OSVETA GLASILO SLOVENSKE" NARODNE PODPORNE JEDNOTK UrWnUkl la upravatffci piuHoli» Nil 1. Uwtrfal* Ave. Offks of Publication: JM67 South UwmUU Aw. Acceptait fat MaiMo« at POCEPUENJE ILLINOISKIH KLAVCEV Unijski uradniki niso naklonjeni splošni stavki. Springfield, Ml. -r- Akcija rudarjev glede splošne stavke v premogovni industriji ni enotna. Število onih, ki so sledili klicu Odbora za ohranitev unije, je majhno. Razume se, da distrikt-ni in subdistriktni odborniki rudarske organizacije U. M. W. A. niso naklonjeni splošni stavki. Po tridnevnep plfcetiranju premogovnika Old West v i gpringfieldskem subdistriktu, jo prenehalo z delom 150 rudarjev. V Sawyervillu blizo Stauntona v premogovniku Macoupin, lastnina Superior Coal^ompanije, je prenehalo z delom 4,000 rudarjev. Ti rudarji ao korakali s pi-keti skozi Benld, Gillepsie in Staunton. V Bellevillu je šest sto piketov prišlo v razgovor z rudarji, ki so začasno ustavili delo. V okraju Franklin so ponesrečili poizkusi dobiti rudarje iz premogovnikov, vštevši premogovnika Old Ben 14 in 15 Orient. Deputiji s strojnicami so pomagali ponekod razbiti demonstracije. Odbor za ohranitev unije zahteva splošno stavko, da se napravi splošna pogodba «s rudarje, obenem se bojuje proti LewiT Proslavite dostojno PRVI MAJ! Slovenski delavci v Chica-gu in okolici! Jutri (v torek) zvečer vsi v dvorano S.N.PJ. na proslavo Prvega majnika. Na programu so govori, petje, deklamacije in igra. Dovolj bo užitka, razvedrila in zabave za vse. Po programu ples. Opozorite našo mladino, da ne izostane! Slišala bo angleški govor in igra je v angleškem jeziku. Vstopnina samo 35c. prvem Š«M)*v koncert sijajno «spi Dvorana S. N. I'. J. bila natlačena občinstva, ki ga je umet-ntk popolnoma osvojil Ukoj s prvo pesmijo. Takega slo-venakegs pevca Ae ni bilo v Chicagu. _ Ciksiki Slovenci, ki so včeraj popoldne pohiteli v avditorij S. N. P. J., da slišijo koncert opernega pevca iz stare domovine, g. Antona Sublja, ao bili dobro na plačani za svojo borno vktopni no. Imeli so užitek, ki se težko opiše. Mnogi pohajajo čikaško >enem »e DOjuje preu opero in sliiali »o že pevce-umet- sovi in lllinojski državni admi- nike svetovne slave, instraeij^ J\ dre-aAmtntsttil1, ciji pa zavzameta stališče, da bi »plošno stavka v premogovni industriji ob sedanjem času povzročila, da se število unijskih premogovniškov še bolj skrči. tarife »Jaška «k-v Mkaragvi KapHaMHaa la kassh alsMaa Mriika aaakl Obrekuj svojega nasprotnika, kolikor moreš, nekaj bo še ob-viselo, je vodfaa m bel teh taktlčarjev. V Springfield, III — Obrekovanje je še vedno glavno orotje nasprotnikov delpvstva, pa naj bodo oblečeni y temni plašč naj-večje reakcije, ali pa pokriti s škrlatno jakoblnko. John E. Walker ju, predsedniku lUlnojske državne delavake federacije jo prišlo na uho, da ga L. L. Em merson, governarski kandidat tepublikanoke stranke obtožuje, da je bil delničar Mt. Vernon Car Manufacturing kompanije i njim vred leta 1916. Mt. Vernon Cat Manufactur ing kompanU* ! je poznana neunijaka tvrdka. ki plačuje zelo nizke mezda, pri Jateri je delav* nik dolg iU ki kill>uje premog pri neki neunljskf premogokop- _____v preteaiosu. ni drutbl v Keniuckyju. Delavci bodo prispevali nadalje Emmerson je delničar U dru-odstotek ii| pol. Zdaj bo v enem |be kot „^ijgke Albion Brick letu prišlo "v sklad brezposelnih korportcjw > t Im an. mili inn dolar iev. me- ^ 0btožbo odgovarja Wal- ker, da ja obtoib* da je on la- DNUSKO ZAVAROVANJE PROTI BREZPOSELNOSTI Predsednik organizacije smatra zavarovanje proti brezposelnost! ta veliko pridobitev. New York, N. Y. — Zavaro-vanje proti brezposelnosti je postalo stalna naprava v Združenih državah, * izjavlja Sidney Hill-man, predsednik organizacije krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers, ko so bilo podpisane nova pogodbe za trg v Rochestru in Chicagu med organizacijo delavcev in podjetniki. Zavarovanje proti brezposelnosti v Chicagu v krojaški industriji je uvedeno pet let. Nova pogodba določa, da podjetniki prispevajo v sklad za brezposelne po tri odstotke, mesto enega in pol, kot so v preteklosti. majniku IIIJESIEI-STVOREMKCU Te vrata ualje uče delavce, da je belo črno toliko časa, da smeiajo delavce In kompantja vspeva a svoja sahUvo. I Mancheater, N. H. — Ko je Amoakeag Manufacturing kom-penija, ki Izdeluje največjo kom-panljako unijo z enajat tlaoč 61»- ni, je dobro vedela, zakaj je ^l^ ^vesalT pradvaem baemurnl atorila. Tej družbi je že enkrat . . .. . rMorollUv ^ m#d. Delavcem vaeh dešel! Strašanske človeške žrtve, blazno upostošenje gospodarstva tekom štiriletnega ,ljudskega klanja je pretrealo najtrdoarč-nejše zaatopnike kapitalističnega izkoriščanja ter imperialistične požrešnostl. Pod neposrednim pritiskom grozovite katastrofe ao ae po svetovni vojni Iz-svili pripravljene delavskim za-itevam ugoditi. Slovesno pa ao več ko eiumiltjon dolarjev, me sto 1750^60, kot je prihajalo preje. V Rocl*stru plačujejo delavci in podjetniki po odstotek in pol v sklad brezpoaelnih. Podpora za brezposelne postane v Rochestru to leto veljavna. Predsednik Hillman izjavlja, da bo organizacija krojaških delavcev Volitve bod^V novembra. Volilna kantjpnja je skrčena. Managua, 28. aprila. — Volilna komisija, kateri predseduje ameriški general Frank Ross McCoy, je odredila, da se predsedniške volitve v Nikaragvl vr-*<• prihodnjega 4. novembra, to je dva dni prej kot v Združenih državah. Za regiatracijo volilcev h» določili pet dni, in sicer tri dneve v septembru in dva v okto- narodne pesmi — - •tu. Navadno Je bila v Nikarag- ponovno so ga klicali nazaj. Kon vi daliSa dohš med registracijo traial skoraj poldrugi metnika svojega rodu, ki seUh- ko kosa z marsikaterim svetovnim pevcem, so slišali prvič *ele včersj. ' " Podrobnejšo oceno prinesemo prihodnjič, zs danes naj zadostujejo sledečs dejstva: ♦ Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in mnogi so morali stati v ozadju in ob straneh. Prišlo je tudi par sto "pravih in poštenih", ki po mnenju nizkotnega klerikalnega "Amer. Slovenca" ne bi smeli priti. Pa ao prišli vseeno 1 G. Subelj si je Ukoj osvojil občinstvo, ko je odpel prvo pesem. Navdušenje v dvorani e tako kipelo, tako so aplavdlrali, da je moral pevec dodati osem novih točk in dve pesmi je dvakrat ponovil. Najbolj je občinstvo vzljubilo njegove domače, narodne pesmi - ponovno in daljfta dobš med registracijo »" volitvami, toda general Mc-('".v hoče,' da se volilna kampa-»ia topot kolikor mogoče skrajša. . n v ' ~ « ('KAZNOVANJE PRVEGA MAJNIKA V CHICAGU. ] I'r a/ nov ale ga bodo tri skupine. < hieago. III. — Organizacija k'"laskih delavcev Amalgamated Clothing Workers bo na I>»v«'ga maja alavnostno otvori-1* avoj tempelj. ' Program za to *la\nost je izbran in udeležba " pričakali izredno velika. Delavska (komunistična) stranka t"' praznovala' prvi majnik v « "•mena HaUu zvečer. Socialistična stranka bo obhajala majsko slavnoet zvečer v Delavcem liceju. N s alavnosti bode-la govorila Norman Thomas. >..Uedniškl kandidat socialisti ne stranka, in James H. Maurer, podpredsedniški kandidat. Klub štev. 1. J. 8. Z. priredi tajniško slavnost ob osmih zve-<**r v dvorani 8. N. P. J. z zelo '"Katim programom. Šef italijanska zračne fleU «bit Him. 28. apr. — General Gu »♦•«»ni, M štaba italijanake le-t*Ukr flote, se je včeraj ubil. ko je hotel skočiti iz zraka s pa- r«*uUnn cert 'je trajal skoraj poldrugo uro, toda ljudje bi bili neddi in ga poslušali celo popoldne, ves večerin vso noč... Niso hoteji iz dvorane! Nihče ni hotel ver-jeti, da je koncert že končan, niso pomislili, da je pevec utrl-jen - ljudje so sedeli In jokali in hoteli, da »e poj« In ^ Po koncertu je bil g. W gost pevskega zbora "Kavej, Iki mu je priredil majhen banket v spodnjih prostorih. Tam so M-li zbrani tudi pevčev, ožji rojak, iz Domžal in v tem lepem krogu je tra*jala »bava pozno v noč. Kaatfti zahtm * mP Kuhaškega ^¡IjLij. čez mora Wtl kaaer. Waablagtoa. D. C. - K a nad aki poslanik Vincent Massey je 27. t m. informiral dri.vr.ega tajnika KelkW. vlada želi. da ameriški prodni "enforserjr ob kanadski me-ji prenehajo streljati tez mejo. Kanadska viada navaja tri slu-čaje, ko ao krogle ameriških »jto-hibičaikov padale na kan^i-ka tla onkraj reke vl^tuia o-grožale tivljenje kanadakih prr- za glavno zahtevo. V Chičagu je 25,000 krojaških delavcev in dve sto krojaških tovarnarja^ k vplačalo $5,265,000 v sklad za brezposelne. Iz tega sklada se je Izplačalo |8,300,000 podpora brezposelnim krojaškim delavcem. Posamezni delavci so prejeli od petdeset do šestdeset dolarjev na leto. , Dve veliki neunijski krojaški tvrdki v Rochestru sts uvedli