ZOB. Številko.
V^tNtai. V POMHUdL 13 sotutin 19H.
IUI. leto.
„Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman:
«lo leto.......K 24—  ,   celo leto.......K 22 —
pol leta........12—  I   pol leta........11 —
*etrt leta........6—      četrt leta........550
.......2—      na mesec.......
na mesec
1 90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5 (I. nadstropje levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike.
Inserad veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št. 85.
„Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčijo: celo leto.......K 25—      ceio leto.......K 28 —
četrt leta      .   .      .   .   .   1   650          za Ameriko in vse^druge dežele: na mesec.......\   2*30     celo leto...... .   K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravntštvo: Knailove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Poflrnunstelj državno-žele?iHikeg& ravnateljstva v Trstu.
C >z e u i 1 je d rža vnoželezniškega ravnateljstvi! v Trstu obsega Kranjsko iti Primorsko, torej dežele, koder je nemški živelj v obupni manjšini. Navzlic temu zahtevajo Nemci, da moraju biti pri tržaškem državnože-lezniškem ravnateljstvu nastavljeni sami Nemci in se upajo protestirati, proti temu. da je vladni svetnic Au-redničok imenovan za pod ravnatelja.
Osvetljevali smo že večkrat razmere pri tržaškem državnoželezni-škem ravnateljstvu. Tam se je ugne-zdilo vse polno nemških uradnikov, ki delajo v službi sistematično pan-germansko propagando. V pokoj po-slani dvorni svetnik Ruff je bil samo igrača v rokah teli ljudi.
To nemško u rad ni št v o je krivo, da je med slovenskim prebivalstvom in med državnoželezniškim ravnateljstvom razmerje skrajno napeto.
Nemec je vedno brutalen, nasilen in krivičen. Te nemške lastnosti mora slovensko občinstvo in slovensko u radništvo občutiti tudi pri državni železnici. Postopanje nemškega
iiradništva neprestailO povod
ostrim pritožbam, a železniška uprava zanje ne zmeni,-prav kakor l>i bile državne železnice pangermaaska institucija, kateri je prva naloga, pospeševati germanizacijo slovenskih dežel.
Nemškonacijonalna stranka se je povodom imenovanja vladnega svetnika A urednička oglasila s predrzno zahtevo, da morajo biti na ozemlja tržaškega ravnateljstva nastavljeni nemški uradniki in utemeljuje svojo zahtevo s tem, da se morajo na nemških tleh in za nemško prebivalstvo nastavljati nemški uradniki.
Tu se pač neha šala, kajti to je ž«- največja nesramnost, da se upajo nemški naeijonalei Kranjsko in Primorsko proglašati za nemški deželi in zahtevati, da se morajo tod nastavljati nemški uradniki.
Nemci >o proglasili načelo, da se morajo nastavljali med Nemci samo nemški uradniki. To načelo smo akceptirali tudi mi in zahtevamo za slovenske kraje slovenskih oziroma slovanskih uradnikov. Na Kranjskem in Primorskem prebivajo samo Slovenci,  Hrvatje    in Italijani
Nemci nimajo tu nobenih naeijonal-nih pravic in zato bi bilo le prav, da se pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu nastavljajo samo Slovani in Italijani.
Zavračamo torej nemške proteste zoper imenovanje podravnatelja A urednička pri težaškem državno-železniškem ravnateljstvu. Bil je že zadnji čas, da je v pangermniisko gnezdo pri tržaškem železniškem ravnateljstvi] prišel višji uradnik slovanske narodnosti, do nemškega nradništva pri državnih železnicah nima slovensko prebivalstvo absolutno nobenega zaupanja zaradi njih postopanja v uradu in izven urada.
Notranji položaj.
Po konferencah.
Dunaj. 11. septembra. Korespondenca »Ceni rum« objavlja sledeče pesimistično poročilo: »Jutri bodo in te rm i ni steri jelne konference, ki bodo pripravljale predloge za ponedeljkovi ministrski svet. Med temi so v prvi vrsti predloge za češki deželni zbor. Z državnozborskimi vprašanji se ministrski svet v ponedeljek pač ne bo ni ogel pečati, ker v tem tre not k u za zasedanje drž. zbora ni sploh nobenih dispozicij. Spraviti drž. zbor v tir bo zelo teško, ker je v »Slovanski Enoti« in Poljski ljudski stranki prej ko slej parola Biener-tbovi vladi ničesar ne dovoliti. Baron Bienerth se bo pač prepričal, da bota »Slovanska Enota.« in Poljska ljudska stranka svoje nnsprotstvo napram sedanji vladi brezobzirno nadaljevali.«
I)u naj, 11. septembra. Iz če-škega vira se poroča, da bo češki deželni zbor dobil za zasedanje dobo do srede oktobra. Državni zbor se snide It), oktobra. A' decembru ali januarju se snide češki deželni zbor zopet, da reši finančne predloge — seve. če bo upati, da bo deloval.
Ogrska kriza.
B n d i m pc št a .11. septembra. Danes je bil na stanovanju ministra Košuta ministrski svet, na katerega sta prišla tinFi ban Panch in državni tajnik Szterenvi. Grof* Andrassv se dopoldanske seje ni udeležil: prišel je šele na popoldansko nadaljevanje. Cnje se. da se je ministrski svet pečal v prvi vrsti s hrvaškimi zadevami.
Carjevo potovanje
K i m   .11. septembra. Car in laški kralj se snideta        vkljub vsem
nasprotnim trditvam — to jesen čisto gotovo. Izvolskij je imel v Benetkah posvetovanje z ruskim poslanikom v Rimu glede poc'i obnostij potovanja.
Carigrad, 11. septembra. Sultan je zelo ozlovoljen, ker se je carjevo potovanje preložilo. Določil je že deputacijo, ki bi carju izročila dragocene darove. Sicer pa je tudi v dvornih krogih vzbudila nevoljo vest, da hoče car izplačati eknmen-skemu patrijarhu letno subvencijo, ki se že dvanajst let ni izplačala. Patrijarh bi dobil na ta način okoli 20 milijonov frankov.
Konec švedske generalne stavke.
Stok h o I m , 11. septembra. Do srede zvečer je bilo sprejetih v delo šele 34.009 delavcev, ker jih delodajalci sprejemajo le sukcesivno. Onih, ki so za stavko agitirali, neče-jo več sprejeti. Prihodnjo zimo bo na Švedskem, kakor vse kaže, velika armada brezposelnih ljtuiij.
Maroko.
Madrid. 11. septembra. Vojaštvo v Miiroku je zopet treba pomnožiti, zato se bo mobilizirala nova divizija, ki bo obstajala iz ene brigade iz (»alieije in ene iz Andaluzije. Diviziji! bo pod vodstvom generala A m pred i je.
L o n d o n , 11. se^^rnbra. »Mor-ningpost« piše. da se bo prav v kratkem izvršila mobilizacija cele španske armade, če se položaj okoli Meli-le ne bo »boljšal. Dosedanje španske zmage so bile Pirove zmage, to ve tudi španska vlada prav dobro. Veliko razburjenje med ljudstvom je vzrok, da se ni odposlalo več oddelkov stalne armade. Potreba poseči vmes s ceio močjo je vedno bolj nujna, posebno sedaj, ko so zaupna pogajanja s sultanom nenadoma zastala.
Uutfsko linjižnlštvo „Presvete".
Y dneh, ko je slovenska javnost v Ljubljani stala še pod vtisom pravkar minulega shoda klerikalnih akademikov, je »Prosveta« brez pompa in brez bobneči b besed imela svoj šesti redni občni zbor. Ni ji bilo treba reklame, ker si resno in pošteno delo, ki ga »Prosveta« vrši že pet let, tudi brez reklame najde priznanja. Osobito ljudsko - knjižniško akcijo, ki jo je »Prosveta« doslej smatrala
in še smatra za svojo glavno nalogo, je našla vse povsod odobravanje in — kar je glavno — tudi posnemanje. Ko je društvo pred leti začelo s to akcijo, se ni moglo opirati na prav nobene skušnje; edino-le rezultati delovanja ljudsko - izobraževalnih društev drugod so mogli tvoriti nekako podlago za delo na Slovenskem. Pri nas je bilo treba orati ledino in — boriti se s predsodki. Ko je »Prosveta« stopilii na plan, se   o ljudskem knjižništvu na Slovenskem sploh ni moglo govoriti.   Ono malo knjižnic, kar jih je takrat bilo, ni moglo zadostovati v nobenem pogleda. Večinoma so jih \ zdržavale čitalnice za svoje elane, nečlani so bili torej izključeni od čitanja knjig; in    kjer niso imeli vestnega knjižničarja, ni bilo v njih niti reda niti dobrega, za ljudsko knjižnico primernega materijala. Da na eni strani da inicijativo za reformo že obstoječih knjižnic in da na drugi strani v krajih, kjer jih še ni. ustanavlja sama knjižnice, oziroma vzpodbudi za to druge faktorje, to je bila in je ena prvih nalog »Pro-svete«. Kako je »Prosveta« doslej to nalogo spolnjevali! ?    Lahko rečemo, da dobro. Danes šteje osrednji odbor 41 knjižnic. Tekom preteklega društvenega leta je osnovala 12 knjižnic, in sicer: na Jesenicah, v Celovcu, na Dragi, v Katečab, v Domžalah, v Št. Pavlu, v Sp. Sv. Kunigundi, v Slivnici, v Zibiki, v Čačnh, v Sv. Juriju in v Oepljah.   Te   knjižnice štejejo vsaka od 50 do 80 knjig. Glede knjižnic v Domžajah in na Jesenicah je omeniti to, da sta tam bili prvi knjižnici »Prosveten, ki sta pa vsled razmer prenehali; sedaj sta se osnovali na novo. Poleg tega sta se izpopolnili knjižnici v Vel. Loki in v Zagorju. »Prosveta« šteje danes 4(>44 knjig; lansko leto je pridobila    deloma po darovih večinoma pa po nakupu nad KKM) knjig. Jako zanimivo delo je revizija  »Prosvetinih« knjižnic. To je eno najvažnejših opravil,   ki ga je trebil prav vestno    vršiti. Revizija šele kaže, ali    knjižnica izpolnjuje svoj namen ali ne. odkriva nedostatke in kaže |m>t k zboljšanja. Zato je »Prosveta«  prav  posebno pozornost obračala  reviziji.  V  preteklem letu so se revidirale vse knjižnice, kjer je to bilo mogoče. Pokazalo se je, da je Jurčič še vedno ljubljenec slovenskega čitajočega občinstva,   prav tako Kersnik in Tavčar, dalje Trdina in Meško. Od tujih Sienkie\\ icz, Dumas, Tolstoj i. dr. Večine novejših slovenskih pisateljev pa naše ljudstvo nič posebno ne mara;  proti  večini Can-
karjevih spisov pa vlada kar naravnost antipatija. V teh nekoliko letih je »Prosveta« preizkusila teren, kar je pač prvi pogoj vsakega uspešnega dela.
Poleg tega je društvo pomagalo pri snovanju nedruštvenih knjižnic z nasveti in z delom, tako pred vsem pri snovanju občinske knjižnice v Trbovljah.
»Prosveta« je od nekdaj posvečala posebno pozornost srednješolcem!. I'redila je zanje posebno potovalno znanstveno knjižnico, ki prav dobro izpolnjuje svojo nalogo. Saj je znano, da naši srednješolci v provincijalnih .mestih ne dobe zlepa v roke poštene znanstvene knjige in zato posezajo po tem, kar jim ravno slučajno pride v roke. Na podlagi svojih dosedanjih skušenj bo v kratkem izdala »Prosveta« imenik, ki bo obsegal vse slovenske knjige, primerne za ljudske knjižnice, imenik bo urejen po modernih načelih in bo gotovo ustrezal vsem sno vatel jeni ljudskih knjižnic, ki so bili doslej pri njih snovanju navezani popolnoma le na sebe.
»Prosveta« je doslej svojo ljudsko knjižniško nalogo vestno izpolnjevala in jo bo vršila, pričakujoč dejanske pomoči tudi od napredne slovenske javnosti, tudi še naprej, ker je prepričana, da le s prosveto pridemo Slovenci k svobodi.
_ V. M. Z.
Posiauje o „moralinu"
(Iz Novega mesta.)
Ni je bolj   značilne slike klerikalne taktike,   kakor je njihovo obnašanje    napram    zadnjemu shodu svobodomiselcev v Ljubljani. Dočim piše »Slovenec« o nekem »shodu svobodomiselnih    pajacov«    in   o »Ka-sperlteatru« v Ljubljani,    se zgraža sveti Jeglič   nad shodom in grmi in razsaja v nalašč    zato sestavljenih pismih in listih,   kakor   bi se bližal konec sveta in opominja starše pred nevarnostjo in pogubo,   ki preti njihovim otrokom. Izpregovoriti hočem par besed o metodi gonje mladine v klerikalni tabor. Imamino namreč v Novem mestu   samostan,   in   ni mi teško opazovati tako ravnanje. V samostanu živi sveti mož pater Pavel, mož   poln   sv. duha in božjega navdali n jenja. Njegov duševni horizont sicer ni velik,   večji je telesni. Ker nima drugega   dela,   kakor   piti in vživati v samostanu in pa da prebere
LISTEK.
