje seno izborne kakovosti iu je dobava konjskega sena popolnoma izključena, ravno tako je tudi izključeno, da bi se to seno iz Gahcije dovažalo. Vsi prosilci naj bodo brez skrbi m uverjeni, da bodo s senom v vsakem oziru zadovoljni.
Novo delavsko društvo. Dné 4. t im se je vršil na Prtovču ustanovni shod »Podpo.r-nega in strokovnega društva gozdnih dedcev za Kranjsko. Štajersko, Koroško i i Pn-morsko« s sedežem na Cešni.ci Na ustanov-nem shodu je govoril držav... in dež,ein poslanec dr. Janez Ev. Krek k. nag latanujne»potrebo. da se združi gozdno delavstvo^C an novega društva dobe bolniško podporo in
pravno varstvo, ki so ga osobito potrebni gozdni delavci, ki veliko potujejo in delajo v tujini. Opozarjamo na novo društvo in prosimo gozdno delavstvo, naj pristopa društvu. Pisarniške posle novega društva je prevzel gospod župnik Anton Pfajfar, Dražgoše, p. Železniki, Gorenjsko.
C. kr. pletarna v Radovljici. »Slovenec« piše o tej : Ženski tečaj na tej v strokovno šolo povzdigujem pletarski šoli se je pričel. Udeleženke zaniorejo vstopiti vsaki dan. Za učiteljico na ženskem tečaju je pozvana gospa Frania Patikova. Učenke morajo dopolniti 14. leto in dokončati ljudsko šolo. Doprinesti je spričevalo ljudske šole in spričevalo nravnosti. — Vodstvo pletarske šole v Radovljici je vpeljalo ženski tečaj z namenom, da se priuči domače ženstvo v pletarskih strokah, kakršne izdelke dobivamo sedai skoro izključno iz Nemčije, za katere izdelke gre v Nemčijo brez potrebe na stotisoče avstrijskega denarja. — Naj bi naši starši ne zamudili lepe prilike ter dali svoje, v to sposobne hčere učit se ženskega pletarstva, s katerim si bodo služile dokaj lepih novcev. — Obenem naznanja vodstvo c. kr. pletarne, da se vsi nieni izdelki prodajajo v Radovljici v hiši na glavnem trgu, poleg novega spomenika. Kdor si želi omisliti kakršnih koli pletarskih izdelkov se zamore ondi oglasiti.
Ordinacije. Prevzvišeni gospod knezoškof ie v soboto v svoji kapeli podelil višje redove čč. gg. Petru Wieterlak in Antonu Hlond — oba iz družbe sv. Frančiška SaleS. — subdiakonat oziroma dijakonat in c. g. rr. Skvarča presbiteriat.
Gonjo proti dr. Brejcu je nemško koroško časopisje zopet pričelo. Ker ima kot izvrsten odvetnik tudi nekaj nemških strank, »Freie Stimmen« imenom navajajo doticne stranke, da. navajajo celo imena onih, ki so slučajno bili na nekem lovu z dr. Brejcem. To ie res zanimivo. »Freie Stimmen« so nehote povedale, da že nemške stranke priznajo, da je najboljša odvetniška pisarna v Celovcu
dr. Brejčeva. Tudi za Slovence krepko navodilo!
Slovenci Bolgariji. Ze v zadnjem »Domoljubu« smo na kratko omenili o veliki spremembi, ki se je kar čez noč izvršila v Bolgariji, ki je postala kraljestvo, dosedanji vladajoči knez Ferdinand pa car Bolgarije. Avstrija je veselo pozdravila neodvisnost Bolgarske, s katero živi v najboljših razmerah. Tudi Slovenci se veselimo tega dogodka slovanskega naroda. Zato je voditelj »S. L. S.« v imenu stranke in »Slovenskega kluba«, v katerem so zbrani v večini državnozborski slovenski jroslanci, poslal predsedniku bolgarskega sobranja sledečo pozdravno brzojavko:
Monsieur le President du conseil des ministres
Tirnovo.
Slovensko ljudstvo navdušeno pozdravlja zgodovinski čin osvobojenja bratskega junaškega naroda bolgarskega. Živela svobodna Bolgarska! Slava bolgarskemu kralju!
Dr. Šustrešič, načelnik »Slovenskega kluba« v državnem zboru.
Na delavskih shodih pri D. M. v Polju in na Preski dne 6. t. m. zvečer se je vzelo na znanje razsodilo kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza o štrajku papirnega delavstva. Pri D. M. v Polju so poročali Ziller, Müller in Jeriha, Medvodami pa Moš-kerc in Novine. Na obeh shodih se je ua predlog delavcev sklenilo, da se izreče zahvalo deželnemu predsedniku Sehwarzu in drž. posi. dr. Ivanu Šusteršiču in Jožefu Go-stinčarju. Delavstvo ie konečno le zmagalo, česar se tudi mi iskreno veselimo.
Slovenec misijonar v Patagoniji. Dne 4 t m. je nadškof turinski. kardinal V Ri-ehelmv podelil nižje rede in subdijakonat So-vencu Alojziju Dejaku iz Nemške vasi pn Rib- . niči ki je bil dosedaj profesor hrvatskih gojencev in viceprefekt v salezijansketn zavodu v Turimi. V kratkem se poda v Patagonijo. ,
(Južna Amerika), kjer bo misijonaril med tam naseljenimi Hrvati.
Sloga hrvaških in slovenskih delegatov v Budimpešti. Slovenski in hrvaški delegati avstrijske delegacije so se zedinili kot »slo-vensko-hrvatski klub« ter so sklenili v vseh vprašanjih postopati složno.
Za načelnika »Slovensko - hrvaškega kluba« je izvoljen dr. Šusteršič. za podnačel-nika pa Biankini. Velevažno poročUo o Bosni je imel kranjski delegat dr. Ivan Šusteršič.
Bratje Slovenci! Obmejni Slovenci vas prosimo pomoči! Znano vam je, s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mu društvi »Siidmark« in »Schulverei.n«, da se čimpreje ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima »Süd-marka« na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na St. llj, to je zadnja in obenem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Ze več stotisoč kron je žrtvoval nemški narod v svrho velenemških načrtov društva »Siidinarke« samo za Št. Ili. Več sto tisoč kron za potujčenje slovenske zemlje, za po-nemčenje slovenskega ljudstva v eni sami župniji. Preubogi smo, da bi zamogli z nasprotniki na tak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega živ-lja v Št. Ilju. — Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano, da širi in pospešuje pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom, je brez strehe; ne more se vsled tega gibati in razvijati pravega ljudsko - izobraževalnega dela. Nujno potrebno je, da bi društvo imelo svoj društveni dom. kjer bi imeli šentiljski in okoliški Slovenci, posebno mladina, svoje zavetišče, svoje zbirališče. — Obračani« se torej do vseh rodoljubnih Slovencev brez razlike političnega mišljenja, do vseh slovenskih denarnih zavodov, do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre za rešitev obmejnih bratov! Prosimo torej, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Darujte za »Društveni dom« v Št. Ilju. Ta dom, v katerem se bomo zbrali tukajšnji Slovenci in se navduševali za nadaljno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do hudo stiskanih obmejnih Slovencev. Še pozni rodovi se vas bodo, rojaki mili. hvaležno spominjali, da ste na tak krasen način pokazali svojo pravo ljubezen do teptane domovine. — Darovi se naj pošljejo na naslov: »Kmetijsko bralno društvo v Št. Ilju v Slov. gor.«, ali pa njega blagajniku Franiu Zebotu, istotam. — Vsak najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam darov v štajerskih slovenskih časnikih objavil. — Pripravljalni odbor za zidanje »Društvenega doma« v Št. Ilju.
V Ljubljani je sedaj mirno. Po mestu hodijo orožniške patrulje. Belgijce se baje od kompetentne strani nagovarja, naj se ogibajo slovenskih trgovcev. Nekateri nemški obrtniki in trgovci se nameravajo izseliti, v nemških trgovinah padajo cene blagu. Zloglasni poročnik Mayer še vedno straši po ulicah. Skrajen čas bi že bil, da se vrnejo orožniki na svoje postaje domov, čemu pohajkovati po mestu, kjer vlada popoien mir.
Deželnozborske volitve v Istri. Politično društvo za Hrvate in Slovence proglaša za volitev v peti splošni kuriji, ki se vrši 25. t. m. naslednje kandidate: I. V četrtem voliv-nem okraju z glavnini voliščem v Kopru, g. Matej Škerbec, župnik v Kortah. 2. v petem volivnem okraju z glavnim voliščem v Motovilim, g. Fran Flego, posestnik v Buzetu. 3. V šestem volivnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu. g. dr. Širne Kurelič, odvetnik in župan v Pazinu. 4. V sedmem volivnem okra-
ju z glavnim voliščem v Volosketn. g. prof. Vekoslav Spinčič, državni poslanec v Opatiji.
Kri _ za svobodno šolo! Pri letošnjem zborovanju učiteljske »Zaveze« v dorici je poročal nadučitelj Franc Silvester o narodno-naprednem učiteljstvu in klerikalizmu. To poročilo, ki je prinaša zadnji »Učiteljski Tovariš«, ni nič druzega kakor bridka tožba, s katero skuša znani Silvester samega sebe oprati in postaviti pred svet kot nedolžnega angelčka. In pri tem pripoveduje zgodbe in omenja stvari, da moramo vprašati prav posebno liberalne učiteljice, ki so poslušale tisti govor: »Ali vas ni bilo nič sram? Ali res ne?!« In ohladil si je Franc Silvester svojo jezo nad klerikalizmom in na koncu svojega govora je pozval vse učiteljstvo, da bodi njih armada pripravljena, da žrtvuje vsak čas. če bo treba »tudi svojo srčno kri za največja svoja ideala: za svobodno šolo in za svobodno učiteljstvo.« To si mi zapomnimo, in tudi vi, krščanski stariši, zapomnite si te besede: učiteljstvo naj bo zmiraj pripravljeno, da prelije, če lx> treba, tudi svojo srčno kri za svobodno šolo, to je, za brezversko šolo. Primeren odgovor bo dobilo liberalno učiteljstvo od ljudstva samega, ki bo tudi, če treba, prelilo svojo srčno kri za krščansko šolo. Se vam bo že še posvetilo, učiteljski snopoglavci! In v družbi takega Silvestra, ki je pozival vse učitelje in učiteljice na boj za svobodno, brezversko šolo, se je dobro počutil tudi okrajni šolski nadzornik, Finžgar.
Glasilo liberalnih učiteljev »Učiteljski Tovariš« poživlja v eni zadnjih številk skoro kar naravnost na umor dr. Lampeta. Čudili smo se. kako je mogel državni pravdnik, ki ima jako pazno oko ob drugih prilikah, pustiti to grožnjo tiskati, ne da bi bil hujska-joči dopis zaolenil. Kaj naj rečemo o učiteljstvu, ki odobrava pisanje takega nesramnega lista. Povedali bomo našim poslancem in tudi slovenskemu ljudstvu, naj nima najmanjšega stika z učiteljstvom, ki podpira ta list ali se strinja ž njegovo pisavo.
Z višarske božje poti. Na roženvensko nedeljo jc bil zadnji slovesni romarski shod, na katerega je došlo lepo število romarjev iz raznih krajev. V letošnjem romarskem času se je darovalo v svetovišarski cerkvi 595 sv. maš. Petih je bilo I3l, z blagoslovom 133 in tihih 331. Tujih duhovnikov je bilo na gori 159. Slovenskih pridig je bilo 39. nemških 27. Obhajancev je bilo nekaj nad dvaindvajset tisoč.
Častite šolske sestre so v Mariboru otvo-rile novo učiteljišče 2H. septembra jako slovesno. Novi zavod je blagoslovil ob navzočnosti odličnega občinstva prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik. -— Tudi v Trstu so otvorile čč. šolske sestre novo višjo dekliško šolo. Slovesni blagoslov se je vršil pred tednom. Navzoča je bila nadvojvodinja Marija Jožefa, knezoškof dr. Napotnik iz Maribora, tržaški škof dr. Nagi. cesarski namestnik princ Hohenlohe in mnogo drugega občinstva. Novo moderno urejeno poslopje stoji na enem najlepših prostorov in ima krasen razgled na morje. Priporočamo Mohorjanom, naj se spomnijo s kakim darom naših slovenskih šolskih sester v Trstu.