štirideset ur dfcls v tednu ns predvečeru pod pisan j a pogodbe z organizacijo krojaških delav-cev. Veliko newyorških kroja šklh tovarnarjev smatra, da se je nemogoče izogniti 40 ur dela v tednu In žele, da se uvede. ^ Delavci pri krojsški tvrdki Leopold Morse Co. v Bostonu so si priborili štirideset ur dels v tednu. TI so člani organizacije krojaških dslavcev United Gsr-ment Workers. Orgsnlzscljl krojsških delav cev vodijo socialisti, ali kot jih komunistični prijatelji zmerjajo social patri jot je. Q c g a n I s a-c i j i krojaških delavcev »U da-nes pri poznani kot najboljši v A-meriki, a vseeno so komunisti, ki niso danes ustanovili še en« delavske strokovne organizacije, a veliko so jih pa skušali uničiti počepi jen jem. zmerjali a social jaitri joti. izdajalci delavstva, birokrati itd. Za to krojaški delavci danes verjamejo komunističnim voditeljem toliko, kot ljudje lainjlvemu Kljukcu v basni. i stoval leta 1916 delnice neunlj^ ske tvrdke goroslaana neresni* ca. Temu dodaja, *da zdaj In š« nikdar preje nI ljistoval delnic katere korporacijei IzvzemŠi del« nice majhne - .. Zakaj ja Bmmfrson napadel Walker ja? , ] Walker j» po*4fil dalavce in jim priporočil, naj nflmr ne Izvo* lijo Emmersons governerjem, kajti če bo Emmerson Izvoljen governor Jam, bo odpravljen za-kon, ki določa, da morajo rudarji napraviti Izpit zmožnosti. Drža-va bo dobila drtavno policijo, ki bo vojaško izveibana in diactpli-rana in ki bo prekosila še ono, ki zdaj v Pennsy Ivani jI razbija stavkovne straže rudarjev, Jaše s svojimi konji med rudarji, njih ženami In otroci. Ignorirali ali preklicali bodo zakon za ome jevanje sodnljaklh prepovedi. V Illinolsu bomo dotlvsll ob času delsvsklh sporov brutalno prizore, kot v Pennsylvaniji in Zapadni Vlrginiji. dobro slutila kompanijska unija, ko je snlžala mezdo delavcem, in služila jI bo zopet, da izatrell težke topove Mproti delavskemu vpornemu kongresu," ki se sklicuje, da se Isklje delavcem na-auje peska v oči. Delavci postajajo vpornt sarsdi mezdnegs sni« žanja, ki Je bilo izvršeno pred več meoaci in prihajajo k spoznanju, da jih je kompanljs potegnila s sladkimi besedami. Voditelji kompanijska unij« «o toliko časa gobezdali In gobesda-i, da so delavci privolili v 10-odstotno znižanje mesde. Nato so delavci mirno Aakall, kdaj padejo cena za žlvljenske potrebščine, o katerih so voditelji kompanijska unija gobezdali, da prav zanesljivo padejo, ako delavc privolijo v znižanja mesde Zdaj se Je obdrftaval "delav skl kongres," katerega je , tllo 260 delegatov, ki ao sprejeli po. rnni Mm$jfj0 mttF^tiSŽ -Sij niška proklamadja internacionale lelavnlk in rasorošitev ns med-uurodnl basi uresničiti. Leta in leta se je ugibalo, pogajalo, posvetovalo ter vedno s obvezami odlašalo. IV deaetfm letu po premirju so kapltaliatične vlade mnenja, da se lahko otresejo zadnjega ostanka sramu, Na čelu lomfkev besede koraka konservativna vlada Velike Britanijo. Ona je v mnogoletnem manevriranju v Ženevskem mednarodnem uradu dsls odprto izjavila, da washing-tonsklh konvencij o ossmurnsm In mnogo bolje nI v delelah z navidezno demokracijo. — Največje žrtve prenašajo sodra-gi teh dežel s Um. da vzdrtuje-jo organisatorične sveze. da množicam teh detel pojasnjujejo pravi polotaj In pa da informirajo inozemstvo o grozotah dtktatorjsv in poddikUtorJev. In tako se spominjamo na dan prvega maja pred vsem naših sodragov v ječah in v pregnanstvu in pa onih. ki prenašajo kruto usodo, da morajo Šivati kot begunci. Kljub vsem tem grošnjam od strani reakcija, koraka delavski razred nevsdrtno naprej, njegove organlsaoije naraščajo in tudi bojevna odločnost. Na bruseljskem kongresu socialistične delavske Internacionale v avgustu, se bo raspravrfjalo o velikih problemih, rasoroAitvi, militarizmu, s odločilnimi vprslanji kolonl-Jslne politika 1» Impsrlalisma. Ta kongres bo Isrts napredka, ki ga je socialistična delavska tonskin Konvencij o oaamumam — —r"T"j, „".„lvn, delavniku» katere so vladni M. InUrnaclotula ^a v skupn^ stopnlki Velike BrlUnlja dAe 2«. ^c Ji novembra 1910 odobrili, ne bo P^P^J*J¡SZSJZ£L ratificirala. In med Um, ko ja ka. Kot prva rasna^pripravf m bil po vojni glede oa«nurncga delavnika konvencijakl osnutek izdelan, pa vpratanje rasorošlt-vs ni niti Uko daleč prišla. Rss-bitje pomorske rasorošltvane konferenca treh največjih Koper ja «etretile poHesja. Chicago. - Policaj Arthur f Kasau Je v petek večer vato-pil v lekarno na 3404 N. Clark it Ker nI opazil noben* ose»>e lekarni, j« pogledal «a proda jalniAko mizo in Um v wke|»| kotu je zagledal dva r»»parja, k« aU zvetala lekarniškega klerka Roparja niaU zgubljala čaaa r» •igiMM^jikii Ameriški misijonar ubit. - Nov protest proti Japoncem. ftangaj. 28. apr. — KlUjakl vojaki aevernjaške armade so v Jenčovu ubUl In oropali ameriškega proiasUntskega misijo-narja dr. Walter K. Keymourja. Častnik, ki ga Je ustrelil, Je dejal, da Je bil misijonar vohun. KuomlnUngska vlada Je vče-raj poslala Japonski novo ostro protestno noto gloda izkrcava-nja Jsinmskega vojaštva v Tsln-tavu. Vlada zahteva, da Japonska Ukoj preneha z izkrcavan-jem čet In odpokliče domov vae ¿ete. ki se danes nahajajo na ki-Ujskih tleh. . , Po južm»ktujskih mestih *> v teku veliki protestni sh*>dl proti Japoncem. • I.EI) V K F/KI KT. MARY JK PKICEI. l^kKATI. Ra paralk. aak^en s tlUm ed-plal v lake. prešle leda. eo zvesto kooperirai nijo. pomnožili so produkcijo in tako znižali obratne stroške, da je kom panija lahko konkurirala s drugimi kompanljaml. Rssolu-cijs prsvi, ds so glssovali sa 10-odstotno znižanje mesde v pričakovanju, da padsjo cene sa tiv-ljenske potrebščine za deeat odstotkov. Ko so delsvel vprašali hišno posestnike, ds nsj znlUjo sU-narino In trgovce, da snitajo cene blagu, so debelo gledali dalav-ce In jih vprašali, ako šo ponoreli. Posledica tega mesdnegs znižanja je bila. da ja Amo» kaag Manufacturing kompanljs v letu 1927 imels $608,000 čiste gs dobičks. Ksdsr bodo delsvci U lcompa nije obdrUvall prihodnji "dslav skl kongres." bo kompanlji pri tisnila nanje s svojimi 40 zaaUp niki kompanijska unije, ki bodo toliko časa govorančill In govo-rančili. da zmešajo delavca. Zmagala bo kom penija. Mzaviii za MtfM InduMirljako meeU je okerožllo avojo pollrijo a aolsavleaml.. Hash HU. Marie. — l^d. ki B ________j« držal dva In dvajaet |iarnl- ¡¡¡^akôj 'prMaîa streljati na po-1 kov naloženih s žitom v objemu braja la -U ga ubiU. BandiU »U potem oropala trgovino m pobegnila v avtomobilu. — K v aau je te četrti policaj, ki je p,*UJ žrtev krogle roparjev v aprilu. Od novega leU do dan»" p bilo osem policajev ubitih v boja t banditi. nitmi vao zimo, je pričel pokat«. Vlačilna ladja "FavorHe je napravila pot do pernika "Kedu" in ga potegnila do ItoUmrJa. kjer ni Mu. To je znamenje, da ae lieraiki naloženi z žlUan kmalu oavobode lednega rAjema In orfplnjejo proti liufaKe, N. Y. < harleroi. Pa. — Občinski svel mesU Donora je obf>rožil svojo IMilicljo a solzavicaml. Donora Je »redišče premogovne In Jeklarske industrije v dolini Monongn-heia. Velika hudodelstva so v tem mestu Uko redka prikaz-n kot ribe v iiaščenl puščavi. Zsto ni Utko uganiti, zakaj Je mestni svet oborožil svojo policijo 1 aolssvltsml In komu so nsm< njene. Ako bi bili delsvci polili"»" organizirani in M pri |>rfhodnjlh volitvah malo počistili v občln-akem svetu, bi občinski očetje atokrat preudarill, preden bi n« ročlli za svoje mestne polka je »olzavice. Dokler ae delsvci ni bodo orgsnlzirsli politično In v občinske zaatope izvolili svojih tovarišev delavcev, toliko ča*a ao v nevarnosti, da Jih meatn» lioliclja oh čaau daUvakik sUvk ali isporov pozdrsvi s «olzavUa ml. sko bodo zahtevali, kar jim gre po naravnem prsvu in usts-vi. IJalne razorošitvene konference, dokasujo Jasno, ds smatrajo imperialistične vlsde, ds js prišel čss, ko rssorožiUv lshko javno saUjijo. Kapitallatlčnlm vladam js uspslo » potom savlaševanja priti preko kritične ¿erljode mo-rslnegs pHtisks, katerega je nsprsvila sanja hUpčevska para bojnih poljan. Delavci vseh de-žel se zavedajo Uga poslabšanja situacije. Ont bodo Iz Uga črpali nauk, da bodo svoje vrsU šf Usneje strnili, vse silo v skupnem boju svojega razreda združili. Predvsem se mora strnjenost akcije obnaatl v letošnjih velikih volilnih bojih. Isti so bili m....o obetajoč u vedenl s volitvami na Poljsksm, kjsr Js socialistični strsnki uspelo pridobiti več kot pol milijona novih volllfev. Prvejr* mejnika ho že znsa rezultat silne borbe, kaUro bljejo naši sodrugt na Prancoekam. V Nemčiji po prvi maj višek borbo za volilno zmago. Pozneje bodo padi« volilne odločitve na Angleškem, v Bel gijl na Nizozemskem in v ftvicl. V