50. *tev. Poštnina plaöana v gotovini. Celje, pondeljek 24, junija 1929. Leto XI. Izhaia « pondetjett in petek. Stane mesečno Din T — ca Inozemstvo Din 20*—. P*Wttameznsi ctewllka I Uin. Račun poštno-čckovnega zavoda štev. 10.666. UredniAtvo In upravnfstvo i Strossmayerjeva ullca 1 pritl'cje. Rokopisov ne vračamo. Ogiaftl po tarlffu. Telefon Int. štev. 65. Koroški Slovenci in kul- turna aufonomija. Due 13. junija 1929 se ie vršil v Oelovcu občni zbcc Političnega in go- spodarskega društva za Slovence na Koroškem. »Koroški Slovenec« poro- ?.a, da je bil ta obcni zbor dobro ob- iskan in da je vladalo zanj precejžnje Minima n je, že radii tega, ker se je pri- ?akovalo, da bode obani zibor raz- pravljal o takozvani »kulturni auto- nomiji«. 0 tej točki ie izvajal koroški slov. deželni poslanec dr. Petek med Irugim sledeče: Čeravno se je že lansko leto poka- &alo, da je pojinovanje kulturne avto- noniiije pri Slovencihi hlistvono raa- lično od nemškega predloga in so se pogajanja že tedaj ravno zaraditega prekinila. smo se vendar zopet odzva- li pözivu na nova pogajanja, da po- kaženno svojo dobro vol.io. 17. maj- nika se je vršiila sej kajti ustanovile so se takozvane utra- kvislicne sole. Bod xa ureditev teh sol se je sukal zmiraj okoli tega, na ka- teri naein se namen teb sol zagotovi. Dasi so to šolo šolske oblasti izrablja- le zmitraj bolj za germanizacijo in se je pesebno v dobi po plebiscite pouk v maternem jeziku dejansko skoroda izpodrinil, se ni izpremenila zakoni- ta r.odlaga. Mi smö temu poceirjanju vedno ugovarjali in isto tudi ne od- govarja ljudski volji. Razvoj nemškega solstva sloni na popolnoma drugi podlagi. Ustanovile so se povsod tarn, kjer ie bila za nje dan a možnost — nemški otroci. Kakšna so načela predloženega av- tonomnega nacrta? Kdor bioce nadalje bit! Slovenec, ta naj se vpiše v kata- ster, ki naj bo podlaga sloven ski na- rcdni skupini na Koroškem. Ta ima liraviico za svojß otroke ustanavljati in vzdrževati samo slovenske sole. Vse obstojece utrakvistične in nemško sole pa ostanejo v u.pravi dežele še nadalje in ta razpolaga z njimi po svoji volji. V teku pogajanj se je spremenil pred- log financiranja avtononmib sol v to- liko, da skrbila za to sole dežela in občina v slucaju, da so dani pogoji državnega šolskega zakona (40 otrok v okolisn 4 kirn). Od obstoječih sol slo- venskoga jezikovnega ozcnilja preide- jo tiste v upravo slovensko ljudske skupine, kjer se dve tretiini starisev vpišeta v kataster. Omenjeni. način predloga o kultur- ni avtonomiji nima nolxMiega stika s pioteklostjo in danim sedaniiin polo- žajem. On boce spremeniti sedanjo za- konito pcdlago šolstva in pretvoriti vse utrakvistit'iie sole v neimške. 0]> enem se boče poslužiti po plebiscitu in politicnili razimerah nastale razd'voje- nosti koroških Slovencev in popacene volje starišev v nemške namene. Zastopnik koroskih Slovencev ni mcgel in ni smel v to privoliti. Zato je od vsega zaeetka zahleval vez med paragrafoin 3. (kataster) in pa para- graiom 31., ki pravi, da ostane dose- danje s'olstvo se zanaprej, to je, da se mora način katastra pi'ilagoditi ure- ditvi šolstva. Pcdlago avtonomnega šolstva pa naj tvcTijo vse dosedanje utrakvistične sole z vsemi otroci, za I katere so te sole obvezne. Samo tako I je zagotovljen poduk v miaternem je- ziku. Zadeva poučevanja nemškega jezika, njegov način in obseg se mora prepustiti avtonomiji. Samo pod temi pogoji bi zastopnik koroških Sloven- cev pristal na nacin katastra, kakor ga predvideva paragraf 3. Te zahte- ' ve se nc dotikaj,o ne sedianjega in ne prihodnjega večinskega šolstva. Uvažujoč vse ok ol nosti položaja,, hcčemo zbližanje- z nemškmmislečimi Slovenci, ker nam je resno na tem, da se manjšinsko vprašanje reši. To našo stremljenje pa ni po volji nekaterim krogom v Celovcu, ki na vsak nacin rabijo iredento. Pri naši popustljivosti skreimo našo zab»tevo na minimum, od katerega ne moremo vec popustiti, ker bi bilo to iadajstvo slovenskega ljudstva na Koroškem. Mi se ne boji- mo svojega stališča vsak oas zastopati pred javno'stjo. Prepričani smo, da so ni izrečena zadnja beseda. Zaniiniva jo tudi rezolucija, ki jo je sklonil obeni zhor soglasno in ki se glasi: 1. Da se ujema stalisce. ki ga je za- : stopal g. dr. Petek v šolskem odseku | deželnega zbora s smernicaimi, ki so se I d.olocMle m\ svojočasini odborovi a.n;- | keti. Posebej se naglasa, da odigovarja i njegovo stalisce popolnonia, resoluciji | lanskega rednega letnega obenega j zbora, ki zahteva: a) Da v smislu sklepov manjsin- skib kongresov vztrajtaimo pri zahtevi po kulturni avtonomiji. b) Da privstanemo na kataster na podlagi prostovoljnega priznanja lo, ako vocina prenese vse lnanjšinske pravice in dolžnosti na zastopstvo kulturne avtonomijo. c) Da odločno odklanjanio vsako ceiJitev slovenskih otrok na dve solski oblasti. d) Da zahitevamo za vse otroke, ki so jib stariši pro.stovoljno vzgajali v si oven skein jeziku, narodno in domo- ljubno vzgojo na podlagi maternega jezika po slovenskem lu'iteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovensko kulture. 2. Nesporno je, da naj so utrakvi- stične sole — sole za koroške Sloven- ce, ki s svojim zakoniio dolooenim slo- venskim začetnim učnim jezikom jamcijo rabo narodnega jezika in se bistveno razlikujejo od nemske sole. One vožejo vse koroske Slovence. Pri upeljavi avtonomi/je je naravno, da vsa ta last slwenskega ljudstva nepri- krajšano preide v avtonom.no upravo kot pravno naslednico. Ljudska skup- nost, ki bi na podlagi katastra ne ime- la pravice do te po volji starišev na- stale in vzdrževane lasti. bi cepila ko- rcske Slovence. Zato naglašamo, da je naš zastopnik moral zabtevati pre- nos vseb teh so] na avtonomijo in bi' vsako popuščanje v tei točki obsojali. po.sehno še, ker to stalisce nikdar ne more oviratii razvoja nemškega šol- stva. Nadalje obeni zbor naglaša: 1. Pouk krseanskega nauka v ma- ternem jeziku v vseh razrodih ljud- skih sol je bila doslej. neovirana last sWvenskoga ljudstva. Seda.i so nam skuša prikrajšati tudi ta uravica s tern, da biočejo solske oblasti odstra- niti slovcnski pouk voronauka v višjih razrediib. Uverjeni smo, da cerkvena oblast ne bo popuscala od' svojih na- čel in da bo zavrnila vsak poizkus viriešavanja v svoj. delokrog. Z zadovoljstvom vzamemo na zna- nje, da sta nasa zastopnika zahievala pouk veronauka v nadalievalnih so- lah. in obžalujcmo, da je večina dežel- nega Z'bora veronauk odklonila. 