Protialkoholni shod se je vršil te dni na Dunaju. Prišli so zastopniki iz vseh krajev na shod. Tudi naša »S. L. S.« je poslala na Dunaj svoje zastopnike. V boju zoper nesrečni alkohol, ki napravlja tudi v naši deželi neizmerno škodo, bi morala vladati popolna edinost med vsemi Slovenci, ki v resnici ljubijo svoj narod.
Za spomenik padlima slovenskima žrtvama se je nabralo že nad deset tisoč kron. Tudi za ranjence, ki leže v ljubljanski bolnici,
znašajo prispevki, ki prihajajo od vseh strani nekaj tisočev.
Roparski napad pri belem dnevu. Gospa Marija Polakova, učiteljica v Doléh pri Litiji, se je napotila 3(1. septembra t. I. ob eni popoldne iz Dol v Sevnico. Tja je bila povabljena kot priča v neki posestveni zadevi. Romantična pot in lepo vreme sta jo izvabila, da se je napotila peš do Radeč pri Zidanem mostu. V soteski pod Kumom jo je napal ropar pri belem dnevu t. j. ob treh popoldne. Na levo skala, na desno peneči se potok Sopota in zopet skala. Srčnemu možu bi upalo srce in kaj ne bi ženski ob nenadnem napadu, ob vr-šanju peneče se Sopote in ob groznih besedah : »Denar sem, ali te pa zabodeni!« In prijel je ropar svojo žrtev za lase, jo potegnil nazaj in gledala sta si v oči. Strašne so bile neki roparjeve oči v trenotku. ko je izustil besede: »Denar sem, ali te pa zabodem!« In v rokah se mu je zasvetil ostro nabrušen nož. Dala mu je torbico, v kateri je imela robček, kliu-ček, povabilo k sodniji. zavojček za cigarete in denar. In izpustil se je črez penečo se So-poto v gozd. Vso zadevo je preplašena gospa naznanila na orožniški postaji v Radečah pri Zidanem mostu. Orožniški postajevodja gosp. Lovrič je ukrenil takoj vse potrebno, da se izsledi roparja.
Slovenski koleki »Obmejnim bratom v pomoč« so okusno izdelani v rdeči barvi, predstavljajo ozemlje, kjer Slovenci prebivajo, in s tem tudi slovensko mejo. Tako je izražen njih namen. Crke T. (j. L. M. C. pomenijo Trst, Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec; pozabljeni pa seveda tudi niso rezi-janski Slovenci in Prekmurci. Za marsikoga bo ta kolek kos nazornega pouka, ker bo tukaj prvikrat videl celotno podobo slovenske meje. Rodoljubi, kupujte pridno te koleke! Slovenci, širite jih! Obmejnim bratom v pomoč! Dobivajo se po 2 vinarja komad pri S. K. S. Z. v Mariboru.
Ena žrtev celjskih nemških izgredov — mrtva! Noč 20. septembra je bila v Celju strašnejša, kakor se je v začetku mislilo. Zdaj šele se je izvedelo, da so Nemci enega Slovenca natepli do smrti. Kakor so barona Len-kha tako natepli po glavi, da so mu morali zdravniki na glavi šivati, tako je bil tepen tudi Slovenec, črevljar Obu, doma za Brdom v Škalah pri Velenju. Dobil je tako težke rane po glavi in možeanih. da se je siromaku začelo mešati. Zdravniška pomoč ga ni mogla ozdraviti. Te dni je storil konec svojemu življenju z — vrvjo — nesrečen, oženjen mož z ženo in otroci se je — obesil.
Celjski razgrajači so tedaj ubili enega Slovenca! Nečuveno je to dejstvo!
30.000 letakov, vsebujočih kratko zgodovino septemberskih dogodkov ter poziv »Svoji k svojim«! se je dnč 3. in 4. t. m. raztrosilo po brežiškem okraju iu sosednji Kranjski ter Hrvaški .
Nad 30 orožnikov je v Brežicah; stražijo nemški dom.
V goriškem deželnem zboru se ie zadnje dni obtsrukcija še nadaljevala. Prišlo bo nai-brže do razpusta deželnega zbora. Pri novih volitvah bo moralo krščansko ljudstvo primorsko do dobra obračunati z brezversko Gabrščekovo in hinavsko dr. Frankotovo stranko.
Zopet demonstracije v Ptuju. Človek bi ne verjel, a res pa je: Dasiravno so se Ornig in njegovi pomagači v nedeljo, dne 27. septembra. s svojo in gornještajersko policijo nesmrtno blamirali pred celim poštenim svetom, ko so v tako nepopisnem strahu pričakovali slovenskih čet, ki so šle v njih razburjeni fantaziji proti Ptuju, potem pa ni bilo ne žive duše, a glejte, kaj se je v Ptuju v soboto, dne 3. oktobra, zopet godilo: Komaj na-
stopi mrak, se vsuje vse polno gornještaier-skih žandarjev po ulicah. Vse prebivalstvo je v trenutku izginilo za zakljenjeninii vratmi kajti reklo se je: Danes pa bodo Slovenci res prišli! Ubogi Ornig, tvoje blainaže še ni dovolj. sedaj si pokazal tudi svojo slabo in nemirno vest. Resnica je, katere ne iztrebi s sveta noben državni pravnik, da se ptujskim Nemcem tresejo hlačice. da kar vse šklopota
In takoj po osmi uri zvečer se zglasi znana nemška ptujska fakinaža; ob vsakem voglu na vseh klopeh po mestu so se nastavili znani junaki, ki so čisto po tolovajsko žvižgali i:i dajali neprestano znamenja. Po Gosposki ulici in na Glavnem trgu si slišal: »Die Wacht am Rhein«; velik zbor nemških komijev in drugih se postavi blizu poslopja »Okrajnega zastopa«, kjer so stanovali došli orožniki, «cr zapoje, najbrže žandarjem v čast, buršovsko: »Wir Deutsche, wir fürchten ja niemand...«, to je: »Mi Nemci se ne bojimo nikogar...«
Ali je to pošteno? »Novi Slov. Štajerc«, ki je glasilo poslancev dr. Ploja in dr. Jurtele. si res hoče pridobiti višek hinavščine. Na jedili strani joka nad razbito slogo, na drugi strani navdušuje za slogo, na tretji pa bije po pristaših »Kmečke zveze«. Liberalci imajo pardon! V zadnji številki pada bič Ploj-Jurte-lovega lista po poslancu Roškarju, češ, da se ni udeležil seje pomožnega odbora, da ni vzsl nikakih podatkov pri okrajnem glavarstvu iid. Mi lahko mirno rečemo, da je Roškar storil sam več za svoje volivce radi suše, kakor st.. Ploj in Jurtela skupaj naredila. Ko se ie šlo za pridobitev podpore, nismo o Jurteli in Ploju > ničesar C'itali, samo sedaj jih hočejo listi vtakniti zraven, ko se gre za razdelitev. Nesramna laž je seveda, da bi ne imel Roškar nobenih podatkov o suši v svojem volivnem okra .iu. Ce jih ni imel od glavarstva, ki je zadnjič škodo i K) povodnji tako slabo sodilo, mu ie to le v zaslugo šteti. Iu roko na srce! Kmet Roškar pozna pač bolj škodo po suši, kakor dunajski hofrat Ploj! Da ni bil pri pomožnem odboru zraven, s tem podpora pač ni ustavljena. Tam se delijo podpore za posameznike, in ti sedaj lahko uvidijo, kako je dr. Ploj skrbel slabo za posameznike! Ako bi Ploj in Jurtela rekla le besedo, bi »Novi Slovenski Štajerc« ne pisal tako nesramno, in vsa ta neljuba in slogi gotovo škodljiva polemika bi lahko izostala. Liberalci so hinavci, o tem se lahko vsakdo prepriča, ki jih le nekaj časa opazuje. Zato liberalcem nikake vere.
Odbor tržaške S. K. S. Z. se je v svoji prvi seii sestavil takole: Anton Cok, predsednik; Anton Ažman, podpredsednik; Anton Križman. zapisnikar; Ivan Rejc, blagajnik; Cenčič Viktor, Katern I., Piščanc (i. in Zobec J. odbornika. Ženski odbor se je sestavil takole: gica. Katern, predsednica; gca. P011-deljak Aut., zapisnikarica; gca. f-'ranja Güstin, blagajničarka; Cerkvenik Josipiua in Žitnik Marica, odbornice.
Kletarski nadzorniki za Primorsko. Vlada je namestila za Primorsko enega kletarskega nadzornika, ki svojo službo že opravlja. K« je službo nastopil in začel kleti kmetovalcev iu trgovcev z vinom pregledavati. je tnkoi videl ogromnega dela, ki ga čaka. Mnogim nerednostim in nepostavnostim je prišel na sled. Videlo se je hitro, da ako se hoče urediti te nezdrave razmere, ie treba več kletarskih nadzornikov. Naši poslanci so se v državnem zboru mnogo trudili, da bi vlada nastavila več kletarskih nadzornikov na Primorskem in so ji tudi natančneje opisali nezdrave razmere, ki vladajo po kleteh kmetov producentov in trgovcev konsumentov. •--Pred par dnevi je pa vlada sporočila našemu državnemu poslancu Fonu, da bo nastavila enega kletarskega nadzornika za Gorisko-Gradiščansko, enega za Trst in okolico in
enega za Istro. Tako ie upati, da se vsaj deloma razmere v tem pogledu zboljšajo. — J lovori se, da jc bilo dosedaj povsod mnogo turbinskega vina na razpolago, četudi bi trta nit grozdja ne rodila. S takim ponarejanjem vina se diskreditira pridelek našega vina in tene istemu se vsled tega vedno nižajo. S tem so si sami mnogo škodovali. V interesu dobre stvari upamo, da se pod nadzorstvom kletarskih nadzornikov ne bo več kaj tal'csra dogajalo.
Lepa jesen. V bližini Ljubljane je nabral filinoli teden nek gospod uradnik šopek vijo-..• ~ Uredništvo »Slovenca« je prejelo zadnji cas nekaj šopkov zrelih rdečih jagod, katere so bile nabrane v tem jesenskem času.
Ljubljanico so morali zopet izpustiti v Gruberjev kanal, ker je bil smrad za v bližini stanujoče ljudi neznosen.
Spremembe pri čč. gg. misijonarjih. Su-pcrior je postal pri gg. lazaristih v Ljubljani c. g. Valentin Eržen, dosedanji superior č. g. Javšovec je odšel kot tak v Celje, kurat v ljubljanski bolnišnici č. g. Flis je postal superior v Mariboru.
Koslerjeva pivovarna. V št. 39 z dné 24. septembra smo poročali mej drugim: <>Z!a-sti grdo so ravnali dragonci, ki jih je bil, kakor se sliši pivovamar Kosler napajal.* Gospod Kosler pa se je oglasil v našem uredništvu in izjavil, da on sam ni nikogar na-pajal. Pač pa so delavci v pivovarni tedanjo soboto prepustili dragoncelli nekaj svojega deputatnega piva.
Župnijski izpit so delali 7. iu 8. oktobra sledeči čč. gg.: Bajee Ludovik. župni upravitelj pri Sveti Trojici nad Cirknico; Bester Ivan. kaplan v Cerkljah pri Kranju; Cer.n Karol, knezoškof i jski tajnik v Ljubljani; Jerč Anton, kurat na Ustju; Kajdiž Valentin, kaplan na Dobrovi; Logar Josip, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Mikuž Janez, kaplan v Stari Loki; Oranič Frančišek, ekspozit v Šmihelu; Pavšič Frančišek, kaplan v Naklem; Pečarič Martin, kaplan v Predosljah; Pele Ivan, ekspozit v Zdihovem; Perz Alojzij, kaplan v Koprivniku (Nesselthal); Pla-liutiiik Ivan, kaplan v Ribnici; Potokar Jožef, stolni vikar v Ljubljani; Skubic Anton, kaplan na Vrhniki; Škerjanec Martin, župni upravitelj na Premu; Stillar Martin, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu.
Župnija sv. Katarina v Topolu je podeljena č. g. Andreju Pavlin, ekspozitu na Gori pri Sodražici. Zupni upravitelj v Št. Vidu nad Ljubljano je postal oudotni kaplan č. Valentin Zabret.
