KRVOLOČNA PSA KAJ JE PRINESLO PADLAVZADOBROVI LETO DNI V EVROPI? AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA DOGODKI HOVI TEDNIH Plesišče je vabilo... Invazija na Celjsko kočo Celjani množično na prvomajsko praznovanje - Zaskrbljujoč položaj delavcev Kljub mnogim pritiskom, nepredvidljivosti in vse prej kot lahkemu življenju povprečnega slovenskega delavca so 1. maja med obiskovalci shoda prevladovali veselje, optimizem in sproščenost. Nekje proti enajsti uri, ko je zadonela godba Pihalnega orkestra Celje, nas je bilo že toliko, da se nismo mogli več prešteti. Vsa razpoložljiva sedišča so bila hitro zasedena, pri čemer je tudi mehka zelena trava go- stoljubno poskrbela za utrujene pohodnike. »To bi moral biti dan miru, veselja, solidarnosti in enotnosti,« je v govoru poudarila Milica Dabanovič, sekretarka območne organizacije ZSSS. Opozorila je na nezavidljiv položaj in vse težave, ki pestijo delavnega človeka. »Delavniki že zdavnaj niso več omejeni zgolj na osem ur, pa so delavci potem primerno nagrajeni za dodatno delo? Zakonodaja je do delavca vedno bolj ne- prijazna, grozi mu, da ne bo dobil regresa za dopust, če bo šel v bolniško, ga bo udarilo po žepu, še dodatek na delovno dobo bi ukinili. Ne pozabimo na vse tiste, ki so zaradi propada tovarn ostali na cesti, in tiste, ki jim zaradi stečaja podjetij to grozi. Pa na mlade, ki kljub izobrazbi ne dobijo služb, in delavno prebivalstvo, ki mu želijo delovno dobo podaljšati do 65. leta,« je Dabanovi-čeva nanizala le nekaj najbolj perečih in zaskrbljujočih podatkov. »Nekateri nam očitajo, da smo sindikati premočni, da zahtevamo preveč in za marsikoga smo moteči. Vendar ne bomo dosegli ničesar, če ne bomo enotni v boju za pošteno plačano trdo delo,« je opomnila vse poslušalce. Delavnemu ljudstvu pa ni bilo mogoče vzeti dobre volje, lepi sončni dnevi in še kakšen dodaten dan dopusta so odločilno vplivali na praznično razpoloženje. No, kakšen kozarček tudi... Vsekakor je na Celjski koči postajalo vedno bolj živahno, glasba je na plesišče zvabila prve plesalce, obiskovalci pa Marija Cigoj so v popoldanskih urah še kar neutrudno prihajali. V silnem strahu, da bo zmanjkalo pijače ali jedače, sva se s kolegom abonirala pri točilnem pultu, izmenično dd žurala in besno branila svoj teritorij pred ostalimi žejnimi gosti. Potolažila naju je »ta glavna šefica«, Marija Cigoj, od prvega aprila (ampak ni bil hec!) nova najemnica Celjske koče. »Brez skrbi, ničesar ne bo zmanjkalo, saj smo se dobro pripre vili na tole prvomajsko praa novanje. Je pa takšna prira ditev kar hud organizacijsla zalogaj, trdo se je delalo ži lep čas, danes je treba zade vo brezhibno izpeljati, jutri pa vse pospraviti in počisti ti,« pravi Cigojeva, ki ima i gostinstvu že dolgoletne izkušnje. Celjanom se ni trd ba bati, da bi po vzponu na »svojo« kočo treščili v zapfl ta vrata. »Še nikoli nismo odrekli. postrežbe gostu, ki je bil res potreben okrepči' la,« se je nasmejala Cigojeva. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIÍ Milica Dabanovič Hiranje vsem na očeh Na šmiglovi zidanici tudi brezposelni Včerai sta minila že dva tedna, odkar ie začel nekda- Včeraj sta minila že dva tedna, odkar je začel nekdanji podjetnik Anton Zanjko iz Rogaške Slatine gladovno stavkati pred državnim zborom. Tam pred očmi cele države vseh štirinajst dni živi ob vodi ter prenočuje v svojem osebnem avtomobilu. Kot smo že poročali, je njegovo nekdanje cvetoče podjetje za vizualne komunikacije, Anza, d. o. o. prišlo v stečaj, za kar krivi skupino znanih podjetnikov in računovodskih delavcev, ki so predvsem s Celjskega. Zanjko se je pred državnim zborom tako pojavil z zahtevo, naj država celovito razišče ozadje propada njegovega šentjurskega podjetja, pri čemer naj bi se posamezniki osebno okoristili. Z gladovno stavkajočim smo se pogovarjali včeraj, ko je povedal, da kakšnih rezultatov svojega protestnega dejanja še ne opaža, s čimer misli predvsem na čas praznikov, ko pristojne ustanove ne delajo. Od takrat, ko je zahteval pisno zagotovilo predsednika vlade, da bo ozadje stečaja Anze temeljito raziskano, se je v zadnjih dneh pojavila v ospredju nekoliko drugačna protestnikova zahteva: »Želim, da mi ministrstvo za notranje zadeve posreduje pisno izjavo, da bo začelo službeno raziskavo proti ovadenim osebam s pomočjo kriminalistične policije.« Včeraj je povedal, da je zadnja dva dneva zelo oslabel ter V petek, tik pred prazniki, se je zaradi hude človeške stiske svojega podjetnika ter tudi bivšega občana odzvala Občina Šentjur. »Različne inštitucije v Ljubljani smo pozvali, da je zaradi človeške stiske vredno Zanjkovo zadevo znova preučiti. V poslovanje njegovega podjetja ter katerokoli krivdo se ne spuščamo, želimo pa Zanjku pomagati,« nam je včeraj povedal šentjurski župan mag. Štefan Tisel. »Za naše posredovanje so nas zaprosili tako krajani Ponikve pri Grobelnem kot drugi občani.« Gladovno stavkajoči je namreč nekdanji krajan Ponikve, ki se je pozneje poročil v Rogaško Slatino. Tiste, ki se spoznajo na gospodarstvo, pa v »zadevi Zanjko« čudi vsaj to, kako zelo hitro je bil zaključen stečajni postopek Anze. BRANE JERANKO 1OT Na Šmiglovi zidanici nad Preboldom se je na prvomajskem shodu zbralo okoli 800 obiskovalcev. Med zbranimi je bilo tudi veliko tistih, ki so v podjetjih na tem območju izgubili službe, prejemajo minimalne plače ali celo več mesecev ostajajo brez njih. Prisotne je uvodoma pozdravil župan občine Braslovče, Marko Ba-lant, nato je obiskovalce nagovoril Ivan Ožir, predsednik sindikata Tovarne nogavic Polzela, shoda se je udeležil tudi Forto Turk, sekretar območnega sindikata tekstila, kmetijstva in obrti, prisotnih pa je bilo tudi nekaj borcev. Ivan Ožir je dejal, da v sindikatih ne morejo pristati na to, da v podjetjih, ki so na robu preživetja ali v izgubah, največkrat iščejo razloge za to v prevelikih stroških dela, v presežnih delavcih, pri tem pa slabe poslovne odločitve ostajajo v ozadju. »Tudi na širšem celjskem območju je zaradi presežkov, prisilnih poravnav in stečajev izgubilo delo veliko lesarjev, tekstilnih delavcev, gradbincev, gostincev in drugih. V postopkih prisil-- št 3i - : 7 ř mMéMĚkdm&ĚŘ iT '' i3KiI&J| Na Šmiglovi zidanici se je zbralo okoli 800 ljudi. ne poravnave oziroma stečaja so delavci Ingrada, invalidskega podjetja ART Lju-bečna, Kilija Liboje, Steklarne Rogaška Slatina, Monta Kozje in tudi Tekstilne tovarne Prebold,« je še povedal. Slišali smo, da se na delavca pozablja, da ta postaja Cankarjev Hlapec Jernej. Predstavnika obeh sindikatov sta zato poudarila, da so sindikati poklicani, da branijo in ubranijo pravice zaposlenih, svojim članom nudijo pravno pomoč, jim pomagajo v stiskah in negujejo solidarnost. Je pa v Slo- veniji močno prisotna misel, da so sindikati premočni in da jih je potrebno razbiti, še zlasti to velja za svobodne sindi: kate Slovenije. Med zbranimi je bil tudi Andrej Marine, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v letih 1969 - 1972 in kasnejši predsednik vlade, ki se proslave na Šmiglovi zidanici udeležuje že od leta 1969. Na zidanico ga vežejo lepi spomini. Tako zaradi posledic sklepov ilegalne konference KPS v letu 1941, kot zaradi vsakoletnih prvomajskih shodov. Marine je dejal, da si mora delavsko gibanje izboriti socialno državo. Povedal pa je tudi zanimivo anekdoto, povezano z Edvardom Kardeljem, ki se je nekoč udeležil proslave na Šmiglovi zidanici in kot navdušen pevec celo zapel pesem Pri farni cerkvici, kar je bilo v nasprotju s takratno oblastjo in kasneje v hotelu Prebold v tako rekoč poslovilnem govoru dejal, da si nobena stranka ne more izboriti demokracije, pač pa si jo morajo ljudje izboriti sami. MATEJA JAZBEC NOVÍ TEDNIK DOGODKI-ANKETA Asfaltna baza nič več pod vprašajem Ob robu Planinske vasi je tamkajšnji podjetnik Mirko Kovač leta 1998 postavil bazo za izdelovanje asfalta. Po nekajtedenskem poskusnem delovanju jo je inšpekcija ob velikem medijskem pompu in v spremstvu kordona policistov zaprla. A zdaj ima investitor v rokah dokončno odločbo o gradbenem dovoljenju in v teh dneh naj bi baza začela obratovati. Vasica je v celoti kmetijska in zdi se, da sosedje osovraženega objekta ne bodo ni- koli sprejeli. Kljub vsemu bodo bazo v kratkem pognali, manjka le še tehnični pregled in prestavitev ograje s : dove zemlje. »Vse je bilo po stavljeno v dogovoru s sose dom, dobil je tudi nadomest no zemljo, a si je zdaj premislil. Sodno bi sicer lahko uveljavil svoj prav, a nimam časa čakati. Ograjo bomo pač podrli in jo prestavili za pol metra,« pravi Mirko Kovač. Zdaj lahko sosedje ugovarjajo le še z izrednimi pravnimi sredstvi, kar pa, kot pravi Kovač, se ga pravzaprav ne tiče več. »Gre za to, da zaradi izdanega dovoljenja praktično tožijo državo. Glede na vse stroške in končni izid pa zamerim igralcem v ozadju, ki te uboge zavedene ljudi še vedno vlečejo za nos in podpihujejo razdor. Zal mi je za ogromno finančno škodo, ki raste iz dneva v dan in za zastrupljene odnose med ljudmi. V tej zgodbi smo vsi žrtve, le da jaz drago plačujem za to.« Načelnica UE Šentjur mag. Andreja Stopar je potrdila, da je gradbeno dovoljenje do- končno, ne pa še pravnomočno. A kot vse kaže, je vlak za kakršne koli spremembe že odpeljal. Zakaj se domačini niso zganili ob drugi razgr-nitivi prostorskega načrta in Aleksander Svetelšek Evropa Je najbolj udarila živilce Evropska unija je v enem letu Sloveniji prinesla marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. Turizem, na primer, raste, mnogi v ži-vilsko-predelovalni industriji pa že bijejo plat zvona. Kaj jim je prineslo članstvo naše države v uniji in ali so se uresničila njihova pričakovanja izpred enega leta, smo vprašali tudi direktorje nekaterih podjetij na Celjskem. Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško: »Vse, kar sem napovedal před lanskim 1. majem, se je uresničilo. S padcem mej se je zanimanje za Slovenijo povečalo, saj se je povečalo prepričanje o varnosti turistov v naši državi. Konkurenca je sicer velika, vendar k nam, tudi v Laško, zdaj prihajajo ljudje od vsepovsod. Evropa nam je torej Prinesla veliko priložnosti in ^amo od nas bo odvisno, ali )ih bomo znali prav izkoristiti.« Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša. »Vstop v ^ropsko unijo za trgovino 111 s tem tudi naše podjetje ni Prenesel veliko sprememb. saj smo bili že prej vpeti v evropske tokove. Razlike čutimo le pri cenah nekaterih izdelkov, tako domačih kot tujih, cenejši in tudi lažji je zdaj uvoz. Več sprememb pričakujemo prihodnje leto, ko se bodo začele resne priprave na uvajanje evra.« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Članstvo Slovenije v Evropski uniji je najbolj prizadelo živilsko-pre-delovalno industrijo, kjer pa se prave težave sploh še niso začele. V preteklem letu je naše poslovanje najbolj otežilo zaprtje južnih trgov, delno tudi uvoz tujega mesa. Pričakujem, da bo resna kriza nastopila prihodnje leto. Po Poljski, Madžarski in drugih novih članicah iz vzhodne Evrope se bodo namreč veliki evropski predelovalci mesa začeli ozirati tudi po Sloveniji.« Kako se počutimo kot Evropejci? Smo se Slovenci po enem letu že identificirali z Evropsko unijo in v kolikšni meri je vstop med izbrane spremenil naš vsakdan? Na Celjski koči smo »naključno« izbrali sogovornike, ki so prišli praznovat predvsem tradicionalni praznik delavstva in ne prve obletnice vstopa med izbrance. Z vprašanjem, kaj jim je prineslo prvo leto v EU, smo jih presenetili, vendar so kljub temu nanizali nekaj zanimivih misli. Tomaž Romih iz Celja: »Težko bi rekel, da so se v tem času zgodile kakšne dramatične spremembe oziroma, da se je moje življenje zaradi EU kaj spremenilo. Za nas mlade naj bi EU pomenila nove in boljše priložnosti, vendar to po mojem velja za generacije, ki prihajajo za nami in ki se bodo zares identificirale z evropejs-tvom. Vem, da se bodo mnoge organizacije dobro znašle in iz evropskih skladov potegnile sredstva za marsikak-šen projekt, tudi za nekatera podjetja pomeni skupen evropski trg pozitivno priložnost, mnoga pa bodo ravno zaradi tega in zaradi konkurenčnosti propadala. Me pa skrbijo težave, ki jih ima slovenska družba že ves čas: brezposelnost, premalo služb in priložnosti za mlade, ki bi se radi osamosvojili, podaljšana delovna doba za aktivno prebivalstvo in staranje družbe.« Zdenko Lednik iz Celja: »Joj, tole je pa nepričakovano vprašanje. Težko bi rekel, da sem po vstopu v EU na svoji koži občutil kakšne drastične spremembe. Meje so padle, to je res, pozna se pri potovanjih v tujino. Drugače pa bi rekel takole: saj veš, kaj pomeni dvojni B... Včasih je jemal Beograd, zdaj jemlje Bruselj. No, najprej jemlje država, ki potem razporeja sredstva. Saj v povprečju relativno dobro živimo, ampak vse več je življenjskih zgodb, ki jih zaznamujejo socialne stiske, brezposelnost. Kam to vodi, ne vem, ampak to verjetno niti nima kakšne neposredne zveze samo z EU, pa tudi Slovenija ni edina v takšni situaciji. Sicer pa Slovenci nismo imeli kaj dosti izbire - ne znam si predstavljati, kako bi bilo, če bi ravno mi ostali zunaj EU.« Štefka Brinovec iz Celja: »Pripadniki starejše genera- Zdenko Lednik cije težko sledimo vsem tem spremembam. Vedeti morate, da smo zamenjali že kar nekaj družbenih in političnih sistemov, v vsakem pa je bilo treba nekako preživeti. Na moje življenje vstop v EU ni pretirano vplival, svoje smo že dali skozi. No, pokojnin nam verjetno ne bodo kar vzeli, čeprav nam jih bodo z raznimi reformami zmanjšali. Za vas mlade pa Evropa pomeni nove priložnosti! Tisti, ki so dobro študirani in Štefka Brinovec imajo veselje do dela, so spo sobni in pripravljeni na iz žive, bodo zaposlitev iska li v drugih državah EU. Do ma trenutno nimate nobenih priložnosti. Pa so lani sprejeli kakšnih 150 novih zakonov ... Kdaj bomo videli kakšne rezultate, kdaj bodo to sploh realizirali? Ne verjamem tudi, da bo naš delavec kdaj imel evropsko plačo in standard.