vae U velike boje gre ilelav-skl razred v zaupanju samo v lastno moč. — Delavakl razred je olKian s celim avetorn sovrstnikov. Toda dslsvci vedo, ds is proces rszjssnjenja v notranjo-ati njihovega razreda silno napredoval, da se zmote ter zme-šnjsve medvojnega Ur |*>voJne. ga čsas, prežlvljsjo, da vialno ,v večji meri uspeva delavski razred združevati k enotnosti is volji v dejanju. Kapitalistični sovražniki si u-I »e jo zopet kazat! svoje prsvo lice, IMavri ae nlao dali ustrahovati a «mešanjem oaemurnega delavnika, povodom prve maj-ake proelave leU 1890. oni ae ravmdako ae IsmIo dali uatraho-vati s perfldnlm prelonuim besede, ki Je sedaj vaemu svetu Ja-sen. 1 Mošnje volilne zmage bodo krepek odgovor. T«ida l>ojno polje sorlalletlča« delavske InUrnati«male nI ome-jeno na daiele. kjer se bljejo vo-IIIni boji. «ajtetj« naloge za Is-polnjevati eo v deželah brez de-mok racije. U kongres naj slutijo msjslp manifestacije, nt katerih demonstriramo: 4'rotl militarizmu t Proti Imperializmu I Proti vojni 1 w c kapitalističnemu Izkorl- • a . ' „ mednarodno določitev o-samurnega delavnik!, Za samoodločbo kolonljalnlh narodov I Za orfsnlzatorlčno enotnost prolsUrlJsU v vosh datelah In v InUmacionall I Za nov socialističen družabni radi V začetku aprlU 1918. Urad soeiallatllna delavska ln- Množica, ki je sapuššala teater, js sNAala strel. — Drogi rojak arstlraa kot morttas. Jollet, III. — Joha A. Težak, pogrebnlk In cvetličar, js bil v petek zvečer ustreljan v svoji pisarni, 200 Indiana ave. John Mušič, bivši deputišorif, Je bil kasneje aretiran kot morilec. Težak Je bil ubit s eno ssmo kroglo, ki Ja bila Izstreljene Iz pušk« z odUgano cevjo. Ljudske m nož les, ki Js prsv Ukrat zapuščala bližnje klnogledallšče. Je ališala strel in drla aa lice mesta. Težak Je sedel 1 dvema svojima prljsUlJema, ko Je po lipo-vedbi Uh dveh stopi! Mušič na prag s kratkocevko v roki rekoči "Ali čem T", nakar je počilo (n Tadak Ja |«del mrtev. Mušič je nato potegnil. Pol ure kaaneje so ga dobili v kleti blltnje hiše. Težak je bil sUr »0 let. Mušič Je aUr 30 let In o nJem pripovedujejo, da Je vodja butlegarake tange _ Kangreealk Madden aagW Washington, D. C. — Martin B. Madden, republlkanakl kon-gresnik Iz Chkaga ln naj stare J-šl lllliKilskl ret»reiantant v kon-greau, je v peUk nagio umri sa srčno kspjo v svoji kangreeni pisarni Htar Je Ml Î8 let. Pripadel Je stari gardi. NANOTNIIUIM. |'e graviNk H. K P. J. js prvf maj pt mk sa eaekjs v reveis Jatrt M tažde. PROSVETA GLASILO BLOVENBKB WAStODNB POPPORWB JEDNOTB Ta«™nT«L0VEN8KI narodni podporni jednotb On« orlesov po dorororv. Rokopisi m m vračajo. Naročnina: Zediujene drieve i it ven Chica f«) ss.00 M tat«. s3.00 pol lota: Chicago la Cieno *7J0 aa leto, ss.7s ae pol lete. ta sa »t™ ss.oo. _ -__ Naaler aa na kor la» etlfc -PROSVETA- 1457-59 So. I^wnáalo Ave—e. CMooge. IBleoto. -THE ENLIGHTENMENT Orgaa oí Uto SIotom National Benefit Society. Owned by tke Sloeeae National Benefit Society. ...— ... .. full 111—1 — lllirWi»-r~—~T~ m^m Advertising rato» on ayreeaent llll»l|l>lis Osltai State» (except Chicnfo) aad Ganado ss.00 per Chicago S7.50, end foreign coontriea SS^O per year. FEDERATED PBgBB Datum v oklepeju n. pr. (March ll-lt2S) polo« rolegm Imena aa aaeloen i «al, do veai |e o tem diete« potekla naročnina. Ponovite > pravo*oono da oe ram ne noUvl llot ^ SLAVA PRVEMU MAJNIKU! Največje žrtve zadnje vojne ao doprineaft delavci. Izgubili ao življenja, pohabljeni ao bili njih zdravi udje in trpeli 80 zaradi gospodarskega opustošenja. In kakšno je bilo plačilo za te delavske žrtve? Ko je nehalo divje klanje in so se delavci v uniformah vračali na svoje domove iz strelskih jarkov in ja prenehalo opustošenje goz dov, polja, vasi in mest, ao voditelji kapitalizma videli, da je katastrofa pred durmi. V tem strahu ¿0 izjavili, na so prt volji sami priznati zahteve delavcev. V tem trenotku zmede in strahu so svečano izjavili in obljubili, da bodo vpoštevali prvo mednarodno zahtevo mednarodno organiziranega delavstva^—osemurni delavnik, ki so jo delavci na svojem mednarodnem zborovanju leta 1889 v Parizu proglasili za svojo glavno zahtevo in ki jo obnove vsako leto na svoj delavski praznik—prvi majnik, dokler ne bo izvojevana. Sklicdha je bila mednarodna konferenca v Washington in dne 28. novembra 1919 ao se zastopniki raznih vlad sporazumeli, da se uv^de osemurni delavnik. Oatalo je pri tem, kakor ostane, kadar vlade kaj obljubijo delavcem. Tudi v Ameriki si je moralo delavstvo pevsod, kjer uživa osemurni delavnik, priboriti in doprinesti nove žrtve, da se izpolni to, kar so sklenili na waah-ingtonski konferenci. Tudi v Ameriki je danes še veliko podjetij, v katerih se dela po deset in dvanajst ur dnevno. Ob času vojne so kapitalisti radi priznali delavske organizadje iz istega razloga, kot so se po vttjni izrekli ea osemurni delavnik. Bali so se katastrofe! Danes se ne boje več katastrofe! In povsod, kjer jim je bilo mogoče, so prešli v ofenzivo za podaljšanje delavnika, znižanje mezde in poslabšanje delavnih* razmer v podjetju. • * ™ Ob času letošnjega prvega majnika se vrši ena največjih kapitalističnih ofenziv proti rudarski organizaciji. Kmalu bo štirideaet let, ko so delavci obhajali prvikrat svoj praznik in vzpostavili svoje zahteve, Bf danes se morajo delavci v mnogih industrijah ravnotako bojevati zanje, kot ob času, ko so prvi majnik proglaaili za svoj praznik, da na ta dan složno manifestirajo za svoje pravice. Res se je veliko izpremenilo od tedaj, toda boj je še vedno tako oster, kar pokazuje, da kapitalisti le tedaj odnehajo, kadar so prisiljeni, da popuste. Delavstvo v Ameriki ima mogočno orožjema katerim lahko veliko doseže in se približa svojemu končnemu cilju, alrtta orožje pravilno rabi. To orožje je volilna pravica. V starem kraju jo ni bilo, ko je bil prvi majnik proglašen za mednarodni delavski praznik. Tam se je moralo delavstvo bojevati, da je dobilo volilno pravico. Številne so bile na prvega majnika manifestacije za splošno, enako in direktno volilno pravico* a še številnejše ao bile žrtve, preden so jo delavci izvojevali. V Ameriki nam ni treba doprinašati nobenih žrtev za izvojevanje splošne, direktne in enake volilne pravice. Imamo jo, a se je ne poslužimo tako, kot bi se jo morali |K>služiti delavci v svojo korist. Prvi majnik, delavski praznik je tukaj in če ameriško delavstvo stori na ta dan obljubo, da bo odslej naprej rabilo splošno, enako in volilno pravico sebi v korist in ne v interesu kapitalistov, da laglj* vklepajo delavstvo v moderno mezdno suinoat, tedaj bodo za ameriške delavce kmalu napočili boljši dnevi. ' , Premogovniški baroni se ne bodo več dranili tako nesramno izzivati rudarjev, kot se to godi skozi zadnje leto. Glasovnica je tista moč, ako ima v ozadju poleg delavske politične organizacije še delavsko strokovno napredno organizacijo, ki bo krhala in drobila politično mat kapitalističnega razreda, dokler je popolnoma ne zdrobi. Delavci, napravite leto» n* prvega majnika obljubo, i!a ne bodete injslušali več političarjev starih strank: demokratične in republikanske, ampak da se bodete poslu-žili glasovnice edino v prid delavskega razreda, in storjen Ik> velik korak naprej za uresničenje zahtev mednarodnega organiziranega delavstva, ki jih razglasa vsako leto ca svoj praznik — prvi majnik. ' Živela delavska *>lidarnost in odločnost! Doli a kapitalizmom, preživelim in krutim gospodarskim sistemom! Take misli naj prevevajo delavce, kadar gredo na volišča, da oddajo glasove. Slava prvemu majniku, ki kliče delavce vaega sveta na delo za osvoboditev delavstva iz moderne mezdne suž-nosti! VESTI IZ NASELBIN G. suMj ni potreboval Jeričeve reklame. Chlcago. — Mr. John Jerič, urednik klerikalnega "Amer. Slovenca," je zadnji Četrtek prav* hinavako povedal v svojem listu» Naglas sem moral Čitati, oče in mati sta pa poslušala. Tudi v šoli sem imel vedno red v ¿i tan ju prav dober. To je bilo tudi edino, za kar sem se odlikoval izmed vaemi mojimi součenci, za ostalo nisem bil kaj prida. Kako težko mi je bilo čitati o Izakih» Jakobih, Abrahamih in tako dalje. Se kot dečku se mi je vse to zdelo ne-Nadalje je pisal, da "središče umno. Se kot otrtfc sem dvo- vseh pravih in poštenih Sloven čevlje dvorana pri sv. Štefanu", ne pa dvorana S. N. P. J. To je druga krilatica, ki z bengalično lučjo osvetljuje karakter katoliškega "izobraževalca". Dokaz je, da Jerič trpi, težko trpi na megalomaniji. Zspadno od We-stern a ve., na severni in južni strani mesta ter v predmestjih llvi na stotine slovenskih dru-fcin; številk nimamo, vendar pa lahko rečemo, da je do tritisoč Slovencev v Chicagu, ki