Blagoslov »Društvenega doma«. V Borovnici so slovesno blagoslovili II. t. m. novi »Društveni dom«. Vsa vas je bila slavnostno oblečena. Preč. g. kanonik dr. Cekal je blagoslovil novi dom ob navzočnosti mnogo tu' h gostov in skoro vse fare borovniške. Navzoča so bila društva iz sosednjih župnij ter telovadci z Vrhnike, ki so s svojim izbornim nastopom izzvali splošno odobravanje in navdušenje. Tudi v Borovnici se je ta dan ustanovil telovadni odsek. Več o tej slavnosti prihodnjič.
d Naprodaj. Janez Sadnik, mlinar v Pod-steneh št. 18 pri Ribnici, ima štiri svinje, čistokrvne jorkširske pasme naprodaj. Stare so po 10 mesecev, ravno pripravne za pleme-nenie. Cena po dogovoru.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
Iz Komende. Mnogo novic, marsikaj lepega zvejo bralci »Domoljuba«, katerih nas je
tudi v naši fari lepo število — iz vseh krajev slovenske zemlje. Od nas, od naše strani pa se čuje prav redko kaj. Ce se je semintja pripetila kaka nesreča, če je bil kak požar ali kaj podobnega, to se je pač že včasih bralo. Danes po dolgem času pa vam zopet nekaj poročamo, toda ne bojte se, nič takega ne bo, nobene nesreče; poročati imamo veseleiše stvari. — Jesen je prišla, listje rumeni in odpada tudi pri nas. V središču naše lepe fare, na prijaznem gričku ,ne daleč proč od farne cerkve pa opaziš ta čas drugačna znamenja kot so znamenja jeseni. Tukaj na tem, prej zapuščenem kraju, se je uprav pred kratkim začelo življenje, vzdiguje se zidovje, novo zi-dovje, dvorana našega izobraževalnega društva. Na tihem se razvija naše društvo. Ustanovljeno sredi julija, torej staro še ni tri mesece, ima že lepe uspehe. Kmalu, že prve tedne je napravilo in odprlo svoio čitalnico, kjer se sedaj nedeljo za nedeljo zbiramo in prebiramo časopise. Poleg tega smo imeli do zdaj skoro vsako nedeljo kak govor, de-klamacije. Slišali smo že tudi par večjih predavanj. Prvo večje je bilo prav poljudno predavanje o človeških temperamentih, v drugem pa smo slišali nekaj o prvem nastopu Slovencev in njih naselitvi po sedanjih krajih. Tako smo preživeli skoro vsako nedeljo popoldne par ur v društvu. Pa tudi dopoldne v nedeljah se opaža nekaj novega, kar nam je prineslo društvo in kar moramo tudi po-vdarjati. Za tako kratek čas, ie gotovo nekaj lepega naša društvena knjižnica. Društvo si jo je ustanovilo takoj prve tedne in sedaj šteje že prav lepo število samih vezanih knjig. Lepo je to, še lepše pa je gledati, kako se naši fantje in dekleta vsujejo vsako nedeljo po deseti maši iz cerkve v knjižnico po knjige. Vsako nedeljo se jih več izposodi. Tako se je začelo novo življenje, prišlo je tudi v našo faro lepo društveno gibanje, ki se ga je naša mladina oklenila z veseljem in navdušenjem. Posebno pridni so fantje, pripravljajo se že za prvo igro, katero mislijo vprizoriti ob priliki otvoritve nove društvene dvorane. Imamo pa še tudi druge načrte, katerih nekaj, če Bog da, kmalu izpeljemo, ko bo dogotovijena dvorana. Dvorana, ki se gradi sedaj, je za enkrat naša nrva skrb. Vsi društveniki in prijatelji društva se vesele, ko vidijo, kako se dviga novi dom. Na roko nam gre pri tem delu naša hranilnica, ki si sploh prizadeva v vsakem oziru vsem ustreči in pomagati. Pred kratkim je založila hranilnike, katere sedaj posebno šolarji z velikim veseljem odnašajo. Pa tudi starejši fantje in dekleta se oglašajo zanje pri hranilnici, kjer jih je še precej na razpolago. Vse to mlado gibanje kaže, da tudi pri nas nismo preslišali klica, ki se razlega po vsej slovenski zemlji in budi kvišku slovensko mladino. Veselimo se tega in upamo, da bo se potem, ko nam ta lepa jesen prinese društveni dom, začelo še uspešnejše delo v znamenju izobrazbe.
Izobraženost liberalnega sokola. Naš dopisnik nam piše: Kdo je dandanes izobražen? Liberalci gotovo niso med prvimi. Sicer se nosijo tako visoko, vendar govorijo včas'h, kakor bi ne imeli pameti. Glavni vzrok temu je zagrizenost. Liberalec je izobražen, ker je liberalec, klerikalec pa . . . seveda, klerikalec nič ne ve, on le laže in farba. Liberalcem so razne buda'.osti in fantazije zlate resnice, te verujejo kakor Turki znani izrek: »alali il alah«. S praznimi frazami nam hočejo spodkopati ugled, toda redko kaj dosežejo. Ljudstvo, o katerem pišejo liberalci, da je neumno, za pol stoletja nazaj — tisto ljudstvo se je tekom časa spametovalo, da ne seda več na liberalne limanice. Mnogo poskusov se ie liberalcem že izjalovilo. Časih je veljalo arogantno nastopati, in ljudstvo je klanjalo kolena.
Danes so liberalni mogotci ljudstvu v zasmi li, naj nastopajo še tako mogočno, bodisi v ! deci srajci s sokolsko čepico ali v svilenem ftaku. — Potovala sva nedavno s prijateljem po zeleni Štajerski. V bližini Vranskega naletiva na Sokole iz Zagorja. Moj prijatelj je JoOil slučajno nemške užigalice. Ravno sva jih hotela uničiti, pristopi k nama sokolič ter ošabno začne svojo »pridigo«. Moj prijatelj mu mirno pove, da ne misli s tem podpirati nemško »Südmarko«, ker doma v kamniškem okraju kupujemo vžigalice z napisom: »V korist obmejnim Slovencem«. Takrat je zrastlo mlademu sokoliču srce. »Zakaj ne kupujete Ci-rilove vžigalice« .ie vzkipel, zraven pa dostavil besede, katere hočemo tukaj pribiti: »Vžigalice »obmejnim Slovencem« so potuha nein-škutarstvu. kdor jih kupuje, podpira skrivaj nemškutarijo« ! O, pomilovanja vredno so-kolče, kje imaš možgane? V glavi gotovo ne, ker imaš tako malo pameti. Naše vžigalice so namenjene v korist obmejnim Slovencem. Velike so potrebe Slovencev na meji, potrebujejo pomoči, da zamorcio uspešno vstrajati na braniku domovine. Zato je dobiček vžigalic namenjen Slovencem na meji. In s tem naj mi podpiramo nemškutarijo?! Ako so liberalci tako neumni, da tako mislijo, jim ne moremo pomagati. Našim somišljenikom širom domovine pa kličemo: zahtevajte povsod v gostilnah in prodajalnicah naše vžigalice! S tem vršite delo krščanskega usmiljenja.	Nekdo.
g Iz Komende pri Kamniku. V nedeljo 11. oktobra se je ustanovil v Komendi telovadni odsek izobraževalnega društva. Iz Mengša so prihiteli ondotni telovadci, ki so se udeležili tudi zborovanja, na katerem sta govorila o pomenu telovadbe in telovadske organizacije kaplan g. R. Smolej in tajnik »Zveze telovadnih odsekov« Prane Puc. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Veliko število mladeničev je takoj pristopilo v novo ustanovljeni telovadni odsek. Upamo, da bo to eden najbolj močnih telovadnih odsekov, kajti telovadci bodo imeli na razpolago tudi lepe telovadne prostore v novo sezidanem društvenem domu, ki bo kmalu otvorjen. Tako postaja telovadska mladeniška organizacija vedno večja. Komendi pa moremo le čestitati, da se je začelo tako živahno gibanje v njej.
g Društveni dom v Smarci je hvala Bogu toliko dodelan, da so ga zidarji že zapustili, in potrebuje le še mizarja in slikarja. Dvorana je naravnost krasna in zelo primerna za ondotno občino. Zlasti je pročelje krasno in umetno izdelano po načrtu g. Jožefa Sršena. Stavba je zgrajena v proslavo 60-letnega vladanja Njeg. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. z enakim napisom na pročelju. Ta dom je vrhunec in ponos vsega zadružnega dela v Smarci, ki je vse jako praktično in preprosto razvito. Otvorjenje tega doma bode koncem oktobra ali pa začetkom novembra.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g t Gregor Malovrh. V torek, 6. t. m., zjutraj ob 8. uri nam je smrt nenadoma ugrabila našega priljubljenega gospoda župnika. V nedeljo. dne 4. t. m., je imel pokojni gospod še cesarsko mašo s pridigo pri dopoldanskem opravilu, popoludne pa se ie počutil že slabega in so ga morali prevideti. V ponedeljek na večer ga je obiskal zdravnik gosp. dr. Stare, ga preiskal in konstatiral, da je bolezen zelo nevarna. V noči od ponedeljka na iorek je bil do II. ure ponoči pri pokojnem župnik v p. gosp. Zakotnik, od 4. do 8. ure pa domači g. kaplan. Ob 8. uri zjutraj je blagi gospod iz-
dihnil svojo dušo. Gospod je že dolgo let sem trpel na hudih bolečinah v nogah. K tei bolezni se ie pridružilo še prehlajenjc. združeno z znaki pljučnice. Rojen je bil gosp. Malovrh dne 7. marca 1841. v župniji Poljane nad ^kot-jo Loko, v mašnika je bil posvečen <3. avgusta 1807. Služboval je kot kaplan v Piedvoru iu v Cerkljah na Gorenjskem. Leta 1880. je dobil župnijo Stranic, kier je pastiroval II let. 1 eta 1891. ie prišel v St. Vid nad Ljubljano, kjer je župnikoval nad 17 let. Radi zaslug pri povečanju in prezidanju župne cerkve |M> potresu .ie bil leta 1901 imenovan za kn.-šk. svetnika. — Pogreb, ki se je vršil v četrtek. 8. t. m., ob 8. uri zjutraj, je dokazal, kako priljubljen je bil pokojni gospod župnik. Pogreba so se udeležili profesorji in učenci kn. šk. zavodov, učenci ljudske šole z učiteljskim zborom, veteransko društvo z zastavo, šentviška pož. hramba, iz Dravelj, Vižmar. Zg. Šiške in M. Vida, člani del. podp. društva, Blaž Potočnikova čitalnica, tel. odsek, zastava društva rok. pomočnikov. Marijna družba z zastavo, oba občinska zastopa z domačim županom in županom iz Zg. Šiške ter vsemi okoličanskinti župani. 35 čč. gg. duhovnikov, med njimi stolni kanonik Sušnik, častni kanonik Kržič, stolni dekan Kolar in kanonik in dekan Fettich-Frankheim, ki je vodil pogreb, opravil duhovno opravilo ter govoril cerkveni govor. Mnogoštevilna udeležba in vzorni red se je kazal ves čas pri žalostnem sprevodu, katerega ie uredil g. Arhar, mrtvaški oder in vse drugo pa lepo preskrbel g. Kregar. — Pokojnik je bil blaga duša, znan po svoji pobožnosti in miroljubnosti, katero je kazal vsak čas tudi proti strupenim napadom svojih nasprotnikov, pred katerimi je imel mnogo pretrpeti. — Osmina se ie opravila pretekli torek. — Dodi blagemu možu časten spomin v srcih poštenih njegovih faranov! N. v m. p.!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g S Suhe pri Kranju. Najdelavnejši član požarne hrambe, vneti odbornik naše knjižnice. vzor-mladenič — ni ga več med nami. V najlepših letih je preminul Fendetov Janez. Komaj ie mesec dni, ko smo ga spremili k zadnjemu počitku. Pet vencev je pričalo, kako priljubljen je bil Janez pri vseh; sprevoda so se udeležili polnoštevilno požarni brain-bovci iu knjižnični odbor. Tovariši so mu zapeli pred hišo lepo žalostinko in ob grobu na-grobnico: Nad zvezdami. Da, Tvoje boljše bivališče nad zvezdami, blagi Janez, nas navdaja s tolažbo in upanjem, da se zopet snidemo. Žalujoči družini pa naše iskreno so-žalje !
g Iz Podkorena. 28. septembra ponoči ob II. uri je neka hudobna roka ustrelila skozi okno v sobo na postelji ležečo prodajalko kmetijskega društva, gospo Uršulo Mertel, doma iz Rateč. K sreči je kroglja ni zadela, strah ji je pa hud napravila. Kdo je hudobnež, se ne ve.