« JANJA INTIHAR POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KAT1Č Sporazum s Kumrovcem Slovenska občina Bistrica ob Sotli in sosednja hrvaška občina Kumrovec sta v nedeljo sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki sta ga podpisala oba župana. Podpis sporazuma je bil v okviru prvega skupnega prvomajskega praznovanja, ki so ga poimenovali 1. praznik Majske radosti, postalo pa naj bi tradicionalno. Prireditev naj bi bila v teh krajih ob slovensko-hrvaški meji simbol povezovanja, druženja in sodelovanja na različnih področjih, zato je bilo nedeljsko srečanje simbolično ob mostu čez mejno reko Sotlo. Na njem so oživili tradicijo prepevanja starih pesmi ljudskih pevcev z obeh bregov te reke. BJ GOSTIŠČE MATEJ 1 Kaplja was 10. 3312 Prebold tel.: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695 g V prijetnem ambientu, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna -s srečanja do 60 oseb. Oddajamo sobe. Našo ponudbo si lahko pogledate na spletni strani www.prebold.com (turizem - gostinska ponudba) j ■■■«■uuimuhi DARSTVO HOVI TEDNI! Petek bo dan za Tehnopolis Na območju stare cinkarne v Celju naj bi čez deset let stalo tehnološko mesto - Most med zahodom in jugom Takšne postavitve temeljnega kamna, kot se bo zgodila ta petek, v Celju najbrž še ni bilo. Na območju stare cinkarne ob Kidričevi cesti bodo natančno ob 12.15 razstrelili vse stare stavbe in pripravili »teren« za tehnološko mesto, ki bo, kot so prepričani v Regionalni razvojni agenciji (RRA) Celje, Savinjsko regijo popeljalo med gospodarsko najbolj razvita območja v državi. Temeljni kamen za prvi objekt bodočega Tehnopolisa, tehnološki park, bodo na prizorišče pripeljali s helikopterjem. Tehnopolis Celje - tehnološko mesto je najpomembnejši razvojni projekt Savinjske regije. Po sedanjih načrtih in ocenah bo gradnja trajala dobrih deset let, nalož- dem različnih, vendar med okoljski in energetski inže-ba pa je vredna približno 65 sabo povezanih vsebin. To so niring, multikulturni center milijonov evrov. V RRA Ce- tehnološki park, mednarod- srednje in jugovzhodne Evro-lje so projekt zasnovali kot na univerza, študentsko in sta- pe ter finančni center za na-celoto, ki jo bo sestavljalo se- novanjsko naselje, center za ložbe v JV Evropi. Še zadnji pogled na staro cinkarno. V petek bodo vsa poslopja razstrelili. Čater za prvega celjskega sindikalista Območna organizacija svobodnih sindikatov Celje bo 10. maja izbirala novega sekretarja. Najresnejši kandidat za to funkcijo je Srečko Čater, sicer predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Srečko Čater bo na sekretarskem mestu zamenjal Milico Dabanovič, ki je vodenje celjskih sindikalistov prevzela šele januarja lani. Prejšnji mesec je bila, za mnoge nepričakovano, izvoljena za sekretarko republiškega odbora sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije. Kot je povedala, se delu v celjski regiji ne bo povsem odpovedala, saj bo še naprej bdela nad podjetji, ki so trenutno v največji krizi. JI, foto: GK Tehnološko mesto se bo razprostiralo na 17 hektarih opuščene stare cinkarne. Njegov osnovni namen je pospešiti gospodarski razvoj regije, cilji, o katerih govorijo v razvojni agenciji, pa so zelo visoki. Zaradi uvajanja tehnologij z višjo dodano vrednostjo naj bi se letna gospodarska rast povzpela na pet odstotkov, odprlo naj bi se najmanj dva tisoč novih delovnih mest, delež višje in visoko izobraženih ljudi pa naj bi se s sedanjih 12 povečal na 20 odstotkov. Tehnopolis naj bi ustavil beg najbolj izobraženih in ustvarjalnih kadrov v Ljubljano in ostala evropska središča. Kot pojasnjuje direktor RRA Boris Klančnik, je projekt tehnološkega mesta naravnan mednarodno. V Celje naj bi privabil tako tuj kapital kot tuja tehnološka podjetja, sofinanciranje pa naj bi potekalo po načelu javno-za-sebnega partnerstva. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ NAKRATKO Bodo nogavice dobile novega lastnika? Na Okrožnem sodišču v Celju bo v sredo ponovna dražba za prodajo preostalega premoženja Tekstilne tovarne Prebold. Tokrat je največ zanimanja za objekt in opremo programa nogavic, kjer so kljub stečaju proizvodnjo ustavili šele pred prazniki. Pogodbe o zaposlitvi bodo 30 delavkam prenehale veljati 10. maja, do takrat pa bodo na dopustu. Po besedah stečajnega upravitelja Branka Dordeviča bi proizvodnjo v tovarni nogavic sicer lahko nadaljevali, saj je naročil dovolj, vendar bodo to raje prepustih novemu lastniku. Ta najverjetneje v sredo še nebo znan, saj podjetja, ki se zanimajo za nakup objektov, čakajo na še nižjo ceno. Na tokratni dražbi je namreč znižana le za dobrih 5 odstotkov in znaša malo manj kot 106 milijonov tolarjev. Danes rok za Ingrad Danes poteče rok, do katerega mora vodstvo celjskega Ingrada, ki je od sredine februarja v prisilni poravnavi, sodišču predati načrt finančne reorganizacije. Glasovanje o potrditvi prisilke bo predvidoma čez dva meseca, med tistimi, ki bodo odločali o usodi podjetja, pa bo tudi velenjski Vegrad. Na račun svojega 22,5-odstotnega lastniškega dele- ža je namreč do Ingrada prijavil za 110 milijonov tolarjev terjatev. Sicer je terjatve do Ingrada, ki skupaj znašajo več kot 1,3 milijarde tolarjev, prijavilo sto upnikov. Prisilni upravitelj Zvonko Hudej meni, da možnosti za uspešno poravnavo ni prav veliko. Glede na težko finančno stanje Ingrada, ki ga je v zadnjem času zapustilo kar nekaj strokovnjakov, je namreč težko verjeti, da bi podjetje lahko vrnilo del dolgov in hkrati tudi tekoče poslovalo pozitivno. Razprodaja steklarskih podjetij Holding Rogaška Crystal je na podlagi sklepa nadzornega sveta začel odprodajo dela svojega premoženja. Doslej je že objavil razpis za Hotel Soča in 100-odstotni delež v družbi Rogaška Crystal - hotelirstvo in turizem, ki je med drugim lastnica hotela Slovenija v Rogaški Slatini. Rok za oddajo zavezujočih ponudb je 4. maj. Holding želi prodati tudi 95-odstotni poslovni delež v bistriški steklarni Luminos in 100-odstotni delež v družbi Estet Kozje. Ponudbe za Luminos, ki je ena redkih proizvajalk ročno pihanega opalnega in večslojnega barvnega stekla, bodo zbirali do 20. maja, ponudbe za Estet, ki izdeluje kartonsko embalažo (kar 85 odstotkov za potrebe Steklarne Rogaška), pa morajo ponudniki oddati do 16. maja. JI Vendarle pomladne sape Teden je bil na borzi v znamenju pozitivnega trenda. Slovenski borzni indeks SBI20 je pridobil 1,15 odstotki) vrednosti in trgovanje zaključil pri vrednosti 4.734,72 indeksne točke. Indeks investicijskih skladov PIX je pg četrtkovem padcu za 7,9 točke v petek porasel za 11,U točke in teden končal pri vrednosti 4.419,03 indeksni točke, kar je 0,42 odstotka nad ponedeljkovo vrednostjo. Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna v borzni kotaciji so bile delnice novomeške Krke (KRKG), ki so ob prometu 572 milijonov tolarjev zrasle za dva odstotka in trgovanje zaključile pri vrednosti 79.506,22 tolarja. Po prometu so jim sledile delnice Mercatorja (MELR), ki so pridobile 1,8 odstotka. Skupna vrednost poslov z omenjenimi delnicami je ta teden znašala 86 milijonov tolarjev. BCG Cinkarna Celje CETG Ce tis CHZG Comet Zreče GRVG Gorenje PILR Pivovarna Laško JTKS Juteks ET0G Etol Enotni tečaj Promet v SIT 28.904,76 6.550.050 X* - 3.23 35.000.00 2.386.67 5.878,83 7.402.61 28.999,00 51.499.92 210.000 0.00 921.420 -6.41 50.513.948 -0.50 22.315.070 1.49 1.361.863 0.00 8.727.828 1.94 Najdonosnejše delnice minulega tedna v kotaciji so bik delnice Emone Obale Koper (EOKG), ki so ob prometu dva milijona tolarjev zrasle za devet odstotkov. Med najbolj donosnimi so bile še delnice Save (SAVA), ki so zrasle za 2,94 odstotka, in delnice Merkurja (MER) za 2,29 odstotka. Z-dnji tečaj 4.734.72 4.419.03 122.33 1,15 0,42 0,12 Največjo izgubo so v minulem tednu ob sicer nizkem prometu zabeležile delnice zreškega Cometa (CHZG) s 6,4-odstotnim padcem. Sledile so jim delnice Kompasa MT$ ki so ob skupni vrednosti sklenjenih poslov tri milijo« tolarjev izgubile 1,3 odstotka vrednosti. BARBARA DRVARIČ, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana barbara.drvaric@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Vira: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEOnet Edini vzhodno od Bologne Na celjskem sejmišču se že pripravljajo na 5. mednarodni specializirani sejem frizerstva in kozmetike New Look ki bo 14. in 15. maja. Na njem se bosta prvič predstavila tuji frizerska zvezdnika - ustanovitelj skandinavske frizerske hiše Imitch Steinar Aasheim in italijanski frizerski zvezdnik Alessandro Abei iz frizerske hiše Gogen. Organizatorja sejma, družbi Celjski sejem in Hair Fashion iz Maribora, napovedujeta, da se bodo v Celju predstavili vsi, ki v frizerstvu in kozmetiki v Sloveniji kaj pomenijo. New Look je namreč prvi lepotni sejem vzhodno od Bologne in zato priložnost za predstavitev smernic in novosti v frizerstvu in kozmetiki. Sejem je v zadnjih štirih letih ponudil strokovnjakom frizerstva in kozmetike priložnost za strokovna srečanja, izmenjavo novosti in izobraževanje. Na New Look hair bo predstavljena celovita profesionalna lasna ponudba, na New Look beauty pa celovita profesionalna kozmetična ponudba. Sejemsko dogajanje bodo dopolnjevale frizerske in kozmetične demonstracije ter enourne predstave slovenskih frizerskih mojstrov. J I JAVNE NAPRAVE Vedno z vami za čisto in prijazno okolje intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJE IN 0BMUVA FEKAUJ FARAONOVA; ^ruleťaM SKUTO* V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celjel Čaka vas še 150 lepih nagrad! nag^adni^P'on ADA MAS NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Ime m priimek: . Naslov:_ kovinske konstrukcije na dvorišču sedanje občinske stavbe. Ta bo omogočila izgradnjo kar treh dvigal. Prvo bo namenjeno oskrbovanju in cateringu v Narodnem domu, ki bo tudi sicer s prizidkom dobil prepotrebne prostore za garderobe izvajalcev najrazličnejših kulturnih in drugih prireditev. Dvigalo bo namenjeno tudi obiskovalcem prireditev, ki imajo težave s stopnicami do glavne dvorane. Drugo dvigalo bo namenjeno uporabnikom storitev upravne enote in tretje občanom, ki imajo opravke v občinski stavbi. V prizidek se bo po dokončanju del preselila celjska upravna enota in tudi zato v naložbi, ki so jo podpisali za nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev z dobrimi 32 odstotki sredstev sodeluje Servis skupnih služb Vlade RS. Preostanek sredstev je naložba celjske družbe Nepremičnine. BRST Foto: GK Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Prizidek raste Gradnja prizidka k Narodnem domu v Celju napreduje, a počasneje, kot so sprva načrtovali, čeprav datum dokončanja del, letošnji avgust, še vedno ostaja. Dela je zavrlo arheološko izkopavanje, med katerim so. kot smo že poročali, našli izredno lepo ohranjene ostanke rimskih term, postavljenih v razkošni vili. Ohranjene najdbe bodo na ogled tudi uporabnikom storitev upravne enote, saj so s spremembo projektov omogoči- li, da bodo vidne pod steklenimi tlemi v prostorih, namenjenih strankam. Druga ovira pri hitrejšem delu gradbincev velenjskega Vegrada je bila neprijetna zima. In tretja, zelo zahtevna dela pri montaži velikanske Srebrne slaščice Andiej Voh s priznanjem in medaljo Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Andrej Voh iz Ponikve pri Žalcu, učitelj na Srednji šoli za turizem in gospodinjstvo v Celju, se je pred dnevi udeležil 6. mednarodne kuharske razstave v Salzburgu v Avstriji. Na njej je bil zelo uspešen, saj je v kategoriji slaščic med 630 udeleženci osvojil bronasto medaljo. Voh pa je bil uspešen tudi lani kot asistent slovenske ekipe na kuharski olimpiadi v Nemčiji, ki je osvojila tri bronaste in eno srebrno medaljo. Slaščice, s katerimi se je potegoval za odličja, so trenutno razstavljena v gostišču Sedminek v Šempetru. Uspehi 28-letne-ga Andreja obetajo še enega vrhunskega kuharja v Savinjski dolini. TT Med ocenjevanjem spodnjesavinjskih vin Zlati savinjski vinogradniki Na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah so pripravili ocenjevanje vin savinjskih vinogradnikov letnik 2004. Komisija na čelu z Antonom Vodovnikom s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je ugotavljala, da se v Savinjski dolini vinogradništvo dobro razvija. Med 82 vzorci vin jih je bilo kar 11 ocenjenih z zlato diplomo in 35 s srebrno. Za zlato diplomo sta bili skupaj najvišje ocenjeni vini chardonnay Mirka Krašovca in beli pinot Jožeta Drameta, ki sta prejeli oceno 18.20. Zlato diplomo so prejeli še chardanne Milana Krašovca, modra frankinja Ivana Podpečana, modri pinot Rudija Trobiša, bela zvrst Emila Medveščka in Aleša Božijaka, zeleni silvanec Jožeta Drameta, kerner Mirka Krašovca, beli pinot Edija Peternela in bela zvrst Bogomirja Rotovnika. Večina vin je bila suhih, nato so sledila polsuha in le nekaj vin je bilo polsladkih. Prevladovala so vina bele zvrsti, sledila pa bela in rdeča sortna vina. Svečana podelitev priznanj s pokušnjo najboljših vin bo v četrtek, 5. maja, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. TT Pločnik naj bi bil do konca junija odprt. V Dolah nov pločnik V Dolah, naselju med Šentjurjem in Dramljami, gradijo pločnik v skupni dolžini nekaj manj kot kilometer. Naselje ob glavni šentjurski vpadnici z avtoceste bo tako za pešce bistveno varejše in za prebivalce prijaznejše. Naložba je vredna dobrih 71 milijonov tolarjev, od tega bo država primaknila nekaj več kot 48 milijonov, občina pa slabih 23. Predvidena je tudi fazna izgradnja javne razsvetljave, ki jo bo financirala KS Blagovna. Gradbena dela bodo izvedli že v prvi fazi skupaj s pločnikom. Izvajalec del je podjetje VOC Celje, ki naj bi z deli zaključilo do 30. junija. ST - Št 31 - 3. maj 2005 - Nagrajenca oddaje 26. 04. 