ne priznavajo nobenega središča v cerkveni dvorani — in vsi ti niso pravi in pošteni Slovenci po sodbi urednika A. S. 1 Mi vidimo v g. Sublja le pev-ca-umetnika in kot tak nam je dobrodošel. Nismo ga vprašali po veri niti politiki. To je njegova privatna zadeva, ki nas ne. briga. Hoteli smo tudi, da pri koncertu sodelujejo vsa slovenska pevska društva v Chicagu. Mr. Račič, ki vodi katoliški zbor "Adrljo," je odgovoril, da bi rad sodeloval — a ne more, ker imajo isti dan veselico v cerkveni dvorani. Cerkev je zadolžena, šola je zadolžena, vae je zadolženo, zato morajo tam delati. Mr. Račič je )>oiteno odgovorif; navedel je pfavi vzrok. Jerič pa nI povedal pravega vzroka, marveč je lopnil po dvorani S. N. P. J. in socialistih. Ako bi bil Jerič tako pošten kakor je Račič, bi bil povedal: G. Subelj, reklame vam ne bomo delali za koncert, ker hočemo, da naši 1 j ud jo gredo na našo veselico, kajti mi potrebujemo denar. Ako pa hočete, da vas bom tudi jaz poslušal, pridite pet v našo slavno dvorano — in nekaj dolarjev vam ie vržemo za trud, drugo pa spravimo mi, ker potrebujemo denar! — To je, kar bistveno pomeni Jeričev izbruh. G. Subelj ni potreboval Jeričeve reklame — Čeprav mu jo je nehote naredil. G. Subelj lahko zdaj ve. kje so pravi fanatiki in največji hinavci., Jeričeve jeze je pa bilo preveč. da bi ae bila vsa izlila v prvem zmazku. Oglasil ae je še v soboto pod pretvezo, da je "slišal neke odmeve" na svoj pr^i napad. (Prav, prav!, Slišal jih bo še več — tudi od "pravih in poštenih"!) V drugem zmazku izliva svoj srd med vrsticami tudi nad katoliškimi listi v Cle-velandu (Glasilo K. S. K. J.), ki sa enkrat niao bili tako fakln-ski. kot je biv^ pat rova cunja. Jeričevo zavijanje, da ne bi hotel delati reklame socialistom, je prozoren bluff. Kdaj pa so oo-clalisti vprašali njega za avojo reklamo? Je ne potrebujejo In — ne marajo! Subljev koncert ni bil socialist ičnn zadeva. Največjo nesramnost 1* uganja Jerič, ko primerja poast sta-Irokrajskoga pevca - umetnika s mil v te božanske, dogme, a ker mi ni bila dana prilika, da bi kaj boljšega dobil v roke, sem se moral zadovoljiti s tem. Ko sem dorastel fa bil že sam woj gospodar, sem zelo rad Či-tal povesti in romane. Koliko izobrazbe je v teh storijah ln romanih? Jako malo, ali skoro nič, izjema so le tiste, ki so spisane v socialnem smislu. Torej Čitatelj, ako rad čltaš, kakšno Stivo se ti bolj dopsde, okrašeno 1 vsakojakimi slikam] in zavijal nji, ali takšno, ki je brez slik in brez vseh spletkarij? Tukaj v Ameriki, je danes pač drugače, kot je bilo v domovini pred 85-40 leti. Tu imamo precejšnje število svobodomiselnega čtiva, vsaj tako se naziva. Ali pa je res vse to čtivo resnično delavstvu v prid? Tu se ie pač treba nekoliko pomuditi n premisliti. Ako bi v resnici bilo. v naših borcih toliko poštenosti, kje in od kod dohodki, ki jih prejemajo razni uradniki. Ali niso razni šifkartaši napravili svoje premoženje pri Slovenjih. Niso ga napravili na Wall 'streetu. Vzemimo besedo svoboda, kaj pomeni. Meni ni iz lista razumljivo, ker nisem filozof, temveč le preprosti premogar. In naš odrešenk Bartulovič? Kaj ima on pokazati v svoji fliki? Ali je kaj inteligentnega v njej? Vsak nekoliko razumen «delavec bo priznal, da nič, ražen golih neslanih laži. In takšen vodja naj nas reši izpod mezdne sužnjosti in SNPJ izpod "Zavertnikovega cesarstva"?! Takšnih bavbavov poznamo še od leta 1925. Se mu bo treba Iti na Dunaj in tudi v Terbovlje, da se bo haučil izobrazbe. Toda danes so tudi Terbovlje že civilizirane. Bratje trpini, skoro prosil bi vas, kateri ste se dali zapeljati tako nizkotnemu človeku, pustita ga. Naj prime za kakšno bolj koristno delo. Ako je v resnici krojač, naj prime i^lo v roke, ker za vodstvo, sem prepričan, je nesposoben. Kdor ne verjame meni, st bo sam prepričal {irej ali slaj. Toliko članstva, pa da bi nas socialpatrijotje izrabljali. bi bila sramota. Ne verjamem, da je 20** socialistov v jednoti, pa so bili zadovoljni s vodstvom. Vem, da bi ae rad zdebelll, ker je tako suh kot oreh, ali ne bo šlo na naš račun. Se je večina, pri kateri odločujeta pamet in razum. Torej Ksrl, France ali kar si le, pridi k pameti, kot se uredniku spodobi/ SIcer imaš jezik precej namazan, a pri premišljenemu rojaku vseeno nič ne opraviš. Pusti jednoto pri miru. Ona je rastla in bo še brez / vsake tvoje pomoči. Ako bi malo bolj razsodno pričel, bi bil danes lahko njen član In tudi nje gl. uradnik. Ko bi bil jaz v tvoji koli. bi ravnal drugače. Nobena usilji va stvar ai koristna in vselej rodi zle posledice. Koliko koristnega pa al napravil za stavkar-ie, premogar je? Koliko? Predloži račun. Tisto neslano inkvi zicijo, ki jo predbaeivaš, si si ponepotrebnem nakopal. Kar si iskal, si dobil. Ker čitam vae, zato nisem tudi prezrl dopisa iz Milwaukeeja pod naslovom "Delavcem v pre-vdarek," ki ga je spisal Rudolph Goldner. Rečem le toliko, da je, tal, premalo takšnih mož kot je on s tako dobro sugestijo. V resnici bi bil to največji udarec za skebe in za barone premoga. Ta načrt bi bil izvedljiv, ako bi se hotel delavec le malo zanimati. Dolar mesečno. Seveda, Če ga ni, ga človek ne more dati. Toda če človek le količkaj dela, si bi ga lahko prltrgal od ust. Ni s tem rečeno, da bi moral biti ravno dolar, lahko bi bilo več alf manj. Vsak, ki ima srce za dobro stvar, bi rad dal, kolikor bi pač mogel. Po mojem mnenju je omenjeni načrt plemenit. Meni je dobro znano, kaj je premogar, v kakšnem položaju se nahaja in kako z njim postopajo. Naj rečem samo toliko, da je dolžnost nas vseh, da pričnemo resno premišljevati naš obupen položaj, ne samo premogar j i, .pač pa delavci vseh strok. Torej na noge z zavestjo zmage. Razmere so neznosne, skoro obupne pod tem tiranskim kapita lizmom. Nikakor pa ne bomo dosegli boljših časov, ako se bomo pustili še nadalje varati. Vohunov, agentov in poneumneje-valcev imamo vse polno. Naprej za naš pošteni tisk, kakor sta Prosveta in Proletarec in za akcijo, ki jo je predložil Rudolph Goldner. Kdo bo prvi? Henrik Pečarič. Organizirajmo neorganizirane t AveUa, Pa. — Prosveta je poročala, da je John L. Lewis vr gel iz Unije štiri lokale. Moram poročati, da smo bili tega delež ni -najprej na Avelli. Tukaj smo tisti kosmati boljševiki, ako kdo ne verjame, smo na ogled brezplačno. Zahtevamo, da se mora Lewis odstraniti, kajti on ni zmožen, ali pk noče nas pripeljati do zmage. Delavci, premo-garji, ki ste na staviti, ne mislite, kadar se bo v Ameriki nehalo premog kopati in izprazni lo trg, da šele tedlsj bo zmaga naša. Treba je organizirati neorganizirane in stopiti v boj, da bo zmaga vsega delavstva v A-meriki. Tega se pa preje ne more napraviti, dokler se ne iz-n$bimo nazadnjaških voditeljev. Zatoraj dol z John Lewisom in Vijegovo mašinerijo. Posta-govo mesto, ki jim delavstvo za-vlmo zmožne voditelje na nje-upa, kot je John Brophy in drugi. — Martin Kavčič. Skrbimo za avoje interese. Puri lan, Mleh. — S prvim a-prilom so nam tukaj dali sedem dni počitnic v tednu. Vsakemu treznemu človeku je lahko znano, zakaj je tolika brezposelnost. Velike korporacije si vsako leto nabavijo moderne stroje, da si z njimi bolj kupičijo dobiček, ubogega in izmučenega delavca pa vržejo na cesto. Tako ostane delavec brez zaslužka ln seveda brez kruha. 1 Treba nam je ene močne organizacije, unije vseh delavcev, da ne bi z nami tako grdo postopali in nas odslavljali, kfcdar se jim poljubi. Ali je to pravilno? Seveda ni. Ampak delavstvo bi se predvsem moralo malo bolj brigati za svoje interese, kajti kapitalisti se gotovo ne bodo. Kdaj se bomo mi prebudlH, da bomo skrbeli tudi malo zase? Caa bi že bil, da ne bomo na večne čase Izkoriščani. Le v močni organizaciji je prava rešitev delavstva. Organizacija nam je torej potrebna. Potom nje bi si lahko ii> vojevali kar bi hoteli. Seveda bi morali paziti na avoje voditelje tako. da bi mi imeli moč nad njimi. Letos so predsedniške volitve. Nič mi nI še znano kdo bo predsedniški kandidat, in tudi nI velike vaftnoati kdo je, kajti dose-daj nI bil še nobeden v korist delavstva, pa tudi sedaj nam nI upati, kajti delavstvo se ie vae premalo zanima za svoje interese. Treba nam je predvsem lastne odrešitve. Nikar ne čakajmo na kakšnega Mesijo, da nas bo odrešil, ker ga bomo zastonj iskali. Postanimo sami svoji Mesije, ker to je naša dolžnost. Ako ss sami ne bomo zanimali za svojo interese, tedaj se tudi drugi ne bodo. Valentin Oratch. Smrtna kosa. CaaoMlmrg, Pa. — Dne 5. a-prila (je tukaj po dolgotrajni in mučni bolezni preminul član društva "Postojnska jama" št. 188 SNPJ. sobrat Jakob Frank. PoHojni je bil doma iz vasi Celje, občina Prem na