SSSšžL
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Iz Zavrateca. Dopisnik iz Dolov toži v »Notranjcu« čez zavraško zasilno šolo, kako je temna, zaduhla in kvečjemu le za klet sposobna; tega pa ne pove, ker je sam stavbeni inšpektor, da so že pred dvema letoma napravili streho iz cementa, katera zdaj ščiti po-kopališčni zid pred solncem in jugozapadnim vetrom. TegžT pa tudi ne pove, kako je stavbeni odbor šolo gradil skozi dve leti s suhim
kamenjem brez malte, da bi bolj suha iu zračna bila. Letos šele, ko se je nova stavba pričela rušiti, so pa kar nemudoma apneneo kurili in v apnico vozili, da tako šolo razpada obvarujejo. A glej ga spaka: Narava jim nasprotnic, dežja ni, vode ne, s kom apno gasiti, ker Zavračani vode še za kuho in pijačo koma' dobivajo. Toliko dobrotljivi smo pa Vam, <čka T rov ta. da Vam dober svet damo. Pri zadnjih občinskih volitvah ste že skoro na županovem stolen sedeli, na spak je pred težo zdrsnil in \i ste na tleh obsedeli in debele solze točili. Letos pa, ko sc šola podira, bodo pa solze še debelejše, zatorej pridite v Zavratec, sedite k apnenici, da bodete ž njimi apno gasili in zraven še prali, da bo saj belo postalo iu ne rjavo kot stara, oguljena strojarska plahta. Povedati pa moramo na vsa usta stavbenemu odboru, osobito pa veleslavnemu deželnemu odboru, da ako bi bili res prisiljeni sedaj šolo graditi (kar je seveda nepotrebno za to malo število otroki, da po tem receptu je ne bomo gradili. Kdo vraga je pa še videl taka javna dela kar pod klobukom teh pro-svitljenih buč delati brez vsake javne dražbe? Kai tacega se godi res k večjemu kje na Turškem, da se najprvo streho napravi, v kateri leži denar mrtev, a potem se šele začne debelo gledati, kje se bode kamnolom dobil. Da pa Vam, možiceljni ne bode tako gladko šlo, kakor si doniišljujete, v to Vam bo že deželni odbor pomagal. Več dav koplačevalcev.
n Surovosti ne bo zmanjkalo našim Sokolom. Ko so se idrijski telovadci odpravljali na odhod v Cerkno na telovadsko slavnost. so jih že v mestu napadli Sokoli in zmerjali s »čuki«.
n Zabavljat hodijo po naših veselicah Sokoli. čeprav se mi za njihove prireditve brigamo toliko kot za lanski sneg. V Cerkno je prišlo 4. oktobra tudi nekaj takih nevoščljivih kritikov. Menda jih bode lepo število naših krepkih in izurjenih telovadcev. Ce pa hodijo našo telovadbo gledat zato, da bi se kaj naučili, potem naj vsaj javno ne kažejo jeze nad napredkom telovadcev. A v Cerknem so sc tako obnašali, da so sc ljudje spogledavali. Prav jim je povedal neki fant, da so se olike učili v Cekovniku, ne pa v Idriji.
n Spodnjeidrljski telovadni odsek kaži svojo življenjsko moč. Dasi so nasprotniki mu odtrgali nekai udov, premotili celo načelnika, vendar napreduje. Da je tako žilav iu povsod nastopa, k temu mu pomagajo ondotni Sokoli. Le tisto drevo stoji trdno, ki je preživelo in pretrpelo več viharjev.
n Padel je v Spodnji Idriji z mostu, ki je v popravilu, v Idrijco g. Mavrin, gostilničar na Razpotju. Šel je po mostu na tisti strani, kjer so bile dile odmaknjene in padel v vodo. Mož slabo vidi, a razdrt del mostu ni bil za-grajen.
n Gospodinjska šola se bo kmalu ustanovila v Idriji. Tega si je pač vsak dobro-misleč meščan želel že prej. Zdai je pa' delavski minister dal za to novo šolo 26.(KX) K podpore. Zavod naj bi vodile uršulinke iz Ljubljane. Nekaterim glavam to ni prav. češ. to bo klerikalna naprava. Neki gospod je ceh) dejal, da bo to stvar preprečil. Ce misli kai doseči, naj začne hitro.
n Gozd re je vnel nad Delo blizu Idrije. Ker je bilo listje in dračje po tleh silno suho, zato ni bilo moči ognja kmalu potlačiti in gozdni erar ima precej škode pri mladem nasadu.
Iz reške doline.
n Proti Nemcem. V Districi in Trnovem so dali tudi duška narodnemu navdušenju in pomazali razne"nemškc napise po kolodvoru in drugod. Vdobijo se pa napredni možje, ki
vpisujejo svoje sinove na šolali za Neinee. laka je napredna narodnost! V trnovski mlekarni, ki jo vodijo naši »neodvisniki«, pa imajo dva mlekarja Nemca, dasi je v Trnovem domačin, ki ima kmetijsko šolo in jc hodil proučevat mlekarstvo po Tirolskem in hi bil popolnoma zmožen voditi mlekarno, a naši »napredni« narodnjaki, ki table mažejo. podpirajo raje tujce Nemce! V mlekarni je bil uslužben delavec »kapo« iz Bistrice. Ko so zadnji nemiri v Ljubljani razburili duhove, -se je tudi prvemu mlekarju v trnovski mlekarni vnela »nemška kri«, in je zapodil tega domačega slovenskega delavca in vzel v službo tujca Nemca. Ko je ka|n> iskal pomoči pri vodjih mlekarne, »neodvisnih« Fadgueu, Vajenčiču iu Urbančiču, so ti lepo mirno pustili, da je spoden iz službe Slovenec iu nastavljen Nemec. češ, da je mlekarjev sorodnik! Prosimo, napredna narodnost! — V Bistrici ima Košo-matov Tone velik bučelnjak, a ta narodnjak ima kar dva Nemca uslužbena, ko bi se morda le vdobilo za te posle kakega Slovenca. Prosimo. napredna narodnost! Na trnovski loteriji imajo staro nemško tablo s samo nemškim napisom. Ali bi se ne moglo napraviti samo slovenski napis? Saj v loterijo se nosijo samo slovenski groši!
u Poroka. V ponedeljek se je poročil g. France Valenčič, pomočnik v Gospodarskem društvu, z gospodično Kastelic iz Dobrepolj. Mlademu parti želimo vse najboljše!
n V svarilo! Nek vpokojen okrajni sodnik Š. je tožil trnovskega cerkovnika g. Širclja. da si je neopravičeno prilastil zlato uro pred 26 leti v Trnovem umrlega dekana M. è., češ, ker je pri umrlem dekanu stregcl, ne morebiti kdo drug krivec, ampak le g. Šireelj, in jc sodnik Š., kot dedič umrlega dekana oškodovan. Sodnik Š. je cerkovnika Širclja zato tožil iu šc za neko drugo stvar civilnim potom. Nedavno se je vršila obravnava pred sodiščem, a je s<;dnik S. popolnoma pogorel v vseh pravdah in mora plačati tudi vse pravdne stroške. Sodnika S. jc zastopal bistriški notar g. A. Znidarič. cerkovnika Širclja pa g. dr. V. Pegau iz Ljubljane, zato stroški niso majhni! Zapisali smo to. ker vsled te pravde krožijo različne neresnične vesti in bo lahko kdo imel še s sodiščem opraviti radi razžalje-nja časti.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Cajnarjev nad Cerknico. V ponedeljek. dne 28. listopada, smo spremljali k zadnjemu počitku moža najboljših let, posestnika Andreja Štritof. Pokojni jc bil vsled svojega mirnega značaja obče spoštovan in priljubljen, zato se je zbrala pri sprevodu, ki ga je vodil domači župnik, nepričakovano velika množica ljudstva. Ko se je poslavljal ob odprtem grobu č. g. Štritof. kaplan v Prevaljah na Koroškem, od svojega brata v ganljivem in vz-nešenem govoru, tedaj so zailitela srca in za-plakale oči, ne samo bližnjih sorodnikov, ampak vseh navzočih. Mirno počivaj dragi Andrej na strani svojega očeta! Tem potom se zahvaljujemo č. g. Bajen, trojiškemu župniku, ki ie pogrebu asistiral. Obžalujemo pa, da je njegov zbor odpodila vidovska burja in 111 mogel zapeti našemu Andreju obljubljene nagrob-nice.
n Slavlje veteranskega društva. Zvečer, 7. septembra, in na praznik Malega Smarna se ie vršilo trojno slavlje tukajšnjega veteranskega društva; namreč: 60-letn,ca vla-darstva presvetlega cesarja, 30-letn.ca okupacije Bosne in Hercegovine in 25-letnica društvenega obstanka in blagoslovljena zastave - Vse mesto je bilo - z jako redkim.
izjemami - v zastavah, vkljub tenui, da je neki (irogov znanec v »Slovenskem Narodu« srčno želel, da bi bilo razobešenih tnalo zastav. Ob mraku se je vršil med pokanjem možnarjev mirozov po mestu in potem pa v krasno dekorirani pivarni »pri črnem orlu« lepi veselica z govorom, godbo, petjem, igrokazom in krasno živo podobo. Občinstva se jc kar trlo v pivarni; mnogi niso mogli dobiti niti prostora. Slavnostni dan, 8. septembra, oh 5. uri zjutraj je že godba napravila budilk o po mestu. Ob 6. uri .je bil sprejem iz Ljubljane z zastavo došlega veteranskega kora. Ob 0. uri do|x>ldnc so se zbrali uniformirani vete ranci pod vodstvom poveljnika g. b'. Kosa in stari vojaki v civilni opravi pod poveljstvom g. pl. Premcrsteina v vrste pred gostilno g. Didiča. kjer so jim pripenjale idrijske gospodične cvetlične šopke na prsi. Ko so se veteranci uvrstili, je gospa Marija Didič po primernem nagovoru pripela na zastavo idrijskega veteranskega društva svilen tro-bojni trak, darovan od tukajšnjih dam. Nato je odkorakala četa starih bojevnikov z godbo na čelu v farno cerkev, dočim so se štirlje starčki-veterani, vojaki slavnega vojskovodje Radeckega: Mih. Podgornik, Iv. Tratnik, Ant. in Fr. Vončina, v sprevodu peljali v kočiji k službi božji. V farni cerkvi, katera je bila natlačeno iKilna pobožnega občinstva, je imel g. katehet K. Oswald krasen govor, zatem pa je daroval tiho sveto mqšo. pri kateri je igrala gi dba znano Hayduovo mašo. Po končanem sv. opravilu se je vršilo defiliranje vete-rancev in starih vojakov pred šolo zbranimi zastopniki duhovskih iu svetnih oblasti. Pred stanovanjem g. Fr. Kosa priredilo je idrijsko veteransko društvo istemu prisrčno ova-eijo. Najprvo je poveljnika pozdravila hčerka g. Št. Pečirarja v krasnih besedah, spominja-joč se cesarja, kumice cesarice Elizabete in njene namestnice, gospe nadsvetnikove Novakove, ki tudi že počiva v grobu. Za njo je častita! podpoveljnik g. Fr. Didič v imenu tovarišev slavljencu, da zahvalil za 25-letno tru-dapolno načelovanje društvu, mu izrekel globoko spoštovanje ter izročil darilo idrijskih veteranecv: dragocen zlat prstan s smragdom iu krasno srebrno škatljo za cigarete. Trikratni gronioviti »Živijo!« je pričal poveljniku, da so tovariši z g. Didičem enakih čustev. Slavljenee se je ginjen zahvalil za izraženo počaščenje. Nato se je na gostilniškem vrtu g. Didiča razvil jako živahen sestanek veteranecv in njih prijateljev. Prebral se je došli telegram okrajnega glavarstva v Logatcu in sestavil udanostni pozdrav na presvetlega cesarja. — Pozdravil je tu tudi idrijsko občinstvo tajnik ljubljanskega veteranskega kora g. Smole. — Ob 1. uri je bilo v pivarni »pri črnem orlu« skupno kosilo, pri katerem so se vrstili razni navduševalni nagovori. Popoldne ob 4. uri so veteranci odkorakali z godbo na čelu na lepo ozaljšano »Zemljo«, kjer se je vršila veselica ob obilni udeležbi občinstva vseh slojev in vseh strank v popolnem soglasju. — Ob 6. uri zvečer so se poslovili od Idrijčanov ljubljanski veteranci ter sc odpeljali v Logatec. Okoli 8. ure zvečer se je "ra-čalo ljudstvo iz »Zemlje« nazaj v pivarno, kjer se je potem vršil ples v zgodnjo jutro.