2005: ZVONKO FILEJ, Dramlje 25b, Dramlje ANKA MLINARIČ, Leskovec 8, 3202 Ljubečna Prejmeta srebrna prstana Adamas. HU JSAJMO %|Z NT&RC Poklicna CENTER I NTERSRAR CELJE V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Od 29.4. do 5.5. v Restavraciji Interspar Celje nudijo: Akcijska cena: ■brez šolale 1. meni: testenine s šampinjoni, sadna solata 2. meni: piščančje hrenovke na žaru, KestúDrúCijú sadna solata -- ■s solato 33® Videti je dobio, e nej vas ne piememi prepogosto. Kako se »vzdržati« Vsemu se ni treba odpovedati, le da sledite cilju To, da pazite na svojo telesno težo, še ne pomeni, da ne smete jesti v restavraciji ali gostilni. Če gre za kakšno posebno priložnost, kot je bila med prvomajskimi prazniki in ko se pričenja sezona piknikov, si kdaj pa kdaj lahko tudi kaj privoščite. Vseeno pa bi bilo pametno, če bi tisti dan zmanjšali število kalorij pri drugih obrokih. Če pa redno jeste zunaj doma, naj bo vaša izbira pazljiva, izogibajte se mastni in sladki hrani. Sodobna prehranska priporočila nam svetujejo, da uživamo v prehrani manj maščob, manj sladkorja in več vlaknin. Da bi to dosegli in hkrati shujšali, bomo morali v prehrano vpeljati nekaj sprememb. Za to nam ni treba opustiti najljubših živil, le izbirajte in pripravljajte jih malo drugače kot doslej. In ko boste segli po svoji najljubši alkoholni pijači, vedite, da zamenjave za alkohol prihranijo kalorije. Enaka teža alkohola vsebuje skoraj dvakrat več kalorij kot sladkor, pol litra piva ali dva do trije kozarci vina imajo enako število kalorij kot 30 gramov surovega masla, če se omejite na 1.200 kalorij dnevno, boste z enim gin tonikom in tremi kozarci vina dobili že petino te količine kalorij. Mnogim ljudem alkohol spodbuja tek in manj alkohola v pijači ne pomeni nujno tudi manj kalorij. Izbirati je potrebno manj kalorične zamenjave, alkoholne pijače redčiti z mineralno vodo, tonikom ali manj kaloričnimi zamenjavami. Pijače pijte po požirkih in ne goltajte ter med enim in drugim po-žirkom kozarec odložite. Izogibajte se slanim prigrizkom kot so čipsi, slani arašidi ... saj dodajajo kalorije in zaradi njih boste še bolj žejni. Upamo, da vas spomladanske dobrote na žaru s tekočinskimi in raznimi drugimi dodatki ob dobri družbi ne bodo premamile. Vedite, da je pomembno, da si vedno znova dokazujete, da napredujete, kajti uspeh poraja nov uspeh! MATEJA JAZBEC 6 IZ NAŠIH KRAJEV - AKCIJA NOVI TEDNIK Najboljša šentjurska vina matura na Pod Jurijevim okriljem je v Šentjurju slovenska vinska kraljica Maja Cigoj podelila priznanja za najboljša vina. Predsednik ocenjevalne komisije je bil mag. Tone Vodovnik iz Maribora. Najboljša me šana bela vina so pridelali Alojz Krajne, Jože Gaber in Drago Horvat; med sortnimi belimi vini so najbolje ocenili kerner Franca Vengusta, chardonay Martina Zdolška in sivi pinot Šolskega centra Šentjur; najboljša sortna rdeča vina so pridelali Anton Koželj (modri pinot), Anton Krofi (modra frankinja) ter Jurij Malovrh (zweigelt); Rudi Magdalene, Jože Verk in Andrej Koželj pa so prejeli najvišje ocene v kategoriji mešana rdeča vina. Med posebnimi vini so ocenjevali in tudi odlično ocenili le souvignon Edija Kolarja. ST Za podporo dojenju Mesec je naokoli in Skupina za podporo dojenja ter Projektna pisarna Celje -zdravo mesto ponovno vabita na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 5. maja ob 16.uri, na Slomškovem trgu 4 (prostori Projektne pisarne). Tema meseca je Oče in sorojenci dojenega otroka. Kot vedno, bo tudi tokrat možnost natančnih in najnovejših informacij o do-. maj 2005 - jenju ter znanstvo in izmenjava izkušenj z drugimi materami. Še posebej veseli bo- do obiska malčkov in tudi očetov. CS www.novitednik.com prostem Sončen dan je bil kot nalašč za piknik v prijetnem okolju šolskega dvorišča celjske srednje šole za gostinstvo in turizem, kjer so dijaki svoje starše in učitelje razvajali z beluševo pojedino. Predstavili so se bodoči gostinsko-turistični tehniki. Pravzaprav ni šlo za čisto navaden piknik, ampak za projektno nalogo, ki so jo bodoči gostinski in turistični delavci morali pripraviti v okviru svoje poklicne mature. Vsak njihov gib so spremljali strogi pogledi profesorjev, ki so njihovo delo tudi ocenjevali. Vsa organizacija je bila prepuščena dijakom, prav tako celotna izvedba od kuhe do končne postrežbe je- di in vin. Kljub temu treme ni bilo opaziti, mladi so bili pri svojem delu samozavestni in izkušeni. Ravnateljica Vojmira Leskovšek je bila nad kreativnostjo svojih dijakov prijetno presenečena: »Res ste se potrudili z izjemno idejo in izvedbo svoje naloge in lahko rečem, da ste dokazali, da se ministrstvo za šolstvo in šport ni zmotilo, ko nam je odobrilo ta izobraževalni program.« Spomladanski čas je kot nalašč za beluše in ti so zaznamovali vse pripravljene jedi: že sami pogrinjki so bili paša za oči, da o čarobnih okusih niti ne govorimo. Piko na i je dodalo odlično, vse bolj uveljavljeno špargljevo vino. Da pa se gostje ne bi ves čas tako vztrajno vrteli le oke obloženih miz, je bila orgj nizirana tudi animacija: ml; di iz Radeč so prikazali star navade in obrti, ves čas je b lo poskrbljeno tudi za prijet no glasbo. Prijetno druženje na dví rišču srednje šole za gostins tvo in turizem so dijaki 2.i-in 2.k-razreda izkoristili tudi za slovo od svoje šole, ob tej priložnosti so se zahvalili svojim profesorjem za vse pridobljeno znanje, ter star-l šem za vso podporo. Večina jih razmišlja o nadaljnjem: izobraževanju, Celjani pa lahko v dobro svojega mesta upamo, da se bodo nekoč vrnili v domače okolje. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC NOVI TEDNIK E|*NAŠIH KRAJEV V srcu Kozjanskega parka Ivek s sestro Miciko, ki je ostala na domačiji Kamenšekovih, v Domu Nine Pokom. Ivek želi v bližino doma S Stranic v Hrastovec, Slovensko Bistrico, v Dom Nine Pokora v Grmovju ... Ta čas je na Kozjanskem, med blagimi griči, obdani-mi s številnimi vinogradi in cvetočimi travniki, na katerih cvetijo jablane in drugo sadno drevje, najlepše, pravijo obiskovalci teh še neokrnjenih krajev. Kozjanci k temu dodajo: »Pri nas je lepo v vseh štirih letnih časih!« Strinjali smo se z gostiteljema, Angelco in Slavkom Topliškom, katerih turistično kmetijo Vel-bana gorca v Gostinci 18 nad Virštanjem v občini Podčetrtek smo obiskali minuli četrtek v radijskem potepanju z oddajo Tam, kjer sem doma, ki nastaja v sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije. Na Kozjanskem se gostje, kot že po nenapisanem pravilu, vselej počutijo prijetno in kot doma. Gospodinje pripravijo za obiskovalce slastne, že skoraj pozabljene dobrote iz kmečkih peči. Pri Topliškovih so iz pozabe iztrgali »pršjačo«, okusno pogačo, ki je nekdaj veljala za kruh kozjanskih siromakov. Danes vam jo bo- do v Velbani gorci nad Virštanjem ponudili za dobrodošlico in k njej ponudili še vrč kot sonce čistega, zlato leske-tajočega se belega vina iz domačih vinogradov. Večje skupine gostov sprejemata v Velbani gorci, kjer je prostora za okrog 60 ljudi, po predhodnem naročilu (03/580 55 40) To zeleno oazo turističnih poti so že odkrili tudi tujci, saj v prihodnjih tednih pričakujejo obisk gostov na tako imenovani angleški peš poti (Andante on foot), ki bo druga v Sloveniji, v Evropi pa jih je že nekaj. Lastovka na Koroško Ivek, kot domači pravijo Ivanu Plešniku, ima nemir v krvi. »Bil je posebnež. V šolo ni hodil, rad pa je pomagal okoliškim ljudem. Prodajal je rože, ki jih je sam nabral, potem se je začel potepati in prositi ljudi za denar. Rekli so, da je to preveč moteče in poslali so ga v zavod Hrastovec,« začenja zgodbo svojega strica Olga Vrenko. Na Spodnjih Stranicah, na vzpetini ob cesti, ki pelje proti gradu Lindek, je hiša družine Plešnik, po domače Kamenšekovih. Tu se je leta 1939 dvema sestrama pridružil brat Ivek, že od malega drugačen. »Nikoli se ni naučil pisati in brati, dobro pa je poznal denar in posamezne letnice,« se spominja nečakinja. Potem, po letu 1966, se spominja obiskov pri njem v zavodu Hrastovec: »Stari ata me je, otroka, jemal s seboj na obiske. Tako daleč je bilo. V živem spominu mi je ostalo, kako nas je vsakič znova spraševal, kaj smo ga dali trpeti tja, tako daleč od doma. Ne morem si predstavljati, kako hudo je bilo zanj, ko je bil naenkrat prikrajšan za svobodo, za neomejeno gibanje.« Olga Vrenko nikoli ni pozabila njegovih prošenj, da bi se vrnil domov. Če pa že ne domov, pa vsaj kar najbližje domu. »Minevala so leta, v meni pa je dozorelo spoznanje, da ne morem vsega prepustiti naključju, da moram nekaj narediti.« Obrnila se je na službo za starejše v Centru za socialno delo Slovenske Konjice, na Vesno Slokar: »Naredila je vse, kar je potrebno, da smo lahko Iveka prestavili bližje domu, v Dom Nine Pokom ■ Grmovje. Pomagala je Občila Zreče, pomagalo je vodstvo doma in leta 1999 je Ivek našel nov dom,« je hvaležna °lga Vrenko. Slika s stricem v spomin na birmo. Iz časov, ko je Ivek še svobodno križaril po bližnjih in daljnih gričih, kamor ga še vedno vleče srce. V novem domu je življenje drugačno, predvsem pa je veliko bližje njegovemu pravemu domu. »Dovolijo nam, da pridemo po njega in ga odpeljemo na Stranice, kjer tudi sama živim s svojo družino,« je zadovoljna in hvaležna vsem v Domu Nine Pokom za prijaznost in skrb za Iveka. Iveka pa v novem domu ne obiskujejo le sorodniki. Obiskuje ga tudi Vesna Slokar, pa tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate Josip Lukač je že bil pri njem na obisku: »Dobro ga poznam, saj je bil dolgo pri nas. Sprva je bil v enoti, ki ni imela velikega nadzora, tako da se je lahko precej svobodno gibal, potem smo ga na njegovo željo namestili v zunanjo enoto v Slovenski Bistrici. Takrat mi je večkrat povedal, da bi rad šel v Grmovje, ker ni daleč od njegovega doma. Center za socialno delo je poskrbel za potrebno dokumentacijo in podprli smo njegovo željo po premestitvi. A ko sem bil pri njem v Grmov- ju, me je prosil, da ga sprejmemo nazaj. Rad bi šel v zunanjo enoto v Celju, ki pa je še nimamo. V kratkem odpiramo enoto v Vrholah in če si bo to še vedno želel, ga bomo vanjo sprejeli,« pojasnjuje Josip Lukač. Torej samo, če si bo to res sam želel: »Nikoli ne sprejmemo človeka, ki si tega ne želi. Izjeme so seveda primeri, ko mu tako ukaže skrbnik ali če je takšna odločitev sodišča.« Bojazni, da bi se kar tako znašli v zaprtem zavodu, torej ni. Od centra za socialno delo, od mnenj psihiatrov, psihologov in še koga je odvisno, v kateri ustanovi bo našel svoj dom človek, ki ni sposoben živeti sam. In od njegove želje, če jo je sposoben izraziti. Ivek bi bil verjetno najbolj srečen, če bi lahko svobodno krožil po okolici svojega pravega doma. A to ne gre. Zato dom, ki bi bil temu najbližje, še išče. Lepo in pravzaprav presenetljivo, da mu pri tem vsi pomagajo. Do Velbane gorce vodi pot iz smeri Celja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in nato do Me-stinja, kjer zavijemo za smer Podčetrtek in v kraju Golobinjek krenemo na desno za Virštanj in nato naprej po glavni cesti še kak kilometer do cerkve sv. Trojice. Iz osrčja Kozjanskega smo riašo radijsko lastovko poslali v goste še na Koroško, na ekološko turistično kmetijo Lešnik, kjer je naši radovednosti na široko odprla vrata gospodinja Irma Hart-man. Ekološka kmetija Lešnik v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Golavabuka 24 (02/885 36 01) leži na 700 metrih nadmorske višine in se razprostira na 24 hektarih. Na dvorišču delajo zlasti otrokom družbo domače živali, odrasli pa na kmetiji z oznako »ekološko pridelano« in označeno z znamko Biodar, ob zdravi hrani in pijači kramljajo dolgo v večer in noč. Za kratek čas jim domača otroka zaigrata na ljudske instrumente. Karmen zna milo zabrenkati na citre, Andrej pa raztegne diato-nično harmoniko. Gostje se radi zgodaj odpravijo na pešpoti po okolici, pa na kolesarjenje, nabiranje gob ali zdravilnih zelišč. Poleti radi obiščejo koroški aeroklub in se poskusijo s padalstvom, ali pa se napotijo do Ivarčkega jezera in naprej do cerkve sv. Jurija, kjer so na ogled arheološke izkopanine ... MATEJA PODJED V četrtek dopoldne se bomo z oddajo Tam, kjer sem doma v program Radia Celje oglašali in nagrajevali naše poslušalce s turistične kmetije Fatur iz Slatine pri Ponikvi 32 v šentjurski občini in se, prav tako na predlog Združenja turističnih kmetij Slovenije, povezali še z eno od slovenskih turističnih kmetij. Pri 0:0 je Oskar Drobne zatresel okvir mariborskih vrat Končno! Že komaj verjetne smole proti Mariborčanom je konec -Odločilna gola v dveh minutah Nogometaši CMC Publiku-ma so si z zmago proti Mariboru Pivovarni Laško na povratni tekmi polfinala pokala NZS zagotovili nastopanje v evropskem pokalu v prihodnji sezoni, obenem pa so se ozdravili kompleksa, ki jih je dolgo mučil. V infarktni tekmi so bili na robu prepada, nato pa so postali junaki. V torek, 17. maja, se bodo za naslov pokalnega prvaka v Celju pomerili z Gorico. Brez pravice nastopa je ostal prvi junak obračuna Sebastjan Gobec, ki je pri izidu 1:1 s fantastičnim projektilom izenačil izid s prve tekme: »Žogo sem udaril >na polno<, šla je fenomenalno. Šli smo na vse ali nič in Bog je bil na naši stra- ni. Tradicija je zato, da se ruši!« Zato pa se po poškodbi na reprezentančni tekmi proti Belorusiji vrača Sebastjan Cimerotič. V ponedeljek naj bi mu iz roke odstranili vijake in pridružil se bo ekipi. Doslej je vadil s posebnim trenerjem, in tudi atletom Rokom Predaničem. Hladen tuš Pred tri tisoč gledalci je po Sešlarjevi podaji vratnico zadel Oskar Drobne: »Že po prvi tekmi bi moral biti izid bolj ugoden za nas. Čudovito občinstvo, tako celjsko kot mariborsko, je videlo pravo tekmo z veliko borbenosti. Za to sta potrebni dve dobri moštvi.