2. Obsojamo, da se še vedno izklju- cuje koroske Slovence iz gospodar- skih zastopstev, za katere placujemo. Zato zahlevamo, da se takoj uvede za- kon o kmetijski zbornici, ki naj da koroskim Slovencem možnost soodloč- be in sodelmTanja. Oče Kondelik in ženin Uejvara Ceski spisal Ignät Herrmann. 70 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pri Kondelikovih so poolDedvali, JPepica je kubala črno kavo. To je bilo za Vejvaro kakor slaščica: cašica er- ne kave, ki jo je prinesla Pepica, in smodka, ki mu jo je ponudil gospod Kondelik. Danes ni bilo Vejvare dalj časa. In gospej Kondolikovi jo bilo to povšeči, zakaj soprog jo so prospaval v spal- nici včerajšnji venček. Čeprav je bila radovedna, v kakem razpoloženju bo danes Vcivara, Kaj poreče srajeam, kaj oni vezeni, ki jo je šivala in vozla Pepica cel-e tri nedelie. Ob treh je vendarle zazvenel zvon- ček in Vejvara je bojece vstopil. Ab, bojece! V strasni zadregi, kar je po- ti-d iI njegov obraz, kakor s krvjo po- lit, Zakaj ni mu ušlo, da je obvisel prvi pogled Pei^iičin na ndegovih — hlačah. Gotovo ve, kaj, se je vcera.j zgo- dilo in sedaj se je na to spomnila. Pozdravil je, poljubil roko materi in hčeri — in molčal. »No, kako ste se naspali. Fran?« je vprašala gospa. In takoj je sama od- govoriJa: »Dobro, seveda. In poglejte, kako lep dan se je napravil. Pojdemo na sprehiod. Oee bo takoj vstal — ma- lo je zadrcmal. — Tako. in ti, Pepica, i princsi kavo — in takoi pojdi nad oceta — zbudimo ga.« Toda mojstra ni bilo treba l)ucliti. Morda ga je zdramil zvonček ali go- vor v obednici — mojvster je vstopil v sobo, se pred no je prinesla Pepica ča- sice s kavo. »Pojdi. pojdi, stari«, je klicala go- spa Kondelikova, »in spij kavo. Potem pa pojdemo, da bomo še nžili lepega dneva.« Moža sta srkala kavo, dami sta se oblačili za spreliod. 'Ko ie Kondelik podal Vejivari smodko in si jo je tudi sam prižgal, ga je pogledala soproga. »Toda, stari, v tej srajci ne smeš iti. V spanj,u si jo spredaj vso pomeč- kal — in tu imaš omako od obeda — ti zamazanec. Moraš vzeti drugo.« »No, bom pa dnigo vzel«, je odgo- voril mojster enostavno, popil je ka- vo in zginil v spalnico. Pepica je ndnasala čašice. mati je šla za njo v kuhin jo. »Kaj je rekel Vejvara srajeam« je željno vprašala hjčer. »Nič, mamica, nHi besodice . . .« »Morda ga postreščck ni dobil več doma . . .« je prislo nmteri na misel. »Toda saji hodi domov tudi po obe- dii <, ic ugovarjala Penica. »To je res«, je rekla gospa kakoir I sama zase. ;)On je sploh ves zmešan«, je pri- ponmila Pepica, »Zaradi včerajšnjega dneva«, je pristavila mati. »Veš kaj, vprašaj ga.« Depica se je vrnila v sobo. Vejvara je listal po albumu. Poznal je sicer vse te otbraze že na pamet. toda ka- dar ni vodel. ne kod ne kam, se je po- vrnil zopet k tej. rodbinski galeriji. »To bi bili zo])et leiio napravili, ako iie bi prisli«, ga je nagovorila Pepica, toda takoj' se ji je zdelo. da je napak začela, ker ga je spomnila na vzrok njegove zadrego in je hitro nadaljeva- la: »Ali vas je še nasel postrešcek do- ma?« »Da, Pepica.« »Ali je prinesel odigovbr?« »Da, Pepica.« »AH vam je — tudi dal — kar smo — poslali?« je nadaljevala Pepica dvoineče. Da, Pepica«, je odgovoril Vejvara in moral se je odkasljati. tako ga je tiščalo v grlu. »Ali niste bili jezni?« »Cemu bi se jezil, Pepica?« . »Veste, maniiica pravi, da ic to star, rcd'binski običaj . . .« »Jaz sem tudi niislil, da ie to kak star, rodbinski obicaj . . .« "Da bi dolga živelk« »Da,. Ppiiip;) « »In ono najlepšo vzamete za poro- ko . . .« Vejvara ni takoj odgovoril. Toda odkašljal se je in je rekel: »To se pravi, Pepica d-raga, ako mora to biti, vzamem, vendar mislim, da mi bodo — preveč — veliko — po- sebno pri vratu-------« Gospa Kondelikova je vstopila v so- bo in je slisala poslodnja stavka. »Kako pravite, Fran, volike? Toda to ni mogoce — saj1 sva iih šivali po vasem ovratniku — vi imate vendar osemintrideset centimetrov . . .« »Da, mamica, toda. to so najmanj šestinštirideset . . .« »Ampak za božjo voljo — kako se je moglo to zffoditi?* »No, za noene bodo dobre, mami- ca«. je rekel Vejvara v zadregi, »prav- zaprav sem tudi mislil, da so to noČ- ne srajoe, toda ako želi Pepica, da vzamem eno za poroko, tedaj napra- vim to . . .« V tem trenotku jo stopil iz spalnice moJÄter Kondelik in je klical že na pragu: »Kaj pa si mi vtaknila tja to pro- kleto srajco, Beti — sai ie še zapeti ne morem . . .« Gospa Kondelikova je pogledahi so- proga in je vsa osupla zaklicala: »Kondelik — Jezus, M&ri.ia — kje pa si jo vzel?