Veličastno je slavilo veteransko društvo trojni jubilej, pa je tudi ž njim enako praznovalo idrijsko občinstvo. Dal Bog. da bi se društvt v prihodnje okrepilo ter tudi nadalje gojilo in najkrepkeje razširjalo patriotizem in zvestobo do vladarja v našem tako hudo razburkanem gorskem kotu!
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Lamberta. Pred par meseci je pisal »Domoljub«, da smo brez župnika, brez učitelja in brez organista — zapuščeni kakor kamen na cesti. No, hvala Bogu, sedaj je drugače. Dobili smo počasi vse tri. Prišli so pa od raznih strani skupaj, kakor trije Modri iz Jutrovega. Najprej g. župnik od južne strani
—	iz Mirne peči, potem g. učitelj od vzhoda
—	iz Svibnega, nazadnje pa organist od zahoda — iz Ihana. (Josp. župnik iz doline, organist iz ravnine, g. učitelj pa iz strme pečine. Gospoda župnika smo posebno slovesno sprejeli. Šla jim je naproti skoro vsa fara, v polnem številu pa Marijina družba in šolski otroci in cerkveni ključarji z banderi. in ko smo med veselim pritrkavanjem zvonov v procesiji korakali proti farni cerkvi, tedaj so mogočni streli po naših gričih in planjavah glasno oznanjali vsej okolici, da je Št. Lamberška fara zopet dobila svojega dušnega pastirja.
d Iz Šent Janža. Zelo bogato trgatev smo imeli letos. Mošta je toliko, da sodov primanjkuje. A tudi izvrstno je, k čemur je posebno pripomoglo lepo vreme zlasti ob trgatvi. Kupci pridite ponj, cena bo zmerna!
d Krka. V zadregi sein g. urednik. Rad bi poročal v »Domoljubu« kaj novega. Gradiva imam mnogo; a vi želite vse ob kratkem opisano tako, da sedaj res ne vem, ali bi Vam poročal o nekem agentu banke »Sla-vije«, ki je pred kratkim tukaj agitiral za »Slavijo« in neznansko hvalil »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani, češ, da bo v kratkem propadla. Škof in pa dva juda jo še držita pokoneu; pa od judov proč, škof je pa Hrvat. Le k »Šlaviji« pristopite. Slovenec k Slovencu. Ko pa je dobil nekaj opomb, da pri »Vzajemni« ni judov in da škof ni Hrvat, nego Slovenec, je spoznal, s kom ima opraviti, zato se je jel sklicevati: ako meni ne verjamete, vprašajte v Žužemberku Pehanija, češ, on veliko bere pa tudi veliko ve. Ta Vain bo ravno tako povedal. Potem pa kovčeg v roko in jo je hitro nopihal drugam sreče iskat.
—	Rad bi tudi f>oročal o našein gasilnem društvu, kako izvrstno napreduje, odkar ni več v klerikalnih rokah, pa se ni pokazalo že več kot leto dni ne v vajah ne v paradi; toraj za enkrat bom tudi jaz tiho. Poročal bi tudi, da se je županski stolček majal, pa za enkrat je menda nekdo po zagozdah potrkal, pa zopet trdno stoji. — Šel bi rad tudi en malo v šolo, pa učitelja nimamo zdaj nobenega, med učiteljice mi pa tudi ne kaže hoditi. — Gospod nadučitelj Pirnat je šel v Ljubljano še svoje znanje spopolnit. Mislim, da ga bomo ktnalu pogrešali posebno v cerkvi, ker Je vedno skrbel za red med šolskimi otroci. — Ako Vam še povem, da na Krki nobena volitev ne izpade toliko po volji, da bi ne bilo pritožbe, nai za danes zadostuje.
d Radeče pri Zidanem mostu. 25. oktobra, v nedeljo po prvem duhovnem opravilu bo v »Narodnem domu« ustanovitev kmetske zveze za soc*:ii okraj Kadeče.
Iz ribniške doline,
n Iz Loškega potoka. Lepo slovo je društvo »Tabor« napravilo svojim članom, ki odhajajo na tuje, našim Hrvatarjein in fantom vojakom zabaven popoldne z lepim vspo-redom smo imeli preteklo nedeljo. Ganljiva pesmica »Studenček« z vsebino: »Po tujem hoditi obsojen sem jaz«, naj bi veljala Hrvatarjein in ona: »Na vasi fantje pevajo, od doma se poslavljajo . . .« pa našim fantom,
katere je zadelo, da odslužijo svoj krvni davek. Obe pesmici so kaj lepo izvajale naše vrle pevke. Nato pa kratek poslovilen govor, katerega je govoril domač fant in pa res ganniva pesem »Z Bogom težka je beseda«, s katero se mlad .Hrvatar' poslovi od društva in domačega kraja. Konečno pa še igra »Srečna sprava«, katero so domači fantje izvajali v splošno zadovoljnost. Resno vsebino je s svojimi krepkimi dovtipi dobro osolil nikdar tignani Cotelj. Kot zaključek se je pa še priredil pri nas priljubljeni srečolov. Listkov je bilo veliko premalo, tako so nas mikali lepi dobitki. Vsem darovalcem dobitkov najiskre-neiši zahvala! Udeležba je bila tolika, da so mnogi morali radi pomanjkanja prostora oditi. (To ie najbolj krepak odgovor zasmehovanju in agitaciji nekaterih .gospodarskih' proti naši »Stali«). Tako slovo je napravilo društvo svojim članom, katere bomo sosebno to zimo kaj zelo pogrešali. Dekliška zveza ima v kratkem zanimivo predavanje.
Mandel). Košak, grof Margheri in Dular, mnogo veleposestnikov, duhovnov, učiteljev m drugih domačih in tujih interesentov. Po otvoritvi so si navzočniki ogledali natančno vso razstavo ter so se v obče laskavo izrazili o nje uredbi in o razstavljenem sadju in grozdju.
V	nedeljo dopoldne so priredili vodja \. Rohrmann, državni nadzornik h"r. Gotnbač in adiunkt Rudolf Zdolšek sadjarski shod, katerega se je udeležilo častno število napredka in pouka željnih posestnikov z Dolenjskega in celo iz Relokrajine, ki so z zanimanjem sledili izvajanju posameznih govornikov in pritrjevali njihovim nasvetom. Tudi o tem shodu prinesemo obširnejše strokovno poročilo, kakor tudi zaznamek premiranift rastavljalcev.
V	nedeljo je romalo na Orni ljudstva kakor na božjo pot. k čemur je mnogo pripomoglo tudi krasno vreme. Učiteljstvu grinške šole. zlasti gospodu vodji Rohrniannu je le častitati na takem uspehu, kar trni bodi v plačilo za veliki trud, ki ga je imel s to prireditvijo.
po zmernih cenah in v prav dobri kakovosti po naših goricah!
P. n. somišljenikom, slov. društvom in denarnim zavodom.
V Trbovljah sc je v zadnjem času začelo živahno socialno delo: Ustanovilo se je kmetijsko bralno društvo s telovadnim odsekom, strokovno društvo rudarjev, strokovno društvo paznikov in kmečko-delavska hranilnica in posojilnica (Rajfaj-zenovka). Vsa ta v okrilju krščansko-so-cialne organizacije stoječa društva se lepo razvijajo in raste število članov od dne do dne. Ker so pa vse gostilne, katere imajo večje lokale na razpolago, v rokah nasprotnikov, kateri ne trpijo naših društev pod svojo streho — pred kratkim se je naš telovadni odsek postavil na cesto in sedaj ne more telovaditi — in ker so dosedanji naši prostori dosti pretesni, in slednjič, ker ne moremo vsled pomanjkanja prostorov prirejati nobenih zborovanj, predavanj in prireditev v večjem obsegu, zato smo sklenili postaviti za vse te organizacije lasten društven dom. Ne nameravamo staviti velikanske palače, temveč pripro-sto dvorano za zborovanja in nekaj sob kot lokale za društva. Vendar pa tudi za to skromno stavbo nimamo dovolj lastnih sredstev, in radi tega se obračamo do vseh somišljenikov, kakor tudi društev in denarnih zavodov na Slovenskem s prošnjo, da nam naklonijo kako podporo.
Podpora se lahko pošlje kot darilo ali pa kot hranilna vloga kmečko - delavski hranilnici in posojilnici v Trbovljah. Vsaka taka hranilna vloga se bode obrestovala kakor druge hranilne vloge, pač pa bode neodpovedljiva za dobo pet let. Po preteku petih let se bo na željo vlagateljev izplačala. Z najemninami društev, s čistim dobičkom vsakoletnih večjih prireditev se bode dobilo dovolj sredstev .sa obrestova-nje in delno odplačilo glavnice.
Vse pošiljatve naj se naslovijo na kniečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah. Vsa darila se bodo objavila v »Slovenskem Gospodarju« in »Slovencu«.— Somišljeniki! Denarni zavodi! Podpirajte nas pri našem prizadevanju, zgraditi v Trbovljah, v največjem rudarskem središču na Slovenskem, društven dom. Z vašim činom bodete pripomogli, da se bode krščansko socialna organizacija v Trbovljah razširila in ojačila. Pridite nam na pomoč!
ODBOR ZA ZGRADBO DRUŠTVENEGA DOMA:
Dr. Ivan Benkovič, državni poslanec.
Za kmetijsko bralno društvo:
Kmet Ignacij Štrovs, pred. namestnik.
Rudar Ivan Brunek, predsednik.
Za strokovno društvo paznikov:
Paznik Ivan Zupan, predsednik.
Za kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico:
Kaplan Josip Lončarič, predsednik.
Kmet Mihael Grešak. Nadpaznik Ivan Božič, odbornika.
fri^šši
Narodno gospodarstvo
Sadna in grozdna jubilejna razstava v Novem Mestu.
Vsled letošnje izvanredno bogate sadne in grozdne letine ne samo pri nas na Kranjskem, marveč tudi v drugih deželah in državah. nima ne sadje ne grozdje one cene, ki jo letos vsled svoje lepote zasluži. Sadje ponekod nima sploh nobene cene. ker ni nobenega kupca, vsled česar se najlepše sadje porablja za napravo sadjevca, ali se poklada živini, ali pa se ca niti nc pobira ter pusti pod drevesom gniti. Žalostno pač, — toda resnično.
Da se količkaj lepega sadja spravi v denar, onozoriti je treba tujce iz krajev, kjer nimajo sadja, na producente in kraje, kjer je mnogo sadja, in ta namen je imela sadna razstava, ki jo ie priredila novomeška kmetijska podružnica dne .3., -1. in 5. t. nt. na kmetijski šoli na Grmu.
Na tej okusno vrejeni in bogato založeni razstavi so obiskovalci imeli priliko prepričati se o lepoti in kakovosti dolenjskega sadja ter grozdja in tudi o množini ter ceni za prodajo namenjenega pridelka.
V štirih prostorih je bilo razstavljenega črez 100 vrst raznega sadja in grozdja, med temi nekaj takega, da je vzbujalo občo pozornost. Razstava je nudila tudi marsikaj poduč-Ijivega, zlasti oddelek grmske kmetijske šole.
Ker prinesemo o razstavi sami še natančnejšo oceno, omenimo za danes le, da se je ta razstava otvorila slovesno v soboto dopoldne ob navzočnosti več dostojanstvenikov strokovnjakov in raznih interesentov, pri \čemer je imel duša te razstave, gospod V. Rohrmann, sedanji vodja kmetijske šole na Grmu in predsednik novomeške kmetijske podružnice, prireditvi primeren nagovor, katerega je zaključil s trikratnim »Slava!« našemu presvetlemu cesarju, kot velikemu podporniku *kmetijstva, ter s tem otvoril razstavo. Iz njegovega vz-podbujevalnega govora smo med drugim posneli. da se je naklonilo podružnici za priredbo te razstave 700 kron podpore in sicer od poljedelskega ministrstva .300 kron, od deželnega odbora in od c. kr. kmetijske družbe pa |H) 200 kron.