Notranjskem. Tukaj zapušča Žalujočo soprogo ter dva mladoletna otroka in štiri brate. V Ameriko je prišel pred sedemnajstimi leti. Bil je vedno zaposlen v pre-mogorovih, v katerih si je tudi nakopal proletarsko bolezen. Iskal, je zdravja okoli vseh mogočih zdravnikov, ali niso mu mogli dosti pomagati. Pogreb se je vršil 7. aprila. Kljub hudi nevihti je bil pogreb dobro obiskan od Članov društva "Postojnska jama" in prijateljev ter Znancev, Društvo mu je položilo na gomilo krasen venec v zadnji pozdrav. V 8NPJ je pristopil pred 12 leti. Bil je tudi dolgoleten član tukajšnje slovenske "Alexander" godbe ter član pevskega društva/ "Ilirija." Pokojni Jakob Frank je bil v resnici mirne narave, rad je bil dobre volje, nikoli ni iskal kakšnih prepirov, pomagal je rad, kjer je le mogel. Poznan je bil med tukajšnjimi rojaki kot humorja poln človek. Usoda mu je v življenju naklonila le malo prijetnih dni. Kljub dolgi bolezni je bU skrben oče svoji družini. Premoženja ni zapustil, rasen lične hištoe. Žil vel je kakor vsak, ki je odvlseil samo od sVojega zaslužka. Dratf Jaka, odšel si prezgodaj od nas. Pogrešali te bomo y društvu ia pri drugih kulturni)} organizacijah. Ohranili te bomo umm Izpoved, ki bi prišla, če bi bfl John pošten. . Z mojim "pojasnilom" g lju sem se baje opekel. U* sem izvedel, da je bil baiV ^ dikt v korist pevcu in v» meni. Vse to kaže, da baje niZ pošten. Tega pa ne povem p! treba je, da se preloži krivda na vreme: pri nas je bil baje J na Lawndale pa je baje solnce. Shucks! — John Bajeri* t Kaj Je vse mogoče Iz Chicaga: Zbirališče vetia. ga števila "pravih in poštenih" Slovencev je bilo včeraj v rdtfi lawndalski dvorani. Ali bo trt* zdaj te Slovence in Slovel! drugič kratiti? ke e e e Siromakova filozofija. Stari Kolina je rekel: "Ko j« človek - vrag sklenil, da bo ¿H ljudi, Je začel busines z vero." e e e Mkrterlj misterijev. "Cisti radnici" nazivajo r» darje v Illinoisu "puškari" Kdaj pa so rudarji zdelovali puške' ("Novi Svijet" piše, da so "¿i. ,sti radnici" nekoč poročali o konfliktu med Anglijo in Veliko Britanijo!) e e * Kako se dela reklama. Rojak, ki je tudi prištet mad "prave in poštene", je rekel 00 koncertu: "Povedal je, da noče delati reklame — in s tem je n* redil reklamo. Zakaj ni molčal?" e e e Zimski šport. Iz Calumeta: Tukaj se tepemo za šport in dobimo nagrado. Ko se tega naveličamo, se streljamo za zakonsko pravico in potem čakamo s "poštupanim" obrazom na kazen. Ne smete nam zameriti. Taka je bila naša katoliška vzgoja. Ce se ne bi bili te- v trajnem spominu kot sobrata1, ga naučili, ne bi znali. Drugače prijatelja in poštenjaka. Njegovi družini naše iskreno sožalje! John Koklich, predsednik dru štva ''Postojnska jama." Koneert pevskega zbora "Svoboda." Detroit, Mleh. — Zadnje čase se je pokazalo v detroitski koloniji Slovencev veliko zanimanje za dramatiko in petje. Pogosto se prirejajo različni koncerti, veselice v pomoč štrajkarjem in v prid Delavskega doma na Zl-padni strani mesta. Na vseh teh priredbah so sodelovali pevski zbori, "Ljubljanski vrh," "Bled" in "Svoboda." Dne 8. aprila je priredil dramski in pevski zbor "Ljubljanski vrh" koncert programom in igro "Poročna noč," ki jo js napisal naš slovenski ameriški literat Ivan Molek. Predigra iz fevdalne dobe je bila perfektno izvajana, četudi bi potrebovala malo pojasnila, da bi navzoči razumeli-nje pomen. Naši diletantje so dobro nastopali v svojih vlogah, le bolj glasno bi bili morali govoriti, saj smo Ql9venci radi glasni v prepirih. Ker pa ni bil oder 'za to primeren, je krivda nas vseh Slovencev v Detroitu, da nimamo, kar potrebujemo. Zmožnosti imamo, da bi imeli tudi prostor kje pokazati. Upamo, da bo kmalu tudi detroitska naselbina imela prostor, v katerem bomo lahko prirejali igre in koncerte v boljše zadovoljstvo. Zadnje čase je imel pevski zbor HSvoboda" velike potežko-če. Prvič nismo imeli prostora sa učenje, drugič pa nismo mogli dobiti učitelja, a tretjič pa ni bilo sredstev. Vsaka kriza mine. taki je tudi ta. Dobili smo pevovodjo, našega« zavednega premogar j a iz Kansasa, John Brlisga. Moramo priznati,'da Je John Brllag vešč avoje naloge in se zaveda, da smo ^sl delavci, da skušamo pokazati, da je slovenski narod prav tako kulturen kot so ostali. John Brlisg je tudi član kluba It. 114. On je navadni delavec, ki je sedaj u-poslen pri Fordu, kjer dela dnevno po 8 ur. Ker nI bilo že dolgo nobenega koncerta, ki bi ga priredil pevski zbor "Svoboda", se sedaj prav pridno pripravljamo za koncert, ki se bo vršil dne 6. maja v HND na Kirby ave. Pro-gram obntoja iz deset točk. Vse-ga skupaj nastopijo 4 pevski zbori. Začetek veselice točno ob Je tukaj mrzlo in čmerno. -Previdni bedak, Calumet, Mich. e e e Ameriški ženini. Mary S., Cornwall, Pa., je 13. aprila zastavila v tej koloni u-ganko: Zakaj dekleta v starem kraju iščejo ženina v Ameriki? — Odgovor: Zato, ker mislijo, da se denar v Ameriki po cesti pobira. Prišlo je deset odgovorov, toda noben se ne ujema z zgornjim. Oglasile so se večinoma čitateljice, ki odgovarjajo rai-lično, na primer: "Zato, da se o-©ožijo, ker ga v starem kraji ne morejo dobiti, ker je tam preveč deklet, ker bi rade šle v A-meriko, ker ni Amerika v starem kraju, ker, se jim nobeden ne dopade, ker mislijo, da tukaj dobe milijonarja itd. — Nagrada torej ostane neizplačana. Nova ngaitka: Žena je bres moža, ima pa več otrok, cel« dvojčke, trojčke in četvorčke, in čim starejša- je, bolj se počuti. Kaj je to? — Zastavila G. C, Vandling, Pa., ki pošlje prvi o* M, katera prav ugane, dva pur-ja jajca. Odgovor bo objavljen 16. maja. 8. popoldne, začetek programi pa točno ob 7. zvečer. Vstopnic« so samo 50c za odrasle. Program bo bogat. Nastopil« bo od 130 do 140 pevcev in pevk. Že to bi moralo slehernega privesti v dvorano, ako se vsi zavedamo, da smo vsi sinovi a | hčere slovenskih mster ter d» nam je tekla zibel na Sloven-skem. Ker se zavedamo, ds * pevci in pevke žrtvujejo za narod, smemo tudi upati, da b" naš narod to delo znal ceniti« tem, da'napolni dvorano v v» kem številu. V imenu pevcev a pevk zbora "Svoboda" vabi« yse rojake in rojakinje k obiin» udeležbi dne 6. maja. P«^ zbor "Svoboda" jamči zs povrm-tev v vseh ozirih. Cisti dob** Je namenjen za vzdrževani« zbora. Na «videnje! — Anton J** Zahvala. CSevolaad, O. — Prigibno va» pošiljam vsoto f*.M » joče rudarje, ki sem je na proilem zabavnem Slovenske narodne čitaln** Slovenskem narodnem ***' Holmes ave., dne 14. aprili »jj Dolžnost me veže. da * ^ darovalcem na tem mestu zss lim. Aataa Mrsrljt- Vesti iz Jugoslavije o atentatu na itali janskbga kralja. (Izvirno.) (iorice, dne 13. aprila. Ponesrečeni atentat na itali-nskega kralja Emanuela, je razUuril ne samo fašiste, negó ploh vse prebivalstvo, kajti a-ntat na kralja Emanuela ni ¡I tako brezpomemben. Dasirav- 0 50 pravi in edini krivci tega tentata le italijanski faštati, endar so pričeli fašisti z veliko onjo proti vsem razredno za-ednim delavcem, zlasti pa prosi« i ali stom in komunistom, atere dolže, da so oni organizi-li atentat na italijanskega kraja in na duceja Mussolinija. — se je seveda popolna in ordi-rna laž, in to fašisti dobro ve-, zato tudi skušajo domačo, akor tudi inozemsko javnost repričati o vsem mogočem in mogočem ter obenem pokazati etu, da so oni sami popolno-a nedolžni in da pade vsa kriv-na delavstvo, ki je revoluci-narno in anarhistično, tako, da kar poklalo fašistične gene-le in kralje. Takoj po atentatu je bil alarm kor je vedno, in pričel se je vji lov na socialiste in komuni-te. Iskali so vse v Italiji bivajo-od oblasti osumljene nasprot-Ike sedanjega družabnega reda jih poaretirali. Kakor zvemo, bilo dozdaj aretiranih že več totin^eh nesrečnežev, ki so pre-'Jja.ni v ječe. Atentati, pa naj bodo že taki taki, ali pa naj bodo v tej ali ni deželi, so vedno in povsod nak čudne prenapetosti in ade-vaten izraz notranjih razredih ali gospodarsko « političnih asprotij, ki segajo tako globo-da privedejo od časa do časa konfliktov, ki potem pretre-jo svet. Italijo dovolj poznamo in do-olj poznamo tudi italijanski fa-izem, ki si je ustvaril in zasuž-jil fašistično Italijo. In zato se moremo čuditi, ako se sem pa izvrše a teptati in (la . so f^pen-ti naperjeni proti še živežim redstavnikom italijans k e g a onarhizma. Inozemska javnost bo brez voma težko dobila pravo sliko milanskem atentatu na kralja, ajti italijanskemu fašizmu je predvsem za nekaj drugega: hotelo se mu je po novem in trahotnem preganjanju nefaši-tičnega prebivalstva, iznesti ho-•svojo nemoč nad nedolžnim rebivalstvom, ki trpi v jarmih okovih in ki si upa to javno )vedati. Fašizem hoče samo ne-Zasigurati si gospodarsko politično nadvlado in da dose-to, so mu sveta vsaka sred-tva, in tudi atentati. B strahom pričakujemo tudi |na Primorskem, kaj se bo iz-Slo iz teh večnih pretresov in Etičnih konvulzij. Ali fašisti 1 vodno nočejo mirovati, še tuno hočejo s terorjem in poži- ■snjem, ubijanjem itd.