Novo herezijo.
Bistvo vsakega verstva so njegovi etični nauki. Ti etični nauki so plod mišljenja intelektualno visoko -doječih ljudi, ki so skušali dobičke iiigijeiiičnega in socijaloetičnega življenja uveljaviti v moralnih zakonih. Take zakone so sprejeli omikani ljudje iz enostavnega vzroka, ker jim koristijo, in tako smo dobili mo-«I«tiio moralo »Svobodne Misli«, ali pa so položili te izkušnje ali teorije v usta bogov ali boga in dospeli smo do verske morale, ki ne vpliva s |m>-:»jučjo svoje dobrim* sama oh sebi, ampak vsled vpliva nevidnega l>o-žanstva avtoritativno in apriori-stično.
Vrednost vere presojamo po njenih moralnih naukih in kar na krimski veri tako cenimo je to, da je ljubezni vera in miru    in sprave, l<akor pravi tako lepo Prešeren.
Ona neomejena ljubezen v kr-^•anstvu je tisto, kar, dela kristija-tiizem kljub vsemu še tako simpati-'♦*n. In apostol Pavel pravi: Če hi Rovoril jezik ljudi in angeljev, pa bi ne imel ljubezni, bil bi kakor zveneč bron ... In če bi razdal vse svoje imetje za hrano revežem, in če bi
izročil svoje telo najžgočejši bolečini, pa bi ne imel ljubezni, ne pomagalo bi mi nič.«
Krščanska    ljubezen se deli v ljubezen do boga, sel>e  in bližnjega.
Prvi dve sta umljivi sami ob sebi, tretja pa je oni lepi karakteristi-kon, kateri diči to vero. Nastal je kot reakcija proti tistdobnemu ti-ranstvu in temelji v stavku: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. (Matej 19, 19; 22, :59, 40; Rimljani 13, 9 itd.>. Ta stavek seveda ni specifično krščanski, kajti Konfutse, ki je živel 5(M) let prej, je brez l»ožje inspiracije (kajti mož je tajil nesmrtnost duše in osebnega boga) izrekel: »Stori vsakemu, kar želiš, da on tebi stori in ne stori ničesar takega, kar ne želiš, da on tebi" stori.« In podobno so se izražali Pitakos iz Mitilen, Aristotel, Tbales, Isokrat, A rist i p in še mnogi drugi.
A še dalje je šel Jezus Krist. Ljubezen do sovražnikov je pridigo-val in jo izrekel kot svojo prvo in najvišjo zapoved. »Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, ki vas sovražijo, molite za tiste, ki vas zasledujejo in o breku je jo, da boste otroci svojega očeta, ki je v nebesih«. (Matej 5, 44.)
Ljubezen do sovražnikov ima — in tu citiramo vseučilisčnega teološkega profesorja — negativni in pozitivni značaj, a) Ne ai
nika zopet sovražiti, run nič slabega kot takega želeti ali se nad nesrečo, ki ga doleti, kot tako, veseliti. Prizadevati si moramo marveč, čet nejevolje ali trpkosti ob mislih na pretrpelo škodo zatreti ali vsaj te m peri -rati, ne sine se oslajati pri pred-očbab, vsled katerih se tako čutstvo oživlja. Tudi na zunaj naj se izogiba vsemu, kar bi se mogro, bodisi v obrazu, l>esedah ali dejanjih razumevati kot izraz sovraštva, b) Želimo tem več od srca sovražniku dobro in hodimo pripravljeni, pomagati mu, če bi |M>moči potreboval, kakor se izkazuje kakemu drugemu, moliti zanj. kakor se moli za druge.
Ljubezen do sovražnika na more imeti več stopinj. Dobro tvoriti sovražniku, kadar to potrebuje, je dolžnost, a premagati od sovražnika vzbujena trpka čuvstva in opustiti pravico po zadoščenju, to spada k popolnost ljubezni.«
Ljubezen do sovražnikov je tako rekoč kardinalna čednost kristjanov in če odlože to, odlože vse. Zato so pa kristijani od nekdaj* vedno povdarjali to in tadi dejansko pokazali, kadar so hoteli veljati kot resnični kristijani.
Ljubezen do sovražnikov na Je tudi neobhodno potrebna za odpuščanje grehov, kajti, »če ne odpuščate ljudem«, pravi Jezus Krist: »Vam tudi vas nebeški oče ne odpu-
st i vaših grehov.«  (Matej 6, 15.)
In ustanovnik krščanske vere je še umirajoč prosil za svoje sovražnike »oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Da je mogoča taka velika ljubezen, dobe kristijaui posebno božjo milost.
Pokazali smo s pomočjo izrekov Jezusa Krista in samo iz evangelijev, ne iz drugih poznejših knjig, da je neomejena ljubezen pogoj pravega krščanstva in to je veljalo do danes; vsaj v teoriji. Kako je izgledalo v praksi, o tem molčim.
In danes I Prišel je bivši — le-menatar g.- Franc Terseglav in uči novo vero, iskvarjeno krščanstvo, kjer hoče izpodriniti ljubezen do sovražnikov in jo nadomestiti s strupenim sovraštvom.
Prihaja s citati, ki govore v njegovem smislu in navaja apokalipso, psalme in razna pisma, nikjer pa evangelijev, katere je dr.M.Luter-popolnoma pravilno sprejel kot najmanj popačene knjige vere.
Terseglav se sklicuje na psalme in starozakonske knjige. Zakaj ne propaguje še krvne osvete, katero predpisuje druga knjiga Mojzesa (21, 24.) T In, ali ne ve, da so apostolska pisma nastala pod hipnimi utisi vsakodnevnih dogodkov in če je prišel Janez, apostol ljubezni v svojem pisma: »Če pride kdo k vam in ne
spoznava načela Krist usgva, ne sprejmite ga niti v svojo hišo niti ga tudi ne pozdravite!«, kaj je višje, ali Kristova najvišja zapoved ali Janezove besede, ki niso krščanske, pa naj ho, kar hoče.
Teh nasprotstev ne izjednači »duh krščanstva«, ampak fakt, da so te besede iz različnih knjig, ki so jih pisali različni ljudje, ki so različno umevali Kristov nauk.
Gotovo pa je, da so taki manjvredni citati, ki jih navaja F. Trse-glav v podkrepitev svoje herezije zloraba krščanstva.
To je najglobokejše prepričanje vseh in oglasile so se že duhovniška usta proti Trseglavovemu napadu na krščansko ljubezen. A on ne pri-diguje samo nestrpnosti, fanatizma in sovraštva, prav kakor Mohamedovi proroki, on ruši tudi moralna načela v ožjem smislu, kajti kako naj si razlagamo Terseglavove besede v Mirnu. 22. avgusta 1909: »Če mladeniči greše v svoji živahnosti pa posnemajte Kristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče rajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil v mladostni lahkosmišljenosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini, manj ljub.« To je pseudomorala, to sploh ni več morala, to je svinjarija.
brevir in mašo (dvomim, da bi znal latinski brati), in ker zaradi tega ne more doseči slave in časti, se je lotil organizovanja dijakov za klerikalni
hlev. O metodi izvemo v naslednjem: Dijak, ki stanuje v hiši, kjer se ne bere »Bogoljub« in »Slovenec«, iu čigar gospodinja ne nosi traku tretje-rednic in se ue biča z vrvjo sv. Fran« čiška, ta dijak je že slabo zapisan v samostanu. Kmalu dobe starši dijakov i pismo, spisano v samostanu in potrjeno od kateheta, seveda ponavadi anonimno, v katerem se svare, da naj ne dopuščajo, da bi bil njihov sin še nadalje pri tako brezbožni gospodinji, kjer bo prišel ob vero in ne bo zaradi tega zdelaval v šoli. Takih in sličnih laži se starši zboje in njihov sin mora h kaki tercijalki, ki skopuhari s hrano, mu kratic čas in svež zrak in razum, da je dijak vni-Čen telesno in duševno. Druge dobe v svoj klerikalni hlev zopet na drug nnčin. Ker pater Pavel ve, da ne more poštenega dijaka pridobiti za klerika lizem potom razuma, izkorišča in zlorablja slabo nagnenje mladine. Po svojih špijonih privabi dijaka k sebi. Najprej mu ponudi cigaret in ni u jih vsiljuje in sam prižiga, da g;i omoti z dimom. Nato dobi »lijak št4 vina čez mero. In nato inu začne polagoma siliti klerikalno prepričanje s puhlimi frazami, ga povabi še k sebi in ga odpusti pijanega. Spominjani se, ko so nekoč napojili menihi dijake pevce in so se ti vračali natr-kani in pijani domov, na cesti pa je mal otrobnik nižješolec zakričal: >Živjo klerikalci, ki nam dajo piti, da smo pijani, liberalci nam pa še tega ne dajo . . .« Tako pehajo mladino v prepad in močvirje nezmeriiosti v jedi in pijači in mladenič, ki mu je bila neznana pogubna moč alkohola, je prvič pijan v samostanu, drugič pijan v samostanu in tretjič pijan zopet v samostanu in tako se prične krizeva pot, na kateri pada dijak pod križem nezmeriiosti in ki ga ne privede dlje, kakor v pogubo ali pa v klerikalni hlev, kar je isto. In voditelj te organizacije je puhlomernik p. Pavel, podpiral ga je pa exkatehet Marinko, ki je rajši videl »lijake pijane pri polnih litrih v samostanu, kakor pa v družbi treznih in poštenih tovarišev. Tako prodira p. Pavlova organizacija pod geslom: »Za meso in za vino. prodajmo prepričanje, in domovino!«    P. Pavel    pa se
srce
prerine na ta način »titular svetnika«,
lahko vsaj do aj Kranjcev je priščipnjeno malo v »teb šaržali< . Sposobnosti in čednosti ima pa dovolj za svetnika. Po cesti gre potuhnjeno kot lisjak in škili zdaj na levo. zdaj na desno, drži pa se leseno, da mu ni priiljal nek dijak zastonj priimka »lesenjak«. Po hišah ga je tudi polno, kjer ščuva zoper poštene ljudi in pobira denar ali za svečavo, za plašč a" čast srcu Jezusovemu ali pa za cerkven«1 pevce, ki pa vedo preklicano malo o tistem denarju. — Zad-njo nedeljo je sklical nek shod na Gorjancih pri cerkvi sv. Miklavža, kamor je prišlo par kmetov, kakih pet trhloumnih klerikalnih koruznikov iz novomeške gimnazij", trije črni »limonadarji« 111 7 (sedem > čukov iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Čuki so se odlikovali po disciplini. Ko so se namreč razšli brez povelja in jih vpraša načelnik: . Ali sem rekel že razhod!«, odgovori eden: »Das ist al les eins«. Med »medenim« govorom p. Pavla so stali v pozoru in seveda po čukovski navadi kadili in greli roke v žepih. Lepo jih je bilo videti pozneje, ko je pokazal govornik nanje, kot cvet slovenskega naroda in so se v vrsti gugali semin-tja vina polni.
P. Pavel je prerokoval slavno zmago škofu Jegliču in pogibel svo-bodom i selcem. Tsto ve v svojem pro-roškem duhu kmet Kramarič. Po ma-
ši je bilo seveda vse pijano, kajti zborovali so pod vodstvom p. Pavla, ki je predsednik abstinentskega društva v Novem mestu.
In taki ljudje se potem norčujejo in pišejo o nekem »moralinu« g. dr. Jekovca. No, lahko bi malo poskusili s tistim iiioralinom, škodovalo jim ne bi, saj je znana stopnja katoliške morale, znana gniloba in izprijenost morale po samostanih, ki so puhli in trhli stebri, na katerih sloni »romanizem . . .« Dokler bodo imeli klerikalci opravka z mladino in v šoli besedo, bodo šole vzgojeval-nice za špijeme, hinavce in potnh-njeiice in pripravnice za najzanikr-nejše življenje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. septembra.