Otvoritev razstave so s svojo navzočnostjo počastili gospodje: Okrajni glavar baron Rechbach, kot zastopnik vlade, deželna odbornika dr. Lampe in grof Barbo, kot zastopnika deželnega odbora, ravnatelj G. Pire, kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, nadalje prost dr. Seb. filbert, deželni poslanci
Iz Polhovega Gradca. Naša mlekarna počasi, a vidno napreduje, saj dobi dnevno še enkrat toliko mleka kakor v začetku. Težko že čakamo izdatne državne podpore, da se je s tem večjim pogumom opri-memo. Vsaka mlokarna mora premagati začetne težkoče, tudi naša jih bo. Iz malega raste veliko! Doslej je iz posnetega mleka izdelovala domač sir in plačevala mleko po 11 h. Ker nam je pa odjemalec sira odpovedal, zato smo vsaj začasno prisiljeni plačevati mleko po maščobi, kar je še najpravičneje. Posneto mleko se pa doma porabi, če ne za druge, pa vsaj kot jako redilna hrana za prešičerejo, pa ne bo treba šteti denarja za otrobe. Na izgubi ne bo nihče. Svetoval bi vsakemu, naj s svinčnikom izračuni, kaj je boljše: ali dajati mleko v mlekarne ali pa se doma ukvarjati z izdelovanjem masla. Ali je boljše rediti potem krave ali bolje vole? Računi za rejo vola samo 2 desetici na dan in reci, koliko ti je koncem leta vol dolžan?!	Fr. Majdič.
Orehovo listje in orehove lupinje pobira vsak umen živinorejec v jeseni ter je posuši in dobro shrani. Obojno se da porabiti po letu kot jako dobro sredstvo pri živini, da je ne pikajo in nadlegujejo muhe, obadi in drugi mrčesi. Treba je to listje in lupinje (namreč zunanje, sedaj še zelene) pustiti prevreti v vodi in potem poškropiti s to vodo, ko se je ohladila, živino. Mali trud nabiranja se vrlo poplača, ker to sredstvo bolj pomaga, kakor vsa druga sredstva, ki se priporočajo po lekarnah in trgovinah in so vzlic visokih ceti jako nezanesljiva.
Jabolka se lahko ohranijo črez zimo dobra, če se zakopljejo v zemljo, kakor repa. V ta namen se izkoplje globoka jama, dno se pokrije s smrečjimi vejicami ali slamo, potem se nasi pije jabolk, pokrije z vejicami ali slamo, slednjič pol metra visoko z zemljo, in jabolka ostanejo do pomladi zdrava, sočnata.
V domačem kraju domače vino! To naj
bo geslo našim gostilničarjem pri kupovanju vina! Pri nas imamo tako dobro kapljico, da ni treba hoditi našim .gostilničarjem po vina v Istro, na Goriško ali na Kranjsko. Naši gostilničarji naj točijo naše vino. To zahteva naša čast in naš blagor! Bodimo torej zavedni iu zahtevajmo povsod domače vino, ki se dobi
Pesem „Kmečke zveze".
(Ant. Kovači«.) Maestoso.	Uglasbil V.Vodopivec
~ r	f— i •
Pri - šel na dan je ve - li-

1	h	i—i	i—,
			. Š |
H	8 8	i—g	
-t

r - i C
i i "
kan, Vzdi-gu-je se ves kmečki stan, Zdaj
r	": p
I
: i i : i *
T	r ' i b
m
i J
nos no vzdi ga

glas
I
krepak, Se
v- i i —«—«—J
1 i l ' * \
.S
* - V4
4"r J- rfna^^
dru-ži v kmečki
.ii-fM f
i i rr
zve
I
,5L
ZI.
J=l==|:
"f"

;«* ; i •
rT-r>-

Prišel na dan je velikan, vzdiguje ves se kmečki stan, zdaj v stiski svoji ta orjak ponosno dviga glas krepak, se d r u ž i v »Kmečki zvezi«.
Pravie dovolj ima graščak, pravic zahteva si težak,
pravice svoje hoče kmet; dobil si bo čez dolgo let pravice v »Kmečki zvezi«.
Ko mu graščak vzel ves je up: »Uboga gmajna, vkup, le vkup!« Ne bomo več vam služili.« — Pogumno so se združili v veliko »Kmečko zvezo«.
Ne bo več suženj kmečki rod. sam hoče biti svoj gospod; za svoje žulje, svojo kri si tudi on pravic želi, z a li t e v a v »Kmečki zvezi«.
Naj v jezi vije se sovrag iu ruje zoper nas neblag, le naj" rohni, le naj grozi, — nikogar kmet se ne boji, m o č a n je v »Kmečki zvezi«.
V tej složni zvezi je pomoč, n e z m a g a n a v njej naša moč. Ko se za blagor kmečki gre, vse kmečke sezite roke, v s i kmetje v »Kmečko zvezo«.
Sami si Iajšajmo gorje, v ljubezni delaj vsak za vse, vsi delajmo za enega; nezvestega nobenega! Vsi bratje v »Kmečki zvezi«.
Ta zveza naša naj zares m o g o č n a bode srčna vez brez vseh nezgod, brez vseh prevar; naj se ne zruši več nikdar! Bog čuvaj »Kmečko zvezo«!
Iz raznih krajev.
Moste. Izgubili smo dolgoletnega župana g. Mihaela Marenčič. Kruta sušiea mu je pretrgala nit življenja. Ves čas svojega župano-vanja je delal v korist in blagor občanov. Zadnja leta se je delo tako namnožilo, da je pri-vzel tajnika. Pogreb, katerega se je udeležila požarna bramba in veteransko društvo, je pričal, da so ga ljudje spoštovali. Naj v miru počiva!
Selo. Prav iz ust mi je vzel besedo dopisnik, ki je v zadnji številki pisal o mostu, ki naj bi vezal Selo in Moste v Štefanjo vasjo. Ta zadeva se bo morala v doglednem času rešiti, in vsak pametno misleč človek naj to zadevo ßodpira. Jaz boni povedal samo dva vzroka, ki priporočata zgradbo mostu. Na štepanski strani Ljubljanice je prav lep prostor za zidanje. Kmetje bodo radi in tudi lahko prodali ondotne njive za stavbiiča. In lepe hišice bi se hitro zidale na enem lepem prostqru, Mte-' rega priporoča krasna lega in dober zrak. Na tem prostoru med Ljubljanico in Štefanjo vasjo se bi še mnogo zidalo, če bi bil dohod na glavno cesto pripraven. In ta bo, kadar bo čez Ljubljanico narejen inost. — Drug vzrok je pa ta-le: Pokopavat bomo lahko nosili v Štefanjo vas, kjer bo innogo ceneje nego pri Sv. Križu. Spadamo že tako ali tako pod štefanski zvon. Pokopljemo pa le na novem pokopališču samo zato. ker ni mostu črez Ljubljanico v Štefanjo vas. Zato pravim, da bo naredil precej veliko dobroto za celo sosesko tisti, ki se bo potegnil za zidavo mostu: Naj vzameta stvar v roke
moščanska in dobrunjska občina in naj se po »Kmečki zvezi« obrneta do poslancev, da bodo izprosili pomoči pri deželi in državi. Dob-rttnjski župan bo kot za napredek vnet mož zadevo gotovo podpiral. Pripraven trenotek bi bil ravno v tem času, ko se regulira in se bo regulirala Ljubljanica. Na noge !
Ij Najvišja obrestna mera hranilnih vlog je pri »Vzajemnem podpornem društvu« v Ljubljani, r. z. z o. j., v nunski hiši. Obrestujejo se tam hranilne vloge po 4%'/<, to je izplačuje se od 100 kron na leto 4 K 75 vin. obresti. —• Kapital je pri tem, kakor tudi pri vseli drugih naših, izključno slovenskih — denarnih zavodih ravnotako absolutno varno hranjen, kot povsod drugod. — Ravnotako priporočamo »Ljudsko posojilnico«.
+ Sožalja. Občinski odbor v Velikih Laščah je tudi sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje sožalje nad nedolžno prelito krvjo 20. septembra v Ljubljani, likratu pa tudi svoje ogorčenje nad postopanjem vojaštva. Iz občinske blagajne se je dovolilo 25 K in iz blagajne vaškega odseka 10 K za žrtve. Potom okrožnice je za isti namen nabralo županstvo 74 K 80 v. — Tudi občinski odbor Radeče pri Zidanem mostu je sklenil sožalno izjavo.
— Lah ustrelil Slovenca. Iz Črne na Koroškem poročajo: Bilo je v nedeljo, 20. pr. m., ko so popivali fantje pozno v noč v gostilni pri »Pristanu«. Tudi Lahov, ki jih prihaja vsako leto veliko v naš kraj, da nesejo ob koncu leta lep denar iz dežele, je bilo nekaj v gostilni. Nekoliko pred polnočjo odide nekaj iantov iz sobe, med njimi rudar Josip Mavrič, mlad in krepek fant. Cez nekoliko časa začuje se strel iz samokresa, malo pozneje še eden. Ljudje so vstajali in hiteli gledat, kaj je, a bilo je že vse tiho. Drugi dan se je širila po vasi novica, da je ustrelil Lah enega naših fantov, Josipa Mavriča. Kaj so imeli fantje in Lahi med seboj, še ni dognano. Ranjenca so prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer je v petek dopoldne izdihnil; v nedeljo popoldne so ga raztelesili in pokopali,... in zvonovi so zvonili in peli temno, težko pesem o grobeh in o mladem po neprevidnosti ali po lahkomišljenosti izgubljenem življenju.
š Pijonirji se vadijo delati mostove.
Pod Ptujem je te dni za splavarje zaprta Drava. Pionirji se vadijo čez dravo delati mostove.
Ubežni stroj. Na postaji v Zemunu je stala lokomotiva. Bila je kurjena. Ko se je nabralo dovolj para, pa se spusti sama samcata, brez strojevodje in kurjača, v beg proti Srbiji. Ko je bila že na mostu čez Savo, so v Zemunu opazili čudnega dezerterja, poslali so za njim drug stroj, ki ga pa ni mogel dohiteti. Ubežni stroj se je ustavil šele v belgrajski postaji, poprej pa je še trčil v tainošnji tovorni vlak ter zdrobil nekoliko vagonov.
Kralj Karol rumunski se vedno slabše počuti. Zadnji čas je večkrat v nezavesti. Poklicana sta k njemu profesorja Leyden in Dubois iz Berolina ter Gomperz iz Lo-zane.
Grozne poplave v Indiji. 10.000 ljudi utonilo. Povodnji v pokrajini Haiderabad
napravile so še večjo škodo, nego se je v začetku mislilo, (lovori se. da je utonilo 10.000 oseb. Med žrtvami ni nobenega Evropejca.
Epilepjija. Za ozdravljenje epileptič-nih oseb se trudi zdravniška veda že dolgo časa. Oni. ki trpe na tej grozni bolezni se bodo razveselili, da je specialni zdravnik. dr. Aleksander B. Szabó v Budimpešti začel zdravljenje epilepsije in dosegel nepričakovane uspehe. Dr. Szabó, prva avtoriteta med zdravniki, ki se pečajo z epileptičnimi bolniki, si je pridobil ugled tudi v Avstriji. Ta je pripravljen dati pojasnila vsakemu, ki želi zopetnega zdravja.
V Georgiji ne bodo smeli jetniki več deiati za zasebnike. Guverner države Ge-orgi;e je podpisal novi zakon, ki zabranjm je dajati kaznjence zasebnim podjetnikom in delodajalcem na delo. Taka dela bodo zamogli jetniki v nadalje opravljati le v slučaju, da bode to guverner dovolil.
Pismonoša z letno plačo 140.000 K. Tako drago plačanega pismonošo imajo Zedinjene države v Alaski. Seveda mora iz tega denarja plačevati vse stroške, ki jih zahteva njegova služba. Ti stroški niso majhni. Dvakrat na mesec mora prevoziti na saneh po snegu in ledu 680 km, in sicer ima v sani vprežene pse. Vsakokratna vožnja traja teden dni. V ta namen si mora držati in hraniti na stotine psov, tako da mu od velike plače pri znatni draginji pač malo ostane.
Kratko6asnice.
Prevzel se je. Baron: »Kaj pa je to, Janez' Kakšen ropot!? — Janez: Oprostite, gospod baron. Prisiljen sem bil svojega krojača skozi vrata ven vreči, ker je hotel po vsej sili. naj mu plačam račun!« — Baron: »Toda opozoriti te moram, da te za to plačujem, da m o j e upnike ven mečeš, in ne svoji h.«
i/, jahalnice. Poročnik: »Kako, da ste vedno na tleh?« — Prostak: »Saj nisem zrakoplov. da bi mogel viseti v zraku.«
Prepozno. Ženin: »No, ljuba Marica, kako se ti dopade moje novoletno darilo? — Nevesta: »Zelo mi je všeč.« — Ženin: »Kajneda. Dvajset žlahtnih kantenov je na njem prišitih. Pavno toliko, kolikor si stara.« — Nevesta (tiho k svoji materi): »Škoda, da sem se mu zlagala za sedem let.«
Mnpferd-
Hllino-mJečno-mlio.