« Takoj je sledila kazen. Vranšan Miha Golob je po daljšem prodoru po desni strani podal na drugo stran kazenskega prostora, kjer je Saša Božičič z nizkim strelom z desetih metrov matiral Šeligo. Goste je dobra ura ločila od finala... »Igralcem sem med odmorom dejal, naj upajo do zadnje sekunde, naj si kratko podajajo. Tekmec je v 1. delu igral zelo natančno in odgovorno, zato ne vem, katera ekipa bi si lahko proti njim pri- pravljala priložnosti. Dokaj nemočno sem spremljal potek, ko so se gostje branili z devetimi igralci. Rešil nas je evrogol Gobca. Čestitke igralcem. To je njihova zmaga. Če bi omenjal svoj delež, bi bilo prepotentno. Čestitam tudi upravi, ki je verjela v vse skupaj,« je pripovedoval dr. Marko Pocrnjič in dodal, da mu je zelo slabo in da bo bruhal. Sedmi strel s kota je izvedel Gobec - odlično. Pri prvi vratnici je skušal do žoge Drobne, zato je vratar Murko poletel v prazno. Do strela z glavo ni zmogel niti Sulejmanovič, kajti z rokama ga je zadržal Brezič, potem pa se je žoga spustila na tla in meter pred golovo črto jo je pričakal Marko Križnik: »Maribor je igral obrambno, iz enega strela smo prejeli gol. Po mojem zadetku nas je ponesla publika. Gremo v finale in osvojili bomo pokal.« Šok Celjski napadi so se kar valili - telesna pripravljenost se je res izplačala - ko so v igro že vstopili »divji« Pečnik, Sta-jič in Štromajer. Po prekršku nad slednjim je Sešlar na kratko podal Gobcu, potem pa je uřezalo: po žogi, po mreži, po tribuni, po ozvočenju. 2:1 po strelu s 30 metrov v desni zgornji kot. Misel na podaljšek je razblinila ena izmed naslednjih akcij, ki jo je mojstrsko izvedel Simon Sešlar: »Za precej prejšnjih tekem, ko smo si ustvarili več priložnosti od nasprotnikov, pa jih izgubili, se nam je povrnilo, poplačalo. Tudi če bi izgubili, si ne bi imeli kaj očitati.« Celjski kapetan je zaposlil Dejana Robnika, ki se je proslavil v 90. minuti: »To je bil gol za vse nas, za vse Celjane. Odločil sem se za >šut<, pa kar bo, pa bo. Hvala Bogu, da sem V sklopu tekme za slovenski nogometni pokal med CMC 1'ublikumom in Mariborom Pivovarno Liško minuli četrtek na nogometnem štadionu v Celju, so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali tri kršitelje. Sicer pa bodo zaradi kršenja javnega reda in miru za 10 oseb podali obdolžilne predloge na Okrajno sodišče v Celju. Prijeli so tudi sedem ljudi, ki so zlomili stole na tribunah in jih metali proti igrišču, zato Se vedno zbirajo obvestila tudi v primeru suma ka/.nivega dejanja poškodovanja tuje stvari. (SŠ) 26. krog 2. SNL: Triglav - Rudar 3:4; Stanko (20), Božičič (85), Burger (88 - lim); Ibrahimovič (30 - lim), Sprečakovič (51), Borštnar (59,67), Izola - Dravinja 0:1 ; Arsič (5), Šmartno - Svoboda 0:1; Marinič (25). Vrstni red: Nafta 54, Rudar 53, Svoboda 52, Dravinja 50, Dravograd 47, Triglav 38, Livar 35, Aluminij 34, Krško 30, Factor 26, Izola 17, Šmartno 4. 20. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Veržej 0:0, Črenšová - Šmarje pri Jelšah 1:2, Križevci - Šoštanj 5:2. Vrstni red: Zavrč 41, Pohorje 40, Paloma 37, Veržej 35, Stojnci 34, Ormož, Tišina, Črenšovci 28, Kovinar Štore 26, Križevci 25, Šmarje pri Jelšah 21, Železničar 20 Šoštanj 13, Bistrica 10. 20. krog Štajerske lige: Zreče - Brunšvik 3:1, Šentjur - Rogaška Crystal 3:1, Mons Claudius - Oplotnica4:1. Vrstni red: Ma-lečnik 46, Zreče 42, Oplotnica 37, Mons Claudius 34, Šentjur 33, Gerečja vas, Šentilj 30, Brunšvik 29, Kungota Kovinar 23, Pesnica 20, Središče 19, Rogaška 17, Boč 13. 15. krog MČL Celje: Ljubno-Kozje 1:2, Laško-Mali šampion 0:2. Vrstni red: Mali šampion 30, Laško 27, Kozje 23, Ljubno 14, Vojnik 10, Vransko -1. 3. krog 1. lige malega nogometa Občine Štore: Torpedo -Svetina 0:5, Marinero - Vard 6:8, Kasper-B.S. Štore 2:3, Škorpion - Pečovje 3:2, Laška vas ■ Cene sokoli 0:4, Pobile - Index 3:4, Dikplast - Štore Steel 3:6. Vrstni red: Cene sokoli 9, Index 7, Pečovje, Štore Steel, Vard, Škorpion 6, B.S. Štore 5, Marinero, Svetina, Stopař 4, Polule, Laška vas. Torpedo 3, Storkom, Dikplast, Kasper 0. (JŽ) Izidi 27. kroga 1. SNL za prvaka: KD Olimpija - CMC Publikum 0:6 (0:3); Drobne (20), Robnik (35), Vršič (37, 51), Stajič (67), Štromajer (88); Domžale - HIT Gorica 1:1, Primorje - Drava 1:1. 28. krog: Domžale - CMC Publikum (sobota, 17). LESTVICA 1. SNL (za prvaka! 1. GORICA 27 11 7 3 mi SI 1 UMI« !! 1» » 1 44:2! « 3. DĐMM 27 11 1 1 <0:33 (I 4. «V» 27 11 7 I 34 :31 « S. PRIMORJE 27 1« ! 1 30:2511 t. UMU 27 » 1 11 30:»l 31 Pocrnjič Je lažje zaspal Publikum je po zmagi nad Mariborom premagal še Olimpijo. Nekdanji alfa in omega slovenskih zelenic je klonil kar s 6:0. Ljubljančani so si na začetku ustvarili dve lepi priložnosti, najprej je proti vratom Aleksandra Šelige streljal Dejan Plastov-ski, nato pa še Goran Aleksič. Nato so imeli Celjani občutno premoč na »ljubljanski njivi«. Zmagoviti niz je začel Oskar Drobne, petnajst minut kasneje je zadel Dejan Robnik, v 51. minutí je bilo po dveh zadetkih Dareta Vršiča že 4:0. V dresu CMC Publi-kuma sta bila prvič uspešna tudi Duško Stajič in Jaka Štromajer. »Olimpija je kljub položaju v klubu pokazala, da je nevarna. Igralcem se v očeh vidi, da nimajo volje, a vseeno bi jim čestital za korektnost. Žal mi je, da ni bilo bolj tesno, še bolj žal pa mi je zaradi njih, saj je res težko tekmovati v takšnih pogojih,« je povedal Marko Pocrnjič, potem ko si je močno oddahnil in dejal, kako bo zvečer kar lažje zaspal. Zmage in svojega prvenca se je veselil tudi Jaka Štromajer, ki je gol zabil dve minuti pred koncem: »Videlo se je, da Olimpija nima nobenih rezultatskih ambicij. Tekmeci niso bili tako zagrizeni kot mi, ki vsako tekmo igramo na zmago. Naš motiv je bil velik, kar smo z visoko zmago tudi dokazali.« V 57. minuti je prvo priložnost v članski ekipi po zamenjavi s Sebastjanom Gobçem dobil Jure Travner, ki je prikazal nekaj lepih akcij: »Zame je bila tekma naporna, ker še nimam veliko izkušenj, za ostale fante pa verjamem, da jim je bila kot lažji trening. Upal sem, da mi bo trener dal priložnost, saj se na treningih zelo trudim in tako bo tudi vnaprej.« V soboto čaka Celjane še eno gostovanje. JASMINA ŽOHAR NAKRATKO Sašo najhitrejši Semič: Sašo Kragelj, motokrosist celjske Ferode, je trti dirki državnega prvenstva zmagal v razredu Open., sotnosti Romana Jelena, ki je tekmoval in zmagal na n) rodni dirki v Italiji, je Kraglju največjo konkurenco stavljal Jaka Može, ki je bil drugi, tretje mesto pa je t Miha Špindler. V skupnem seštevku v razredu Open voi gelj s 148 točkami. Kuraltu uspelo Osilnica: Slovenski kajakaši in kanuisti so na reki opravili še z zadnjo izbirno tekmo za uvrstitev v reprez' co, ki bo nastopala na svetovnem pokalu. Med moški" kategoriji KI slavil Pavli Kuralt, član Kajak kanu klubž Celje. S časom 3:59,20 je bil boljši od Jerneja Korenj« Nejca Žnidarčiča. (JŽ) dobro zadel žogo.« Trener vijoličnih Vojislav Simeunovič - Simke je častno sprejel poraz in bo s sedanjega položaja sestopil kot gospod: »Čestitke Publikumu za zasluženo zmago, kajti v 2. polčasu je igral izredno. Moj kolega Pocrnjič je imel boljše menjave, kar je odločilo. Na levi strani nismo zmogli zadržati Gobca j larja. Zelo je bila prisoj jenost mojih igralcev. | moram, da pri nas redj^ mo dva evrogola v dveh tah. Imeli so tudi nekajs Brez nje nekaterih že dát bi bilo. DEAN ŠD Foto: SF Upornice ši nad Krim? Veliki Krim z dvema naslovoma evropskega pri proti Celju Celjskim mesninam, v prejšnji sezon] nu 1. B slovenske lige. To je finale državnega pm tva, v katerem favorita ni potrebno omenjati. Da pa ne bo šlo za »gledališko predstavo«, skrbi | Toplak, trener hita sezone: »Poskusili bomo nemo« Seveda na domači tekmi, ne v skupnem seštevku. 0 polna dvorana, če se nam ne bodo preveč tresle roke,( bomo pravočasno vračali v obrambo, potem bo tekmj prta tudi v drugem polčasu. Zavedamo se moči Krim bo skušal svoje kvalitete demonstrirati z vso silo že v fl Morda ne bo Derepaskove, Odrova je bila operirana, I Dinu, Bodnjeva, Tomanovičeva in Jacenko nimajo pra nastopa. Tudi Čečkova naj bi imela težave. Tako o sta Farkas, odlični Siukalo in Vergeljuk, ki ju moramo pa| ko izgubimo žogo, pa Dajčman, Frešer, Cerar, Arged Kurent. Igrali bomo bojevito in neobremenjeno, zatt bim gledalce. Naše vodstvo se je potrudilo, da bo prii tev na evropski ravni.« Povratni obračun bo v petek, I pa bo Celjanke vodil Iztok Ščurek. Toplak je iskreno | nal, da se ni nadejal podviga in uvrstitve v finale, zato i pred časom imel predvideno potovanje. Vodstvo Krima j nji za prestavitev na termin torek - četrtek ni ustreglo. DEAN i aezeie jske mesnine Druga tekma finala končnice DP Ježića - Merkur Celje 65:70 (51:54,30:36.12:23) LJUBLJANA - Dvorana Ježice, gledalcev 150, sodnika Valič (Preddvor) in Poljanšek (Žiri). JEZICA: Radulovič 13, Zajec 13, Prevodnik 13, Piršič 16, Svetina 3, Panič 7. MERKUR: Čonkova 27, Jereb 1, Erkič 17, Laskova 7, Markovič 8, Gavriloska 4, Jurše 6. Bistveni potek izida: 0:9, 12:23, 12:32, 30:36, 42:44, 42:48, 61:60, 65:66, 65:70. v odločilnih trenutkih in tudi natančnimi meti se je izkazala Maja Erkič. za Šoštanjčane, ne za Laščane Jutri se bodo pod slovenskimi koši nadaljevali boji v končnici DP Po nekošarkarskem kon-> tedna na Slovenskem (fi-fai turnir Jadranske lige Beogradu je Olimpija za-totila že v četrtfinalu) se I že jutri nadaljevalo pr-Ntvo v tretjem delu 1. A ("Venske lige, od koder bo-jj dobili štiri polfinaliste P istočasno tudi štiri ude-ffece Jadranske lige v na-fdnji sezoni. Emo močnejši trening čani pričakujejo v sre-! v 4. krogu ekipo Krke, Ie očitno nedorasla tej kon- 'f®nci. Iz Novega mesta _ prihajajo alarmantne vesti, da ekipa sploh naj ne bi končala sezone, torej bi se preselila v najnižjo raven in bi se tako ponovile zgodbe Idrije, Rogaške, Krškega in drugih izpred let. No, v Laško naj bi farmacevti še prišli (upati je, da bodo dokončali sezono), vendar brez realnih možnosti. Srečanje, ki je bilo v preteklih sezonah veliki derbi slovenske košarke, bo namreč le dober trening za moštvo Aleša Pipana. Zmaga je že vnaprej vknjižena, seveda pa bi pi-vovarji morah zadovoljiti tudi gledalce. Ne glede na težave je Krka še vedno Krka in zmaga je še kako velika. Toliko bolj, ker pomeni še en korak k polfinalu končnice, v katerega naj bi Laš-čani Startali z drugega mesta, torej bi si na stežaj odprli vrata velikega finala. Težka naloga Šoštanjčani bodo potovali v ljubljanski Tivoli k ranjeni Olimpiji. Poraz v četrtfinalu Jadranske lige je za zmaje še kako boleč, ne glede na to, da to dobro prikrivajo. Ta poraz je samo nadaljevanje slabe sezone Olimpije, ki bo skušala svoj bes in jezo stresti nad Elektro. A to je lahko dvorezen meč, ki bi koristil ekipi iz Šoštanja. Elektra je namreč že v slovenskem pokalu dokazala, da se lahko upira zmajem. In če bodo Šoštanjčani imeli svoj dan, je lahko mogoče marsikaj. Elektra bo v Tivoli potovala neobremenjena, in ravno tu je priložnost. Zmaga bi Elektro že popeljala v mednarodno ligo, morebiten poraz pa ne bi prav nič škodil. Zato lahko pričakujemo dober odpor Šoštanj ča-nov, ki imajo prav gotovo ekipo, ki bi lahko ponagajala Olimpiji. Nekako v senci sredinih srečanj pa je že sobotni lokalni derbi, ko bodo v Šoštanj prišli Laščani. JANEZ TERBOVC OSEBNO »MoJa obdarjenost naj kar buri domišljijo«« Le kdo ne pozna prikupnega in simpatičnega Se-bastjana Gobca, nogometnega mojstra, ki že sedem let igra pri nogometnem klubu CMC Publikum in svoje srečne osemnajstice na zamenja za nič na svetu? Leta 1979 rojeni oboževalec Angeline Jolie in Denzla Washingto-na je od majhnih nog zapisan športu. Nepogrešljivi del celjske izbrane vrste, bo naslednjo sezono brez dvoma igral v kakšnem sila odmevnem evropskem klubu. Ljubitelj testenin in pice, ki je že nekaj časa zvest eni sami deklici. In mladenič, ki okoli zapestja venomer nosi črno in belo gumijasto zapestnico. Zapestnico, s katero pogumno opozarja na rasizem, ki je po njegovem še vedno prisoten tako v športu kot tudi sicer. Preprost, zgovoren in prijeten. Natanko tak, da bi moral vedno igrati tudi v slovenski reprezentanci. Dobite žogo, napovedovalec kriči, da imate stoodstotno priložnost, občinstvo je na nogah, ustrelite in zgrešite. Kaj imate takrat v glavi? V bistvu ničesar. Takšne reči se človek zave šele po tekmi. In takrat se začnem močno »sekirati«. Pa obrniva situacijo: dobite žogo, nihče vas ne jemlje resno, saj ste predaleč od nasprotnikovega gola. Ustrelite in zatřesete mrežo. Kaj se zgodi? Občutek je nepopisen. Čisti padec v trans. To vam govorim zaradi izredno lepega gola na tekmi proti Mariborčanom. Mislim, da enega najlepših v vaši bogati karieri. Kako vam je uspelo kaj tako zelo norega? Imel sem tudi malo sreče. Celo življenje rad »šutiram« na gol in tokrat sem očitno dobro zadel. Žoga je šla v same »rašlje«. Ko gledam vašo igro, se mi zdi, da vse počnete z lahkoto, skoraj za hec, za krajšanje dolgega časa. Ko vidim rezultate, pa ugotovim, da sem se zmotil, da garate in ste pri nogometu z dušo in s telesom. V čem je bistvo? Nogomet je zelo zahteven šport. S tribun morda ne izgleda tako. Gre za veliko odrekanja in trdega dela. Nič se ne da predvideti. Ravno zato je tako zelo zanimiv za ljudi. Dovolj resnosti. Povejte mi raje, če bi se dalo nogomet igrati s silikonskimi prsmi Pamele Anderson? Zelo težko, saj bi se prsi verjetno hitro uničile (smeh). Ko sva že pri dobri stari Pameli, mi zaupajte, če bi svoji punci dovolili povečanje prsi ali ste bolj pristaš naravnih žensk? Sem pristaš naravnih žensk, toda če bi se moja punca odločila za povečanje, bi ji stal ob strani. Vaš kolega Simon Sešlar mi je dejal, da verjame, da sem bil nekoč zaljubljen v njegovo sestro Špelo. Slišal sem, da ste bili tudi vi. Sem slišal prav? Slišali ste narobe. Spili ste petnajst steklenic piva. Povabim vas na tekmo mož na moža. Imava en sam gol. Igrava na en sam zadetek. Bi me premagali? Zelo težko. Mislim, da bi se mi noge zavezale in bi bil lahek plen. Vam Aleksander Šeliga zadnje čase res spelje prav vse oboževalke in pobere tudi vse njihove tangice? To je čista resnica (smeh). Mi upate povedati, koliko denarja vam klub plača za eno sezono in koliko časa boste še ostali v Celju? Upal bi povedati, ampak mi klavzula tega ne dovoljuje. Želim oditi v tujino, kjer bi si rad zagotovil eksistenco. Sezona se bliža koncu in odločitev je vse bližje in bližje. Bi se lahko poročili z