+ Kranjski deželni zbor. Odkar so imeli deželni |K>slanci narotlno-napredne stranke svoje jiosvetovanje glede deželnozborskega zasedanja, ki se začne najbrž že 20. t. m., si belijo posebno klerikalci glave, za kako taktiko so se odloČili naprednjaki. V »Agrainer Tagblattu«, ki je zadnji čas sem v tesni zvezi s kranjskimi klerikalci, je bilo napovedano, da bo v deželnem zboru vihar in da l>o zlasti novi občinski iu volilni red za Ljubljano prouzročil velika nasprotja in da pride do obstrukcije. Na lUts je napravit ta članek v »Agrainer Tagblattu« utis, da bi klerikalci radi izvedeli, kake namene ima narotlno-napredna stranka in da so hoteli izzvati s tem člankom odgovor. Ker ga niso dobili, so sami odgovorili v »Reichspost«. Tam pravijo, da letos še ne mislijo priti z reformo Ijuh-ljanskega občinskega in volilnega reda pred deželni zbor, ker imajo važnejših stvari na srcu, sicer pa da je vsaka obstrukeija v »lezelnem zboru sphdi nemogoča. Nam se zdi to ugibanje popolnoma brezplodno. Klo-rikalci imajo v deželnem /boru večino, lahko torej poskusijo, kar hočejo; kako se bo branila narodno - napredna stranka pridi eventuvalnim krivicam, to je njena stvar, ki jo bodo klerikalci še »losti zgodaj izvedeli.
-j- Kako se nastavljajo suplent-je na c. kr. realki v Ljubljani. Tratina »Laibacher Zeitung« <><1 7. avgusta t. 1. in po njej »Slovenski Narod« in »Slovenec« s»> ]>oročali. da j«1 tle-želni š»>lski svet potrdil suplenta na višji     realki   v   Ljubljani     gosp. A. Flooha kot suplenta za matematiko in fiziko tudi za šolsko leto 1909 10. S tem je indirektno povedane). <la je gosp. A. Flooh   bil že v preteklem šolskem letu suplent za matematiko in fiziko. To pa je neresnica. Kajti »Jaresbericbt« c. kr. realk«1 za leto 1008. 0, str. ob*, in 58. nas pouči, »la je gosp. A. Flooh bil od začetka šolskega leta 1008 0 poskusni kandidat za kemijo ter dodeljen prof. Belurju. Ko pa j«1 postal poslednji deželni šolski nadzornik (proti koncu 1008. L), je še le postal g. A. Flooh suplent, toda    ne za matematiko   in fiziko, marveč za kemijo ter je isto poučeval v IV. a in h, V. a in h in VI.! Zakaj uradni list to dejstvo prikriva s svojim     »a>QCh« 1    Za  to so posebni vzroki.    S tem, da j«' deželni šolski svet »potrdil« gosp. A. Flooha za suplenta za matematiko in (fiziko, s«' je izvršilo namreč v resnici nnvoimeno-vanje za stroko, za koj«> gosp. Flooh niti usposobljen ni.    Po »Jabrbuchu 1000«, ima namreč učno usposobljenost za kemijo ter le za nižje razrede tiuli za matematiko in fiziko. Za t«1 predmete ma gn- supientura   le v slučaju, ako ni popolnoma kvalificiranih    kandidatov za to mesto na zavodu ali sploh ne. Že čas tega »po-trjenja« bolje  imenovanja je
nenavaden,    k«>r se sicer suplentje
Odpor se je pojavil med preprostimi Ijuilmi in kdo j«', ki molči?! Škof .Jeglič. Tisti Jeglič, ki vidi v vsaki stvari strahov«1, ne vidi Terse-glavove herezije, ki je vedar očitna.
Ali mu je znana, ali ve kaj pišejo njegovi listi.' In ne stori ničesar.'
Mi trdimo z vsem prepričanjem z modernisti: »Kcelesia s«'s«' praebet imparem ethicae evangelicae effica-citer tuendae«.
Mi vemo, zakaj ta molk, celo pritrjevanje s škofove strani. Demoni-ližiranost v naših katoliških krogih je tolika, da žrtvujejo vero političnim hudodelstvom. Krščanstva že davno ni več, mi imamo le katoliške klerikalce, ki i vero slepe ljudi in jo pretvarjajo, če to koristi njihovim političnim nečednostim.
In iz političnih ozirov je tudi Terseglav sfabriciral svoje novo krščanstvo. Kako naj kristijani zagovarjajo dr. Lnmpetova počenjanja, kako naj opravičujejo tisto ostudno osebno gonjo proti učiteljem in vsemu, kar ni do kosti korumpirano 1 Krščanska vera tega ni mogla in prišel je Terseglav — pa jo je »popravil«. Krščanska ljubezen je Ter-seglavu lenoba v zasledovanju in preganjanju naprednjakov. Kaka lopovščina, če se s krščanstvom zagovarja militarizem, križarski roparji,
ink
vi
orleanska devica ali divjanj« žici je!
»Prvo je torej to, »la ti u ha krščanskega prav nič ne poznate!« lahko rečemo mi našim katoličanom s Terseglavovimi besedami.
Poznamo Terseglavovo gonjo proti učiteljstvu. poznamo namen vesolnjegn klerikalizma, zalo pa smo prepričani, da hočejo s protinravno-stjo, katero je pridigoval Terseglav v Mirnu čukariji in s še večjo zbeganostjo v verskih stvareh vzgojiti po-živinjen mob, ki bo deloval v njihovem smislu, tla pogazi jo vse, kar se jim upira.
Kako lahko bi vskliknili I vari-jiranimi Cankarjevimi besedami: »Ti si kakor vlačuga!« Kaj so napravili iz krščanstva njega varuhi.' Prvi so je onečastili.
Kaj napravijo verni elementi v klerikalni stranki nam ni nič mari, mi bomo pa nadaljevali svojo |K)t, ki votli do čistih idealov, proč od klerikalne gnojnice. Kdaj boste spoznali, Slovenci, pot do narodnega in kulturnega osvohojenja! Pri nas se uresničujejo Shakespeare je ve besede: »Pogosto cenijo bolj prah, nekoliko pozlačen, ko zlato, nekoliko zaprašeno!« M. N.
nastavljajo še le v začetku šolskega
leta. Dalje je deželni šolski svet pri tem na dvojni način   kršil naredbo vis. naučnega ministrstva z dne 30. maja 1907, št. 22.113,   katere al. 3 določa: »In Hinkunft ist jede an ei-ner Anstalt zur Besetzung gelangte Supplentnr   regelasassig allgemein hekannt zu geben, n. zw. dureh die amtliehe »Wiener Zeitung«,   al len -falls dureh das Amtsblatt des Lan-des.« Ta popolnoma nova supientura za prof. Sehrautzerja pa se ni razpisala.   Al. S pa določa: »Ungeprufte oder teilweise gepriifte Supplenten diirfen im Sinne    der bestehenden Normen nur dann    bestellt werden, wen ein geeigneter vol Ikon imen lehr-l>efaliigter Bewerber nicht zur Ver-fugung stefit.« — Gosp. Flooh je sicer popolnoma usposobljen, toda le za kemijo, nikakor pa ne za matematiko in fiziko, ter je njegovo imenovanje   suplentoin za ta predmeta kričeča krivica, ker je na istem zavodu ]M)polnoma usposobljen poskusni kandidat gosp. A. Sodnik, ki je že v prošlem    polletju    supliral prof. Sehrautzerja povprečno i>o 12 ur na teden. Afco se je c. kr. deželni šolski svet ravnal  pri tem  imenovanju po načelu, ohraniti zavodu učno moč, ki že tam službuje, bi bilo pravičnejše in bolj v soglasju ■ veljavnimi predpisi, nko bi bil imenoval za suplenta gosp. Al. Sodnika. — Zakaj tega ni storil f Ali je bila ovira to, ker je g. Sodnik rojen Slovenec? — Ali kaj je bilo merodajiio?! — Z začetkom novega šolskega leta 1909/10 pa rabijo na realki še štiri suplente: za francoščino in nemščino, za opisno geometri jo in fiziko (le za L tečaj) in za zgodovino  in  zemljepisje.    Toda po naših informacijah še doslej t ml i nobeno teh mest ni bilo    razpisano in sporočilo se nam je, tla ravnateljstvo t tuli ne namerava nobenega mesta razpisati, marveč se osebno obrniti na posamezne g. kandidate, ki bi bili pripravljeni eno ali drugo teh mest prevzeti. Ao je to resnično, moramo proti takšnemu postopanja v imenu pravice    in  veljavnih    zakonov in norm najodločneje ugovarjati. Ti zahtevajo, tla se vsa suplentska mesta na avstrijskih srednjih šolah morajo razpisati. Zahtevamo, tla se to zgodi tudi z zgoraj   navedenimi suplent. Blesti    na c. kr. realki v Ljubljani. K<lino pri    historičnem    mestu je v tem slučaju mogoča izjema, ker ima že zavod za isto popolnoma usposob-Ijenega kandidata I. Br.,   ki je celo pretečeno leto služboval tam kot poskusni kandidat, oziroma od 20. <>kt»>-bra 1008 na podlagi odloka c. kr. dež. šolskega sveta z dne "21). oktobra 1908, št. (5082, kv>t suplent s polno učno obveznostjo.  <(il.  »Jahreshericht«, str. 58).  C.  kr.  realčno  ravnateljstvo j** dolžno, se za  nastavijenje g.   L Br. tem bolj potruditi, k«'r na koncu šolskega   leta    1008/9 c. kr. deželnimi šolskemu svetu ni nič poročalo, da v nastopnem šolskem letu 1009/10 za navedenega    suplenta   nima službe, »lasi j«1 bilo to dolžno storiti vsled mi-nistr. določila: »Die Direktionon »ler Anstalten,    an tlenen    aller \Vahr-scheinl i« dikejten   nach   ein Kupplent im komm«Mi«len Schuljabr keine oder eine nicht ausreichende Ver\vendung fintlen   \vir»l.    baben    tlariiber ani Stdilusse tles Schuljahres einen Be-ricbt  an die Lantlesscbulbehbrde zu erstatten.«   (M.   Verortlg.   30. Mai 1007, Z. 22.113, al. 2). (S tem pa se implieite tudi določa, da se na vsakem zavodu imajo predvsem zaposliti usposobljeni suplentje, ki so doslej na istem službovali!)       Ker pa so nam razni dogodki zadnjih let omajali vero v pravičnost iu nepristranost   gotovih  o«lločujočih faktorjev pri c. kr. šolskih oblast vih na Kranjskem, zato se obračamo s tem na vi-sok»> c. kr. naučno ministrstvo ter nujno prosimo, da visokoisto fiodre-jene   mu   c. kr. šolske   oblasti na Kranjskem nemudoma prisili, da se pri nastavljanju suplentov tudi na c. kr. realki v Ljubljani drže strogo veljavnih predpisov   ter se pri tem ozirajo le na učno usposobljenost, ne pa v prvi vrsti, ali pa celo edino le na narodnost kom peten tov!
+ Slovenski starši!   Te dneve boste zapisavali svojo tlečo v šob). Vi ljubite svoje otroke.    Vi skrbite, da odvrnete vse kvarno, vse škodljivo od svojih otrok. Ne pošiljajte torej svojih ljubljenih   otrok v nemške šole, ker nemške   šole   povzročajo vašim otrokom grozno veliko škodo. Skušnja kaže, da otroci, ki so obiskovali nemške šole, zaničujejo svoj niaterni jezik,     prezirajo   druge slovenske otroke,   da pozabijo, oziroma se odvadijo celo pravilno govoriti, da se tudi kasneje kot odraslim ne zdi nobena reč lepa, ako ni nemška. Otroci iz nemških šol nikoli niso pravi narodnjaki, zavedne narodnjak i nje. Poglejmo Nemce!   Njihova parola je: nemške otroke le v popolne nemške šole. Zakaj to, dobro vedo. Sramota za vsakega Slovenca, ki pošilja svoje otroke v ponemčevalne šole. Tu ne velja noben izgovor. Oni, ki se mislijo dalje izobraževati, se bodo tudi v slovenskih   šolah   naučili nemškega — pravilne nemščine. Ni treba mi-
slifv, ali se pravi nemško: govoriti: iznazitjr toliko, kakor biti učen, ol i -kan,, inteligenten. Žal, da so nekateri še tako zastaralnih nazirauj. V nemških šolah je vzgoja nemogoča — pp-u k nemogoč, ko otroci jezika ne obvladajo. Otroci iz nemških šol izgledajo tako topo, mrklo — vspeh ipo-nemnevanja. Res, da dečkov le malo > hodi po nemških šolali, a žalosten se < le k liske šole. Vse polno i>oneuičevai-nič za dekleta. V Ljubljani sta dve nemški deški ljudski šoli, a dekliških, ogromno število. Naštejem le neka* tere: Hnthova osem razred niča, Hin thova pripravnica, Srazrednica- naViv tačii HMJferajnska, notranja nrfraJin ska osemrazrednica, notranja pripravnica z internatom. V internatu Huthovem in internatu uršulinskern je strogo prepovedano slovensko. Zanimivo t Sme se govoriti laško, sme se govoriti francosko, gotovo bi se tudi smelo kitajsko in turško, le slovensko ne. Katera spregovori ieehSB stolico slovensko, je ostro kaznovana. Prašajte gojenke, kaj vet It) trne povedati. .Žalostno! Samostani so opore nr razširjevalci germanizacije. Jaz ne vem na Kranjskem za noben samostan, ki bi vzgajal v slovenskem dh> hu. Notranje ljubljanske uršulinke so že eelemu svetu znane vsleil blaženega liemškutarjenju. Nič boljše niso notranje v Loki. Zunanja, šola je si-eer slovenska, zato pa tembolj znotraj »iivja ognjena strast iiemškutar-stva. V Mekinah imajo nune le nemško Šolo, ravnotako v Repnjah, v Tr-namean pri Ilirski Bistrici, v Šmihelu pri Novem mestu. In celo veliko se plačujejo, da se tu nemškutartja pase, med tem ko je vstop v slovenske šole brezplačen, Judežev denar! Kdo >«' ho še čudil, da naše ženske tako rade — bolj ali manj slabo —~ lomijo »gtrsposko« nemščino. Čudno: Za Ženske toliko samtistanskih ponetrtče-valnic, a za dečke ne ene nemške samostanske šole na celem Kranjskem. Rojakinje! Ako naši moški lahko žive sebe, nas in našo družino, ako so prišli iz slovenskih šol, tedaj bomo memla tudi me ženske lahko živele F»rez nemških šol. Ali ni sramota za nas ženske, »la ravno me najbolj nemškutarimo: Kličem še t«»rej: Ne enega slovenskega otroka v nemške šole!!