« Mojster je imel na sebi belo, nabra- no srajco, spredaj bogato vczeno s Stran 2. »NOVA _D_OBA«_ Si<*v. 50. Dismače vesii* Prihodnja številka »Nove Dobe«. izide radi praznikov se v cetrtek dopoldne. d Zakijuvek fjledaliske sezonc v Ce- lju. Clani mariborskega gledaližca so j uprizorili v petek, due 21. t. m. zvečer ; v celjskcm .gledališču v korist udruže- nih mariborskih igralcev Fodorjevo efoklna koinedÜo »Cerkvena mis«, ki je žela v letošuji sezoni na raznih več- j,ih gledaliških odrih velike uspehe. Komed.ija je dufoovita, noprisiljena. Njen glavni motiv je boj poguinnega deklcla za eksisteneo in srečo v kaosu povojnili let. Dejanjo je prepleteno z zdravim humorjem. Igra v dobri za- sodbi absolutno učinkuje. G. Joško Kovic je dolo zrežiral vestno. temelji- to in dal igri potrebni živahni tempo. Ga. Savinova kot »cerkvena miš« Su- sie Sacks se je predstavila v eni svo- jih najboljfiih vlog\ Igrala je lako na- ravno, tcniperamcntno in privlačno, da jo je bilo užitek gledati. Izvrsten partner ji je bil g. Groni kot moderni, »stvarni«, noizprosni bancni predscd- nik. Lahkoživo Oily Frey je podala gdc. Starceva z rutino in primer- nim rafinmajem, Odlično sta se tudi post avila g. Skrbinšok kot i/ioti grof Tal heim in g. Harastovic kot mladi baron Ulbrich. Prav posrecena sta bila tudi g. Tovornik kot pisarniški črv Schünsl in g. Rasberger kot general- ni direktor. Mariiborcani so tokrat igrali uprav kabinetno. Scenerije so bile okusne, aplavzi zelo zivahni in prisrčni, obisk pa žal pomanjkljiv. Maribotrcani so s »Cerkveno inišjo« prav lepo zakljucili svojo uspešno celjsko sezono, za katero zaslužijo pol- no priznanje. d Osebna vest. Po Hr-letnem delo- vanju na celu celjske podruznice Ljub- ljanske kreditne banike je bil g. rav- natelj Mirko Gruden vpoklican k cen- trali v Ljublj.ano, kjer je z današnjim dneni nastopil svoje novo mesto.^V celjskem kulturncin in družabnem življenju ga bodenno kot ljuboznjive- ga družabnika in dobrega delavea ze- lo pogrešali. Rad je sodeloval bodisi kot odbornik bodisi kot clan pri vseb nasi'h narodnih in kulturnili institu- cijah, preživljal je z nami z vsem sr- cem ta dolga Ieta svetle in težike dnl. Na njegovo mesto v Gelje prido dosc- danji dirigeiit podružnice v Slovenj- gradcu g. Josip Skaza. d Sprejem novih slukiteljev v dr- žavno prontetno železnisko kilo. Za šolsko leto 1929./193O. se sprejme v to solo v Beogradu 100 kandidatov, ki so davršili vsaj sedein razredov gimna- zije ali realke (vse druge sole ne pri- de jo v poštev), ki so zdravi ter ima jo dober vid in posluh tea* niso prekora- čili 21. lota starosti. Kandidati mora- jo opraviti sprejemni izpit. Sola tra- ja dve leti. Slušatelji se takoj inienu- jejo zii poniožnu uslužbence s prejenir- ki po 35 iJin dnevno, nioraJo pa si do konca novenibra na svoje stroške na- baviti uniformo. Sprejemni izpit ob- sega srbo-hrvatski ali slovenski jezik, aritinetiko in geametrijo ter zeinlje- pis, zlasti zeniljepis nase kraljevine — vsi predmeti po progrannu za. nižje razrede srednjili sol. Absolventi te so- le si prlidobe kvalii'ikacijo uradnika II. kategorijc po zakonu o državnem praiiLetneiu osobju. Državna saobra- cajna železnicka škola u Beagradu, Miloša Velikog ulica br. 100 do 10. avgusta 192Ü. Navesti je najbližjo že- lezniško postajo. Prosilci, ki zadošča- jo pogojem, dobe brezplačno železniš- ko karto za potovanje v Beograd; oni kandidati, ki bodo odklonjeni pri zdravnižkum pregledu, oziroma pri sprejeninem izpitu, dobe brezplačno vozno Ikarto za povratek nazaj do- mov. Prožnjl za sprejem nai se prilo- ži zadnje šolsko spričevalo. krstni list in dovoljenje staršev, da se kandidat sme vpisati v to solo. d //7^. dekliska memmska sola v Celju. K zavrwneinu izpitu se je javilo 57 učenk. Izpit so napravile sledeče: Artnak Angela, Bertok Angela, Ber- var Roza, Bozi'c Ana, Bradač Zden- ka, Čokl Ana, Dintinjana Milena, Do-- lanc Vida, Golouli Zora. Gomijac Ro- za, Goričar M.arij-a, Govek Jožefa, Grundner. Mira, Gumzei Viljteanina. Janzt'kovi€ Ana, Jilke Elfrida, Jun- ger Marija, Karba Ivana. Kobola Ana, Kodre Ana, Kolenc Milka, Ko- nec Štefka, Korže Ana. Kovač Franc- ka, Krulc Matilda, Lesjak Ivana, Le- ser Marija, Likar Mariija. Majer Boig- dana, Mandelc Pa via, Marinšek Ela, Mastnak Mira, Meštrov Ziora, Muška- telc Ivana, Musica Vida, Oßrizek Ma- rija, Pemkv> Marija. Pirkovič Sonja, Poljšak Aleksandra, 'Pršin Karla, Pu- šenjak Ana, Rak Justi. Spolenak Ljudmila, Šušteršič Hermina, Ter- glav Dora, Treo Ei\na. Trobec Ana, Udovi'c Da.nica, Urek Vera, Vrečko Justina, Zidarič Savica. Zimič Zlat- ka, Zupančič Marija, Kopitar Draga. 3 učenke iničijo iz eneßa predmeta po- navljalni izpit. dTrgovine na Vidov dan. Greinij trgovcev Gelje razglaša, rla bodo po novi uredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov na Vidov dan,, v petok 28. t. m. trgovine zaprte samo ob času službe božje, to je od 9. do 10. ure dopoldne. d Obvni zbor Sreskeaa arentija tr- govcev v Celju. Sreski greniij trgovcev v Celju sklicuje za sredo. dne 26. ju- nija t. 1. svoj VI. redni letni občni zbor, ki se vrši v mail dvorani Gelj- skega doma v Gelju z začetkom ob 8. uri predpoldne. Med ostaliimi običaj- nimi tockami dnevnega reda so na dnevnem redu volitve v razne odbore in sekcije gremijalnega forunia. Ker se bo pri tej. točki razpravljalo tudi ¦ vprašanje reorgani/iicije sekcije j liuiiülj..skih trgovcev, se interesentje j opozarjajo, da se vabilu odzovejo. Va- bila je gremdj dostavil te dni vsem članom. Nacelstvo. | d Uradni dan Sreskeaa aremlja tr- I fjovcev v Celju za clane iz uornjegraj- skega sreza. Nacelst\o gremija opo- zarja, da uradni dan, ki bi se imel vrsiti dne 25. t. m. v Gornioimgradu in Mozirju, odpade radi prodstoječe- ! ga občnega zbora, ki se vrši dne 26. ! t. m. v Gelju. — Nacelstvo. i d Spominska proslava cdjskih legi- jonarjev se vrši na praznik sv. Petra jn Pavla, 29. junija 1929 na Ljub- nem. Odhiod s posebnim avtobusom 29. t. m. i>o prihodu mariborskega in S ljubljanskega vlaka točno ob 8. uri j izpred Narodnega doma v Celju. V Mozirju bo kratek postanek. povratek zvei'er v Celje. S))ored proslave: 1. Pozdravi ob pribodu na Ljubno, 2. ob pol 12. uri spomiinsko zborovanje le- gijonarjev na trati gostilne lcgijonar- ja g. Martina Sem a in posvetovanje o organizacij'i j.ufioslov. koroskih bojev- nikov. Po oficijelnem d'elu proslave skupen obed pri g. Semu in slikanje, n a to druzabni sostanek legijonarjev pri g. Semu. Gb tej priliki se bodo iz- popolnile evidenčne liste legijonarjev. Legijonaiji se zberejo deloma v Gelju, dc-loma v Mozirju, odnosno pocakajo autobus, docim se zberejo ostali legi- jonarjä iz Gor. Saviniske doline na Ljubnem. Tovarisi, i^ridite polnoste- i vilno, naj ne nianjka nikogar! Na ve- selo svidenje po 10 letih! — Priprav- ljalni odbor. . d Umrla je v celj.ski bolnici 22. ju- nija 21-letna Tereza Breznikar, liei posestnika iž Št. Pavla pri Preb. Ne- srečno dekle je porodilo v petek zvecer brez vsake pomoči pod nekim kozol- cem v Št. Petru nezakonsko deklico! Ker pa je niso pravccasno spravili v celjsko bolnico, je zaradii izkrvavenja pol ure po sprejemu umrla. d Sokol v Vojniku je priredil v ne- deljo 23. t. m. v dvorani Posojilnice I prav lepo uspelo telavadno pi'iredi- tov, ki je uspela nad priöakovanije K mocleriii toaleti spadajo v prvi vrsti moQcrni C<>vlji, kuttTt> Vatn nudiy nuj- vcCji izbiri, tiaj- boljSt kva!it.