■ajmilajéa Mil« m kole. PotlKifea tatial	Slaka oaaa I
(lotov znak. Sei: »Ali Me našli 1'etmvi.a. za ki.ioga sem Vani dal račun?« Sluga: »Nc! \ dotični hiši stanujejo štirje Petrova in noben noče plačati računa. Nazadnje ine je cd.'ii celo v en vrgel.« Šef: »Potem idite k temu. Ta i< pravi.«
Ubog: gospodar. »Kako pa vendar izgledate? Sai ste ves obt< Ičeii po obrazu. Kai pa ste delali?« Gospodar: »O prav nič. Najemnika. ki stanuje v p«.tem nadstropju, sem šel ( |> mini;: t. da naj plača.«
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
I B O Č I
skrbnih starišev so bili pre senečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
- Dobi se v vseh lekarnah. •
Pristna le 5 to znamko — ribičem — kol garancijskim znakom Scottotela ravnanja.
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 13 oktobra.
Pšenica, domača.......22.50
Rž............18.—
Oves...........17.—
Ajda. črna.........19.—
Ajda, siva.........18.50
Proso, rumeno......
Proso, belo......17.
Ječmen........
Fižol, koks, novi.....
Fižal, mandabili, novi
do
15 — 18.— 17 — 28 — 27,—
Fižol, ribenčan........27 —
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Line, 10. oktobra. 28, 32, 64, 10, 76.
Trst, 10. oktobra. 62, 19, 77, 59, 51.
NESTLET
_mnl/i 11 nlanl/i
moka za otroke
IUUUUICUU1IV 01 Cuoi vu
Za zdrave incoine otroke kakorludi za bolne uzefata tajta odstranjuje otročjo driskoiflÉvajuroeaiUr. Knjižica: Otroška branite»zastonj pri NESTLE Dunaj I Biberstrasse 11.
Domač drobeč sir
Cmohant),
izborne kakovosti, priporoča na debelo 100 kg po 30 K „Mlakarska zadruga ■ Polhovom Gradcu" nad Ljubljano.	2673 1-1
V-
XK05JCD
ONI
Kuverte s firmo,
-	- pisma, ■ ■
-	račune Itd -
Izvršuje natančno po : naroČilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
aXMSHS«XD
Najcen nakup čefkega posteljnega parja
5 kg nov., dubr.ga, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9 401 boljil K 11-80) 5 kg dobrega napol belega K16-|belo,mehkoK23'50t 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -, K 30 -, K 34--, K 361 J kg sneinobel ne-oskublj. K 23--, K 26--, K 29--i puh flv i K 3-40, bel à 4--40, sneinobel i K 5 80 In K 6-40 pol kg. Poilljatev Iranko po povzetju. Sme se zamenjati In nazai vzeti proti povračilu poStnlne. Pri naročilu se prosi za natančen naalov IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu. Četko.
Lepo posestvo
z gostilniško obrtjo in toba6no trafiko,
blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, ležeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim posloflem, s hlevi z živino, s krmo, z žitom se zaradi družinskih razmer proda. V kratkem se začne tu tudi premog kopati. Naslov pove uprav. .Domoljuba". 2601 3-1
Prostovoljno razprodajo.
Dne 28. oktobra 1808 se bode od 8. uro zjutraj do večera grajščina Loke pri Zidanem mostu prostovoljno po kosih razprodajala.
Grajščina obsega 240 oralo* zaraièaaih, mešanih gozdov, 60 oralo« Rji« in trav nikov, grad In vaò goapodarakih posi J pi j.
Prodajali se bodo na željo kupovalcev »udi vaoji dali akupaj kot aamoatojna kmetija.
Laga je jako ugodna, polja je dobro obdelano in plodovito.
Grajščina je od postaje Zidani most oddaljena eno uro hoda, a dobi « kratkem avojo postajališče, kar je južna železnica vže dovolila.
Plačilni pogoji ao prav ugodai.
Ogleda se posestvo lahko vsaki dan.
V to svrho naj se izvolijo kupci oglasiti pri grajSčinskem oskrbniku v Loki.
Ponudbe se sprejmejo tudi pred določenim razprodajnim rokom pri oskrbniku, kateri daje tudi natančneja pojasnila.	2606 2-1
Za tesarje!
m
Preddelavci in delavci za izdelovanje pragov in tesanje stavbnega lesa se takoj sprejmejo na Gor. Štajersko. Delo je trajno do spomladi ali poletja. Ponudbe pod ,,W. K. 1794", na Rudolf Mosso, Dunaj I., Seilerstätte 2.	2608 1-1
ZavžIJte
vsak dan llkerskl kozarček dr. Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači utrujenost izgine in naglo se povrne telesni
aočutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. lommel-ov Haematogen in zavrnite po-narejanja I	1953 2ò-l
Vajence
sprejme velika mesarija. Naslov pove upravništvo .Domoljuba*.	2564 3 - 1
Naprodaj je ve« rodovitnih večjih in manjših
posestev i^ffi.kraiih •'•j;
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idočl
f| tifiti I Ili s P°sestvi ter vsemi premični-■■■ nami in živino. Cene posestev so jako nizke.	1707 13
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamaikarja — Celovec, Victriager. •traaae I, a.
Zastonj poiiljam cenik
šivalnih strojev in koles Iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
Lorenc Rebolj
1805 11	G lavai trg v Kranju.
Iščemo nevest
ki li iele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupile najboljše v tkalnici bratov Krcjcar Dobruika, it 9101 Čeiko - Prepričajte se in napravile majhen poskus, lest kosov rjuh, I. ma 1 Su 200 cm velik K IS 40 Ir. Vzorci bar-henta, cefirja in vseh vrst platnenega in bombaiaslega blaga franko.
2055 5,3- 5
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4 00 kom. takozvanih
oojnSkih koceu za konje
za ceno lo K 4-40 komad in K 8-«0 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. TI debeli, trajao trpežni koci ••»»P1« kot koiuhoviaa temnosivi, okoli ISD/ZOUcm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, na) se pošljejo na
Stein«r-j«vo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboretraeee 87 O
Ceniki na željo zastonj in franko. - Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priganja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno m Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, arUnwald^ Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkow k. a Dobro-stanv Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorff' Schenka Qerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.
Mizarskega pomočnika in enega učenca
sprejme takoj Alojzij Martinčič v Dolenji vasi. pošta Cerknica	. 2670 2 i
Puftka!
Lancaster . od K 26 — Flobertpuike » , 8 50 Pištole . . , , 150 Samokresi . „ , 5' — Popraveceno.Ilustrovanl cenik franko. 2370
F. Dušek. Opočna 123, Čschy.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52-12
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Pozor ! 2650
50.000 parov čevljev. 4 pire čevljev za 7 kron.
Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode In 2 para dam-skih na trak z močnimi podplati, močno okovani, i izredno fino usniatopelo, zeloeleg., na|n.fas., močni Velikost v cm. Vai 4 pari jle 7 K. Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
D. Kessler, izvoz čevljev Krakov št. 95,331.
Zaluzije
v vseh barvah, s platnenimi trakovi ali verižico, leseni roleti od enostavne do najfinejše vrste, zastori iz gradla s samo-navijalcem, isti po ameriškem zistemu ali z gubami, le v najboljši kakovosti, oddaja
Ernst Geyer
Braunau, Češko Vzorci in ceniki zastonj in franko. Izurjeni in zgovorni agenti se sprejmo proti najvišji proviziji.
1996 5-5
L« rmjfincjjjc, postico«
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
jedilno " » IU 9 S f
ki se rabi za praienje, kuhanje in pecivo.
Išče se spreten in pošten
mizar
Nastop takoj. Ponudbe z dokazili na naslov: Franc Petek, p. Menget.	2169 2-1
fr
Priložnostni nakupi
Namesto K 20- , lamo K 3-fO (30 000 komadov prodanih) atane lepa „Gloria" (rebrna • plombo
?6urna anker-remontolrna irpna ura,
prima kolesle z lepim glavlr okrovjem a sek. kazalcem (n lepo pozlač ali posrebr. verUico z obeskom, natančno Idoča za samo K 3-50
Dalje ponujam pollatane, 36urno (vele-prima tvlcarako kolesje) remont, uro i lepo pozlačeno verfilco za lamo K 5'-. — Za vaako uro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju poiil|a:
Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48.
Ha npojtajajo*« deaar aaraj — Hang! I0 naročili po dvakrat.
Pri tvrdki J. KOSLER 6 CO.
so ^naprodaj
od 30 do 70 hI vsebine. Več pove tvrdka v Spodnji Šiiki pri Ljubljani.
in vendar je zelo dragoceno. S tem mislimo našo zelo interesantno, 64 strani obsegajočo
brezplačno knjigo
„Abhandlung Uber moderna Elektrotherapie", v kateri so vse bolezni opisane, ki navadno mučijo velik del človeštva. — Ta popularna brošura ne obdelava samo vzrokov raznih bolezni, ampak navaja pripomočke zoper te bolezni Naj ne zamudi noben bolnik te ugodne prilike in naj do-pošlje spodajšnji kupon s polnim imenom in naslovom, na kar pošljemo 64 strani broječo ilustrovano
__knjigo zastonj
.Abhandlung über moderne Elektro -Therapie*.
Elektro-terapevtlška ordinacija. Dunaj I., Schwangasse 1, s/t, I. nastropjs.
Kup
i
k
Na	11/X. 1908.
elaktr otera pewtiéko
ordinacijo na Dunaju,
Schwar.gasse 1, 1 s',. I. nadstr.
Prosim polljit« mi knjigo „Ein« Abhandlung aber moderne Elektro-The- Jj> rapie" gratis io fianko pod xapr».. k ver» —
Ceno posteljno perle.
1 kg aivega skubljcnega peri« K », polbelega K « "O, I,člen« K 4. linega K S, najboljšega skubljenega K 8, sncgi puha K o, belega K I«, prsnega puha K IS, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje X"!.
«lo go'teg». j>ko trpežnega rdetega, modrega, bilega ali rumenega nanking-hlaga, 1 pernica velikost 170X11« cm r s blazinam', velikost 80 *,58, napolnicna i iako lepim mehkim perjeai K l^, s polpuhuui K 20, s puhom K 24. posanezne pernice K 1». K, 1'-; blazine K 3, K 3 0, K I Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K nadalje
Maks Berget v Dèéenici it. 223.
čeiki les. 2599 52-1
Za neugajajote denar nazaj. Ceniki zastonj in pest. pr
0 Ameriko In Kanado
otjzloineji«. najcenejša In najvarnejša
vomì.. Cunard Line ^
Bližnji odhod iz domate luke j
Trsta i Panonia 27. oktobra. Carpatia 10. novcmbral 1908, Ultonia 17 novembra 1908	1
Iz Liverpla: Lusitanija, (najboljši, največji in
najlepSi parnik sveta), 24/10. Pojasnila in voine karte pri Andrej Odlasek, Ljub ijana, Siomikove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega
Budilka z zvonilom
K 6-50 409
z bitno opremo liki zvona.
. kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečim steklenim cifernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer
K 6-50.
3 letno jamstvo. — Razpošilja po povzetju
Maks Böhnel
I >111121) IV,
Margiretenstr. 27,19.
Cenik s 50(.U slikami zaalonj in franko.
SChlCht-ouo milo
t oi nikako meharnato milo.
Dobo ene generacije rabijo gospodinje v Avstriji SCMICHT-ovo milo. Pripravlja se vedno iz najboljše kvalitete — iz najčistejših in najfinejših snovi. Lahka poteza zadostuje — kajti SCHICHT-ovo milo raztopi s svojo čistilno močjo brez kuhanja in posebnega dela, vsak madež. Pri uporabljanju SCHICHT-ovega mila se prihrani čas, denar in delo. Njegova čistost je zajamčena s 25.000 kronami.
Mladenič
ki je vešč zvonenja in ministriranja. se takoj sprejme Delo je tudi na pokopališču. Plača 24 K mesečno z vso oskrbo. — Poizve se pri P Med ču, novo pokopališče v Ljubljani.	2578 3 - 1
Zobotehnični atelje
Oton Seydl
v Mossovi hiši nad prodajalno v Kranju Spreiemne ure vsako nedeljo in ponedeljek od 8 dopoldne do 5 popoldne.	2 10-1
Najnovajfti vzorci blaga za lanska in mo&ka!