-f- »Slovence-« in dalmatinski poslanec Peric. Pretekli torek je »Slovenec« napadel dalmatinskega poslanca Perica, ki je imel drznost, javno povedati, tla nastopa tir. Su-st<*ršič naravnost teroristično v ju-goslovanski »Narodni zvezi« južnih Slovanov in »Slovanski Enoti«. Ker stvarno ni mogel pobiti Peričevih trditev, je »Slovenec« Perica nahrit-lil. češ da mu o Šusteršičevein postopanju \ »Narodni Zvezi« sploh ne pristoja nobena sodba, ker je itak vse klubove seje — »šprical«. Xu ta napad odgovarja jx>slanee Peric v zadarskem »Narodnem Listu« ter piše: »Slt)v«inec« je pod naslovom »Sa nje poslanca Perica« izvalil kolikor besedi, tolik«> neresnic. Poslanec Peric je rekel, a ni pisal, kakor trdi »Slovenec«, da bi moralo biti v »Sl»>-vanski Knoti* malo več medsebojne obzirnosti, a pri tem se ni dotaknil niti dr. Kramara, niti »lr. Susteršiča.. Kes, rekel je, tla so se tir. Stisteršič in drugovi prenaglili. ker niso hoteli! dati nekaterim dalmatinskim iM)slate ceni svobodnih rok pri glasovanju- o proračunu za drugo polovico 1. HH'JS'L
»ZVe-nanjti
poziv. Pri seji »Zveze«, ko se je glasovale o stališču, ki se ga naj zavzame pri glasovanju O pr«>računu, ni bil iz enostavnega razloga, ker na to sejo sploh ni dobil povabilu, Obžalujem, tla se je »Slovenec« to l>ot lato grde blamirah. Prof. L V. Peric
Peric ni »šprical ze« in kluba,
« nobene seje amo ako j«1 dobil
pofanec« — Prii^omninu), thi Peric »luhovnik in. etlen izmeti tistih dalmatinskih naslaneeV, ki stoji l>o svojih nazorih najbližje našim kleri-lalfr m
-j- Obsedlro stanje. Snoči so g«>-spotlje v vlarfni palači na Blei\veiso-vi cesti zt)|X't proglasili natl Ljubljano — obsedno stanje. Poslopje vojaškega  preskrbovališča> je bilo zo])er polno vojaštva in orožnikov. Zakaj in v kakšno svrho.    zaman sprašujemo. Menda gospottje pri vladi tega sami prav ne vedo. Najbrže se je baron Kehwarz bal, da bi se skrivit kak las pri povratku tistim 14 mnnčnr-jenu ki so preoblečeni kot »t ur nar ji« šli včeraj dopoldne pomagat reševati mater Germanijo v slovenski Hrastnik. In zaradi teh nemčurskih osebic so   poklicali v Ljubljano celo vrsto orožnikov ter nabasali oskrlx>vališče z vojaki. Ali se to izplača, ko se je vendar naša preslavna vlada že lahko   prepričala, da ni v Ljubljani Slovenca, ki hi si   hotel onesnažiti roko š tem, da bi se z njo dotaknil kateregakoli onih junakov, ki predstavljajo  v   Ljubljani trpeče nem-štvo!     Seveda baronu Sehwarzu je pač mnogo ležeče na tem,   da more pred   javnostjo še vedno markirati, kakor da bi v Ljubljani tlela prava — revolucijonarna žerjavica.   Ce že mož na vsak način hoče imeti to veselje, mi mu ga prav radi privošči-
mo, povemo n-itKzpuj^ da namena, ki
ga pri tem zasleduje, ne bo dosegel!
H- Kje smatvvenrfar? V soboto ziutraj je čakala, n« postaji v Škof j i Loki večja družna na gorenjski vlak, da se odpelje preti Ljubljani. Bili so to sami kmečki^ndje. Ko so hoteli mieti vozne listke, zadri se je poslujoči uradnik: »Ich verstehe nicht slovenisch!« K arečir je bil med ljudmi neki mož, k* je za silo razumel nemško. Ta je potem; v nemškem je ziku zahteval vozni listek tlo Ljub Ijane. To pa zopet ni bilo prav, kajti uradnik je po vsi sili hotel, tla vzamejo ljudje vozam listke »tour inire« tour«. Ker jih ljudje niso rabili, jih seveda tudi niso hoteli vzeti. Prati nik je kar divjal. Ko. se ljudje le nis»» hoteli mlati, jpgnsjp slednjič tlal neke rumene papirjer.Ko so nato zahtevali, da se naloži rrjihova prtljaga, jim je uradnik odgovoril: »Hahe keine Gepackscliciue! Kann nicht expedie-ren! Folgt nach!« Nato je tako zalo putnil vratca pri blagajni, da se j<> akno zdrobilo, Ko potniki le niso odnehali, se jim je slednjič tudi prtlja ga naložila. - Kosirom na gj>ri navedena resnična: dejstva vprašamo / vso upravičenostjo: Kje smo vendar 1 Ali smo še v Avstriji, ali smo že v Prnsiji ! Kaže pač, »la sm<»t že \xn\ prusko vlado, kajti tak»>. kakor s< posto]»a s Slovenci, takt) postofia pruska vlada z zamorci v Afivfci!
H- Vstaja v Gorici. Vlada se jt končno vendarle odločila, da prestavi slovensko, učiteljišče iz Kopra v Gorico-. Ko so goriški Laj&i to zvedeli, so postali: vsi besni. Žipan Bom big jt1 celo lirzojavil ministrstvu, «i.f nastane splošn«; vstaja v Gforici, ak( se presaesii' slov. učitelj i Vla*ia
menda vendar ne bo tako boječa, ii--, bi se umaknila preti stottiit> goriški!, poni n-njakov T
-f- Okraju! komisai -ve Celja, kateri je prišel" v nedeljo 4*** zastopnic
politične olilasti v Hrastnik skrbel za mir. je »ibfu! zvečervna kolodvoru od turnarjev hud jM>perr Mož je kazal vso dobr»> voljo, postopati tiiktin« m nepristransko, za kar mu gre vsa, čast. P kazal je, »la se imajo vrata čakalnic, kjer s») bili spnaarljeni »Vvdks-festarji,. zapreti i h znstraziti i tnožniki. radi blaznega strahu piv»! Sokoli. Fiat, et faetnm est! G(»sf>. okrajni' komisar je obračal, ure«biil »Deutsebe \Vaeht« Riha (pristali Neim^-It pa je obrnil. S strašn glasom se je zadrt na orožnika, k" . stal prt vratih, da> mu je le - ta pn strašen iiki in>rdr na sfaoaj "odf»rl vrata.. Par korakov še, in debeAii nio-ŽiCelj — rudeč k<K kuhan rak stal pred! okrajnim kjbmisarjeniia P°» hudi kontroverzi jt1 okrajni komisa-iv kapi-lulital pred ureilnikom K i ho in blamiran odšel. VTurnarji s«, ntilif vdrli iz• čakalnic. — Kes. vrl ,.?ist»>p«*ik j»>-lita^ne oblasti U
-j- Ijep vagied nemške »4virajžr< iti surovosti smo        i*rvič gostj*' \ Hrastniku      imeli priliko »opazoval v nedeljo z.ečer na omiotnem knl<-'i'voru, ko silio se otl|«i*av.ljij-li doiii»\ s sokolske veselice. rTiwli ne^mškut.M ji so mi]>ri y\Y\ ta daa ves^rlict). \'» na Sokolov/se jt» odujeljala> z vlakcu;, ki pelje paoti IJubljani; le kaki), '3 jih je vstopilo v v'a^k pnati Cel.n S tem vlakssn so se peljnifi    tudi vsi nemškutajrji. Nesrečen slučaj je ! tel, tla s»*- je eden Sok«»hiv odcepil (><i ostalih J\ zašel v poseajen voz. N Hiški junaki, ki so to videli, tlooi! -nakrat ktirajž«) in so jo-utlrli /u i jin Pred t«čmi c. kr..okrajnega bpmssar« ja iz ^elja, ki j »s imel poveljstva nad žandarmerijo, j«; ta podivjarm tCrnha planila na Sokola — najmanj i*Kajs» proti-enemu!      raztrgala mit-črpi< in sra.ico in g t* nea-smiljeijo pretrr valav Kaj se .jj£rpofe*tu z rejRjaftsni z** tliVi ne vem<tj ker se je vlai jel ,p mikati naprrj. Koga zai^u*? krivjda AJ i: se mar snu* 1 j udi x železniški vozovih pobijati?
+ Deželni otlbor štajerski. Tvak" -?e poroča, postane tajni svetnik gro j A t tenis zopet deželni g$avar; njego namestnik Ik» baje slovenski kVriW lec tir. Fran da n k o v k č.
4- Obsojeni ih TiifSjl poslanjee. P slanee slovenske diuhi^vniške str.mK na ŠVajerskein, y, Anton Mešk" je imel 15. avgusta shod v Jastre cih lerl Sretlišču. Na shodu je ka/ volileem tl«)lg »u^s i« figt1. Psoval j je tcnJi z vagabundi in fakini. Za i1 svojo oliknimst je dobil tri tlni zaPj viiy ki se je pa z oziroiu na iijeg«'^ pa^laniško dostojanstvo spremenil denarno glolM) :U) K.
+ V deželni službi na Goriškf je sedaj 37 Lahov; ti dobivajo p'1 102.320 K. Slovencev je samo 18; dobivajo letne plače 40.260 K. Ju*1 stov je uslužbenib 5, med njimi henega Slovenca. Izmeti predstoji! kov uradov je samo 1 Slovenec, P}1 ta več i>o imenu kot v resnici. L** uradniki so se tako |h>miu)žili V{ Berbučevini odborniko van jeni.
+ »Veleizdajniški« proces v grebu. V soboto ni bilo razprave T* pravoslavnega praznika. Obravu* se nadaljuje danes. Državni nik bo menda še danes   končal ^
f Dalje v prilogi).
Prlltga w8lwittwii Martu" it 208, im*
■■■■■■■■■■Hi
■■i
jrovor, na kar bodo jeli govoriti zagovorniki. Govori zagovornikov bo-,|o trajali kakih 14 dni. — Hrvatski
listi priohčujejo izjavo dr. Žarka Mi-liidinoviea, v kateri z vso odločnostjo zavrača trditev državnega pravdnima Aocurtija, da je njega vojno sodišče oprostilo samo zločina, da hi bil nabiral prostovoljce za Srhi jo in dobavljal orožje za vstajo v Bosni, ter zatrjuje, da ga je vojno sodišče po* polnoma oprostilo, torej tudi zločina veleizdaje. Ker je Aeeurti pri razpravi pobijal trditve zagovornikov, da je l>il dr. Miladinovie pred vojnim sodiščem oproščen hudodelstva veleizdajo, je torej javno vodoma govoril neresnico«
200 X 1000. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se zopet priglasili naslednji: 360* Makar Dako, \ o-1,-poseslnik Metlika; 3C>1. Makar Milan, pravnik Metlika; §62. Fux Riko, pravnik Metlika; 363. Cernič Mirko, medicinee Metlika; ;K>4. Maeelle Julij, veleposestnik Gradac; 365. dako ha Perhavea iz Trsta otroci in nečaki ; 366\ »Gorotan« društvo slov. koroških akad. in učiteljev.