žensko, ki bi sovražila nogomet? Lahko. Pri ljubezni sta pomembna spoštovanje in iskrenost. Nogomet sploh ni pomemben. Sicer pa kos okroglega usnja, dva gola in nekaj prepotenih moških, ki skačejo sem ter tja. Je to res tako velika in pomembna zadeva? To je najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Težko je to povedati z besedami. Nabito polni štadioni v tujini dokazujejo, da gre za najbolj priljubljen šport na svetu. Za del kulture in zabave, ki je zlezla pod kožo. Za vedno. Kaj bi naredili sodniku, ki bi neupravičeno razveljavil vaš zadetek? Povedal bi mu nekaj krepkih, saj sovražim krivico. Pele ali Maradona. Kdo je bil večji? Oba sta bila zelo velika. Je pa res, da je bil Pele še večji, kar dokazuje tudi danes, ko je še vedno aktivno pri nogometu, medtem ko dobro vc mo, kaj se je zgodilo z Mara-dono. Gobec ali Zahovič. Kdo je bolj »kul«? Primerjava je težka. Zaho-viča osebno ne poznam. Zelo težko bi bilo odgovoriti na tole vprašanje (smeh). Kdaj ste bili nazadnje pri zobozdravniku in kdaj vas je zaradi prehitre vožnje nazadnje ustavila policija? Pri zobozdravniku pred šestimi meseci, policija pa me je ustavila deset dni nazaj. Tako, zdaj pa k veliki skrivnosti, ki mi jo je včeraj zaupala ena izmed vaših oboževalk. Rekla mi je, da ste spodaj bogato obdarjeni. Je govorila resnico? To je moja osebna stvar in bo to ostala še naprej. Kar naj buri domišljijo pri ljudeh (smeh). IZTOK GARTNER Zrinski pri 45 j Končno zmagoslavje pred življenjskim jubilejem Košarkarice celjskega Merkurja lahko jutri že zaključijo sezono, če «do pred svojim občinstvom še tretjič v finalu premagale Ježico. Tekma se p v dvorani Gimnazije Celje-Center začela ob 19.30, na dan, ko bodo minila pčno tri leta od zadnjega poraza z Ježico. Pfrener Celjank Boris Zrinski je dosegel že 45. zaporedno zmago v domači onkurenči, odkar jih vodi. Njegove varovanke bodo imele v sredo obveznost, da iu uresničijo željo: z zmago mu bodo lahko pripravile lepo darilo ob Abraha-[U, ki se nezadržno bliža. Sicer bo sledila desetdnevna pavza do četrte tekme. Merkur je bil neustavljiv do 13. minute - 32:12. »Začeli smo briljantno, jkazali smo, kako je potrebno igrati proti Ježici. Potem je prevladalo lagodje , tudi podzavestna prepričanost, da je vse že odločeno. Domačinkam smo jpustili, da so se s trojkama Radulovičeve ter skoki Piršlčeve in Prevodnikove čile v igro. K preobratu je botroval tudi neizenačen kriterij sojenja!« Predvsem roš Valič je »vlekel« domači voz, ki je v 36. minuti prehitel celjskega - 61:60 jem no razpoložena Lucija Čonkova je ob pomoči Maje Erkič v končnici odloči zmagovalca. Gostiteljice so v uvodu resnično delovale nebogljeno, kasneje pa ), utrujene ob nenehnem zmanjševanju zaostanka, storile precej grobih na-jk, ki so jih stale celo izenačenja v zmagah. In kaj lahko pričakujemo na tretjem obračunu? »Na odločilnih tekmah ramo slabo. To se je pokazalo tako v ligi Trocal kot tudi v domačih tekmo-injih. Upam, da bo tokrat drugače. Bistvena pa bo vendarle predvsem naga. Močno si namreč želimo, da bi zaključili sezono in da je ne bi jdaljševali za novih deset dni, ko bi se treningi spet vrstili, obéira pa tudi stopnjevala napetost.« DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN 10 IZ NAŠIH KRAJEV - AKCIJA NOVI TEDNIK tednik I TUŠ KLUB Utrinek z delavnice na Dobrni: sredi predavanja so poskrbeli tudi za razgibavanje ui Praznovanje, namenjeno zdravju V Gornjem Gradu, na Dobrni in v Vitanju so končali projekt promocije zdravja Živimo zdravo V občinah Dobrna, Gornji Grad in Vitanje so se na zaključnih slovesnostih poslovili od projekta Živimo zdravo in hkrati poudarjali, da s tem skrb za zdravo življenje pri njih še ni končana. Projekt je prinesel veliko zadovoljstva in veselja vsem, ki so v njem sodelovali. Zadovoljni so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki je vodil projekt, saj so bile vse delavnice o zdravem življenju zelo dobro obiskane, z vsem, kar so zvedeli novega, pa so bili zadovoljni tudi občani vseh treh občin. Na zaključnih prireditvah so se župani in organizatorji zahvalili vsem izvajalcem, sodelujočim, predvsem pa tistim domačinom, ki so v svojem prostem času skrbeli za nemoten potek delavnic, župani vseh treh občin pa so poudarili, da skrb za zdravje v njihovih občinah ostaja na pomembnem mestu. Zaključne prireditve so bile prave slovesnosti, na katerih so prepevali, plesali in okušali zdravo prehrano, ki so jo pripravile marljive gospodinje. Delavnice o zdravem načinu življenja so se začele novembra lani, v začetku aprila pa so jih zaokrožili s testom hoje na dva kilometra. Na delavnicah so krajani dobili napotke o zdravem načinu življenja in obvladovanju dejavnikov tveganja za nastanek številnih kroničnih bolezni. Najbolj obiskane so bile delavnice o zdravi prehrani, hujšanju in zdravi pripravi hrane. Na posameznih delavnicah je bilo med sto in 150 udeležencev v vsakem kraju. Udeležencem so na posameznih delavnicah izmerili krvni tlak, telesno težo, telesno višino in jim določili indeks telesne teže. Na testu hoje na dva kilometra so jim določili sladkor in holesterol v krvi ter indeks telesne zmogljivosti. Ker je telesna dejavnost za zdravje zelo pomembna, so v vseh treh občinah organizirali tudi tedenske pohode v bližnjo okolico, ki so bili vedno zelo dobro obiskani. Prim. Jana Govc Eržen, vodja projekta Živimo zdravo, je z odzivom krajanov nadvse zadovoljna: »Ljudem očitno ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in so tudi sami pripravljeni odigrati aktivno vlogo za boljše zdravje. Projekt so od vsega začetka dobro sprejeli. Toplo so ga pozdravili župani vseh treh občin, za nemoten potek projekta pa so požrtvovalno skrbeli lokalni koordinatorji.« Izvajanje projekta Živimo zdravo v vseh treh občinah sta omogočila ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. MBP, JGE Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to: DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Člani celjskega kluba bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo oziroma tisti, ki jih je prizadela možganska kap, so pred časom dan preživeli s kolegi z Bleda in iz Kranja. Skupaj so si ogledali Zdravilišče Laško, kjer jim je vodja medicinske ekipe Silvester Krelj predstavil medicinske storitve in ponudbo zdravilišča, nato pa so se odpeljali v Celje, da bi si ogledali cerkev sv. Daniela in mestno jedro. Po vrnitvi jih je v Zdravilišču Laško čakalo kosilo, proti večeru pa so 9e odpravili nazaj proti Gorenjski. Gorenjci so Celjanom ob odhodu podarili tudi priznanje za odlično organiziran izlet, člani celjskega kluba pa so Gorenjce obdarili z vrčki za pivo. Sicer pa se v Zdravilišču Laš-.ko, kjer ima celjski klub svoj sedež, člani zberejo vsak 1. petek v mesecu. Srečanje se zač- ne s kopanjem v bazenu, nato sledi strokovno vodeno razgibavanje v telovadnici, vmes pa pripravijo različna predavanja. Lani so, denimo, pripravili razstavo o svojem delu pred boleznijo. Njihovo naslednje večje snidenje bo septembra, ko se bodo v Mariboru ali na obali srečali z vsemi slovenskimi klubi bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala« želene izdelke ponovno v petek, 6. maja, ob 10.15. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Predsednik celjskega kluba v Zdravilišču Laško Leopold Pere (levo), predsednik Združenja za cerebrovaskularno bolezen Slovenije Peter Kune ter predsednik kranjskega kluba Franci Rebec KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek:_ št. Tuš klub kartice: [](Xni3DDDŒ]DD tedflik Davčna številka:__■:<*»!si Telefon:_ Podpis:_ Srečanje »kapnikov« POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Kako do evropskega denarja? Galerija sodobne umetnosti Celje bo v sodelovanju z Zavodom za sodobno umetnost iz Ljubljane v četrtek med 10. in 14. uro pripravila seminar in delavnico z naslovom Evrokul-tura ali Kako do evropskega denarja. Seminar in delavnica sta usmerjena k pridobivanju znanja in praktičnih izkušenj iz iskanja ustreznih informacij o programih EU in možnosti financiranja. Namenjena sta managerjem in administratorjem v kulturi, vodjem projektov, direktorjem javnih in zasebnih zavodov, predstavnikom društev, ustvarjalcem umetniških in kulturnih projektov, splošni javnosti ter medijem. Program Evrokultura, ki vključuje spletni medij in delavnice, nudi ažurno, kakovostno in celostno svetovanje, kar naj bi domače kulturne izvajalce spodbudilo k povezovanju na evropski ravni in intenzivnemu ter učinkovitemu konkuriranju za sredstva EU. Dolgoročno želi Evrokultura povezati vse ak-terje, ki so v slovenskem prostoru vključeni v procese informiranja o možnostih financiranj EU, in s tem prispevati k sinergiji in sodelovanju v dobrobit uporabnikov. BA www.novitednik.com NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV - KULTURA 11 Največja ovira so predsodki! Osnovna šola Glazija, ki izvaja prilagojene programe za otroke s posebnimi potrebami, sodeluje v projektu Evropske unije Come-nius. V okviru večletnega razvojnega programa, ki se ukvarja s temo vključevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na trg delovne sile, so bili predstavniki šole v Birmingha-mu v Veliki Britaniji. »Še vedno smo polni vtisov,« je povedala Adela Vla-šič Tovornik, koordinator-ka projekta. S partnerji iz Španije, Nemčije in Velike Britanije so se srečali že lansko leto v Madridu, kjer so zastavili smernice za nadaljnje delo. V Birminghamu so se seznanili s procesom poklicnega svetovanja in vključevanja otrok s posebnimi potrebami v delavnice za odkrivanje njihovih poklicnih ciljev in sposobnosti ter obiskali ustanove, kamor se ti učenci vključujejo v delovno prakso in kasneje tudi v delo pod posebnimi pogoji. »Naša družba je še vedno obremenjena s številnimi predsodki do drugačnosti, v tem se najbolj razlikujemo od Velike Britanije, kjer je stopnja strpnosti veliko višja,« pravi Vlašič Tovornikova, psihologinja v OŠ Glazija. V šoli izvajajo prilagojeni osnovnošolski program za lažje prizadete otroke, težje prizadetim je namenjen oddelek vzgoje in izobraževanja za zmerno duševno prizadete. Prvi program da mladim izobrazbo, ki bi jo dobili v običajni šoli nekje do šestega razreda in omogoča vpis v skrajšane srednješolske programe, v drugem pa dajejo poudarek na učenje za življenje. Otroci naj bi se naučili čim samostojnejšega življenja. »Vsem našim šolarjem bi radi ponudili več možnosti v življenju, približno polovica se jih po končanem šolanje uspe zaposliti ali nadaljevati šolanje, drugi se po šolanju vrnejo v staro okolje; vedeti moramo, da gre pogosto tudi za otroke iz socialno problematičnih družin. Ti otroci ostanejo praktično brez prihodnosti in lastnih dohodkov,« obžaluje Vlašič Tovornikova. Sicer pa OŠ Glazija dobro sodeluje s centrom za socialno delo, centrom za rehabilitacijo invalidov, srednjimi šolami s skrajšanimi programi in številnimi celjskimi podjetji, ki jemljejo učence na prakso ali jih celo zaposlijo. Vlašič Tovornikova upa, da se bodo v okviru projekta iz izkušenj ostalih držav naučili čim več. POLONA MASTNAK VODNIK Kvartet rogov Akademije za glasbo Lj ubijana (Andrej Zust, Maja Burger, Primož Zemljak in Gregor Dvorjak) Abonma GM Oder in izven 10.30 in 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrtnika - frizer Vinko Tajnšek Izdelava nakita - obliko vanje in izdelovanje uha nov iz lesenih kroglic ustvarjalna delavnica 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Nitka na nitko... Hermanova ustvarjalnica 18.30 Mladinski center Velenje Filmski večer 16.30,17.30 in 18.30 Dom kulture Velenje - mala dvorana ^^■EEGEBMMi 15.00 Osnovna šola Hudinja Odprta vrata za ples počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa Javna predstavitev razi skovalnih nalog osnovnošolcev 17.30 Dom kulture Velenje 17.00 Vila Mojca Sredina peta ustvarjalnica za otroke in Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline zaključna prireditev 18.00 MNZC - Občasni 17.00 Knjižnica za mladino Velenje__ S. Makarovič: Pod medvedovim dežnikom in Zla razstavni prostori 110 let Celjskega pevskega društva odprtje razstave tolaska in trije medvedk Špeline ure pravljic 18.00 Mladinska knjiga Celje Ciciklubove pravljične urice 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav 8.00 Restavracija Jezero Bridge za staro in mlado 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje Bralni večer Literarnega društva Celje 9.00 Osrednja knjižnica Celje -avian, nadstropja Marjan Pušavec in Tatjana Kač: Partizanski ti- 19.00 Osrednja knjižnica Celje - Levstikova soba ski, posvečeno 60-Ietnici konca druge svetovne voj- odprtje razstave Zorina Weith: Svetloba v temi predavanje in predstavitev knjige 19.00Knjižnica Laško Marjanca Ocvirk - dijakinja 4. letnika Umetniške gimanzi je Celje samostojni klavirski koncert 19.00 Mladinski center Velenje Najboljši sem jaz gledališka predstava 19.30 SLG Celje______ M. Zupančič: Igra s pari Oderpododmm, abonma po posebnem razporedu in iz 19.30 Glasbena šola Velenje -orgelska dvorana in preddverje velike dvorane Večer dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Ve- koncert in razstava likovnih del 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje - _ GARANT d.d. Polzela f MjDI3JDRrir Industrijska prodajalna Polzela V ■■Vlili Tel.03 7037130,7037131 POLZELA _____ VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA Letni bazen že vabi Veliko letno kopališče pri Podčetrtku, Termalni park Aqualuna, je odprto že od 23. aprila in to vsak dan. V prvih dneh po začetku poletne sezone so med redkimi kopalci prevladovali gostje iz bližnjega kampa (ki je odprt že od srede aprila), povečani obisk kopališča pa so zabeležili na dan upora ter med prvomajskim praznovanjem. Termalni park Aqualuna je ob koncih tedna ter na praznik v maju odprt od 9. do 18. ure, ob delavnikih pa od 10. ure. V poletnih mesecih bodo dnevni odpiralni čas kot po navadi še podaljšali. V maju je cena celodnevne vstopnice za odraslega kopalca 1.800 tolarjev ter za otroka (od 5. do 14. leta) 1.350 tolarjev. Cena popoldanske vstopnice, ki velja od 15. ure, pa znaša 1.500 oziroma 1.050 tolarjev. BJ Tulipani privabili množice Do včeraj je bila na ogled letóšnja spomladanska razstava v Mozirskem gaju, ki ga je minule dni krasilo več kot dvesto tisoč tulipanov. Tudi letos je razstava privabila množice, ki so se lahko povzpeli na nov, 18 metrov visok razgledni stolp, s katerega se odpira čudovit razgled po cvetju, gredicah in etnoloških objektih. Novost je tudi potomka najstarejše trte z Lenta, ki so jo zasadili ob otvoritvi razstave. Foto: GK Proti diskriminaciji Konjičanka Maja Olup je prejemnica plakete za najboljši novinarski prispevek v Sloveniji v okviru kampanje Evropske unije »Za raznolikost. Proti diskriminaciji.