-;i in po tiaiiiižjih ccuuh velelrgovina R. Stcrmecki, Ccije. Scvret 115 Din, boks 15i), äevro -101, iHk 108, slvi in bcš (US, boljSI 23!, fini 270, platneni 89, biirzuiiasti U9, muiiui opanki 120 Din. Velika jc tudi Izbira v Cevljih in polfcvljlh za gospoile. Ocjk'jlc si izložbe In ocjromno zalogo. N«k;i]) neprisiljc'ii. klaski in je jezno vlekel okraje pri vralu, katerih ni mogel spraviti vkup. »Kje pa si jo vzel?« »No, kje! V škrinji! Kier so srajce!« Gospa Kondelikova je bitela v spal- nico, pokrov skrinje je zaskripal, za- prl se je — in gospa se je vračala, v naročju pet novih srajc, in je vzklik- nila skoro j.okaje: »Sedaj razumem to! Pepica! Te-lo srajce so Vegvarove — za božjo voljo — jaz sem dajala v škatlio zvecer, ko je bila že tema — zmotila sem se — to so tu ostale — in Franu smo po- slali stare ooetove srajce — ki sem j-ih dala nastran, da se popravijo. Oh, za boga — naj.rajši bi se skrila!« In naenkrat je zaklicala na sopro- ga: >,Ali jo boš dal doli, Kondelik! Ali jo boš slekel takoj! To je Vcjvarova poroi'na srajca '— te ne smc obleči nihvče drug kot ženin — za Boga — in ti tudi, kakor da ne bi imel ot'i. . . .!« 'Kondelik je gledal ženo. hcer, sled- njič mu je obvisel pogled na Vejvari in obraz se mu je žo začel širiti: »Vi ste dobili za prezenl in oje sta- re srajce? To stc bili veseli, kaj, Fran! Vcste, temu se pravi: žensko presene- cenje! No, stara, nič ne maraji, iz pe- rila so bile. Toda sedaj^ Vejvara, se- daj ste na konju, to ie odmena za one vase včerajžnje hilače —• nihče vam ne sme ničesar ocitati!« »Pojdi, pojdi, gobezdalo!« je zakli- cala gospa vsa nejevoljna, osramo- ceiui. In ko jo mojster zginil, je pri- stopila k Veivari: | »I no, sedaj razumem — toda saj j se ne jezite, Fran, kaj? Mo.i Bog — I c-lovek bi ne verjel — revež. dobi stare cunje . . .« »Meni ni prišlo niti na um, da je to kaka pomota«., je odsiovoril Vejva- ra odkritosrcno boječe^ »Sa.ino pro- misljeval sem, ka'k pomen ima to . . .« »Raztrganc srajee iinajo samo ta pom en, Vejvara«, se je muziil Konde- lik na pragu spalnice, že preoblečen, »da se niorajo popraviti. Toda veste, ineiie sta pustili sedaj popoliioma na si rani, ker se je vediio sivalo za Pe- pico in za vas. Meni se jo zidelo malo čudno, da imam cisto novo srajco . . .« »Menda vendar, stara prismoda«, se je namrdnila gospa, »na stara Ieta te bom oblačila v veizene srajce! Tebi ne pride ničesaj' na misel!« »Slisis, Beti: da ženin in nevesta jn'cd poroko sedoinJcrat znorita, to je stara stvar, že tu-Ie na Pepici in Vej- vari vidkn to. Toda da znorijo tudi ••Jjodoče tašče, tega še nisem slišal. Kam ])a si dala oci?« »Samo da se je vso takoj pojasnilo«, je hitela Pepica, da bi spravila zoj^et vse v pravi tir in da bi umirila sta- riše. Moj.ster Kondelik je bil neizrečeno vesel te nezgode. Ko je bil ze gotov in je ravno nalikal cetrti prstan, se je I sklonil k Vejvari in mu ie smeje de- jal: >J)a bodete vedeli, Vejvara: ne ob- | dari vas samo tasca, annpak tudi tast: I obdržite tudi one moje. veste? Jaz si kupim pol d'Ucata novih . . .« »Ti si čenca, Kondelik«. se je jezila gospa. In obrnila se je k Vejvari: »Katinka pride takoi iutri zj.utraj k vam, Fran,, te-le vam prinese in one odnese. Samo to vezeno znova opere- nio. Tako in sedai pojdimo.« In družba se je napotila proti Kar- loveinu diiostu in na Malo Stran, da se je sprehodila; potem na so šli — na Vikarko. Gospod Kondelik je tupatam rad zašel tja gori. XXV. Prvi poročni dar. Veliki dan v rodbini Kondelikovih ae je naglo bližal. Pred.poslednji te- den je bil že pri koncu. Gospa Konde- likova je pazMa na vse, tucLi na to, da bi se gosti pri poroki druci dan po gostiji dobro prespali in tako je bila poroka odlocena na soboto. na dan sv. Elizabete. Bil jo to god gospe Konde- likovo — ni si mogla želeti lepsega ve- zila! Oznanila so bila že odposlana. oznanila, s katerimi je imel Vejvara precej dela, povabljeni so bili že go«t- je h gostiji, župnik bo bral to nedelj-cr s prižnice že trelji okli<: ženina in neveste. Vse je bilo »v teku« kakor je rekel navadno miojster Kondelik. in- tudi sain je bil v tch posledniih dnevih v teku. vsestransko zadovoljivo. V težkili pri- likah raste v Vojniku sokolska misel, mladina je nositeljica sokolskega de- la, na čelu mladine pa idealno učitelj- stvo, ki tu v Vojniiku ne žanje za svo- je veliko delo slavosjjevo'v. pac \m hva- ležnost miladiJi src, ki jib. druži hire- ponenje po lepem udejstvovanju in izobrazbi. Z n&deljskijii sokolskim na- stcpom je bila združeiia tudi nekaka odhodnica priljubljene in neumorno delavne naoelnice sestre Milice Dra- gojevic, koji Je pred zbrano sokolsko družjno govoril v slovo prisrčno be- sede brat Pcigačnik. Voj.nik se v sokoi- skem delu preraja, narodno Celje bi mu moralo dati vec zaslombe. d Celjaka kom. (Nekoliko uojasnila.) Zakaj so v planinskili kočah spomin- ske odnosno vpisne knjige? Zato, da sc vsak posatnik vpiso s polniin na- slovom v spomin. Razpasla pa se je v zadnjem casu grda razvada, da se v Oipombnj koloni vpisujejo stvari, ki tja ne spadajo, osobito