— Družbi sv. (irila in Metoda v korist so priredili mladi rodoljubi: Oskar Mlckuš, Kleonora, Lidija, Pal-i oira Stravsgitl, Otokar, Mimiea, Alojzij in-Stanko Mlekuž zabavni ve-čer dne 4. t. ni. v gostilni na Kejdi (Bovec). Čistega dohodka je bilo 31 kron. Mladim rodoljubom: Živio!
20. september. Iz krogov nn-roilu«»-naprednega dijaštva. nam pišejo: Da počastimo spomin padlih .imenikov, nosili bomo z današnjim ilnem, počenši letos kakor prihodnja leta, po 14 dni žalne znake. 20. sep-tember pa žrtvujemo mesto državnemu monopolu tobaku, Ciril-Metodovi družbi primeren znesek. Pri sedanjem tradieijonelnem dijaškem knjižnem trgu ne kupimo nobene knjige, ki ne nosi 20. septemberskega narodnega kolka in tudi sami enako kole-kujemo vse svoje knjige. Deputf ic 1 Ji« akad. ter. društva »Sava« položi 10. t. m. na grob žrtvam venec.
Naš narodni praznik. Primerno naši zgodovini je naš narodni dan žalosti — 20. september. Med narodnimi trgovci samimi se propagira misel, katero predlagamo združenemu narodnemu odboru v izvršitev: Popoldan 20. setpembra naj bodo zaprte vse prodajalne, kavarne in gostilne pa od 3 do 5. popoldne. To zahteva naš narodni čut in pijeteta. Vsakemu Slovencu naj bo možno obiskati grob Adamiča in Lundra, ki naj se primerno okrasi. Čujemo, da pevska društva tudi pripravljajo za žalostinke ob grobu. 20. september mora biti praznik!
Starši slovenskih realeev, pozor! Na ljubljanski realki so a- iu b-nddelki. V obeh je učni jezik nemški, le verouauk se uči v b-oddelku prve-ga in drugega razreda slovenski, in venščina   je   po vseh b-oddelkih obvezen predmet. Po zakonu, ki ga je -kleni! svoj čas deželni zbor, mora -ak učenec,   ki je zglasil slovenski aterni jezik,    vstopiti v b-oddelek. Kdor obiskuje a-odelek,    velja torej vot Nemec (oziroma Italijan itd., sa-iio ne kot Slovenec).   Žalibog pa se dogajajo vsako leto sulčaji, da nezavedni   ali   premalo   poučeni starši /.glasujejo sinove za a-oddelke, češ, iia se bodo naučili več nemščine. Ta-
i dijaki so vpisani kot Nemci! To ravnanje je nespametno in sramotno; nespametno, ker se otroci po a-oddel-! ih ne uče slovenščine in ne znajo po dovršenih študijah niti pravilno slovenski brati in pisati; sramotno pa, ker taki posili-nemci zaničujejo svoj materni jezik in postajajo najhujši renegatje. Kdor zatajuje narodnost svojih otrok, ni \eč Slovenec.
Demonstracija pred Kazino. Včeraj opoldne se je vrnil 27. peš-polk z manevrov v Ljubljano. Prišel je z Notranjskega, od koder smo o teh vojakih priobcevali prav prijazne vesti o njih sirovosti. Polk je prišel po Tržaški cesti. Mimo deželno vlade je šel, potem po Erjavčevi ee-
ii iu Gradišču. Iz Gradišča je šel doslej polk ob takih prilikah vedno po Kongresnem trgu v \Volfovo ulico. Včeraj je bilo drugače. Iz Gradišča je šel v Selenburgovo ulico, da je pakiral Kazino. Godba je igrala najlepši marš, kar je zbrano Knzinske nemškutarje tako prevzelo, da so . iicali ,/Heil«. Ta klic se jim je odgovarjal iz vojaških vrst! Ves prizor je napravil na gledalca vtis prave •lemoiis.racije. Naj poskusijo Slovenki \<»jaki klicati »na zdar«, in to ee-
lo v vrstah!    Na mesece bodo sedeli zaradi veleizdaje!
I boga čukarija. Snoči so se pripeljali v Ljubljano čuki iz Litije. Z istim vlakom so prišli tudi Sokoli iz Hrastnika. Na ljubljanski postaji jo načelnik čukov ob asistenci nekega kaplaneta, ki jo nad vsi; vnet za božjo čast, preste! svoje podložno, če so vsi. »Samo Ki nas je,« je vzdihnil. kje sta še dva!« Takoj se je razpršila cela armada iskat izgubljena brata. Pa jih ni bilo nikjer. Tu opazi neki čuk »Sokole« iz Šiške. Takoj je bil pri njih, misleč, da sta tam izgubljena brata, kar je tudi povedal. Silen krohot okoli stoječih, čukec jo
je pa poparjeno odkuril. Uboga čukarija, ki se ji zgubljajo »bratje« kar mimogrede, dasi pazi na nje boatfi namestnik! Bo treba strožje discipline! Ali pa premalo goreče molijo!
— Shod na roti no - radikalnega dijaštva. Za ta shod, ki se bo vršil v dneh od 16. do 20. t. m., je določen naslednji spored: Četrtek 16. septembra zvečer ob pol 7.: Sprejem došlih gostov na južnem kolodvoru. Ob 8.: Pozdravni večer v hotelu »Tivoli«. Petek 17. septembra dopoldan ob 9.: Otvoritveno zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Referat tov. med. Zalokar: Splošen pregled narodno radikalnega gibanja. Ob 1.: Skupen obod v hotelu »Tivoli«. Ob 3.: Nadaljevanje zborovanja: Referati tov. jar. Brunčko: Narodno obrambeno delo« Tov. tehn. Mačkovšek: K statističnemu problemu Slovencev. Ob S.: Slavnostni koncert »Slovenske Filharmonije« v zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Sobota 18. septembra dopoldan ob 9.: Nadaljevanje zborovanja: Referati tov. jur. Korun,
jur. Novak, lil. Oklobdžija: Jugoslovansko vprašanje. Ob 1.: Skupen obed v hotela Tivoli«. Ob X: Nadaljevanje zborovanja: Tov. jur. Zor-man: Umetniška vzgoja dijaka. Ob pol o.: Zaključno zborovanje: Resolucije. Ob S.: V proslavo 401etnice ^Slovenije« slaivšinjski večer v hotelu »Tivoli«. Nedelja 19. septembra dopoldan ob 10.: V veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod za slovensko šolstvo. (Govori po en govornik za Primorsko, Koroško, Š;ajersko in Kranjsko). Priglase sprejema »Pripravljalni odbor« za i II. shod narodiio-radikalnega dijaštva — »Presveta«, Ljubljana, Mestni dom.
— Tovarišem ahiturijentom.
Ker nimamo v rokah zanesljivih naslovov vseb tov. abiturijentev. nisniu mogli poslati vsem vabil na III. na-rodno-radikalni shod. Vabimo torej na shod tem potoni vse tov. abit uri-jente, ki z našimi idejami simpatizira jo.
— Slov. deželno gledališče. Pri-
glaševanje abonentov na sedeže in lože je za bodočo sezono zelo živahno, zlasti novih prigiašeneev je mnogo. Izmed dosedanjih ložnib abonentov in abonentov sedežev pa se vzlic pozivom nekateri niso še priglasili niti pismeno, niti ustno. Te lože in sedeži ostanejo lanskim abonentom reservi-rnni le še do 20. t. m., potem pa se bo razpolagalo ž njimi po željah novih abonentov. Naval abonentov je zlasti vidik na nepar predstave, tako da je že danes gotovo, da vsem željam za nepar lože in sedeže zaradi nedostajali ja lož in sedežev ne bo možno ustreči. Lanski nepar abonenti imajo tudi letos pred novimi priglasilei pravico do nepar predstav, vsi drugi pa prihajajo v postov le v toliko, kolikor je možno dobiti zanje prostora. Ponavljamo pa, da ne bode niti najmanjšega razločka med par in nepar predstavami, ker so bodo vse opere oz. operete vršile za abonente obeli vrst, k< r se bo igrala vsaka drama vsaj dvakrat in vsaka opera in opereta vsaj štirikrat. Premijere se bodo vprizarjale na par in nepar dnevih. Ravnateljstvo torej prosi, naj p. n. ahonentje ne delajo povsem neopravičeno kakega razločka med par in nepar predstavami. Sezona se otvori z dramsko predstavo za nepar abonente ter se vrši prva operna predstava za par abonente. Temeljem novi« pogodite s »Slov. Filharmonijo« se bedo v bodoči sezoni mogle vršiti operne in operetne predstave izmenoma prvi teden v torek, četrtek in soboto, drugi teden pa v torek, četrtek in nedeljo. Orkester mora biti namreč vsako drugo nedeljo in vsako Anilin soboto zvečer od igranja v gledališča prost, tako da orkester ne svila v gledališču en teden v soboto, en leden pa v nedeljo.
Telovadba šoloohiskujočih otrok v sokolski telovadnici v »Narodnem doma« prične zapel dne 20. t. m. in bo redno vsak ponedeljek in četrtek od (i. 7. ure zvečer. Otroci članov ljubljanskega Sokola plačajo po 56 v, ostali po 1 K na mesec; oni revnih staršev so pa popolnoma oproščeni plačni ne. Priglase sprejema v četrtek, dne 10. t. m. od (». do 7. ure zvečer vaditelj K o s t n a p f e 1. Med letom se nobenega ne sprejme.
— izza lanskih septembrskih demonstracij'. Danes se je vršila pred tukajšnjo deželno sodnijo obravnava proti 1 Dietnemu učiteljiščniku Kozincu, radi snemanja nemških tabel. Da se je stvar obravnavala šele danes, jo vzrok to, ker je bil Kozinc izginil, radi česar se je bila izdala ti-ralniea. Obtoženec je bil obsojen na šest tednov težke ječe.
— Preklicana prepoved. Prepoved, (Ui oficirji in vojaki ne smejo obiskovati Friedlove restavracije je bila v soboto že preklicana. Samo nekaj dni je bila v veljavi. No, saj vemo zakaj!!
— Klerikalni shod za obmejne Slovence, naznanjen za dan 20. septembra, je vlada prepovedala.
— Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani je razpisana služba suplenta za slovenščino v zvezi z latinščino
in grščino. Prošnje je vlagati do 16. septembra t. 1. na direkcijo prve državne gimnazije v Ljubljani.
— Razpisane službe. Pri deželni sodni ji v Ljubljani je spopolniti mesto zemljiškega ali pisarniškega nad-oficijala in mesto uradnega sluge. Prošnje je vložiti do 27. septembra oziroma 11. oktobra t. 1. na predsedstvo deželne sodnije v Ljubljani.
Rodbinsko rakev je dovolilo ministrstvo veletrgoveu g. Eliji Predo-viču, ki jo je zgradil pod svojo kapelico v Mostah.
Nekaj novega. S tovarišem sem čakal v sredo na Jezici na kamniški vlak. Da mine čas, ogledala sva si »Tavčarjev dvorec«. Za tem na ledini, ob parku, sva zapazila nekako vežbanje. Šla sva bližje, in videla, kako golorok domač, še mlad mož, vežbn osem krepkih fantov v redovnih vajah. Vsi so že prav sigurno nastopali. Ob strani je »meštral« nekdo tri začetnike. Ker je bila komanda pri obeh oddelkih nemška komanda, vprašala sva navzočega železniškega uslužbenca, kaj vendar pomeni to vežbanje z nemškim poveljevanjem, nakar sva zvedela, da se vežbanje vrši po odredbi slavne c. kr. vlade, in da dobijo ti fantje pozneje tudi puške, za kar bo nosila stroški* c. kr. vlada. Namen je baje ta, fante, pred-no postanejo vojaki, že izuriti v redovnih kretnjah ter jih seznaniti s vojaško puško. Ce je tej novotariji podlaga zgolj skrb vlade, da bodo regrut je lažje in hitreje premagali začetne vojaške eksercicije, naj bo, le nemški komando se mi zdi odveč, kajti vsakemu »Sokolu«, ki je izvež-ban v redovnih vajah — slovensko
— so iste vaje pri vojakih, dasi je poveljevanje nemško, vendar prava igrača. Ce ji' že potrebno vojaškemu moštvu nemški komando, vendar ne u videvamo potrebe, da se mladeničem, še prodno zapadejo vojaški dolžnosti, vceplja: einz — cvaj — arš
— bol t — rehs šaut itd. Vsiljuje se mi misel, da se namerava mladeniče odvračati od Sokolstva in jih ponem-čevati. — Skrb vlade zdi se mi sumljiva. Dobrih vojakov je dežela kranjska vedno dajala. 'Vrline, ki diči jo naše vojaki1, pa ne izvirajo iz nemške komando. — Svetujem fantom, ki hočejo izvežbe v redovnih vajah, v nastopih in disciplini, naj vstopijo v Sokolska društva, oziroma naj ustanove Sokola tam kjer ga sedaj še ni. Nemška komanda naj izgine kakor pri Sokolu, tudi pri vete-raneih in ognjegnseih — pri nas in po Slovenskem sploh.