« za leto 2004. Petletna kampanja se je začela leta 2003, v njej pa Evropska komisija sodeluje z vladami, s sindikati, z delavskimi organizacijami in nevladnimi organizacijami v boju proti diskriminaciji na podlagi rasne oziroma etnične pripadnosti, veroizpovedi, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti. Kampanja je v vseh 25 državah članicah EU organizirala tudi prijavni natečaj za eno od prvih vseevrop-skih novinarskih nagrad, da bi tako izrekla priznanje tistim novinarjem tiskanih in spletnih medijev, ki s svojim delom prispevajo k boljšemu javnemu razumevanju prednosti raznolikosti in se borijo proti diskriminaciji. Na razpis se je prijavila tudi novinarka Novic in Radia Ro-gla Maja Olup s prispevkom, objavljenim ob lanskem dnevu invalidov. Članek Slovenske Konjice, prijazne do invalidov je prepričal s svojo pozitivno usmerjenostjo. Skupaj z izbranimi novinarskimi prispevki iz še 24 evropskih držav se je potegovala za evropsko novinarsko nagrado, ki pa jo je dobila skupina štirih francoskih novinarjev. MBP od 3.5. Jo 18.6.2005 kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA in spalnice KAJA z dostavo in montažo 15% popust na kuhinje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog velik izbor otroških in mladinskih sob VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si 12 KRONIKA NOVI TEDNIK Krvavo srečanje z rotvajlerjema Psa napadla 17-letno dekle - Več kot 20 ugrizov? Umrl mlad motorist Tragična prometna nesreča se je zgodila v četrtek ob 21.33 uri na lokalni cesti Braslovče-Šmatevž, izven Ka-menč. 41-letni kolesar je vozil po lokalni cesti iz smeri Kamenč proti Braslovčam, za njim pa se je pravilno pripeljal 16-letni voznik motornega kolesa. Ker voznik kolesa ni imel opremljenega s predpisanimi svetlobnimi znaki in ker ni vozil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, ga motorist ni pravočasno opazil. Z desnim delom motorne: ga kolesa je trčil v kolesarja, ki je padel na travnato površino in se huje poškodoval. 16-letni motorist je izgubil. oblast nad motornim kolesom, zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil. V silovitem trčenju se je motorist tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. SŠ slišala vpitje, nato pa še klice na pomoč. Stopila sem na balkon in videla, kako se neko dekle na cesti otepa dveh psov. Vem, da sta bila dva, kajti vse to se je dogajalo ravno pri obcestni svetilki, vendar v prvem hipu nisem vedela, da gre za Barbaro. Poklicala sem moža, ki je kar v pižami stekel do avta, vmes pograbil še sekiro in se odpeljal do dekleta, da bi ji pomagal,« razlaga Bogo-vičeva. Takrat naj bi izza grmovja na cesto stopil nek moški z baterijo in palico ter začel udrihati po enem od psov, drugi naj bi takrat zbežal. »Mož je videl, da gre za Barbaro, pomagal ji je v avto in jo odpeljal k Čepino-vim. Tam so jo v prvem trenutku oskrbeli, mi pa smo se odpeljali nazaj do kraja napada. En pes je še vedno ležal v jarku, videli smo, da je še dihal.« Vmes so se znova odpeljali k Čepinovim, od koder so klicali tudi polici- jo, ob vnovičnem prihodu na kraj napada čez nekaj minut, pa psa ni bilo več tam Ogorčen je predvsem Barbarin oče Branko Čepin. »Bil sem doma, ko me je poklicala hčerka. Ustrašil sem se, ker sem slišal nepopisno vpitje. Nekako mi je uspela povedati, naj pridem ponjo, da so jo napadli psi. Ko sem bil ravno pri izhodu iz hiše, se je pripeljal sosed, ki je Barbari že pomagal. Trikrat smo klicali policijo, pa niso prišli sem, dokler jih nisem spet klical naslednji dan in vprašal, kako je s preiskavo.« Kot smo neuradno izvedeli so se v petek policisti pogovarjali z nekaterimi sosedi, menda tudi z domnevnim lastnikom psov, ki pa naj bi takrat doma imel le enega ... O tem bomo še poročali. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, B. ČEPIN Barbara in njeni upajo, da bo čas zacelil rane na telesu, toda v spominu bodo ostale še dolgo ostale. Obtožen samo Samo Fakin Tožilstvo vložilo obtožnico zoper Sama Fakina zaradi goljufije z eritropoeti nom - Peterice zdravnikov dializnega oddelka ne bodo obtožili »Že drugič so mi uničili kariero,« komentira nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin novico, da je celjsko okrožno državno tožils- tvo proti njemu vložilo obtožnico zaradi suma goljufije v zadevi eritropoe-tin. Sporno predpisovanje zdravila eritropoetin na recept je bilo formalno tudi eden izmed osnovnih razlogov za razrešitev Sama Fakina z mesta direktorja ccljske bolnišnicc ok tobra 2002. Zanimivo je, da so na enak način predpisovali eritropoetin v petih slovenskih bolnišnicah, vendar zaradi tega ni bil ob direktorski stolček nihče drug izmed odgovornih, še manj pa je bila proti njim vložena obtožnica z zagroženo kaznijo do 8 let zapora. Samo Fakin je ves čas zavračal vsakršno krivdo glede predpisovanja zdravila eritropoetin, vendar o tem Samo Fakin: »Že drugič sr uničili kariero!« ni uspel prepričati ne delovnega sodišča, na katerega se je pritožil zaradi domnevno nezakonite razrešitve, očitno pa tudi ne državnega tožilstva. Kot pojasnjuje vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, je Samo Fakin kot direktor Splošne bolnišnice Celje z namenom, da bi bolnišnici pridobil protipravno pre- moženjsko korist petim zdravnikom na oddelku za ledvične bolezni s centrom za dializo v času od 1. aprila 1999 do 31. decembra 2001 zamolčal, da za to obdobje veljajo področni dogovori za bolnišnice, na podlagi katerih je v ceno diali-ze vključeno tudi generično zdravilo Eritropoetin. »V prvi polovici leta 2001 pa je vodji prej navedenega oddelka za ledvične bolezni, ki je izrazila pomisleke nad takšnim načinom predpisovanja zdravil, pri kazoval, da je takšen način pravilen in ji ponovno odredil predpisovanje navedenega zdravila na recept. Tako je skupno pet zdravnikov navedenega oddelka izpisalo skupno 297 receptov, na podlagi katerih so nato bolniki dvigovali zdravilo v lekarnah, čeprav bi ga morali dobiti že v dializnem centru. Z ravnanjem obdolženca si je tako Splošna bolnišnica v Celju pridobila v letu 2000 in 2001 skupno protipravno premoženjsko korist v znesku 76.176.917 tolarjev, od tega na škodo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 57.132.688 ter Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., Ljubljana v znesku 19.044.229 tolarjev,« navaja Ivan Žaberl. Tožilstvo je odstopilo od nadaljnjega kazenskega pregona zoper zdravnike Oddelka za ledvične bolezni s centrom za dializo Andreja Drozga, Antona Škofljiča, Reino Dovč in Vesno Markotič. Po njegovih ugotovitvah so ravnali po navodilu predpostavljenih in niso vedeli, da je bilo zdravilo Eritropoetin že vključeno v ceno dialize. Tudi za predstojnico tega oddelka Marjeto Lešnik tožilstvo ni našlo znakov kaznivega de-janja goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika. MILENA B. POKLIČ Krajani Zadobrove pri Celju so zgroženi. Dva psa, domnevno pasme ro-tvajler, sta v četrtek, nekaj minut po 23. uri brutalno napadla komaj 17-letno Barbaro Čepin le nekaj deset metrov stran od njenega doma, medtem ko se je peš vračala domov s prijateljeve rojstnodnevne zabave. Barbara naj bi imela po telesu, največ po nogah, rokah in ledvenem delu telesa, od 20 do 25 sledi pasjih zob. 17-letnica je trenutno v celjski bolnišnici, včeraj so jo odpustili le za nekaj ur, da se je na pogrebu poklonila svojemu sošolcu, ki je minuli teden izgubil življenje v prometni nesreči, nato pa je morala nazaj v zdravniško nego. Počuti se boljše, čeprav bo četrtkovo izkušnjo pomnila za vse življenje. Spomin na grozljiv prizor bo ostal tudi Majdi Bogo-vič, sosedi, ki živi kakšnih sto metrov stran od kraja, kjer sta psa napadla Barbaro. V četrtkovem večeru je prva slišala njene krike. »Legla sem že k počitku, ko sem Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.833 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko átedišče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi- nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 13 ZAHVALA 21. aprila smo se poslovili od moža, očeta, dedka, sina, brata, strica, zeta, svaka, soseda in prijatelja STANISLAVA REPOVŠA iz Šercerjeve ulice 7 v Laškem (9.3.1947-18.4.2005) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potí. Vsi njegovi. Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mamice, žene, hčere, sestre ... LJUDMILE SITAR (16.2.1956-2.4.2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalja. Žalujoči: mož Marjan, hčerka Adrijana in sin Andrej. POSEST PRODAM PASSAT 1,8 I, letnik 1998, prevoženih 90.000 km, reg. do 1/2006, ugodno prodom. Telefon 031 616-707, od 9. do 18. ure. 2377 dlROEN soxo 1,4 i, letnik 1996, prevoženih 43.000 km, z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 741-788. 2405 PRODAM TRAKTORSKI plug Botuje, 10 col, prodam ali menjam za brane. Telefon (03) 5796-350. 2358 FREZ0 za kosilnico Gorenje Muh, z okroglim vstavkom, prodom. Telefon 5797-005, 031 837-492, Jurjec. 2402 TRAČNI obračalnik, širino 220, prodam. Telefon (03) 5739-055. 2404 HIDRAVLIČNA cilindra zo somonaklodalko in cisterno za gnojevko, obo nova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 228-308. Š364 V NAJEM dajem poslovno skladiščne prost» re, 500 m!, stanovanja je 50 m!, možno tudi prodaja. Telefon 5824-281, 041 992-701. 2403 Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje MAGDALENE SEMEČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in bivšim sodelavkam za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala ge. Tereziji Ovtar za lepo molitev, g. patru Branku Cestniku za lepo opravljen cerkveni obred in ge. Albini Ločnikar za poslovilne besede. Hvala pevcem s Frankolovega za odpete žalostinke, hvala tudi PGD Frankolovo in pogrebni službi Raj iz Vojnika za opravljeno slovo. Vsem se še enkrat iz srca zahvaljujemo. Žalujoče sestre Marica, Štefka in Ivica z družinami. - novitednik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. SENO in otavo prodam. STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stanovanje, 51,05 m», vTrubor-jevi ulici 18 v Celju, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 786-455.2395 TRISOBNO stanovanje, 82 m', novo, nod-stondardno, na lepi lokaciji, ugodno prodom. Telefon 031 378-038, B. Rotor. p EN0S0BN0 stanovanje, visoko pritličje, v Vrunčevi ulici, prodom. Telefon 041 389-238. 2411 DVOSOBNO stonovanje, 48 m', Celje, bližina centra, prodom. Telefon 031 600-625. rr BELO haloško vino, laški rizling in mešano sorto prodam. Telefon (02) 7712-221. PRODAM ŠTIRI letne gume Kuhho prodam. Cena in dimenzije po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 ČEBELNJAK, 5«3 m, v dobrem stanju, približno 15 panjev, prodam. Telefon 041 648-116. 2323 REZERVNE dele za Renault dio, letnik 2004, volanski airbag, računalnik za airbag in 3-vratno poškodovano školjko prodam. Telefon 031 741-788. 2405 DEKLIŠKO obleko za birmo, roza, številka 38, enkrat nošeno, prodam. Telefon (03)5414463. 2424 r-JJj** SLAVICA MARN, s.p. I MS* Vransko 18/b, 3305 Vransko Te).: (03) 572 51 06, 041 508 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI OTROŠKI voziček, kombiniran in pomivolni stroj, rabljen, zelo ugodno prodam. Telefon 031 551-360, Jelena. 2436 GARAŽO v Iršičevi ulki v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 GARAŽO v Vojkovi ulici v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 ZAPOSLITEV ZAP0SUM0 voznika za mednarodni prevoz blaga, C, E kategorijo. Telefon (03) 7520-390, 041 62M48. Avtoprevoz Borut Rjavž s. p., Bukovje 1,3206 Stra- UGODNI KREDITI DO 6 LET Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000,00 SIT In upokojence 09I OS/ 5«10 317 OSI/ 62S 506 ill I t I i li ^ KOSILNICO Alpina prodam. Telefon 040 250-95,. PRODAM HITRO NAROČITE BIVALNI vikend, v Studencoh, sončna lego, 1400 m' zemlje, različno drevje, trsi, prodam. Telefon 5728-213. Ž203 KUPIM FRANKOLOVO in okolica. Kupim vikend oli manjšo stanovanjsko hišo, lahko tudi večje stanovanje. Telefon 031 311-600 oli 041202-325. 2429 ODDAM TRGOVSKI lokal, s skladiščem, ptftližno 320 m!, oddamo v najem. Telefon 041 642-280. Keor d. o. o., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor. n NOVO, pa meri izdelono masivno hrastovo posteljo (2,20«90), z ležiščem Docmeo, prodam zaradi selitve. Telefon 031 207-551. 2410 ŠTEDILNIK, 3 plin, 1 elektrika in hladilnik, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 945-589. 2414 POSTELJO, mosiva, smreka, 100-200 cm, rabljeno pol leta, prodam za 10.000 SIT. Telefon 041 620-132. 2437 PRODAM NESNIŒ in peteline za zakol ugodno prodamo. Nakup 10 kokoši, petelin brezplačno. Nimajo porezanih kljunov. Kmetija Winter, Lopato 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2348 PURANE za nadaljnjo rejo, stare 6 tednov, prodam. Naročila po telefonu (03) 5773-744. p JAGNJETA in mlode ovce zelo ugodno prodam. Telefon 5798-260. Š342 BURSKO kozo z mladico in 4 mesece staro kozico prodom. Telefon 031 847-273. 2401 KOBILO, žrebico, žrebčka, toplokrvne pasme, prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 031 562-369. 2376 KMETIJSKA zadrugo Loško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. PRITLIKAVE hišne kunce, stare mesec dni, različnih barv, prodam. Telefon 031 604-293. 