clede cen v koči. Opozoriti mcramo te pritožnike,' da je cenik d.olocila Sav. podr. 5|PD .samtt in da möra g. oskrbnik proda- jati po teh dolocenih cenah. Cene so otlmerjene tako nizko, da bolj ne gre brez oškodovanja g. oskrlinika. Cene niso v&je ko v vsaki celiski gostilnjl,. dasi je treba pomiisliti, kako težaven je dovoz na Gelj&ko kouo. To že lahko vidi vsak, če gre po cesti pod mestnim logom. Cenik je nabit na verandi in je wsakom.ur na vpogled. Na njem je točna določba, da se pritožbe ne sme- jo vpisovati v sponiinsko knjigo, pač pa se iinajo predložiti gospodarju ko- i-e. Turista diči vedno v corah in na izletih skromnost, ne pa uritoževanje za vsako inalenkost. Vpisna knjiga ni pritožna knjiga. V lialelu placa mir- no še tako drajgo zaračunano jed, na Celjskä koč.i pa sc po neuotreümem krega! Društvo se po svolih močeh trudi, da ci.m boL.i usti'oze vsem obiskor- valceni'. Vino ima društvo naravnost iz kleti prodiicenta saniega, originalno kakor menda nikjer. Tudi ied je do- bra. Da pa se placa v koci ied ali pi- jača en dinar diražje ko v dalini, mora i-j-Äumeti vsakdö, ki .ie dobro volje. Precej sem prelazil hribov in obiskal veliko koič, pa še nikjer niseni našel A-pisane jiriIozbe, da je jed in pijača predraga. Ko se turist odüravlja na luribo, naj pusti vedno cemernost do- ma, drugace nima i^omena hoditi v gore. d Eedna skupščinu deleuatov SPI) se je ATŠila včeraj dopoldne v Ljub- l.jani. Iz porocil posnemamo, da je društvo lani i)ostavilo nov planinski jlom v Jvamniški Bistrici. nopravilo Triglavski tlom na Kredarici, preno- vilo Kadilnikovo kočo in zgradilo no- vo pot na Moijstroviko. Knliko cvje udejstvovalo v bivši Štajerski, iz ljub- ljanskega tiska ni razvidno. Da se ]ja j)odružnice v naši oblasti prav pridno udejstvujej.0, kaže pohvala nadzorni- ka SPD dr. Senjiorja mežiški, niari- borski, ruški, slovenjgraški in slatin- ski podružnici. Tudi podružnici v Zi- danem mostu in Litiji ste bili posebej polwaljeni. — Prispnvek podružnic osrednjemu odboru ostane isli kot do- sed a j, 5 Din od člana. cl Zgube in najdbe. Z jr n h i 1 je Drago Kragolnik, delavoe v Košnici, \W Din na poti z mesta d.omov. — N a j d. e n a je bila na Glavnem trgu srebrna ovratna verižica. d Vsa Gornja Sav'mjska dolina naj bo na Petra in Pavla, 29. t. in., zbra- na na Ljubnenii, kjer se vrži proslava celjskih legijonarjev na trati legijo- narja Martina Sema. Proslava se vr- si ob vsakein vremenu. Vablieno je na to ])roslavo vse nacijonalno občin- stvo. Geljan.i imajo ugodno avtoibusno zvezo pri vlaku, ki odihaja iz Celja ob tri retrt na 8. uro in pride na Smart- no ob Paki okrog 9. ure. Legijonarji! iz Celja in njega okolice pridejo s po- sebnim avtoibusmn okrog 11. uro na Ljubno. d. Pcknm v obmcjnih občinah (jar- iijcradyonrJseya ok raja je dovolil ve- liki žu]ian, da smejo peci pecivo tudi (.'}) nodoljiili in si cor do 8. ure zjutraj. Nato pa mora jo dcbiti pomocniki 36- ni'ii'. oclmcj1. d Cene za seno in shtnu» v Maribo- ru so sedaj 65—90 Din za seno in 50 do 70 Din za slamo. Cene za seno še vedno iiaclajo. Slama bodo seveda In- tro ])o mlačvi cenejša. Žtev. 50. '..i°lA....ll(^iAL Stran_3._ d Celjska »Oljka« v Žalcu. Celjsko pevsko društvo »Oljka« je priredilo v nedeljo, dne 16. junija 1929 izlet v Žalec, ki ga je uporabilo zajedno kot oficijelni nastop. In ko sem vstopil v okusno aranžirano in predvojno oprem- Ijeno Roblekovo dvarano, sem imel že občutek višjega razpoloženja, ki se je ie dvignilo, ko se je polagoma dvo Tana polnüa z vsemi sloji domačega prebivalstva. Ni moj namen analizirati vsako poedino pesem bogatega spo- reda, temveč hočem pcdf.rtati le splošne utise tega lepega nastopa šte- vilčno močnega moSkega zbora. Zbor se rekrutira po večini iz mladih novih sil, ki pa imajo razsodne in prevdarne vodnike in tvorijo zdravo in sigurno ledro mnogo obet-ijočt-ga zbcr*. Pesmi — umetne in narodne — so bile po večini dobro interpretirane, intonacija je bila dobra, zbor ima solidno ravno- vesje in vlada topogledno pravilno kvalitetno razmerje. Najboljši materijal tvorijo drugi basi, ki so ncovrgljivo siguren fundament. Prvi tenorji so se mi videli včasih malo izmučeni, kar pa ni kvarilo dobrega celotnega utisa. Dinamika je bila skoraj pri vsaki pesmi posrečena, izgovorjava pa pride, ko bo zbor v svoji sedanji kon^truk- ciji vztrajal na premišljeno začrtani poti, če tudi še niso vse pesnii odgo- varjale kvalitativni vzposobljenosti. Zbor je temperamenten, včasih celo preveč, kar je vcrna slika svolpga mladega in navdušenega pevovodje, ki se je z živim ognjem lotil leživnega posla. Naj vztraja gospod Vilko Vidß- čnik in trud mu bo boghto povrnil njegov zbor in občinstvo. Zbor se je uveril, da je bilo navzoče občinstvo z nastopom v Žalcu prav zadovoljno. kar je dckumentiralo dejstvo, da je morala »Oljka« ponoviti marsikatero pesem, ki je blažilno vplivala na po- slušalce tir hvaležno odjeknila v njih srcih. Čestitamo pevovodji, čestitamo zboru, ki je najboliše priporočilo onim krajem, ki jih namerava počastiti celj- ska »Oljka«. d Ned. univ. dr. Herman M. špeci- jalist za zonne in ustne bolczni ordi- nira sedaj v Žcalcu 26. 428 d Znižana vožnja za hmeljske na- biralce. Prometno ministrstvo je že davolilo polovično vožn.io za obiralce binelja. Popust veljn za III. razrod osebiiih in mošanih vlakov na progali Mari/bor—Dravograd, M aribor—Gel je, Gelje — Dravograd, Gelje — Zidani most, Grobelno—Roigatec in Brežice— Zidani most. Za izkoriščanie te ugod- nosti, ki bo veljala za doibo od 1. av- gusta do 30. septembra, je potrebno potrdilo občine, ki ga jo trcba žigosati pri odhod'U in pri priliodu v nameinb- no postajo. d Tudi v Konjicah gradijo občinsko cestno oinrežje za elektriko. katero bo dobival Irg od Fale. Upajn. da bodo cela naprava začetkom j.ulija gotova. d Pravoslavni binkostni prazniki. Včeraj, danes in jutri se .slave pravo- slavni binkoštni prazniki. d Zveza kolesarskih društev v Ma- riboru je priredila veeraj na progi Maribor—Račje — Hajdin—Maribor (92 tmi) dirko, na kateri so zasedli vsa tri prva rnesta člani *Peruna« v Mariboru (Ivan Vesenjak. Valentin Šibonik in Ivan Štrukolj). Rabili so za progo tri ure, 30 min. in 15 so- kund. Med dirko ste se pripctili dve težji nesreči. 