Trbiž — mesto. Cesar je povzdignil trg Trbiž v mesto.
Blejski »Sokol« je priredil zadnjo nedeljo L javno telovadbo in ljudsko veselico, katera je nepričakovano dobro uspela v vsakem oziru. Udeležila so se veselice le tri društva, ki so v neposredni bližini Bleda in sicer Radovljica, Jesenice in Ja-vornik, pa saso našteli 96 Sokolov v kroju, medtem ko jo čukulada zbob-nala isto nedeljo v Radovljico iz cele Gorenjske komaj 70 Čukov. Za našo veselico št' ni delalo posebne reklamo, vendar je bilo zanimanje tako veliko, da se je prostor, kjer se je vršila veselica, pokazal premajhen. Mnogoštevilno občinstvo — mod njimi dosti odličnih tujcev — je z zanimanjem sledilo telovadbi. Nastopil je radovljiški naraščaj na drogu, blejski naraščaj in članstvo s prostimi vajami, jeseniška in blejska vrsta na orodju. Vsi so želi obilo pohvale. Bratom sodelovalcem iskrena zali vala. Ker j«' začele deževati, jo mnogo ljudi zapustilo veselico, bratje telovadci pa niso odnehali od telovadbe. Nastopila j«' blejska vrsta 1 raznimi skoki v vodo in plavanjem,čomur je občinstvo sledilo s posebnim zanimanjem. Po telovadbi se je razvila prav živahna zabava. Narodne gospe in gospodične so v najrazličnejših paviljonih neumorno stregle občinstvu. Vsem tem, kakor tudi drugim požrtvovalnim bratom, izreka odbor najtoplejšo zalivalo. »Narodni listy« št. 248, dne 8. t. m. pišejo o prvi javni telovadbi Sokola na Bledu sledeče: V nedeljo, dne 5. septembra, kakor nam piše prijatelj našega lista, bivajoči z mnogimi češkimi kolonisti na Bleda, je prvič stopil v javnost blejski Sokol s telovadbo na bregu blejskega jezera; telovadil je naraščaj in članstvo proste in orodne vaje, potem skok v vodo in tekma v plavanju. Po telovadbi se je priredila ljudska veselica, katere so se udeležili vsi češki gostje, med njimi rodbina dvornega svetnika prof. Hlave, ruski državni svetnik Fescher, dr. Kralovec iz PJzna in mnogo drugih. Razpoloženje je bilo srčno in veselo, telovadba posrečena.
Renegati, povsod enaki! Piše se nam iz Gradca dne 11. septembra t. L: Pri včerajšnji vodstveni seji štajerskega »Lehrerhunda« se je dognalo, da je ono slovensko učiteljstvo žalečo notico v »Pad. Zeitschrift«, o kateri je govoril nedavno* tudi vaš list, zagrešil nemčurski učitelj, torej
— renegat. Renegati so pač povsod tisti podleži in — poštenjaki! — Nemškim učiteljem so se zdaj tudi odprle oči ter poskrbljeno je, da se v
bodoče ne bode o slovenskem učitelj-stvu spravljalo v javnost stvari, ki niso drugega ko nesramna laž.
Celjski »Deutsche« Haas« mora stati na prokleto slabih nogah. Vsak teden skoro čitamo po južnostajer-skih nemških lističih moledovanja, da se mora zjokati še tako trdovratno srce. Sobotna celjska »Wachtari-ca« je spet objavila dolgo klobaso, iz katere je razvidno, da se celjski Nemci nič kaj za svojo »nemško hišo« ne brigajo. Najbolj karakterističen je pa konec: »Nemška hiša potrebuje nujno Vaših žrtev, stavlja na Vas visoke zahteve, višje kot se je kdaj z njimi prišlo k Vam.« Te visoke in višje zahteve se nam zde vseka ko zelo — sumljive. Pa ne da bi se slavna »Nemška hiša« podirala.
Lep vodja okrajnega glavarstva.
Minulo nedeljo so priredili brežiški Slovenci veliko narodno veselico. Ko so korakali skozi Brežice, so jih nein-škutarji iz nemškega doma napadli z gnilimi jajci. Zadet je bil tudi neki orožnik. Ko je hotelo orožništvo vsletl tega v nemško hišo, tla bi poiskalo krivce, je vodja okrajnega glavarstva, Schaffenrath, to prepovedal. Se pač vlada tudi pri nas po hrvaškem sistemu.
Graški Nemci so zagrizeni sovražniki Slovencev in strahovito ponosni na svoje nemštvo. Pa bi jim nič ne škodovalo, če bi se svoje nemščine malo bolje naučili. Kako morajo ti ljudje nemški znati, se spozna iz tega, da neki graški c. kr. urad dosledno piše »Grain« namesto »Krain«.
Sadna razstava pri Sv. Luciji oh Soči, ki jo priredi »Goriško kmetijsko društvo« se otvori v nedeljo, dne 3L oktobra.
Dr. Franko Potočnjak, bivši hrvatski saborski poslanec, ki se je prod zadnjimi volitvami v hrvatski sabor spri s svojimi tovariši v hrvatsko - srbski koaliciji ter na to izstopil iz koalicije, ne da bi bil na to pri novih volitvah izvoljen, je izdal brošuri), ki nosi naslov »Dr. T. G. Masa-rvk i istina«. V tej brošuri dokazuje dr. Potočnjak, ki je sedaj odvetnik v Cirkvenici, da mu je dr. Masarvk storil veliko krivico, ko je v svojem govoru v parlamentu in v svoji knjigi o zagrebškem »veleizdajniškem« procesu trdil, da je on — dr. Potočnjak — izstopil iz hrvatsko - srbske koalicije zategadelj, ker si je hotel izposlovati mesto pri hrvatski vladi.
Srbski »veleizdajnik!« leto dni v zaporu. V petek je obhajal v zagrebških ječah obletnico svojega zapora Peter Petrovič, učitelj iz Skrada, ki je bil prvi aretiran radi veleizdaje.
Orožništvo v Šiški je aretovalo 371 et nega nevarnega tatu Jerneja Šajna .ki je na sumu, da je izvršil tam več tatvin. Šajn je bil že sedemkrat zaradi tatvine in vloma kaznovan.
Roparski morilec Orlov na potu v Reko. Poroča se nam: Danes zjutraj pripeljali so orožniki močno uklonjenoga Orlova iz Ciriha v Švici v Št. Peter na Krasu. Orlova odpeljejo še danes s poštnini vlakom v Reko, kamor bode opoldne dospel. Naravno, da se je po kolodvoru nabralo mnogo radovednega ljudstva ter ogledavalo predrznega roparja, ki se je ljudstvu izzivajoče smejal. Kakor sem izvedel, se je Orlov po umoru z enim tovarišem z izvošče-kom peljal iz Reke v Bistrico, kjer je Orlov stopil v brzovlak. Odpeljal se je v spalnem vozu naprej proti Švici. Njegov drug je izstopil v Bistrici in oddal iz Bistrice Orlovo pismo ne-frankovano na tretjega tovariša v Budimpešto. Kakor znano, je samo to pismo jiovzročilo, da se je prišlo zločincem na sled. — Časopisi so poročali, tla je Orlov uže v Reki, kar pa ni odgovarjalo resnici; govoril sem sani z orožniki, da mi potrde, da je to Orlov.
Stavka. Danes so delavci pri Žabkarju pričeli s stavko radi nekega vajenca.
S ceste. V soboto popoldne se je po Zaloški cesti peljala na sprednjem delu električnega voza blagaj-ničarica v »Katoliški bukvami« gdč. Helena Ravnikova. Ko pride voz do »Leonišča« in Ravnikova hoče izstopiti, je tako padla na cesto, da je vsled poškodb na obrazu nezavestna obležala in so jo takoj prenesli v Le-onišče. Vzrok padca je baje ta, ker je hotela izstopiti še predno se je voz vstavil.
Posredovalnica služb N. D. O. v Ljubljani. Sprejmejo se: 2 knjigove-ška vajenca za Opatijo, 1 čevljarski pomočnik, »Sokol«, za trg na Dolenjskem. Službe iščejo: 2 slugi za trgovino, 1 strojnik, 1 krojaški pomočnik, 1 pisar (mlad).
V kavarni »Union« je bil te dni pomotoma odnesen svilen ženski dežnik z zelenim robom; kdor ga je vzel, naj ga odda v Ilirski ulici št. 21.
Del godbe »Slovenske Filharmonije« koncertira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob 5. popoldne. Vstop prost. Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Elektroradiogra-fa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od V« 5. naprej.
Delavsko gibanje. V soboto se je z   južnega   kolodvora   odpeljalo   V * Ameriko 15 Macedoncev, 3 Hrvatje in 3 Kočevarji. V Heb je šlo 35 Hrvatov, 25 v Buchs, 19 pa v Inomost.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ivana Petričeva je izgubila zlat križec. — Služkinja Marija Potnikova je našla srednjo svoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena odnosno najdena škatulja igrač, palica, ptičja kletka, suknjič in vreča obleke. — Mitniški paznik Fr. Zaje je našel prost bankovec. — Trgovski sotrudnik g. Rudolf Južna je našel belo žensko ruto.
Uradne vesti. Dne 18. septembra t. 1. bo pri okr. sodni j i v Kranju dražba zemljišča vi. št. 73, 147, 148 kat. obč. Bahni vrt, cenjenega na 3219 K 22 v. Najmanjši ponudek znaša 2146 K 16 v.
Drobne novice.
* Ruska pesnica Olga Nikolajev-na Uiimena je dne 8. t. m. umrla v Petrogradu. Spisala je zelo veliko ljudskih dram, pa tudi mnogo angleških   klasikov je prevedla na ruski
* Denarno pismo izgubil. Sluga kretlitnega zavoda v Trstu je nesel na pošto več denarnih pisem. Na pošti je opazil, da mu manjka pismo za t vrti ko E. Tibeletti v Beljaku z desetimi bankovci po 1000 K.
* Toženi natakarji. Državno pravdništvo v Monakovem je uvedlo kazensko preiskavo proti natakarjem dvanajstih monakovskih restavracij radi hudodelstva goljufije, storjenega s tem, da so gostom natakali pivo samo do polovice čaše.
* Topovi proti zrakoplovom. Tvrdka Krupp je izdelala topove, s katerimi bo nemška armada streljala na sovražnikove zrakoplove. Streljalo se bode s takozvanimi brizanc-granatami, ki bi eksplodirale v zrakoplovu. S takim topom se strelja baje 11.000 metrov visoko.
* Bančni rop na Reki vzrok jezikovnega prepira. Policija v Kotoru je vrnila reški policiji tiralnico za bančnimi roparji,ker ni bila spisana v hrvatskem jeziku. Reška policija se je radi tega pritožila pri državnemu pradništvu v Zadru.
* Poštni tat. Poštni sluga Franc Stromer, ki je več let spremljal pošto Dunaj - Trst, je bil na Dunaju aretiran. Kradel je navadna in priporočena denarna pisma, tako, da je oškodoval erar za 50.000 K. Razen tega se mu je dokazalo, da je pone-veril 22. junija t. 1. denarno pismo s svoto 40.000 K.
:|: Profesor Hraskv v Crni gori. Državni poslanec profesor Hraskv je bil te dni v avdijenci pri knezu Nikoli, ki je poveril prof. Hraskemu studiranje o vodnih napravah v Crni gori. Knez je povdarjal, tla ga zelo veseli, da more tako važno delo izročiti takemu veščaku.
Mm stran.
* Pozabil 120.000 mark. Trgovec Kubiak iz Poznanja je pozabil v om-nibusu v Berolinu potno torbo s celim svojim premoženjem v znesku 120.000 mark. Policija je aretirala dva ugledna berolinska meščana, pri katerima je dobila izgubljeno potno torbo. Manjkali) je že precej denarja, katerega sta pa Berolinca povrnila.
* Najvišji sodni dvor in stavko-lomstvo. Neki delavec je očital svojim tovarišem, da so stavkokazi. Ti so se čutili razžaljene, vsled česar so vložili tožbo radi razžaljenja časti. Okrajno sodišče je tožbo zavrnilo. Prizivno sodišče je bilo drugačnega mnenja ter je »razžal jivea« obsodilo v smislu S 488 k. z. Stvar je prišla pred najvišji sodni dvor, ki je prizivnomu sodišču naročil novo obravnavo, ker je s svojo prvo razsodbo kršilo postavo. Očitanje stavkolom-stva se torej ne more smatrati kot razžal j en je časti.