2435 PET bikcev, po 200 kg, prodom, možna tudi menjava. Telefon 031 515-187. 2434 - Št. 31-3. WMM Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 1111 3M™ Ime in priimek: NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL 14 I MALI OGLASI - BORZA DELA NOVI TEDNIK — 1 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS. št. 110/02 in 08/ ^pr 03-popravek) in 29. člena Statuta občine Prebold (Ur.l. RS. št. 21 /99) Občina Prebold sklicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO v zvezi s pripravo predloga LOKACIJSKEGA NAČRTA OBMOČJA L4/6 CONA SOC. ki bo v četrtek. 12. maja 2005, ob 10. uri. v prostorih sejne sobe Občine Prebold. Hmeljarska 3.3312 Prebold. Namen prostorske konference je seznanitev lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti s sprejetim programom priprave, pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora, predlogom LN ter v zvezi z upoštevanjem priporočil s prve prostorske konference. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljen predlog lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve se lahko poda v pisni obliki ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ali pa se jih predhodno pisno posreduje na naslov Občine Prebold. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo je na vpogled na sedežu Občine Prebold. Vabljenil OBČINA PREBOLD Vinko Debelak, univ.dipl.inigrad. ZAPOSLIMO voznika, (, E kategorija, prevoz blaga po Sloveniji. Telefon (03) 7487-015,041 639-533. Jože Fajdiga s. p., Drešinja vas 48,3301 Petrovce. 24ce PONUJAMO pošteno delo za pošteno plocllo. Telefon 040 431-561, 040 462-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Braslovte.p OKREPČEVALNICA SABROSO Ljubljanska cesta 5, Celje (objekt Maksimiljan), zaposli natakarja-natakarico (redno ali honorarno), ali študente Informacije: 041/680 809 IŠČEMO poklicne kuharje in natakarje za sezonsko delo na slovenski obali. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu (05) 6403-560 ali 041 220-975, lahko tudi prek elektronske pošte na naslov: info@abf-si.com ali nam pišete na naslov: ABF d. o. o., Južna cesta 5, 6310 Izola. SAMONAKLADALKO Sip 17, s hidravličnim dvigom, prodam. Kupim traktor, po možnosti 4-4. Telelon 041 793-891. à 365 IVAN Zagore s. p., Razgor 10 b, Vojnik, obveščam, do je bom s 30. 4.2005 prenehal z obrtno dejavnostjo. 2421 KOZJE MLEKO za osebno uporabo, kupim. Telefon: (03) 5481-132. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. upravna enota ceue Gradbeni delavec gradbeni delavec na območju Celja, gradbena in pomožna dela; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica slikopleskarska dela; do 16. 5. 2005; Óvtar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; montiranje gradbenih elementov; do 16. 5. 2005; Ov-tar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kleparstvu; do 25.5.2005; Čater Boris s.p., Avtoprevoz-ništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škofja vas. Pleskar izvedba talne in vertikalne signalizacije; do 3. 5. 2005; Interpunkt d.0.0. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Krovec samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 4. 5.2005; Mirnik trade d.0.0. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Mizar lesarska dela; do 16. 5. 2005; Family shop d.0.0. PE Celje, Gubčeva ulica 1, 3000 Celje. Strugar popravilo strojev, orodij in priprava za delo, struženje izdelkov, razrez materiala; do 17. 5. 2005; Kovis - livarna d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Frezalec delo na rezkalno obdelovalnem stroju; do 10. 5. 2005; Valji d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih in plinskih inštalacij na terenu; do 21. 5. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Avtomehanik izvedbe talne in vertikalne prometne signalizacije; do 3. 5. 2005; Interpunkt d.0.0. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Elektromontér montiranje, servisiranje pakirnih in sortirnih strojev; do 5. 5. 2005; Frigopak d.0.0.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Frizer frizerske in kozmetične usluge; do 14. 5. 2005; Čanžek Barbara s.p., Lepotni center Barbara, Udarniška ulica 10, 3220 Štore. Tesar tesar, tesarska dela; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Zidar zidarska dela; do 16. 5. 2005; Family shop d.0.0. PE Celje, Gubčeva ulica 1, 3000 Celje; zidarska dela; do 6. 5. 2005; Gradiš Celje d.d., Bu-kovžlak 71, 3221 Teharje; zidar; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 21. 5. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik; do 21. 5. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik dostavnega, specialnega vozila; do 10. 5. 2005; Ledas d.0.0. Celje, Tr-noveljska cesta 12, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec; do 14. 5. 2005; Trgodom No.l d.0.0. Kranj, Delavska cesta 26, 4000 Kranj. Prodajalec papir.-knjigo-trških artiklov terenski zastopnik za prodajo knjig na območju Celja in okolice; do 11. 5. 2005; Slovenska knjiga d.0.0. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana. Kuhar samostojna priprava hrane; do 14. 5. 2005; Ramšak Matej s.p.. Gostilna Gaber-je, Kidričeva ulica 6, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijače; do 10. 5. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje; strežba pijače; do 9. 5. 2005; Ovtar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 10. 5. 2005; Tripex d.0.0.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Ekonomski tehnik delo v računovodstvu in administraciji; do 17. 5. 2005; Bass d.0.0. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Aranžerski tehnik aranžer cvetličar; do 10. 5. 2005; Semenarna d.d. Ljubljana Butik cvetlic Kalia Ce- lje, Opekarniška cesta 9,3000 Celje. Zdravstveni tehnik dajanje informacij o izdelkih; do 16. 5. 2005; Azur -Papotnik, k.d., Prožinska vas 22, 3220 Štore. Zobotehnik komercialist na terenu na območju Prekmurja in štajerske; do 5. 5. 2005; Inter-dent d.0.0. Celje, Opekarniška cesta 26, Í000 Celje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj za območje Celja; do 11. 5. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva usposabljanje za opravo državnega izpita iz javne uprave v občinski upravi za področje gospodarskih dejavnosti, komunale in urejanja prostora, pripravnik; do 6. 5. 2005; Občina Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo vodja računovodstva: samostojno vodenje knjigovodstva in računovodstva, knjiženje, pripravljanje finančnih poročil, obračun plač, fakturiranje, izvajanje plačil, vzdrževanje in ažuriranje baze podatkov za finančno in računovodsko področje; vloge na naslov: Adecco h.r. d.0.0., Meljska cesta 3, 2000 Maribor s pripisom "vodja računovodstva"; do 10. 5. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.0.0. Podružnica Maribor, Meljska cesta 3, 2000 Maribor. Magister farmacije opravljanje poizkusov, analiz, testov za raziskovanje pred operativnimi posegi, laboratorijskih testov, pripravnik; do 3. 5. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodja financ, skrb-za likvidnost družbe, voditi tolarski in devizni plačilni promet, vršiti izterjavo kupcev, pripravljati, posredovati in sprovajati dnevna, tedenska in mesečna poročila denarnih in finančnih tokov družbe; do 16. 5. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.0.0. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Doktor medicine specialist pediatrije preprečevanje bolezni, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija hospit. in ambulantno zdravljenje bolnikov v pediatrični stroki; do 3.5.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. upravna enota laško Pomožni delavec odprema izdelkov in pakiranje; do 10.5.2005; Fastram d.0.0. Laško, Zgornja rečica 25, 3270 Laško; proizvajanje tofuja; do 10. 5. 2005; Fastram d.0.0. Laško, Zgornja Rečica 25, 3270 Laško. Avtomehanik popravilo gradbene mehanizacije; do 3. 5. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevo-zi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije; do 3. 5. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Strojni tehnik samostojno izdelovanje kovinskih izdelkov; do 17. 5. 2005; Vrbovšek Zdenko s.p., Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško; vodenje projektov s področja kovinske in inox opreme in gradbeništva; do 17. 5. 2005; Vrbovšek Zdenko s.p., Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško. Univ. dipl. ekonomist komercialist za trženje; do 6. 5. 2005; i-Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Profesor za matematično naravoslovne predmete vsebinski koordinator informacijskih sisteťnov, muzejski informacijski sistem; do 6. 5. 2005; i-Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Diplomirani fizioterapevt (vs) fizioterapevt; do 3.5.2005; Zdravilišče Laško d.d„ Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. upravna enota slovenske konjice Zidar zidarska dela na terenu; do 17. 5. 2005; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik prevozi težkih kamionov za mednarodni promet; do 3. 5. 2005; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice; prevozi v mednarodnem prometu; do 25. 5. 2005; Marko Fijavž s.p., Križevec 62, 3206 Stranice. Srednja poklicna izobrazba varnostnik receptor; do 11. 5. 2005; Hvva-rang d.0.0. Zreče, Cesta na Roglo 11,3214 Zreče; varnostnik intervent; do 11. 5. 2005; Hwa-rang d.0.0. Zreče, Cesta na Roglo 11,3214 Zreče. Strojni tehnik ekstruder PVC profilov; do 4. 5. 2005; Koplast ekstruzi-ja in konfekcija d.0.0.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Elektrotehnik elektronik vodenje skladišča in montaža osvetljave; do 21. 5. 2005; Intra lux d.0.0., Ulica Toneta Melive 10, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomski tehnik poslovni sekretar; do 21. 5. 2005; Intra lux d.0.0., Ulica Toneta Melive 10,3210 Slovenske Konjice. Inženir kemijske tehnologije samostojni kemijski tehnolog; do 14. 5. 2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.0.0.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. upravna enota šentjur pri celju Delavec brez poklica čiščenje klavnice všentjur-ju; do 10. 5. 2005; Čistoča d.0.0.. Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin; montaža šotorov; do 10. 5. 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.0.0., Vodule 2, 3222 Dramlje. Mizar polaganje knauf plošč; do 3. 5. 2005; Siter Simon s.p., NOVI TEDNIK iBORZA DELA 15 NAJBOLJ PRODAJANA KUHARSKA KNJIGA V LETU 2004! Zaključna gradbena dela Ta-goss, Dramlje 13,3222 Dram-lje. Ključavničar skupinovodja montažerjev prireditvenih šotorov; do 10. 5. 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.o.o., Vodu-le 2, 3222 Dramlje. Varilec izdelovanje šablon, orodja; do 10. 5. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 10. 5. 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.o.o., Vodu-le 2, 3222 Dramlje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu, trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj, območje Šentjur z okolico; do 11. 5. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. inženir strojništva (vs) izdelava tehnoloških postopkov, kalkulacij in normativov; do 10. 5. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Diplomirani ekonomist (vs) poslovni sekretar; do 10. 5. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9,3223 Loka pri Žusmu; samostojni komercialist za prodajo pohištva; do 10. 5. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9,3223 Loka pri Žusmu. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne ali družinske medicine ali zdravnik z opravljenim sekundaria-tom, strokovnim izpitom; do 14. 5. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. upravna enota šmarje pri jelšah Snažilka čiščenje prostorov; do 10. 5. 2005; Viscus d.o.o., Rožna ulica 4, 3240 Šmarje pri Jelšah. Cvetličar delo v cvetličarni; do 10. 5.2005; Zaje Marija s.p. Kozje, Kozje 150, 3260 Kozje. Prod.ajalec skladiščna dela na oddelku živil; do 10. 5. 2005; Ke-ros d.o.o. Rogaška Slatina Ke-ros-živila. Tržišče 12, 3250 Rogaška Slatina. Kuhar samostojno kuhanje; do 10. 5. 2005; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Natakar delo v strežbi; do 10. 5. 2005; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Administrativni tehnik administrativna dela in opravljanje del v prevozništvu; do 10. 5. 2005; A-trans-port i.d.a. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. inženir strojništva tehnolog strojništva; do 10. 5.2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist vodja službe nabave; do 10. 5. 2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina; referent prodaje tujim blagovnim znamkam; do 10. 5. 2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. ekonomist (vs) vodenje organizacije podjetja; do 23. 5. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. varnostni inženir referent za varnost in zdravje pri delu; do 10. 5. 2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. " upravnaInota ~ mozirje Gradbeni delavec fasader; do 7. 5. 2005; Pi-nela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Delavec brez poklica pomožni delavec v gradbeništvu; do 21. 5. 2005; Pine-la d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Keramik keramik; do 7. 5. 2005; Pi-nela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje; keramičar; do 21. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; do 7. 5.2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje; slikopleskar; do 21. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Zidar fasader; do 21. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 22.05.2005; Melavc Jožef s.p., Zgornje Pobrežje 1,3332 Rečica ob Savinji. Prodajalec prodajalec - opravlja naloge prodajalca v trgovini z orodjem (vrtalniki, udarna kladiva, kotne brusilke... znamke boseh, makita...) in opravlja blagajniško poslovanje v prodajalni, ureja in razporeja blago po prodajnih mestih in označuje blago z nazivi; do 5. 5. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska c. 13/b, Velenje s pripisom (za Mateja); Grlica d.o.o. Elektroservis Mozirje, Hofbauerjeva ulica 2, 3330 Mozirje. upravna enota velenje Delavec brez poklica pomožni delavec za sanacijo izolacije na mag. vodovodu; do 12. 5. 2005; AKZ, storitve in trgovina d.o.o., Lokovica 6, 3325 Šoštanj. Pomožni delavec gradbeni delavec: čiščenje in transportna dela, delo se izvaja v Šoštanju; do 11. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Zidar za zidanje in ome-tavanje delavec za strojne omete; do 10. 5. 2005; Popržen La-zo s.p., Šalek 86, 3320 Velenje. ^J^uharóLe btibve ilouenshih ^oipodinj Uporabljajo jo v 7.000 gospodinjstvih po vsej Sloveniji! Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so ^J^uliaróke lahve ilouensbih ^oápoclinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovensldh domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. Krovec pomožni krovec stavbni klepar (pomaga pri delu v pripravi, transportu in montaži, pri naročilih materiala, prevzemu materiala,...); do 15. 5. 2005; vloge na naslov: Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40b, 3320 Velenje; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje; hidroizolater (opravlja delo v pripravi, transportu in vgradnji, prevzema materiale, opravlja hidroizolaterska dela,...); do 11. 5. 2005; vloge na naslov: Kroving d.o.o. Paka pri Velenju 40 b, 3320 Velenje; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje. Mizar mizar; do 25.5.2005;Red-nak Adolf s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, prevzema vhodne materiale, drug material in pripomočke za delo, na stroj vpenja ustrezna orodja za brizganje plastične mase, opravlja preventivne preglede preverjanj; do 10. 5.2005; prošnje na naslov delodajalca ali na mail matej@trgo-tur.si; zaposlitev preko kon-cesionarja Trgotur d.o.o., vloge pošljite neposredno delodajalcu; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Šivilja šivilja; do 10. 5. 2005; Šart Jana s.p.. Ulica Janka Vrabi-ča 10, 3320 Velenje. Dimnikar dimnikar; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimni-karstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja v trgovini z mešanim blagom, delovno mesto v Gaberkah pri Šoštanju; do 3. 5. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec. Prodajalec papir. - knji-gotržkih artiklov terenski zastopnik za prodajo knjig na področju Velenja, Slovenj Gradca in Mozirja; do 11. 5. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana. - Št 31 -3. Kuhar kuhar v delovni enoti Ravne pri Šoštanju; do 17. 5. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik;. kuhar; do 21. 5. 2005; Mi-kac Tanja s.p., Cesta na jezero 7, 3320 Velenje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec-zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večjih partnerjev, do 21. 5. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24,2229 Malečnik. Inženir strojništva za letalstvo upravnik letališča in strokovni vodja dejavnosti; do 7. 5. 2005; Zveza letalskih organ. Aero klub Gorenje Velenje, Topolšica 207, 3325 Šoštanj. upravna enota žalec Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu; do: 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; pomožna dela v proizvodnji vzmeti in kovinskih izdelkov; do: 25. 5. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; pralec avtomobilov; do: 3. 5.2005; MVM d.o.o. Prebold, Dolenja vas 12,3312 Prebold. Snažilka čiščenje prostorov za Elek-tro Celje-območje Žalec; do: 10.5.2005; DIW servis d.o.o. Maribor, Puhova ulica 15, 2000 Maribor. Zidar za zidanje in ome-tavanje zidarska dela; do 3. 5. 2005; Vignjevič Danijel s.p.. Splošna gradbena dela, Ulica heroja Staneta 5, 3310 Žalec. Mizar mizarska dela in montiranje; do: 6. 5. 2005; Poteko Rudolf s.p., Ključavničarstvo in izdel. pohištva, Liboje 68, 3301 Petrovče. Ključavničar ključavničarska dela; do: 6. 5. 2005; Poteko Rudolf s.p., ključavničarstvo in izdel. pohištva, Liboje 68, 3301 Petrovče. Stavbni klepar zahtevna krovsko kleparska in ključavničarska dela; do: 3. 5. 2005; Skočaj Vladimir, s.p. Montaža, klepars-tvo, ključavničarstvo, Látková vas 14, 3312 Prebold. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu; do: 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Tesar tesar - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do: 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar zidar - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do: 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije upravljanje gradbene mc hanizacije; do: 10. 5. 2005; Križan Andrej s.p. Žalec, Železno 11, 3310 Žalec. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do: 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Dimnikar dimnikar; do: 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p., Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, delovno mesto je v Žalcu; vloge na naslov: Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do: 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; voznik tovornega vozila; do: 3. 5. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec. Skladiščnik skladiščna dela; do: 3. 5. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec. Prodajalec prodaja tehničnega blaga; do: 7. 5. 2005; Kopič Maja s.p. Petrovče - Europhone, Leveč 56, 3301 Petrovče; prodaja tekstila in konfekcije; do: 3.5.2005; Špan Ivan s.p., Quick oblačila, Petrovče 208, 3301 Petrovče. Srednja poklicna izobrazba prevoz in prodaja blaga; do: 3. 5. 2005; Drobež Martin s.p., Avtoprevozništvo, Vrbje 55, 3310 Žalec. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, delovno mesto je v Žalcu;_ vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do: 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do: 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p., Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba tajniška in komercialna dela; do: 25. 5. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering wega. Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Inženir gradbeništva vodja gradbišča - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do: 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela; delovno mesto na Ložnici 43,3310 Žalec; do: 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani ekonomist samostojni knjigovodja -računovodja; delovno mesto na Ložnici 43, 3310 Žalec; do: 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. 16 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK MALlKI. PALlKi 4. a (gradbeni tehnik) Poklicne in tehniške gradbene šole - Šolski center Celje Od leve: 3. vrsta: David Grilec, Jaka Presečnik, Žiga Šilih, Martin Kruleč, 2. vrsta: Andrej Cvikl, Simon Veličkovič, Aljaž Poličnik, Robi Kovač, Dejan Sevšek, Bojan Preložnik, Boris Jurišič, Marko Stopinšek, Matej Glinšek, 1. vrsta: Gašper Kačič, Iztok Videmšek, Petra Planinšek, Katja Majer, razrednik prof. Smiljan Čujež, Andreja Smrekar, Gregor Kristane, Amel Šljivar, Dejan Plesnik. NAŠI MATURANTI Od pošte do trgovine ni bilo daleč... prej v Zibiki v družini s petimi otroki. I\idi njeno otroštvo skoraj ni bilo vredno svojega imena -neskončno oddaljena šola, trdo delo na kmetiji in očetova smrt, ko je bila stara šest let. Pri 18 letih je izgubila še mamo. Po vojni je z brigadirji videla nekaj Jugoslavije, služila kruh v rudniku Pečovnik in se leta 1949 končno vrnila domov. Še istega leta sta se na veselici srečala in se leto kasneje poročila. Alojz je kmalu ugotovil, da z dnino ne bo mogel preživljati družine in tako se je zaposlil v Štorah. In kot da garaško delo ne bi bilo do- ... sta v smehu priznala Ivanka in Franci Bevc iz Gorice pri Slivnici, ki sta nedavno slavila 50 let skupnega življenja, ko smo želeli iz prve roke izvedeti, kako in kje sta se spoznala, glede na to, da se je Franci rodil v vasici Krivica na Pre-vorju, Ivanka pa na Rožnem Vrhu pri Vojniku in tam preživljala tudi svojo mladost. Franci se je izučil za trgovca in delal v trgovini v Gorici pri Slivnici, Ivanka pa je kot poštna uslužbenka dobila zaposlitev na tamkajšnji pošti, kamor se je vozila iz Vojnika. Tako sta se spoznala in do ljubezni ni bilo daleč. V Gorici sta zgradila tudi dom, v zakonu pa sta se jima rodila hči Zdenka in sin Franc. Pred več kot desetletjem sta se oba upokojila kot delavca šentjurskega Alposa in šele takrat začela uživati v vsem tistem, za kar je prej primanjkovalo časa. Franc se posveča zlasti svojemu vinogradu, kjer pomaga tudi njegov sin. Ivanka rada popazi na vnuke, če je treba, čeprav si je ena od vnukinj že spletla svoje gnezdo daleč od doma. Praznovanje zlate poroke je bilo velik praznik za vse v Zlatoporočenca Ivanko in Francija Bevca je spremljalo obilo svatov in presenečenj na poti k matičarju in v cerkev. Gorici, kar je dokaz, da ju imajo ljudje radi, pri čemer sta znana tudi kot pevca cerkvenega pevskega zbora sv. Urbana. Avtomobilski sprevod svatov so namreč predstavniki krajevne skupnosti in KO RK na poti na poroko v Šentjur prvič ustavili že pred kulturnim domom in svate povabili v dvorano, kjer je bilo srečanje starostnikov, med njimi pa sta bila še dva para. ki bosta kmalu praznovala zlato poroko: Marija in Alojz Zelič iz Gorice ter Vida in Franc Virant iz Sel. Organizatorji so vse pare presenetili s čestitko in z darilom. V poročni dvorani Ipavčeve hiše je zlatoporočenca znova poročila načelnica šentjurske UE Andreja Stopar, nato pa so se odpeljali nazaj v Gorico, k cerkveni poroki, ki jo je vodil domači župnik Mar- ko Šraml. Še preden so prišli do cerkve, je sprevod svatov ustavila domača gostilni-čarka Anica Lesjak s »šent-janževcem«, češ da brez njega ob tovrstnih slavjih pač ne gre. V cerkvi so zapeli njuni prijatelji pevci cerkvenega zbora, ki so pod vodstvom Branke Jelen zapeli pesmi, ki jih je posebej zanju napisala Tilčka Novak. MOJCA MAROT 55 pozlačenih let Dneva, ko sta si pred 55 leti še čisto po starih običajih obljubila zvestobo, se oba zelo dobro spominjata. Še bolj pa veselice, na kateri sta se spoznala. Prvi ples, na katerega je Alojz povabil Angelo, je bil usoden. Skupaj sta odplesala v zakon in skupaj še danes srečno krmarita. Dva nasmejana obraza in roki, ki še vedno radi počije-ta druga v drugi, na prvi pogled ne govorijo veliko o življenju, ki je zakonca Šturbej marsikdaj trdo prijelo. Alojz, rojen 1927 v prevorski Krivici, je bil med mlajšimi v družini z devetimi otroki. Rodil se je kot eden od dvojčkov -še bolj zanimivo pa je, da je dvojčke njegova mama povila kar trikrat. Otroštvo je precej zaznamovala enouma hoja do, šole, na hitro pa ga je potem prekinila vojna. 17-letnik v Šercerjevi brigadi je bil na Pohorju ranjen in da je bila mera polna, ga je po vrnitvi domov čakala še požgana domačija. Angela se je rodila leto Enejevo prvo darilo sestrici V Novem tedniku smo že pisali o tem, da je sodelavec Radia Celje Simon Šarlah 28. marca ob 13.48 drugič postal očka. Tokrat prvič objavljamo skupno fotografijo vseh štirih družinskih članov in hkrati čestitamo Lauri, ki je 18. aprila praznovala tretji rojstni dan. Simon Šarlah je bil prisoten ob porodu, pri čemer je svoji ženi stal ob strani vsaj še pet ur po njem. Pravi, da so bili občutki nepopisni: »Tisti, ki so to že doživeli, vedo, kako je. Pred očmi ti zaživi življenje, ki si ga sam ustvaril. Samo čakaš, da bo zadihal in zajokal. Potem veš, da je živ. Ko vidiš tisto majhno štručko, ki te je v trebuhu že poslušala devet mesecev in te potem po glasu takoj pozna, se ti utrnejo solze. Neizmerno čustvo sreče.« Simon in Simona sta se za ime odločala kar nekaj časa. »Malce sva brskala po raziskavah, statistikah in podobnih informacijskih točkah. Potem sva počasi izločevala posamezna imena zaradi teh in onih minusov. Nazadnje sva čisto spontano prišla do Eneja in obema se je zdelo ime zanimivo in primemo. Nato sva preverila, kaj to ime nosi in ugotovila, da mu je preteklost v starodavnih časih naklonjena. Enej, sin grške boginje ljubezni Afrodite, je bil eden od preživelih v trojanski vojni in kasnejši mitološki ustanovitelj rimske države. Skupaj s preostalimi preživelimi je zapustil gorečo Tro- jo in se po naročilu bogov odpravil iskat novo domovino, saj mu je bilo prerokovano, da bo postal oče novega naroda. Po dolgi plovbi čez Sredozemlje, po postanku pri kar-tažanski kraljici Didoni, katere ljubezen je zavrgel, ker je bila volja bogov močnejša, je pristal na obalah Italije, se srečal s kraljem Latinom, vzel za ženo njegovo hčer Lavinijo in tako postal začetnik novega naroda. To je bila še kapljica več k temu, da bo najin sin zmagovalec. Ne dvomim, da je zmagovalec že s tem, ko je prišel na svet.« Simon še ne dela načrtov, kaj naj postane njegov sin, in pravi: »Enej bo postal tisto, kar si bo sam želel.« Laura je bratca sprejela z občudovanjem in komaj čaka, da bo lahko z njim plesala, pela in se igrala. »Splošno znano je, da če že imaš kakšnega otroka, potem ne sme biti poudarek na novorojencu, sicer pride do velikih težav z ljubosumjem. Nekateri ljudje se tega premalo zavedajo. Midva sva že preventivno vsem povedala, da mora biti Laura tista, ki ji je potrebno najpîej voščiti in dati darilo, če že. Tako se ne bo počutila odrinjeno. Prvo darilo je dobila kar Laura od Eneja, takoj, ko je privekal na svet, in to se ji je zdelo čudovito. Tisto punčko je potem stiskala še nekaj dni in vsem povedala, da ji jo je prinesel bratec. Laura je potem Eneju podarila ropotuljico.« SIMONA BRGLEZ volj, je s Kozjanskega v Štore hodil tri leta peš - tri ure in pol v eno smer - vse dokler ga leta 1960 ni odrešil avtobus. Nikoli lahko življenje ga je leta 1981 pripeljalo v invalidski pokoj. V zakonu so se jima rodile tri hčere, Irena, Dragica in Urška. Še posebej sta ponosna na sedem vnukov, januarja pa sta dobila že drugega pravnuka. In kot pravita Štur-bejeva: »Če nama bo Bog naklonjen in nam bo doktor Ilič stal ob strani, bova v krogu svojih najdražjih praznovala še marsikatero obletnico.« ST