17-letni klobučarski va- jenee fiančala se je pri padcn težje ranil na glavi in nekega dirkaca Sti- perja je prijel srčni krč. d Pristen malinovec. citronado in orcmzndo tor vso vrsto zdravilnih ozi- roma mincralnih voda ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc, Celje. d Tombola Udruzenja vojnih inva- lidov v Celju se vrši nepreklicno dne 30. junija t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovom trgu v Gelju. Z ozirom na dobrodelni namen te prireditve se vsa cenjena celjska in okoliška javnost prosi, da pridno posega po tombol- skih srečkali, ki se dobiio v prcdpro- daji v vseb celjskih trafikah in pri raznašalcib. Ne pozabite, da boste z žrtvovanjem 3 I>in podorli najbod,- nejše žrtve svetovno vojne. s srečko pa v najsrornojsorn shieaju dobili onoga izmed glavnih dobitkov, ki so razstay- ljeni v izložbi g. M. Joseka, Glavni trg. Vaša naklonjenost Da ostane v neizbrisnem spominu mod nanii! d Slike iz zgodovine iuaoslov. slov- t>lva. Zvezna tiskarna v Gelju name- rava izdati knjigo tilike iz syodovine juijoslovanskega slovslva. ki jo sestav- J Jjii prof. J. Orožen. V knji^i bo v obli- ki. zgodovinskih slik opisanih okrog 50 naših najodličnejšib Disateljev in ziianstvenikov. Slike bodo sostavljene tako, da bo v glavnih potezah razvi- ! den tudji razvoj na«e«a slovstvenega živJjenja. Knjiga je brez dvoma pre- potrebna, saj doslej se nimamo celot- | nega., pregleda o delovanju najodlič- nejših naših jugoslovanskih znanstve- nikov. Služila bo U'citelj/em pri j)ouku in predavanjili, mlajsi se bodo laliko po njej pripravljäli za izpite, prav pa bo priöla tudi vsem, ki se bodo hoteli seznaniti z zgodovino našega slovstva. i-'olo bo pisano polj'uilnu. obsogalo bo cvkrog1 150 do 200 strani srednjoga t'ormata ter bo po možnosti opremlje- iiü s slikami vseili opisanih pisateljev; cona izvodu bo znašala bros. do 40 di- I narjov. Ker pa so v sedanji dobi knjigo- tržke razmere ;zelo tezko, zato je Zivez- !Ki tiskarna priimorana, zaffotoviti si iU'iiiLerno stevilo narocnikov, ]>reden izroci delo v tisk. Prasi torej intere- sonte, naj ji blagovolijo na priloženi do])isnici v 14 dneh iavitk da-li delo naročajo in koliko izvodov si želo. Ako se oglasi dovoljno število naročnikov, se bo delo d.otiskalo v drugi polovici tekočega Iota. Solska vodstva pros im o, da nam javijo skupno stevilo onih cla- nov učiteljskega zbora, ki bodo naro- rili knjigo. — Zvezna tiskarna v Ge- Iju. d Kupujemo stalno razna zdravil- n a zolis'ca. lepo v sen ei uosušena. brez korenin: kakor arnikovo c vet je — osmukano. tavžen.t rože v sredini ])O- rezane in brez korenin. lipovo evetje, ajbiševo perje itd. Pošljite vzorce z naveilbo množine na Drogorijo »Sani- las«, GGra- niear«, ki ga je izdajal odvetnik (]v. Milovan Žanie in v Varaždinu »Na- rodno Jedinstvo«, ki ga je izdajal dr. Magdič. d Ncsreöß pri delu. S kozolcaf je- padla v Petrovčah pri posestniku Str- nadu v petek 21. t. m. 29-letna Ange- la Pavičič, žena žolezničaria v pok. Nalcmila si je hrbtenico. Süravili so jo a- celj.sko bolnišnico. d /.^ zeležimke sluz'be. Upokojeni so 8'g- Stanie Ivan, premikakii nad/.ira- j llalj v Celjiu, Orosel Anton. skladisCni sluga v Gelju in Zgcunba Anton, sku- pinnvoilja pri progovni sekeiji v Ge- lju. d (Hojenci mescanske sole v Vnjniku prirecfijo 29. t. m. ob 9. uri šolsko pro- slavo s petjeni, deklamacijami, erke- stralniimi tockami itd. Ob tej priliki bodo razstavljeni vsi izdelki ueeneev tekoe, sokskega leta. Razstava bo tra- jala od 28. d,o 3d .iunija. Vstop je Irrest. Vpisovanje novih in starih ueeneev od I. do IV. razreda se vrši 30. junija od 8. do 12. ure. V I. raz- red se sprejemia.ro učenci. ki so do- vrsili IV. šolsko leto osnovne sole. d Kiuh ne spada v pomlje ! Vsa- kemu zavitku Z I K E je pridejano na- vodilo, kako je treba kuhati Ž I K 0. Gospodinja, ki lo upošteva, doseže glavni eilj : ob malenkostnili izdatkih zdrava in krepka družina. 42t Razne politične in druge novice Kraljevska rodbina na Bledu. Ka- kor se euje iz dvornih ktogov na Ble- du, se priičakuje se za koneo tega me- seca ratlosten dogodek v kraljevi rod- bin i na Bledu. Ob tej. priliki so zbore rola kraljova rodhina na Blodu. Za j'Ulri ali pojutrišnjem pričakujejo ])ri- h'Cd rumunske kraljice Mari je in })rincese.Ileane; Nj. Vel. kralj prispe se lo prihod.nji tedon. To so sklepa iz dejstva, da se selijo dinlomatjc na I Blöd. Tarn sta že ameriški poslanik Prince in angloski poslanik Konnard, dočim. je že ])riihocl veo drugih tujiili t diplomatov najavljen. Slisi se tudi, da , bode ob roj.stvu tretjega kraljovega ; deteta proglašena obsirna amnestija. Krst se bodo izvršil na Blodu in bode ! debil otrok slovensko ime. | vom prihroni dsnar,cüs in delo. Rszpečava v kraljevini SH5 fran Ks. Ušnlk, Maribor, Cankaijcvs u!. L6, ***^MBMaMII*l^*c*M"'"^*w***"T'imifcm'nii> ¦ m n ¦m^i I Strašen pozar v kanlonski mestni bolnvci. V kantonski mestni bolnici ! se je odigrala v petek zvecer straho- | vita nesreča,, ki je zahitevala veliko stevilo eloveäkib žrtev. Vsled eksplo- zije v bolniškem laboratorijiu je na- stal požar, ki se je kmalu razširil tu- di na sosedno skladisee medikamentbv in raznih ekspLozivnih snovi. VsJod tega j,e nastala druga, še strasnejša eksplozija, ki je ])ovzrocilaigrozen po- ! žar. V par minutah je bilo štirinad- stropno pc^lopje bolnice od tal do strebe v j)lamenihi. Tz holniskih sob je cdmßvalo obupnö stokanje bolni- kov in klicanje na pomoe. Zaradi po- iKivljajočih se eksplozij gasilei, voja- štvo in polieija, ki