* Milijardar umrl. Dne 9. septembra t. 1. je umrl v New Yorku milijardar Edvard H. H a r r i -m a n. Njegov vpliv je bil večji, nego marsikaterega evropskega kralja. Večina železnic v Združenih državah je bila odvisna od njegovega kapitala. V letu 1907, ki je bilo posebno nesrečno za Amerikance, je on »zaslužil« nič manj kot 600 milijonov kron. S svojim ogromnim premoženjem je lahko kljuboval vladi in vsemu svetu, toda smrti ni mogel kljubovati. Podrla ga je, najmogočnejšega železniškega kralja.
* Hrvatsko časopisje v Ameriki. V Severni Ameriki izhaja sedaj 13 hrvatskih časopisov in sicer: v Chi-cagi 3, v New Yorku 4, v Alleghe-n>ju 2, v Butte 1, v Calumetu 1, v Johnstownu 1, v St. Frančišku 1. Enajst listov zagovarja slogo med Srhi in Hrvati, dva lista, pod vodstvom znanega »bankirja« Zottija, podpirata bana Raucha. V Južni Ameriki izhajata dva hrvatska lista, in sicer eden v Rosario de Sa, Fee, eden v Punta Arenas. V Novi Zelandiji izhaja tednik »Napredak«, Tudi
ti trije listi pišejo v smislu srbo-hrvatskega edinstva,
Stoletnica St Louisa. 4. oktobra t. 1. se prično v St. Louisu velike amerikanske slavnosti v proslavo stoletnice, odkar je bil St. Louis, bivša indijanska vas, po v zdi #11 jen v mesto. Vršile se bodo tekme z zrakoplovi, letalnimi stroji itd. Razpisane so nagrade po 60.000 in 100.000 dolarjev.
• Cesarski manevri na Moravskom. Oiicijozna poročila o teh manevrih so pisana tako, da si noben človek ne more napraviti jasne sodbe. Tej zmedenosti oficijoznih poročil je vzrok ta, da so manevri vzeli žalosten konec in da se hoče to občinstvu prikriti. Versbachov kor je tako delal, da bi bil v slučaju vojne popolnoma uničen. Kavalerijska di-vizija nadvojvode Frana Salvatorja je bila v nekaj dnevih tako izmučena, da zadnji dan sploh ni mogla več poseči v boj. Vse je bilo tako, da bi bil v slučaju resnosti nastal pravi Sedan!
Telefonska in brzojavna poročila.
Rrežiški nemčiirji so streljali; ranjena    hčerka železuišk. uslužbenca.
Krško, 13. septembra. Snoči ob 0. zvečer je (JO brežiških nemčurjev, med katerimi so bili tudi brežiški turnarji in ognjegasei, vračajočib se iz Hrastnika, dejansko napadlo na kolodvoru na Zidanem mostu šest krških Sokolov. Pijana in razdivjana tolpa je drvila za Sokoli, ki so se umaknili v čakalnico ter razbila šipe na oknih in vratih čakalnice. Ko so krški Sokoli na Vidmu izstopili, je streljala druhal za njimi z revolverji; zadet ni bil nobeden Sokol, pač pa hčerka nekega železniškega uslužbenca. Nemci so torej jeli širiti svojo proslavljeno kulturo z revolverji.
Škandal v samostanu.
Berolin, 13. septembra. Iz Petro-grada javljajo: V samostanu Pleskali so prišli na sled velikim nravstvenim škandalom. Menihi tega samostana so se shajali z nunami iz bližnje vasi ter uganjali z nunami neču-vene orgije. Posvetna oblast je prišla na sled tem »lepotnim večerom« ter uvedla kazensko preiskavo. Več menihov in nun so zaprli. Opat do-tičnega samostana je odstavljen.
Za češke šole.
Dunaj, 1*». septembra. Baron Pražak je poslal Komenskega društvu za vzdrževanje čeških šol na Dunaju iu mi Nižje Avstrijskem 1000 K.
Agrare i iu trgovinske pogodbe.
Dunaj, 13. septembra. Ob JO. dopoldne so bila v palači ministrskega predsedstva posvetovanja, ki >o so tikala Irgovinkih pogodi) z balkanskimi državami. Tdeležili so so jih nemški in češki agrarci. Agrarni po-slanci so svoj odpor proti imenovanim pogodbam znatno ublažili, krnjim j«' vlada obljubila razne koncesije na korist živinoreji.
Državljanska vojna na (irskem?
Berolin, septembra. Iz Aten javljajo: Položaj se je silno poostril. Vojaška liga z vso odločnostjo protestira proti govorom, ki jih je imel prestolonaslednik Kostantin v Pa-trasu in drugih m« stih, ter zahteva od vlade, da enkrat zn vselej prepove kraljeviču, da bi so vmeša vid v politične od noša je. Stališče kraljevske rodbine je tako omajano, da je treba resno računati z njenim padcem. Napetost med kraljevsko rodbino in njenimi pristaši na oni strani in med narodom in vojaštvom na drugi strani se je zadnje dni tako poostrila, da lahko vsak trenotek izbruhne državljanska vojna.
Protestni    shod   proti slovenskemu ueitclji&cu.
Gorica? 13. septembra. Včeraj so goriški Lahi priredili napovedani protestni shod proti premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v (iorieo. Shoda so se udeležili zastopniki 22 furlanskih občin. Prvi je govoril župan goriški duri Bom-big, ki je izjavil, da Lahi ne bodo tr-|ieli takega nasilstva, kakor je premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v (iorieo. Dr. Vecchio je prevedel članek »Soče«, v katerem se o Gorici govori, kakor o glavnem mestu docela slovenske dežele, ter ga po svoje komentiral. Govorila sta se dr. (esciutti in dr. Venier. Na predlog zadnjega je bila sprejeta resolucija, v kateri se protest nje proti premestitvi ter zahteva, da naj vlada respektira svetost ljudske volje, ki terja, naj se na italijanski zemlji snujejo  izključno italijanske šole.
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke
prispevajte za Trubarjev spomenik.
I Slovenske tvrtke v UubUonl.
Čevljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev ceike tovarne, Židovske ulice it 7._
»Združeni čevljarji44
Tgovina a čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice štev. 14.
Gost ilnea restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija,
Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta Štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
izloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Satol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čizmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaju, fitesljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta)
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana
Mestni trg (poleg rotovža).
Manu fakt urno blago:
Janko Češnik
„pri Ćešnlku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J, Kostevc
»odna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra
cesta št 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina a suknenim blagom. Stritarjeve (Špitalske) uiice
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
pri Cirilu in Metodu
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. L
A & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno. Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno. Mestni trg 22, stara Souvanova hi5a.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg štev. 23.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in meša blago:
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, __Jurčičev trg._
E. Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg star. 19
Katinka Widmayer
trgovina s vsakovrstnim blagom sa otroke in gospode, „pri Solncu" sa vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Mar|ja Terezija oesta št. 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče sa šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulioe št. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,. Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrniuo Ljubljana. Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgu vina z usnjem Resijeva cesta štev. 2
Josip Seunig
zaloga vsakovrs1 nega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod TranČo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik In zaloga valjčnega mlina Vinko Majdica v Kranju, _Vegove ulice štev. 6_
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdlča v Jaršah,
Vegove ulice štev. 6
Železu i nske trgovine;
Valentin Golob
trgovina r ieleroino in kuhinjskimi predmeti,  Mestni trg itev. 10.
Ključa vn ičarj i .*
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, FrmnooTO nabrešje Itev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
specialno le aa napise ia Piešef aof e altoe ŠS. 60.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, _Sv. Petra oesta it. 33._
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, zakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirnrgiČnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulice.
G. F. Jorasek
nglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra cesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
nasl. Karel Megl.6 žitna trgovina, Dunajska cesta št 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resijeva oesta št. 2.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice štev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in okenj. Šelenburgova ulica št 6.
sa spreime s 17. septembrom sli
takoj  Plača po dogovoru.
Ponudba sprejema Rudolf An> derwild; brivec v Cel;u      3411-i
Alt Bajec
nazuanja si. p. n. občinstvu, da se 356-38      nahaja njegova
vrtnarija
na KarlOTSki cesti St 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
šopkov, veaeev L L S. lo la zamene cena.
Velika zaloga suhih vencev,
Mm dobolo trn drobno po nizkih
oenah priporočam svojo bogato
zaloteno
trgovino
z jahnrtertjsklm In vseh vrst kramarskim Masom » In pleteninami. 38
Devocionalije
io tss vnte blsgo s* beija peta.
Itsndfln nan km), glavnikov.
Jtaton Skof
CflttSSHMjtfi'
Umrli so v Ljubljani.
Dne 2. septembra: Henrik Umek, gostač, 7o let Japljeva ulica 2.
Dne 4. septembra: Makso Krasnik, plvo-varjev sin, 6 me s., Streliška ulica '5.
Dne 5. septembra: Manja Jerina, čev-Ijarjeva žena, b3 let, Križevniška ulica 8. — Ivan Simonič, sodnijski sluga, 55 let, Stari irg 24. — Ana Š/arc, gostija, 89 let, Ra-deckega cesta 11.
Dne 7. septembra: Helena Bromat, šhrlja, 79 let, Barvarska steza. — Mirija Poljanec, kuharica, 68 let. Radeckega cesta 11.
Dne 8. septen bra: Josip Dolinar, uslužbencev sn, 4 mes., Tržaška cesta 31. — Albina Mohorič, delavka, 18 let, Gosposka ulica N 4.
Dne 9. septembra: Marija Mazi, delavčeva hči, 2 leti, Cesta na Loko 18. — Elizabeta plem. Schrey, dež. sodniškega svetnika vdova, 82 let, Salendrova ulica 4. — Ana Centa, gostija, 74 let, Japljeva ulica 9.
Dne 10. septembra: Ivan Majcen, gostilničarjev sin, 4 mes., Karolinška zemlja i.
V deželni bolnici:
Dne 28. avgusta: Franja Purkart, logar-jeva ž na, 66 let — Ivan Pušlar, paznik, 38 1.
Dne 29. avgusta: Ivana Prime, delavka, 52 let. — Franc Nagode, črevljar. 43 let. — I^an Debevc, kovač, 49 let. — Marjeta Po-drekar, Črevljarjeva žena, 45 let.
Dne 1. septembra: Karolina Poje, sirota, 7 let  — Josip Oblak, posestnik, r>0 let.
Dne 2 septembra: Ivan Bolta, posestnikov sin, 16 let.
Dne 3 septembra: Marija HGrvat, po-sestnikova hči, 14 dni.
žitno oene v Budimpešti.
Dno 13/septembra. 1909. Tormln
Pšenica za oktober 19o9   za 50 kg K 13 60
»       „   april 1910 50 kg K 13-65
ft£ za okt 1909 za 50 kg K 9 46 Koruza za maj „     za 50 kg K 704
Oves  za   oktober   19C9  za 50 kg K 7 31
BMasvr.
5 vin. ceneje.
ifeteorolofjena poročili,
. lilam oad morjem SOe-S. Srednji meni tlek 736 0
i septem. i	Css 0?&39-vanja	Stanj« bars-naotra v mm	So |» g s	Vetrovi	Nebo
11	9. sv.	733 9	20 4	si. jzahod del. obl.	
12 •	7. zj. Z pop.	7327 731 3	14*7 20*2	si. svzhod sl.jjzahod	oblačno
13.	9. zv. 7.zj.	731 8 731 7	16 7 sr.svzhod 12 5 brezvetr.		jasno
•	. pop.	732*7	21-2	1 sr. jzah.	del jasno
Srednja včerajšnja temperatura 20*6° norm. 15-5* in predvčerajšnja 17 2°; norm. 153', Padavina v 24 urah 0 0 in 5 0.
Išče so izurjena    34?4—i
šivilja
v trajno delo
pdjanski nas p št. 14, 11. nadstr.
za s7oje prve vrste aparate za
ogljikovokisle kopeli
Ivan Mana & Oton Wolf, Praga VII, Belcredijeva irida 977. E425
Volonterka
in
prodajalka
so sprejmetl takoj v trgovino z meSanlm blagom.
Ponudbe  pod    volonterka" na
upravništvo  „Slov. Naroda." 3427—1
Jfaznanilo.
3421 1
Proda 80 radi odhoda v Ameriko is prosto  roke  leta  1908  novo zidana
ggl^S^3 verze obokanima, 3 n nnwM lm kfabiB|0
ter majhno Jedilno s bran. bo, 2 pod-^troftnl prostrani 80bt9 OB blOTt kO-lirnlca, lop vrti zraven pa še precej
njive. V Brotloah nn kolodvoru
je to najlepši prostor za a sako obrt. Hiša spada pod St Leoakart st 54 pri
Brežicah. Cena se izve pri lastnici, kdor želi kupiti, naj se oglasi osebno isto tam.