^ krotiti ielovno ljudstvo? I Vest, da so pričeli takoj po a-fctatu preganjati komuniste in •ocialiste, je na nas vplivala ze-Hmučno, kajti prepričani smo, da »«»do padli po nss prav tako, kiti ludi narodne manjšine so Itali janskemu fašizmu — nevar-In v svojih domnevah se ni-mo preveč motili. V Gorici in prstu ne pripravljajo nova prebujanja. Nove proskripcijske »«tino f,e že sestavljajo in nas Plovence na Primorskem čaka-i» težki dnevi. . . |To stanje, kakršno je danes. I vzdržno. Nekje mora počiti, m predstavniki italijanakega fa-Mzma to dobro vedo. Njihova akcija ho Ala (tedaj proti vaemu in |»akomur, z divjanjem, požlga-nJ'm, osebnim teroriziranjem "i kakor tudi v Jugoslaviji — z Minami. ' 'talija in fašizem ustvarjata Mistično glavnjačo. Ustvarjata j" ficet- za delavstvo, za kmeta izmozganega uradnika, za narodne manjšine in aploh za vse kfaAiste.. Ali lavskega in kmetskega gibanja, samo če se razženejo narodne manjšine. . Resni dogodki so to v Italiji, in znak so, da tako ne bo šlo več dalje. Mussolinijeva roka pa bo morala omahniti in s tem bo prišel za Italijo, kakor tudi za naš slovenski narod na Primorskem drug, nov čas, osebne svobode in čas socializma. Glad v Jugoslaviji. Oblasti se ne zmenijo za gladu joče prebivalstvo. Mostar, aprila meseca. Jugoslavija, dasi kmetska dežela, kjer se prebivalstvo peča izrecno in v pretežni večini z živinorejo in kmetijstvom in da-siravno ena najbogatejših dežel v Evropi, kar se naravnih zakladov tiče, strada. Čudno se sliši sicer in skoraj neverjetno, ali vendar je resnično. Prebivalstvo v Jugoslaviji gladuje. V Bosni, v Hercegovini, v Dalmaciji in Črni gori ljudje že obupujejo, ker že skoraj od jeseni niso imeli kaj jesti. Te dežele so edina izjema, kjer je malo rodovitne zemlje. Ker pa se-Ijaki ne znajo niti dobro gospodariti in razpolagati s plodno zemljo, nastajajo v t?h deželah večkrat, ali vsaj običajno lakote. In tako je tudi sedaj v deželi lakota. Ljudje umirajo od gladu in kronika ve povedati, da je umrlo v zadnjem času že nekaj nad sto ljudi v Jugoslaviji od gladu. Stotisoči revnih in ubogilv. kmetov v ogroženi Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori so brez vsake hrane in dogajajo se v večjem številu slučaji, da se vsi ti gladujpči med seboj zgrabijo, zlasti ko vidijo, da eni, ponavadi priviligiranci, dobe kaj hrane, drugi pa ne. Seveda pa takih slučajev ni več kakor o-nih, ko ljudje umro od lakote. Jugoslovanske kraljeve vlade se lahko ponašajo, kajti brez-dvomno je, da tako antisocialnih vlad nobena država na svetu ne premore. Zato pa je tudi povsem razumljivo, da v deželi, kateri smo včasih rekli, da je podobna oni, kjer se "cedi med in mleko," razsaja glad in da ljudje umirajo od lakote. Vlada v Beogradu se torej za gladujo-če ni brigala, kajti po njenem mnenju je, da se s pomaganjem gladujočim ne vrši narodno delo in sploh delo za interese ljudstva. Ali položaj v gladujočih in od gladu ogroženih krajih se je tako poslabšsl, ds je nsstala tudi za gospode v Beogradu resna nevarnost. Ker civilisti v Beogradu niso imeli razumevanja in srca za lačno prebivalstvo, so se jih usmilili, čujte in strmite, generali! Oni so dejali, da so prebivalci v Hercegovini, Bosni Dalmaciji in Črni gori že tako sestradani, da niso več sposobni za vojaško službo... Sele sedaj, ko so se srbski generali zbali za svojo armado radi sposobnosti, je vlada dovoli la 160 milijonov kredita za nuj no pomoč brezposelnim In gladujočim prebivalcem No in sedaj pride to, kar je v Jugoslaviji čisto navadno in "narodno": Po teh milijonih namenjenih za gladujoče so frad-li vladi v Beogradu blizu stoječi špekulanti in liferanti, ki so prevzeli nskup Žita za gladujoče. In po par dnevnem trudu se Je posrečilo ugotoviti, da so ti špe kulanti že "zaelužili" nekaj na< 16 milijonov dinarjev. Nekaj prav balkanskegs ps je, da ae podpora gladujočim razdaja pristfanako. Tiati, k imajo legitimecijo radikalne stranke, ali demokratske Davi dovičeve dobe hrano, drugi pa ki ao opozicionalci in ne trobijo v vladni rog, pa ali ne dobe niče-ser aH pa ao v dajatvah zapostavljeni ... Interesen t no je tudi to, ds ao srbske dežele oz. pokrajine, kjer naseljeni Srbi dobili več pod- volni, kakor so te itak. V Dalmaciji na primer so dobili člani radikalne stranke po 26 kg koruze, ali nečlani in drugi sploh po 6 kilogramov. Iz tega se jasno vidi. ksko nezdrave in neprave razmere vladajo v Jugoslaviji. Zanimivo je poleg vsega tudi to, da Srbi dobivajo — pšenico, neSrbi pa — koruzo. Jasno je vsled tega. da je do gospoda Vukičeviča, predsednika kraljeve vlade v Beogradu nastal vedno večji odpor, kajti ljudje so siti večnega zapostavljanja od strani Srbov. Sicer iyi se more reči, da tudi Srbi ne morejo biti zadovoljni, čeprav dobe nekoliko več koruze ali pa pšenice, kajti dejstvo, je davsrbski kmetje tudi stradajo in da ne strada noben rad. Jugoslavija je dežela, kjer ne bi bilo treba gladu. To vedo tudi nekoliko manj izobraženi Jugoslovani, in zato postajajo nezadovoljni s temi razmerami. —- Vzroki gladu pa leže tudi drugod. In sicer predvsem v previsokih davčnih dajatvah in pa v padcu poljedelskih produktov. Ves ta ner^d pa bi se seveda dal prav lahko odpraviti, le če bi imela gospoda v Beogradu kaj smisla. Odstranjen pa bi bil tudi glad, prebivalstvo pa bi bilo zadovoljno. __V. K tragediji na Dravi. Strašna nesreča na Dravi je sedaj popolnoma pojasnjena. Usodne vožnje od Felberjevega otoka h kamniškemu bregu so se poleg petorice Mariborčanov, ki so vsi našli smrt v valovih, udeležili naslednji prebivalci tkamnlško okolice: Ivo Bančlč, naslednik Lorbekovega posestva v RoŠpo-hu, ki je kupil seno od Felberje-vih dedičev, njegova 20letna hči Foška, njegov sosed Paskval Grizila, 18!etni hlapec Jakob Klobase in 261etni brodar France Lesjak. * Bančiča in njegovo hčer je rešil Ivan Hej s svojim sinom, druga dva pa sta se rešila sama, ker bs nista oprijela plavajočih kopic sena, temveč se zagnala proti bregu. Brodar France LesjSk je po vseh izgledih kot šesta žrtev utonil. Izletniki, ki so ostali na otoku, so videli, da se je oprijel največje senenc jopice, ki se je za nekaj Časa po-grejyrjla, potem pa «e zopet dvignila na površje — brez nje-ga. . ( Pri srefjanju smrtno ponesrečil. Kakor navadno ob večjih praznikih so tudi letos ob velikonočnih praznikih v raznih krajih streljali z možnarjl. Pri tem so se pripetile nezgode, v Globokem pri Polju po smrtnu nesreča. Kmečki fant Franc Jevšek je z nabasan i m molnar-jem ravnal tako neprevidno, da se je možnar predčasno sprožil in nesrečnemu strelcu zdrobil lobanjo. Samomor mlade dskllce V cerkvi. Pri Bsjskem Sv. Ivsnu v Vojvodini je na veliki petek izvršila samomor osemnsjstletnn Kaethe von Gundt iz Draždan, hči bogatega tovarnarja, ki se je že leto dni mudila pri neki madžarski rodbini, da bi se naučila madžarskega jezika. Zaljubila se je v nekega tamkajšnjega posestnika. Na veliki petek je šla v cerkev av. Marka in ai je, ko je bila cerkev natlačena polna ljudatva, iz revolverja pognala kroglo v glavo. V cerkvi je naatala velika panika. Mlada Kaethe je zapustila pismo, v ka-tem izjavlja, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Nenadna smrt alovenakega vojaka v Petrovaradlnu. Komaj Je minulo 14 dni, ko so se odpeljsli rekruti iz Slovenije v Petrovsradin, da odalužijo avoj kadrovski rok pri 4. balonaki četi. Med yedno veaelimi novln-ci-vojaki v tej četi. kamor Je bilo dodeljenih nad 20 aloven akih fantov, je bil tudi Ludvik Vipotnik doma Iz Gotovelj pri r»ostiTi JOHNSON NASTOPIL PROTI ZAKUIJSNIKOM. V svojem govoru je pokasal na veliko koriat, ki bi jo bilo deležno ljudstvo, ako vlada zgradi jez v Boulder kanjonu. Waahington. D. C. — Senator Johnson Iz CaHfomije je z živo besedo 27. t. m. apeliral na sena« torje proti pritisku trusta javnih naprav in njegovih zakulls-nikov in da glasujejo zs osnovo za zgraditev jeza v Boulder kanjonu, ki b) preprečil poplave in razdejanja lastnine prebivalcev v dolini reke Colorado. Johnson je premočil senatorjem in Številnim poslušalcem na guleriji velike koristi, ki bodo izvirale iz največjega inženirskega projekta, ki je bil kdaj pod-vzet po katerikoli vladi v zgodovini. Jez, ki je v načrtu, je dejal senator, bi v času suše namakal nad milijon akrov zemljišča in bi na ta način ustvaril novo bogato kraljestvo na jugozapadu. Nadalje bi preprečil divjanje hudournikov, kateri ogrožajo s poplavo 65,000 prebivalcem v Imperialni dolini. Projekt bi pro-duciral najmanj za 800,000 konjskih moči elektrike in oddaja te sile bi v kratkem času plačala vse gradbene stroške. Ako se jez zgfadi, ne bo ljudstvo plačalo niti centa več pri davkih. Zgradba jeza bi prinašala večjo koristi kot jih prinaša Panamski prekop. Nava kaaaatija privai-kapital« v Rati JI Sovjeti dovolili privatnim družbam gradnjo etanovanjaklh hiš. '__ Moskva. 