P. n.
Slavnemu občinstvu Kranja in okolice vljudno naznanjam, da sem otvorii v Kranju, na Glavnem trgu štev. 132
XZ&SS& lastno trgovino ää
z manufakturnim blagom, suknom, platnom, barhentom i. t. d.
Kot dolgoletni poslovodja tvrdke F. Urbane sem si pridobil popolno znanje v tej široki ter tudi popolno zaupanje vseh cenjenih odjemalcev. Potrudil se bom torej vedno, p. n. občinstvo kar najbolje postreči z dobrim novim blagom in kar najnižjimi cenami — Priporočujoč se slavnemu občinstvu kot začetnik v blagohotno naklonjenost.
z odličnim spoštovanjem FpailC KS*CI16Pa
26 ?8 1-1
Cfl o
rs o t«
m
<t N'
a-v
Valika zal«
Siroffit
Radi (zbornega okusa (a tildi Ott od radi uživajo.
s Pri pljučnih boleznih, kaUrih, oslovskem kašfj«, šknrfulozi, influenci
ptdptoejai« «ralla „Ra*a" Htvfl.l prhata«* h rirmlkl. Urtila lak.«!* tak tar	rtUu.tt UtetT^
Ker m peaujajo manjvredna penarejaaja, zahtevajte vedno. Imrixmi mmroj „Roche".
JRoehé
t*
F. Hoffmann-La Roch« A Co.
■•••I Ia DuaaJ lll/l, Neulinggaste 11. IlMfr. broftara H. II. a balaznih valad prahlajanja zastonj ia franko.
Dobi te na zdravn. predpit v lekarnah à K 4 — steklenica.
:: Potrdiloss
v vrednosti K 3*—.
Od 1. oktobra do 1. decembra 1008 se sprejme to le potrdilo v vrednosti K 3— pri pismenih naročilih v najmanjšem znesku K 30*—, ki naj se pošlje naprej. Poleg tega prejme vsak naročnik še koledar brezplačno.
Max Böhnel, 2409
Duna] IV., Hargaretenstrasse it. 2719. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte glavni cenik s 5000 slikami zastonj in poštnine- prosto.
Leposlovni mesečnik
„Dom In Swet"
stane za celo leto K 10 - Naroča se v Ljubljani.
I Dunajske jesenske modne špecijalitete. |
Naslikane novosti do najfinejše izpeljave v zalogi Vsak komad po meri po isti ceni najskrbneje izvršen Razpošilja natančno po pustnem po vaetju
Prilika
velur flanelasta	rn
nočna suknja, iz-	«
redno umerjena	p,
z všivom in čip-	3.
kamigarnir., ra-	ro jatnčeno perilna
K 11-80.	'g"
Specialni od-	S.
delek za turi-	§
ate Obleka iz	3
lodna za turiste	N
iz dobrega, ne-	»
premočlj lodna	—•
solidno delo	</>
k 17-50.	s
Dežni plašč iz	-•
lodna, 110 cm	_
dolg, nepremoč.	.
za gospode in	er
dame.v vseh bar-	p*
vah k 9-80.	™
Krilo Iz lodna	_
lepo lep kroj, vse	"
barve K5-90.	Kj
Prilika :	f
Svileno -klotasla	, spod. suknja s
svilen, robomjil	•
volant. bogato	JC
nakičen, krasen	r-
kroj k 4-70.	',.1
Pozornost vzbujajoča pliš-jopica z lično garn. ovratnikom K 13'-.
Wiener Volkswarenhaus
Dunaj Vili. A.sers.rasse 63.	26-9
Trgovsko »odno protokoltrana tvrdka, u.Unovljena leta 1892.
2-1 D
rvvrv !
Kdor hoče kupiti sveže in dobro blago ter po zelo nizkih 1 cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri	2591 10 2
IVAN SAVNIKU v Kranju
po domače pri Betenčanu na glav. trgu.
Tukaj se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhanti, kambriki, pisano blago za moške srajce, platno za rjuhe, porhantasta rjuhe, od*je (kovtri), koci, garniture za postelje, platneni cvilh, lepa močna bela koteninaz imenom „Besen&anovo platno" kakor tudi srajce, spodnje J in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalke, šerpe, v volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih ( jop ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške po zelo nizkih cenah. C Krojači In šivilje Imajo znaten popust na drobno in na debelo.
Maslin
30 dni na poskušnjo ! Dimnikarskega učenca in pomočnika
razpošilja na vse strani
Hntimn-schinen-Versand-Haus
Strauss,
Dunaj VIL, Stiftgasse Jl|ISl.
Wert heim-E lektra K 80-—
povsod kot najboljši šivalni slroj sedanjosti priznan in vzame vsacega, ki bi se ne obnesel nazaj. Werlheim-bla gajne se vidi|o povsod Za htevajte cenik šivalnih in pie ,ilnih strojev t" Wertheim blagajn.
ter Wertheim
2616 6 I
Posestvo
se proda po ugodni ceni zaradi selitve, četrt ure od Ljubljane pri glavni cesti v Štefanji vasi št 66. Svota se lahko plača t del takoj in 2delasevknjižita. Event, se da v najem
lepo stanovanje
hlev, klet itd.
2641 1 1
išče pod ugodnim pogojem. Več pismeno Josip Hattenberger, Pliberk, Koroško. 2423 2-1
Zelo trpežno
OPEKO
kakor zarezno, navadno strešno in zidarsko v poljubni množini priporoča	940 9-4
A. Kobi,
Breg, železniška postaja Borovnica
AS«« revmatizem,
pronn äs
se naglo in zanesljivo odpravi z zaviivanjem iz rasti, snovlj pripravljen. Semmel -ovega
olja proHprotinuinretrml.
Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6-—. številna, sijajna priznanja.
Cbem. PDarm Laboratorium
KISI ltEMMEL. Lmdt-fc«t 109. Bavareko.
2573 26 1
Pri donošnji draginji
se zamore sledili samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem za neveste naravnost Iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo
zastonj
in poštnine prosto velik katalog. Zlasti priporočamo li tega:
U vin.
M M ò l met«
ostanke hibe
1 meter brOZ hibO	i t meter
6-12 m dolge po Izberi iz lodna, barhenta, flanele, zimskega sukna, okstorda itd. Blago « bluze predpasnike in brisače. 2559 10-1
Bluze za gospe iz volne, barhent»,
moderne in solidne v vsaki velikosti od K S 50 nad. Srajce za gosp«, zelo gorke ... od K 2 .10 nad Hlače «a gospe, zimske . . . od K t 70 nad. Srajoe za moške, z ovratnikom aH ne od K 2 - nad Spodnje hlače za moške, močne in
gorke......
Plašči za dečke (od 5-14 letne) . . Plašči za gospode, vsake velikosti . Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja......
Težki, močni konjski kool . • • ■
Pišite po katalog na naslov :
Gebr. REICHART, tonarne
Oornbirn 18, Predsrlsko.
od K 1-50 nad. od K 6-S0 nad. od K Il iO nad.
od K od K
5*50 nad •y— nad
5000urzaston]
Cenik poMiem vsakomur brezplačno in.poSt prosto.
Kron
Roak. pat. J'— ■rebr. roak. 6'— želez , 7-srebr. dvoj. piati. . 8 —
Kron
budilka . 240 sveteča . 3'— zbitfn.zv. S-kubinjska . 8'—
Kron urazmbal. 7'— zbitj.n zv. 9'— z budilko 10 — z godbo . 12'—
Izvirne Omega, Schaphausen, Olash&ttr, Helios, Amalia, c. kr preizk od K la, kakor tudi zlatnina In srebrnlna po izv. tov cenab. 3letno Jamstvo Zamena ali denar nazaj.
Max Botine), Dunaj,v-"•!«>:.«' 27176-
Zapriseženi cenilec in veičak — Največja in na|starejia tvrdka. — Ustanovljeno »40 — 5000 slik v katalogu t:	zastonj in Iranko.
jtimibiGOSiiMqiajcnimi vtfirisiimi pamilg
lÄ^astopnit jr.Ceurug,
nubiana ßio^k-uiiceilv.28
I	MajjuUjiM »ill(! ponrtclc^.tDnli»«»^» fednu.
Traku lj a
se odstrani brez bolečin,
naglo in gotovo s CuO-raSkl lekarja Vertes a
reizku&eno že nebrojnokrat,
P'
Pl
ter Ima prednost pred vsemi drugimi sredstvi proti tra. kulji, da bolnika prav nič ne muči in ne slabi ter se mu ne pokvari želodec, kar se zgodi skoro pri vsakem enakem sredstvu, marveč po-speši nasprotno prebavo, krepi želodec in niti tedaj ne Škoduje, ako ni trakulje. Trakulja se odstrani z glavo vred v razpadlem stanju, torej ni več mogoč zopetni razvoj trakulje.
Na čem spoznamo, da Ima kdo trakuljo? - Po tem, da povzroča bolniku mnogotere težkoče, kot kolils, krče v želodcu zoženie v telesu, bolniku se dozdeva, da se mu kot klopčtč vzdigava proti vratu, čuti zavijame in stiskanje v spod. delu telesa, vrtoglavost, pomanjkanje teka menjaje se z lakoto, utrujenost, delomržnost, peharje itd. kot zunanji zna-i na) s« omenijo: modri )olt>barji krog oči, izredno bela očesna loža, bledo obličje, shujšanje napihnjeno telo. Pri naročilu naj se pove starost bolni'ova 1 doza CuO-praS ov proti naprej vposlatvi znes-a K 7 6) Iranko se dobiva pri L. Vertes u lekarna pri orlu, Lugos it. 797, Banat	2.HZ 4-1
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, in-fluenci, trganju, revma-tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izboren za masažo, najboljše preizkušen za :: ohranitev las :: Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, HI/2 Löwengasse 2 a. ::
2593
Jožefu Cejka,
2 2
tkalnica za platno in pisano blago Police na Metuji 7, Čechy. Zahtevajte brezplačno pošiliatev zbirke vzorcev. Po-šiljatve proti povzetju od 3u K naprej poštnine proste. Oddaja se vsaka poljubna množina. Kdor reflektira na v resnici dobro, solidno in trpežno blago naj se obrne zanesljivo na zgorajšnjo tvrdko in nebo prevaran.

******
;
Kje se dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatilnice, gepeljn;, čistilnice, preie za sadje i. t. J "

1703
Edino le pri:
d.? 26 9
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta étev. I., Valvazorjev trg étev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. - Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebé&in, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic

naročite cenik ur
zlatnine in arebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1370 štnine prosto. 26 17
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zas opnik švicarske tovarne ur. — IJubUaoa, sur. trg iti
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu in kilah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečine lajšajoči 16-1
GOSPODINJE POZOR!
Barhent in flanelo, platnino za telesno in posteljno perilo, posteljnino (kanafas)damast-gradel,inlet, oksford, razne brisače, namizne prte itd., vse garantirano pristno barveno, kupite dobro in ceno naravnost pri izdelovalcu
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenaden! Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekprja S. Edelmann-a v Boho-rodezany (via Lemberg) oddelek 26.
Franko se pošilja od 5 stiklenic nadalje proti vposlatvi 6K ali po I ovzet u za 20 h več, 10 stekl franko OK 25 stekl. franko 2] K.
f&itfnißu, v irfijiwrißto
Xdten ii*/i/o Aobro. po oeni in avsnesl/ivo poUrvali na/ ae obrnejo
cSùjion^i/ÓTietet&M
v JfyubQwU MòloóversM» uficw2&. ìi>»t»ruiiu iA.yasrii2u tkfc Je bmptju&w.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
44"f4-44*4"f44"f44-4-4"f4-44-44-4-4-444-44.4 ++++++^44.4
4*
Ustanov. 1.1854.
Telefon št. 210
:: marčno pivo ::
v sodcih in steklenicah.
4-
■f
Prva domača slov. pivovarna
G. AllER=jevih dedičev
Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana.
■i-M-f4-44-4-4-f4-4*4 4-4-444«4"44-4- f 4-44-4"44 +4-44-4«4-4-4-4 4-4-4-»4 4-4-4 4-4-4 ?
IH«|«tal| ta odgovorni aradalk: Di lfoaai| Žitnik.
2549 1
Priporoča slav. občinstvu in spočt. gostilničarjem svoje izborno v	•
t 4-
t
Tiskala : .Katoliška Tiskana'.