Josip Ahčin
krojaška obrt,
Vetrno ulico It 12 o LJubljani
se priporoča za 8423—1
izdeiovanle oblek.
hllllDil Ml      UMU ml
63
stanovanje
z eno sobo, kuhinjo in drvarnico, se odda za nzonoo november. 8404-2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
v sredi mesta,  se zaradi preselitve takol proda.
Naslov pove npravniŠtvo »Slovenskega Naroda". 34 6 -i
SprotazO 00 spreten
manufakturist
prva moč, za večjo trgovino z mešanim blagom na Spod. Štajerskem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3410—1
Oklic.
Na Koroški Bell se razpisuje s
tem mesto
občinskega tajnika
do konca septembra 3412-1 Prosilec, ki naj bo bolj v starosti, skušen moi, Če mogoče oženjen, se mora osebno predstaviti županstvu S plačo je združeno prosto stanovanje. O plači in dolžnosti taj-mka bj odbor sklepal pozneje.
Občinski odbor no KoroikI Bell
dne 5. septembra 1909
Jm OTOK.
Povodom smrti mojega nepozabnega soproga g. Josipa Miloša, ravnatelja reške ljudske banke, ki je v vršenju svojega poklica od razbojniške roke poginil, izplačala je , Cro&tia* \ zavarovalna zatiru ga v Zagrebu, zavarovalno glavnico 5000 kron v korist moje mladoletne hčerke tako hitro in na moje popolno zadovoljstvo, da se smatram dolžno, zahvaliti se ji tem potom, ter j<» priporočiti vsakemu kakor soliden in kulanten zavarovalni zavod. 40
Na Reki .  2. sept. 1^09.
Jellio ui Miloš.
Za šport
ia promet
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
i6    solidno in ceno. 2954
Karel Camernik
£j ubijana, Dunajska cesta št. 9.
Sukno
in modno32,9 7 blago za obleke
priporoča Urama
Karel Kocian
tvornico za solno
v Humpolcu
Vzorni franko.
Sp«Jet se Mn barjan
prodajalka
za manufakturno trgovino. Pogoji so dobra sposobnost v tej stroki.
in
Kje, pove npravniŠtvo „Slo fen-
akega Naroda".
3418 1
2emtna ponudba.
25 let star trgovec, v prijavnem kraju na deželi, s 50 tisoč Jf premoženja, je 5*tf svrho jenitve 5«-snaniti 3 gospico, staro od t5 do 25 let, ki je nekoliko izobražena, ima veselje do gospodinjstva in ima tudi nekaj premoženja.
Le resne ponudbe s sliko in potnim imenom naj se blagovolijo pošiljati do 20. t. m. 1909 pod šifro „Trgovec 20" poste restante Jfadeče pri zidanem mostu.
Slik* Se takoj vrne, stroga tajnost sajam cena. 3372—2
Alatu
na fino dalo
9i nin no nova, davka prosta
hita z Gostilno
na dobrem prostora, v sredini mesta Ljobijane. Hiša so obrestuje po 6%.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda11. 3*01—1
Hotel Tivoli
3419 1
ni imiiil
od xa.a*pxe3.
Istrokovni zdravnik za notranjo bolezni in bolezni v nosn in vratu,
I ordinira od 14. t m. počenši zopet redno vsak
i 3i28 dan od 8—9. in 3.-5.
£_
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stdckla  upadajočih premičnin  se vrši na favni
sodni draibi
v Starem trsu pri Ložo o ponedeljek, dne 20. septembra 1.1.
in sledeče dni dopOlJne od  8. do 12. in popoldns od 2   dO  6 UTO Proda se razno špecerijsko iz manufakturno blago, icleznina, in galanterl|a (oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavioe, čipke, trakovi, kavs, cikorija, milo, žganje, kcnjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznice) in drugo
Proda se pa tudi vse na 7000 in 12 000 K cenjeno blago skupno ali v partijah Iz prosto roko
Ponudbe z 10" ,, varščino sprejema do 17. t. ni- dop upravitelj kon-
kurzne mase _ _ __ ■
Jakob Kogej
c kr. notar v Ložu
'426 -1
Šolske
za ljudske in srednje šole, učite Ijišče in licej, za obrtne in stro :-: x :-: kovne šole :-: :-: :-
ima
v najnovejših izdajah
v zalogi
„Narodna knjigarna"
v Ljubljani
v Prešernovih ulicah ftev. 7.!
gostilna
in
8000 kron.
Cena
Ponudbe sprejema BatfOiOT tnsl-tok v Bok, BlnlrloL 3376-3
Ribolov
je kupil M. Čorne. hotel „Petran", Blod, na Idrijci od kranjske meje do Sv. Lucije.
Jsdnfn ribjo karte
in
prodaja postrvi
do 5 kg teže.        3417 i
Hova hiša
blizo  Zvezde  v LJnblJanl, se is
proste roke OOM proda pod ugodnimi pogoji. V pritlčju bile je sta zovnzlo, pripravno za majhno obrt.
Vprašanja na upravništvo „Slo-venskega Naroda". :847—7
Bprolmo no tako]
učenka
v manufakturno trgovino v starosti 15 do 16 let, s primerno izobrazbo, zmožna slovenskega in nemškega jezika. 3580-3 Ponudbe pod „stroga poštenost 22" na uprav. „Slov. Naroda".
C, kr. avstrijske  (ffff  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odkod ls LJubljana (laz. zeL)
7'03 »jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drl. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez; Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfavo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0-20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Pcirožico), Celovec, Prago, DraŽdane, Berlin
lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Sa20 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
©•23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Beriin.
5'42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odkod lz Ljubljane (državne železnice):
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2"00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
L.  nneamf sa 1909.
IO*0O ponoOI: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Piikod v LJubljano (Jotne železnice)!
7*12 zjutraj : Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice, Trsta, Tržiča.
8*62 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina. Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž že L, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. žel., Jesenic, Tržiča
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. \
4>*IO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico),  Gorice,  drž. žel.,   Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča.
0*4O zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jut. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (državne železnice)
0"40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnikt. G*IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pravnikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjo evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
1       * v
-j* U  -v» W
v
j.
€9
Jfajvečja izbira je samo v
£4l5 1
Iijubljaua, Mestni trg štev. 5.
čež 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od 10 K višja, čez 1000 koui. površn'kov in raglsnov od 12 K višje, Čez 3000 pelerin od 8 K višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfdkcije za dame in deklice, kakor jopice, paletoti, mantilije, pelerine, kostumi, krila in bluze, čez 2000 kom. oblek za otroke od 4 K višje
Odjemalci m debelo dobijo znaten popnst In aleor:
Jesenske in zimske jopice od K 4. — Plišaste jopice ali double pelerine dolge K 6 40. — Klobuki za dečke, črni a i lodnasti tucat K 18. — Isti za gospode  tuoat K 24.  —   Plišasti klobuki vseh barv
1 tuoat K 60
Oo Ber r* ato v i 60
Podružnica v Opljetu.
dta« ttev. s. Podružnica v Oslovcu.
iifaslianl
v Trstu.
14—104
Sprejemi vloge si kaJBEkt bi ai tcktfi rita ter ju •beštije ti tac vkfe tt OstOi
4l| Ol Zqsjje ii prodaja sreOcc in vrediostie papirje vseh vrst |2   O P iacvaca ton.
D$+C
58
WW5
3414 1
Priporočim svoje sedaj izdelano    ^ 1
perilo« platno in bombnževino
za rjuho in drugo perilo.
Krasni vzorci pravih švicarskih vezil iz namiznih oprav tudi za kavo in čaj, žepnih rut in brisalk, nogavice in otročje pletenine.
Opreme za neteste.
Lastna šivalnica, pralnica in likalnica
vse na električnem obrata.
Ijubljana Anton Šare Sv. petra c 8.
Bohotni lasje!
Brez srbečice!       Brez luskin!
To se doseže s stalno vporabo dr. Drallot O
brezove vode za lose.
Najplemenitejše in naravno sredstvo za odgojo las. Izoenadi s svojim uspehom!
pa same ime „dr. J) r alte' JamSt pristnost.
m^-nn GRAND PRIX.
Dobiva se v parfumerijah. drožerijah. Inijamirah in lekarnah.
Glavni zastop za Avstro-Ogrsko s
M. HOFFMANN & KOMP.
Dečin
Labf.
III 2864—3
F-3
s
5
'M M
JolJhe potrebščine
vseh vrst
se dobe po najnižjih cenah
o PreSemoilli uliam it. l
K
lepo meblovana. na ntl 10, (nasproti hotela „Union"), ne Oddn tnke|. Razgled na oeeto.
Vefi se po zve v ■ aenolsm. v
3361 3
in agenti
na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in v Dalmaaiji no spro|mo|e
v vseh večjih krajih na deželi za prodajo novega, jako oenega predmeta, s katerim se da zaslužiti do 500 K na meseo. Vzorec tehta do 15 dekagramov, torej za vsakega človeka pripravno zastopstvo. 3243-5 Ponudbe pod „]
našitek4' na uprav. „Slov. Naroda".
r
^
pozor! Pozor
Najcenele se nnknpilo vse
šolska
: potrebščine :
pisarniški in ovijalni papir, zvezki, svinčniki, radirke, risalno orodje, črnila, mape itd.
: šolske knjige
pn
3413—1
Ivanu Bonacu
v ielenbargovl ulici
nasproti c. kr. glavne poŠte.
i
Št 25877.
S 353 3
Ustanova
za vzgojo deblic.
Podpisani mestni magistrat razpisuje s tem ustanovo Katarine War-nussove za vzgojo deklio v zmsku letnih 300 K za dobo treh let in sicer za leto 1910, 1911 in 1912 v podelitev.
To ustanovo podeliti je dvema deklioama iz sorodstva ustanovnioe ali pa, ko bij tokih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene z dokazili o sorodstvu oziroma ljubljanskem meščanstvu, potem o imovinskih in pridobitnih razmerah staršev dotiču ih deklic, in jih je vlagati
do 30. septembra letos
pri tukajšnjem urada.
Mestni megistrat ljubljanski,
dne 1. septembra 1909.
Županov namestnik • Voncina 1. r.
Povodom začetka šole
priporoča
3265-8
modna trgovina P. Magdić
Ijubljana, nasproti glavne pošte
za dijaka in dijakinja
perilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, /. .-. gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. /. .\
C. kr. pruc državno gimnazija
v Cjubljani
Comanova ulica štev. 10, zraven „]Yarodnega Borna".
Na c. kr. prof državni gimnaziji se prične šolsko loto 1909 10
s slovesno službo božjo v domaČi kapeli
dne 18. septembra 1909.
Nanovo vstopajoči nčonol se bodo vpisovali zn prvi rnzred dne 15 , za ostalo rat rado dne M. septembra od 9. do 12. uro.
Učencem, ki so doslej ObisMOvali ta zavod se je z glasi ti dno 17,
septembra dopoldne.
Natančoejsa pojasnila se Čitsjo v naznanilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. dež šolskega sveta z dne 28 avgusta 1894 i:. 2354 se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo c. l*r. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanje ici Mokronogu in Vis::;i gori, v ljubljanske gimnazije sprejemati samo po dovoljenju c. kr. dežel' nega SOlakega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izpesiu-jejo to dovoljenje. 3246—]
Ravnateljstvo c, kr. I. držane jlmnazlje v Ljubljeni
due 31. avgusta 1909
knjige
za vse šole
v najnovejš h odobrenih izdajah
t.r 3340—3
vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti
priporoča po zmernih cenah
L. 8chwentner
v Cjubljani
Prešernova ulica it 3 (poslopje »Mestne Hranilnice").
R
Lezioni italiane,
Conversazione, grammatioa, litteratura. Sannuucia dal 15 di questo meso
Dalmatinova ulica 5 al piantcrreno.
Steckenpfer*
UUjno-mlečno milo
Jlajboljse milo za kožo in proti pegam!
Dobiva se povsod!
964 28'
8354 3
Doktor
pl. Foedransperg
Sv. Jakoba trg 2
zopot ordinirn.
jesen in zimo
priporoča tvrdka
Gmčai* & JVIejač
Prešernove ulice 9  jEjubljatta Prešernove ulice 9
svojo bogato zalogo
izgotovljenib oblek
za gospode in dečke : ter mične novosti :
v konfekciji za dame - in-deklice. :: ::
Ceniki zastonj in franko.
Izdajatelj la odgeroral »redala Ba.to P o • t o • 1« » »• k.
Laatalaa la tlak »Ndroda*
ea ,„*■
2135
57