28. apr. — Svet ljudskih komiaajrjcv je pravkar do* vtftll, da ae lahko organizirajo Privatne družbe v izključno avr-10 graditve atanovanjaklh hiš. Sovjetaka vlada je dovolila to. konceaijo z namenom, da reši stanovanjsko krizo, če se bo da-o. Silno pomanjkanje stsnovanj za delavce v Moskvi postsja še neznosno. Koncesija dsje privatnim družbam pravico, da uprav-jajo svoje hiše in jih oddajajo najem brez motenja a strani atanovanjake komisije. Nove hi-ie bodo oproščene lokalnega da v. kn in sovjetske banke bodo financirale projekt. POPKI NA SADNEM DREVJU V MICHIGANS 80 8E ODPRLI. Veeelje med sadjertjcl je veliko. « ^mmm^mm » SL Joseph, Mich. — V pasu za sadjerejo v Južnem Mlchiga-nu so se sadjerejci bali, da o-stanejo popki na sadnem drevju zaprti. V četrtek dne 26. aprila so se pa popki nepričakovano odprli in razcveteli. Gorko pomladansko solnce je pomagalo. Med sadjerejci je zavladalo veliko veselje; Harry J. Lurktns, ki je na stavljen od farmai^skega biroja za okrajnega potovalnega učitelja v «adjerejstvu, Je Izjavil, da bo sadno drevje v tednu cvetenja, ki prične dne 6. maja, polnem cvetju. To obeta toplo spomladansko vreme. OMNI PARNIK V PLAMENU. DrugI parnlk rešil 34 oaeh z goreče ladje. New York, N. V. — Ameriški parnlk "Overhroock" za prevažanje olja je pričel goreti po eksploziji pri sesalkah. Ob če su požara se je nahajal ' ob obrežju Floride. Na pomoč mu Je prlhltel parnlk "Fred W. Wel-ler" za prevažanje olja In reši 34 oseb, kl so zapustile gorečo ladjo v čolnih. VELIK POŽAR. Dva ognjegaace sta bile ubile, več drugih ranjenih. New York, N. Y. — V petek je nastal velik požar v depart mentni trgovini Linn's Bros. Peterson, N. J., kl Je uničil po-alopje. Pri rešitvenem delu ata bila dva ognjeganca ubita, dva najst drugih Je pa bilo težko ranjenih. Skoda se ceni na< $100,000. Trupli moškega la ženske najde nI v jezeru. Chicago. — Neki delavec, ki Je delal na cesti blizu Jezers na juŽnfcštreni mesta, je opazil dve trupli na površju jezera. Ob-vest i I je policijo, kl je uvedla preiskavo. Ženska zgleda, da Je atara okrog »0 let in je bila do- sprejem prekomorskih letalcev v new yorku. New York, 28. aprila. — Nem-ško-lrska letalaka trojica — baron Huenefeld, kapitan Koehl In Fitzmaurlce — je danes drujrt* prispela, v New York, in bila js ijajno sprejeta ob ogromni množici oflcijelnlh delegacij in radovednega ljudstvs. Letalci so prvič pristali v New Yorku včeraj, ko so leteli v Fordovem letalu iz Kanade v Washington. Vsled deževnega vremena, kl jto zelo oviralo polet, so v New Yorku zamenjali letalo z vlakom In se odpeljali v Washington, kjer so prenočili in danes zjutraj položili venec na sveži grob avljstiks Bennetts, kl je umrl modpotoma, ko jim je hitel na pomoč. Za pogreb ao prišli prepozno. Danea predpoldne ao se vrnili v New York. OficIJelnl sprejemi bodo trajali ves prihodnji teden. Dne 6. maja pride trojica v Chicago. Viktor Baaka strica Morita Uaodsn padec. Chicago, — Mra. H. J. Pur-mot, atsrs 76 let, 8440 Prsirio ave„ je v petek padla z vrha atopnic na avojem stanovanju in dobila tako težke poškodbe, da je par pozneje umrla v okrajni bolnici, l>va letalca ae ubila. Msrahall, Mo. — Letalca Ha-rold P. Hutchison, star 27 lat, in George K. Maukmsaa, 28 Ist, ata ae ubils, ko Js njiju letelo v potek večer treščilo s višino 000 čevljev ns zemljo. RASNO » ^^ Nsrvosns motnje la palhaans* iiza. Freudova paihoanelltična teorije razlaga večino živčnih bolezni š tako zvaniml "izrinjeni kompleksi". Izrinjeni kompleks Js podoben tistemu človeku, ki ns shodu neprestsno razgraja, dokler ga ne poatavljo pred vrata. Toda pred vrati razgrajač še nikakor ni končsl svoje vloge, temveč dele še dalje velik šunder. Vsem, ki so ostsli v dvorsnl, Je njegovo početje akrsjno neprijetno in Jih moti, du se v besede govornikov rtu morejo prav uživati. Vseka misel, k I Jo izrinemo Iz avoje zavesti, nas moti, ne da bi se tegs niti zavedali. V podzavestju s«* skriva in dobi svoje posebne oblike v naših ssnjah, dejanjih In nagonih. Psihoanaliza stremi za tem, ds bi dognala takšne zatrte rniali, Jih apravila zopet v zaveat človeka in ga na ta način ozdravila pred njimi. Proti nS-varnoati, kl ti Je znana, se lahko boriš z upanjem, da boš zmagal. S stricem Moricom sva ss se-snsnila v kavarni Zofije Pandu-rove, kamor sva hodila na kavo. Poleti pri oknu, pozimi pri peči. On je imel rad poletje, jaz zime. Kavo sva imela oba rada. On s tremi prestami, jas s štirimi. Poletje in zimo sva imela rada tudi brez prest. On Je čital novine, jas tudi. On je delal o* pazke k političnem delu In iskal loterije, jas sem ps poslušal. — Poslušal sem tako vztrajno in on Je tako vztrajno govoril, da sem naposled s svojo trmo obrnil nase njegovo pozornost. Zgovorni ljudje smstrsjo nsvadno molčeče za oale, toda jas aem znal menda tako lepo gledati atrica Mo-rica, da je napravil Izjemo. — Zdi se mi, da ste navihan dečko. — je dejal. Zasmejal sem se. — No, msr nI res? — je nadaljeval. Zadovoljno sem zs smehljal. — Ne bedite tsko skromni, že eslo leto vas študlrsm In mislita ds se ne motim. Nssmshnil sem ss še bolj prijazno in sisdko. On je pa nsds-ljeval: — Zdi se ml, da sts pošten jsk. Tudi Jsz sem poštsnjsk. Cs se združita dva poštenjaks, lahko dosežeta vse. • „ — Kako to? — sam vprašal. — Jutri vam razložim ves načrt. Nato se je zopet vrnil k potovanju bolgarskegs kneza Ferdinanda in se ni več zmenil za- rme. Drugi dan Js bilo sicer mrzlo, vendar me je pa potegnil k oknu in ml gledal prijazno v oči, — Tudi najboljša razsvetljava ne ispremeni ničessr na moji včerajšnji sodbi o vas, — je dejal amejo. Sedla ava, Novln še pogledalu nisva. On je zrl nepremično skozi okno, naravnost tja, kjsr Je stsl policijski omnlbus, člgsr kondukter nosi ssbljo In vosi potnlks k ssbl ns dom. — Ustanoviva banko, — ka Je oglasil stric Morlc. Modra mu Js šinila ta mlssl v glavo pri pogledu na policijski omnlbus. — Ne fazumem vsa, — aem odgovoril. že zopet ste skromni. Vsak človek rszume to. — Slišal sem, da Je potrsben za ustanovitev banke tudi denar. — Seveda, samo da ga preskrbe drugI; midva pa dsvs rszum. In ponosno ss Js udaril po glsvi, Cslo obrnil ss'Js in ms je dregnil s kazslcem ob čslo. Nsto se Je znovs udsrll po glavi, kakor da hočs primsrjstl, ksters lobanja bolj doni. — Jaz bom ravnstslj, — Js nadsljsvsl, — vi ps blsgsjnlk, — Blagajnik? — aem vprašal preaenečenp. — Zakaj baš blagajnik? — Zato, ker (mete blagorodna lica ln potess, kl vzbujsjo zsu-panjs. To js blsgsjnlku nujno potrsbno. — Tods pri tem imsm vsllko napako. , . - — Kakšno pa? Na dsn t. beae-dot — Zel A aem podvržen morakl bolezni. — No, In ksj zs to? — Ksko pa naj pridem v A-meriko? Planil Je pokonci, ms prijel /a glavo In potegnil še bltfte k pknu, kjer me Je temeljito ogledal. '_ — Jas da bi /amrmral, — vi da bi bili falot?| prvi pogl*d a« človek lah aem tsko Imeniten gospod, da bi mr vas lumpsrije spregledali. Nekaj čaaa ava molčala in si gladala v oči .Nato aem aprego- voril: — Mar Je neobhodno potrebno pobegniti v Ameriko? — Kako mislite to? — Ce bi se lahko skril kje v Evropi, bi morda sprejel blagajniška mesto. — Proti modernemu toku se ne more plavsti. Vsak pošten blagajnik, ki poneveri, pobegne v Ameriko. To Js šs taka navada. Toda tudi Um imajo še svaje delniške drušbe, kreditne zavode in banke, ki so pa varne, ktr se od tsm ne ds pobegniti v A-meriko. Tsm so dsfravdantl v čksti pri nas v Evropi jih pa Hi-hče ns upoštevs. Vprašam vas ssdnjič: sli hočete »prejeti blagajniško meato? — Nočem, In teko je splsvsls banka strica Morisa po vodi. Od tistafca časa sedi pri drugi miši in ns ys, sli naj ms smstrs ss poŠt* njaka ali sa lopovs. Jsz pa vsm. da bi dvignil takoj krik la vik, čs bi hotsl ustanoviti banko, ; Kmalu nato Js zadal glavni dobitek v temešvarski loteriji In ni gs bilo več v ksvarno. Več messfsv ss nlsvs videle. Nsksga jutra ss pa je zopet pojsvil, tods pil Js samo ma)o kavo s sno presto. TskoJ asm o-pszll, da ga tarsjo skrbi. PrlM-del aem k njegovi mizi in gs al-govoril: — Ali vas js zsdels nesrsša? — aem ga vprašsl. — Da, ustanovil ssm banko. — Nevsrjetnot TorsJ vendar! In kaj ss Je zgodilo? — Blagajnik ml Js pobegnil V