so tako.i prihitoli na pomioc, sprva niso m.ogli blizu. Razpeli so rjuhe in pozivali bolnike, naj skoeijo skozi okna. Vsi bolniki, ki so so mogli gibati, so sledili temu ])o- zivu. toda v splasni paniki so skakali tako biezglavo, da so se veeinoma po- bili. V plamenih je naslo smrt nad sto težkih bolnikov. Med temi sta tudi dva diplomata, ki sta bila še le pred par dnevi operirana in tako prikova- na na posteljo. Ker so bile stopnice najprej v plamenih. je bila odrezana vsaka pot iz goroeega 110- slopja. Težko ranjenib je bilo nad 400 bolnikov. ki so dobili weinoma tako težke otpeklino. da l)odo najbrže vsi podlegli poškodbam. Znižana trokirina na vino? Kakor znano, je bila zvišana s 15. aprilom 1929 državna trošarina na vino za 65 Din. Ta povišek je težko zadel go- stibiK'arje, trgovce in posredno-tudi vinogradnike, ker ni hotel nikdo več kupiti večje množine vina. to tern manj, ker je sedaj treba plaeati dr- žavno in oblastno trosarino, najvec- krat pa tudi obrinsko takoi pri vkle- tenj.u. Da- ta plačila niso sale, kaže celjski primer. Pri nas znašajo sodaj vso trošarine na vino 270 Din za hek- toliter, torej v največ slučajih skori 50% nakupne cene. Današnii listi po- rocajo, da so se radi teh trošarin vr- šile te dni konference v poljedolskem in fiiianenem ministrstvu. Zdi se, iia namerava drža.va urediti državne in samoupravne (oblastne in obeinsko) trošarine tako, da bodo znasale skup- no 100 Din za hl, s čemur bi bilo i>o- magano vsem — razun našim obei- nam in oblasti seveda. Znižanje in maksimiranje oblastnih dnklad pa so gotevo ne bode upeljalo pred 1. jann- arjem 1930, ker bi drugace ostali mnetri snmoupravni izdaiki brez kr.it- ja. Zahtcve juoosloranskeua obvlm- štra. Včeraj se je vrsil v Beogradu kongres obrtnjških organizacij iz celo države, kateremu je prodsodoval Mi- lan Stojanovic, lu'edsednik Obrtniške zbornico v Beogradu. Prva tocka diKvnoga reda }s bilo poročilo o na- črfu obrtnega zakona, 0 cemur se je razvila diskusija, ki. ie trajala skoro ves dan. V diskusiji so bilo izražene naslednje zelje: Zakonski luvčrt, ki ga j-o sestavilo ministrstvo trgovine in industrije, naj se umakne. Pred uza- konilvijo novega obrtnega zakona je troba. zaslisati obrtno zbornice. Zakon naj temeljii na naslednjih načolih: a) za obrtnike in cbrtniška vprašan.ia je treba ustanoviti posebne obrtniške zbornice. nejodvisne od trgov.'¦ ;h in industrijsljiib; b) pogoj za ctvoritev cbrtnis'kega obrata bodi strokovni mojstrski izpit: c) za obrtnike so uve- il e obvezno članstvo \n\ obrtniških stano'vskih organizaeijah; d) uvede se naj obvezno zavarovanje obrtnikov za primer boleznii, smrti in starosti; e) uvode naj' se energiena borba proti protizakoniti trgovini. — Druga tocka Stran 4. >NOVÄ DOBA« Štev. 50. " " ¦¦¦'¦¦¦-...... ¦¦ ¦ ¦ ¦ ———----------_..-..- s - | . —.—-—.——-.^^ .___________ Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnics in rezerv nad Din 9,000.000'-. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. V lasfni palaci Narodni dom Podružnici s Maribor, Šoštanj !*_¦. g^»l.. "__ ¦*?—¦¦—~¦?!!!¦_. ¦ ¦ ¦ '__i i ¦¦ ¦ i ¦ "————fVlfVinn i i ii »i i 11.—>—»——-——.——.«»——- dnevnega red a je bila uosvečena ca- rinski politiki, o čemer je poročal tajr nik obrtne zbornice v Beogradu Ran- ko Dostalie, tretja toeka pa je bila raz- prava o vprasanju obrtnkskega šol- stva. Debata o obeli predmetih je bila kratka. To zakl'juceni razpravi je kongres sprejel več resolucii. V prvi vrsti se pevdarja potreba oim prejš- nje uzakonitve obrtnega zafcona, ki naj predpiše obvezen moistrski izpit za vse samiostoijne obrtniko. posebne izpite in kvalifikacije za uomočnike, obvezno članstvo v stanovskib orga- nizacijabi in ustanovitev povsebnih obrtniskib zbornic. Druga resolucija so bavi z vprašanjem carinske politi- kc. Kongres ugotavlja, da doinaci obrtnkški proizvodi ne zaostajajo za obrtnis'kimi proizvodi inozemistva. Domace obrtniištvo labko popolnoma zadosti potrebam in zalitovam drža- ve. Če je doiiiače obrtništvo v krizi, je torej vzroik v tern, da dosedanja ca- rinska polii'.tika j4l v zadostni meri upošlcvala obrtniskib in tores ov in ni »čitila njihiovih proizvodov. Zato za- hteva kongre.s obrtnikov iz vse drža- ve, da se cmiprej izpopolni gospodar- sko zakonodavstvo. Nova gospodavska poliiika naj podpira doanačo proiz- vodnjo in podjetnost. V ministrstvu za trgovino in industrijio je trcba usta- noviti carinski svet, čegar clani naj I bodo predstavniki posameznib ^ospo- darskib niinistrstev, tor zastopniki orgajiizacij. Carinsko politiko naj prevzamc ministrstvo za trgovino in naj jo vodi v interesu domače proiz- vodnje. Bodoča carinska tarifa m.ora v prvi vrsti zaščititi domiajče produkte in domačo delavnost. — Posebna re- solucija je pasveeena obrtniskemu šolstvu. Ziahteva se obvezen nadalje- valni pouk za vse obrtne vajence in pomočnike v nedeljskih šolaJi. Čari planin pridejo do polne umetniške veljavo samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, j katerega imate v zalogi edino-le v »special- turist-foto« drogeriji CENTRAL -- Vrtovec, Celie, Kralja Petra c. St. 19. 8-20 Stanje letošnje sadne letine. Vobee je posneti iz poročil, da bo splošna sadna letina srednie dobra — v ljubljanski oblasti morebiti nekoliko boljša nego v mariborski. Najbolj se bodo obnesle češpljo — seveda, ce no bo prebude suše — potem hruške, precej »labejše jabolka. Dobro so v sploanern obrodile tudi črešnj,e. Naj- slabejše je z orobii, ker so v nenavadno hudi zimi pozebli v lesu. Marelice in breskve že sploh ne hodiio v postev, ker je tega drovja premalo. Letos bo pa pridelek tako pičel, da bo kom-aj imena vreden. Glavna ujina, ki je najboli oškodo- vala sadno drevje in letošnji pridelek, je bila izrod.no hud a in polog toga so neobiic'ajno dolga zhna. Mnogo drev- ja vseh pleonen ,je pozeblo v lesu, zla- sti so na ta način prizadeti orehi; ja- blane in hruške so pa vočinoma samo nazeble. Pozoba je zadola tudi cvelno brstjo, posGbno pri marelicab in bre- skvah, pa tudi pri čresniah in neka- terih hruškah. Posledica dolgotrajne zime se je pokazala posebno v dobi ovetja. Vsa sad!na plemena so nam- reč letos cvetela istočasno in sole proti koncu aprila in zacetkoin maja, kar je posebno prav b'odilo črešnjam, nia- rolicam in broskvam (v kolikor niso pozeble v brstju), ki sicer tako rade pozebejo v cvetju, ako cveto ob svo- jem navadn&in času marca ali aprila. Nekaj cudnega je tudi to. da je bila v sicer toplejšib krajih vobre bujža zi- nia nego v mrzlejwik (Do'lenjska je bila biuje prizadeta nasso Gorenj.ska). Druga, nemara še bujša nesreča, ki je uničila — lahko recemo — polovico našoga najvažnejšega sadnega pridol- ka — jabolk, je bil cvetoder. Te silne nadloge ni vzola hud a zima, kar ve- lja, da si zapomnimo za vedno. Več nego polovica jiorocil om.en.ki cveto- dera in neznansko škodo. ki je ]3oseb- no velika v tistiih kraji-K kjer je mod jablanoivlni cvetom deževalo. (>' torn škodljivcu smo dovolj pisali in bi bil skrajini čas, da bi miu vsi sadjarji na- povedali neizprosen boi. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko sadjarjev je kaj ukrenilo v varstvo svojjh jablanovib nasadov pred cvetod.ero.in. Zdi se mi, da bi jib lahko našteli na prste eno roke. Saj je konraj par tednov od tega, ko je posestnik več tisoč jablan šele vprašal Sadj. in vrtnar. društvo, kaj naj ukrene, ker da urn ie cvetoder uničil skoro ves ogromen pridelek. To se pravi po toci zvoniti. Tudi drugi skodljivci se pojavljajo v nenavadni množini, kakor da bi jim bila ,bnda in doLga zima še prav posebno prijala. G. urodnik »Sadjarja in vrtnarja« našteva, tu razna. poroeila o sadni le- tini v ljublj. oblasti. O mariborski ob- lasti pravi jo poroeila podružnic Sadj. in vrtnarsk. društva: Jabaika ka.žejo prav dobro v celjski oknlici. v Öniarjah pri Jel.šah. na Gomiljskem, Pilšlanju, Ljubečni in Slovenjgradcu; dobro letino izkazuje- j,o podružnice v Ljntomeru. Srcdišču cb Dravi, v Sevnici, Brežicah, Dubra- vi, Grobelnem, Ormozu. Ptuju, Te- harjah; srednje-slabo kaže v Celju, v St. Jurju ob juž. žei., v Dramljali. v Potroveah, Voiniku. Artičab, pri Sv. Marj< ti niže Ptuja, v Konjicah, pri Sv. Joderti, v Ivostrivnici. v Dolu, v Mariboru, Braslovčab, v Šaleški do- lini, Marenbergu, v Šoštan.iu in Laš- kem; prav slaba letina se obeta v Gu- štanj.u, Prevaljah in Franiu. Hruijške so skoro povsod dobro nastavile, po nekateriih krajih ]^rav dobro. Slaba letina se obeta sarmo v saleski do'liini v Artičah in pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Črešnjie so obrodile srednje do- bro. tu in tarn tudi prav dobro. Bolj slabo letino izkazujejo pcdružnice Pe- trovce, Šmarjota, Laško. Maribor. Jur^j'mci, Sire Id iwee ob Drav^, Ljiiito- mer, St. Jurij ob juž. žel.. Celje,/Pil- štanj, Zagorje. V če š p 1 j. a h so obeta 5ikoro.- po- vsod prav dobra in dobra letina. O slabcin nastavku poro&ijo samo iz Lubelič in i>z Vojnika. Marelice in breskve so v mnogih kraiiih pozeble ie pozwni v brstju. Vcndar i>a izkazuje dober in celo prav dober nastavok: Šmarje pri Jelšah, Sevnica ob Savi, Celje in še nekaj krajev jugovzhodneiga dela ob- lasti. 0 r e h i so skoro povsod pozebli. Nekaj pridelka bo menda v Preva- ljah, Marenbergu, Kostrivnici, Arti- cah, Gelju, v Šaleški dolini in Petrov- čah. (Po »Sad.iar.iu in vrtnarju«.) Odda se lepa meblovana sobo s iKfino in celo oskrbo. Naslov v upravi. Najnovejši moideli D. K. W. niotorc&kli po 200, 300 in 500 ccm so doSli v zalogo. Povoljr.i pogoji plačanja. Gener. Ino za&topstwo za SHS Opšti Trgovački industrijski Kontoar Beograd, Raicewa 12. Zahtevajte prospekte »MOTO«. Garinsba posredaienje, spedicijo in vse v stroko spadajoče po^le oskrbuje pri vseh carinarnicah točno in najceneje ter se priporoča protokolirana tvrdka «Franjo JoSf, Celje Aleksandrova ulica 4. In; iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- =^ stavlja trgovina Fran|o Jost, Celje, Aleksandrova ul. i izučene, mlajše in neporočene, dobe stalno mesto. Vajt, Celj,c. ,kJAVAlc psenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavoj h po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo rni. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor poSlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. SnETA z majhno kuhinjo, se odda takoj eni ali dvema osebama. Naslov v upravi. Opremijeno sobo in kuhinja se odda. Naslov v upravu Dežnik se je zamenjal v gledališču. Dotični naj ga odda v upravi lista, kjer sprejme svoiega. Naznaniic?» Podpisana naznanjam slav. občinstvu, da vodim obrt avtotakse tudi nadalje po svojem umrl. možu Franc Koko-lu, z vsemi ugodnostmi, katere so uživali pri njem. Priporočam se za nadaljna naročila. Antonlja Kokol, vdova lastnica avtotakse, Gaberje 6, Celje. ÄGENTE iščem za prodajo prvorazrednili, ?e uvedenih Sivalnih strojev pri dobri proviziji v vseh mestih Mrvatske, Slavonije in Slovenije. Interesenti, o.sobito oni, ki so se že bavili s prodajo šivalnih strojev, naj pošljejo ob- širne ponudbe s curiculum vitae na Inter- rcklam d. d., Zagreb, Moravska ul. 28, pod »Uveden 13—44«. Oglašujte! RUD. SACK, LEIPZIG "= TOVARNliKA ZALOQA ZA SLOVEN1JO ^ FERDO SMOLA8 S;. Jurij ob juž. ž S. dobavlja brzo, točno J] in po znano najnižji I ceni vse vrste I S ACK- ovih I plugov in delov zanje Zahvala. Ob priliki smrti mojega Ijubljenega moža, gospoda I Martina Zemljak tajntka ok9"ajnega xastopa w C-.lju I se vsem, ki so rne tolažili ob bridki izgubi, prisrčno zahvaliujem. Iskrf-no zshvalo izrekam tudi vsem onim, ki so dragega po- I kojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje I tin vence. I CELJE, dne 22. junija 1929. . I Zalujoca soproga. I Tiska in izdaja Zvezna tinlearna — Odgovorocn za izd&jatelja, tiskarno in redakcijo Milan Ö«Hma v Ctlju.