Ameriko. — No, zdsj pa vidita, ds nI dobro ustanavljati banko, —-aem dejal ameje, — Da toda aamo če človsk aam nima denarja. RAD BI IZVEDEL k js ae nshajs Tomaž Godsc; sa njegov nsalov bi rada isveisl* njegova mati Uršula Godes (s Kresnic, Jugoslavijs. I Ved som ss Je nshajal v 8o. Chl In od tam Js odšel nesnano Uljudtio ga prosim, da ss pil vi svoji mstsrl. Ds bo gotov, gs resnično išče njegove navedem slsdsče: Tomaž L ss js rodil v vssl Zsgoliščs št. 8, — 1,1802 In potem amo tam dali in se preselili v Litijo, daj se nahsjsm ns Vačah, rsj priglssi se svoji materi, pa na podpisanega. Bom ŠS skrbel, ds bo msti dobila ali pismo. Jernsj Končsr, 110, Forest City, Pa. (i NA PRODAJ tO dVt lldtUi ^ lAl^j RM tlltRI Hp reda j je hlšs s 4 sobami, dajalno la klstje. Odsadej draga hiša s 2x4 sobami, dobrem stanju. Preda smerni ceal. Oglasila s 8011 Ho. Uwndsle A vs.. Oll go, HI. (Adv.) NAROČNIKI POZdii Zaameaje (Jan. 81*88) I, da vam ja tskls ta daa. Ponovite ffavačesao, da ram ae avejma» s, Js mogoče vstavljsa, Imjl Nplečsa. Ake Je val Het |0k* aa la ga as prejmete, Js Mfc goče vstsvljea vmed MpNkii aalova. pišite aam depkmlae la svsdlte atari la aavl Nafti sestopaIki se vri kl, pri keterih ae motil? — Je Insrsfalao. tvsal la Jelki la drag« saetea* lahko plačale pore, kakor ao jo sami zahtevali. "i čas. ko bod^judj^km Ikjer rta neeeljenl Srbi pj-». "ca, i„ nr dalje! Tedaj pe bo|dobill preblveki le komaj 60, To za- ™k. CUvnJÄiâ on., kl ml-if" ^"l8^,,. bolj nezado- — a* él levan i u iako čuden karakter h jim j* danea aveto vae. aemo ^o ije\anju j«» . . ---- - dostfe (»opolno uničenje Je-1»*** * Akodljlvlm mislim lehko zoper __ „. ^ _ atsviš nJim popolnoma nasprot ^mrmrsi, — vi da bi bili falot? | Naročnina aa celo leto je |Mt ne miali, ki Jih razkrajajo. To *a prvi pogkd a« človek lah- in ze pol lete pe $8.00. Oaftl in nič drugega Je delo palhoena M. N. P. J. deplačejo 14.80 M lir«-. In njenega načina zdrav- . utopil je od okna In ae znova j eto, ze pol lete §8.48. IJenJa. Pri rtekl deklici, kl je vrnil. Uatavil ae je pred menoj. I u mmt0 ('hirate ta O**» trpela pogoatoma na težkih de»|reko!f a lete 87.60, pol lete $8.78, 88 preaijah, ao n. pr, dognali, da ^ To mi Je Um ljubše. '«m $«.30. • ------------^ _______ __________ . izvirajo iz neke čudne potM*. In znova Je «topil od okna v Kvft>po ^ane sa pel Hit Žalcu, ki gotovo ni slutil, da r ^ Na truplih ni nobenih zna- da je poatavljala akodellce za ll#mo. |4.50, za vas lete pa Je odpeljal za vedno iz Sloveni- koy kj w ^ umar kMVO nii mil0 v uu*m redu, »k«- — Smatral aem vaa za tepca. • Tednik eteae sa Bnape ft*fk je. Obolel je nensdoms na ale-] --|terem je bilo ob njeni domen vi fxm«#t šl »em ae. Tem bolje. Zato <^„1 bro oblečena. Moški J» bil brez vaake obleke In atar okrog 40 jxvirajo iz neke čudne pott« !*». » tTnr,r podvrgel ^ tíTí Hmrtnskess. V UaWj«JsW (Juanajuato. bolnici je umrl «1 v.Uiev - j. pojsvlk, Ivan Romih, krojsškl y Gusjalatoaa In «puati članom namenjeno Ta miaei, ki JI je bila Jaana *amo pri tem napol vraževernem napol norem postavi)* ostanet«* blagajnik, toda v Ame. i ^„ino. riko odpotujem Jaz. Vi oatanet* 1 n^gi^m tu in dvignete krik In vik. Pri . j, w noto jjorieverbo, odkrijete moje1 List nju, ae je nevidno zarita v v\*Ano ozdravljenje. I>e, to je vae lapo, toda končam kome v me vtaknejo pod ključ. — To ni tako aigurno, Mevede je sigurno. Hej ni- umuvifftTVo a PROS VETAH 8817 H Uwedele Am t Hit AGO. ILL. FHOBVBTJr U. Fcrdo Udte: Nari Stig-Lok Pravljica o atemakl princeei čarobni fata-morgani. Ko som 1.1915. prispel ob neki priliki i čolnlčem po slamskl reki Menam Paaak iz nevarnih krajev v bližini Lopburi, aem ae uatavil v prijaznem zavinku reke in ae ondi u ta boril. Na obrežju ae je razproatirala bujna goščava divjega bambusa, iz katera je tu in tam molela sladkorna palma visoko v zrak. Za goščavo je bil gozdič najrazličnejših drevee tropične, za te kraje tolikanj značilne flore; med drugim je raatel velikanski jang in bu-dhistom aveto bo drevje, med katerim ae je bujno razkošatil rdeč rotang. Ta gozdič se je raztezal precej globoko na zaped in je tvoril jeziku podoben izrastek, segajoč na rodovitno riževo planjavo. Le-ta ae je razproeti-rala tja do zgodovinska znamenitih razvaljn meeta Lovapuri, (danee Louburi) in dalje na jug injugozapad. Krenil aem a pužko v roki, kakor ob veaki taki priliki, v okolico, nadejajoč ae, da zalotim džungelakega petelina, ki ai v teh krajih kaj rad izbira goščave za avoja bivališča. Korakal aam previdno, ker petelina vaak najmanjši šum opozori na pretečo nevamoet in ee a avojo družino po bliskovito izgubi globlje v džunglo. Tedaj pa je v grmovju nekaj zašumolo: glej, opazil aem PONDELJEK, 30 aprila. meter dolgega kuščarja takega, ki je urno plezal po deblu svetega bo dreveaa. Od nekod iz daljave je priletela truma pepig, ae vaedla na orjaško ngia drevo in ae glaeno prepirala med seboj. Na veji nekega grma, v sen-ci famarinde, se je ljubimkalo dvoje grlic, ne meneč se za bil žajočega se človeka. Idiličen pogledi Tako sem prihajal korak za korakom globlje v gozdič, <> pazujoč zdaj to, zdaj ono. Pred menoj so se pojavile raz valine. Izmed drevja se je dvigala razdrapana in razjedena pa-goda in v njeni bližini na lingam indijskega bajeslovja spominjajo« stolp pra-phrang. V obliki lista svetega bo drevesa obdelan kamen me je pr?prtffval, da sem prišel na mesto nekdanjega svetišča boet. Posamezni deli mo-numentalnih izdelkov starih u-metnikov: bronaate in kamene glave, roke, trupla zrušenih kipov Buddhe, so ležali v travi med razmetanim kamenjem in opeko. Izvratni in dragoceni predmeti za starinoelovca! Nad vsem tem paeo veselo poletavali piaani metulji. Nemara kakšnih petdeset korakov od razvalin je bila dokaj velika mlaka, kjer ae je med raznimi nimfejami bujno razvijal boli lotoa. Nebroj nožnih cvetov je v sreči nedolžne naravne ljubezni prav gotovo sanjalo o mo-rslnf vzlšenosti preteklih dni na tem sedaj naravi in demonom prepuščenem kraju. Med grmov Jem ob strani te luže so se nenadoma pojavili trije bivoli; na hrbtu 'zadnjega je sedel starec i skega zalivavproti severu razpro-— pastir in je pel. Bil je takojstirala kraljevina Suvaraabhu- zatopljen v svojo pesem, ds me mi, to je tista zlata dežela, od-je opazil stoprav v trenutku, ko koder se je bil pričel razširjati sem atol tik pred njim. buddhizem v sosednje države. Porsbll sem priliko in sem ga | Ns severovzhodni strani te kra-vprašal po imenu porušenega Ijevine pa se je razprostirsla templja. Prijazni in ponižni atar- njena posestrima Lovapuri. Na ¿■ek mi je povedal, da ee je tem- ¡prestolu v Suvaraabhumi je bil pel imenoval Wat Nibhadhorn. kralj Phra Nibhadhom, v Lova-To ime se je ohranilo v neki le-1 puri pa Phra Khun Thep Moli. pi ljudski pravljici, ki pa je mla- Kraljevino Lovapuri so leto za di ljudje niso več poznali. ¡letom ogrožali Khmeri s svojimi Stari Siamezi so navadno zelo upadi. Ker so med imenovanima zgovorni in zaupljivi. Kaj radi vladarjema »betojall prijateljski pripovedujejo v okvirju prav- odnošaji, je prvi prihitel a svojo ljice, o nekdanjih dobrih časih, armado nekajkrat na pomoč o vrlinah starih vladarjev, o na- drugemu v boju zoper krute sorodnih junakih in dobrotnikih, vražnlke. kakor tudi o buddhiško - kultur- Nekoč je sovražna drhal so-nem in duševnem razvoju. Rad vražntti Khmerov ponovno vdrla sem ob vsaki priliki zbiral gradi- v deželo kralja Phra Khun Thep vo za svoje študije o kulturnem Molija. Na pomoč mu je prihi-in duševnem razvoju Siamcev, tel zopet kralj Phra Nibhadhorn. zato aem porabil tudi to priliko. p0 hudem boj p je bil sovražnik in zaprosil starca, da mi pove premagan in pognan v beg. Mno-kaj več o postanku templja. — Igo slonov, ponijev, orožja in dra-Vaaka narodna pravljica ima e- gocenosti. je postalo plen zma tično, zgodovinsko ali moralno govelcev. ozadje, zlasti, če jo pripoveduje Kakor po vsaki zmagi, tako človek* ki ga še niso oblizala po-|je Phra .Khun Thep Moli tudi tokrat hotel iz hvaležnosti deli imenom I ti s Phra Nibhadhornom'vojni BUnjót je zapustil hrbet bivola, plen. Le-ta pa ga je odklonil, kl ao je z drugima vred mimo češ: "Imam dovolj bogastva, paool dat je. Vsedel aem se na vojni plen kar obdrži zase. A ne-bližnjl kamen ln starec je čepe kaj drugega imam na srcu. Tvo-pred menoj začel pripovedovati ja hčerka Nari Senglok >e divna Pravil je v glavnem to-le: [devojka. Moje srce hrepeni po Pred davnim časom, ko maj- nji. Proeim te, daj mi jo za že-hne kraljevine, ki ao obstojale no v znak prijateljatva in hva-na današnjem ozemlju Slama, še I težnosti za večkratno vojno po-niae bile ujodinjene, ae je ob moč." reki Suphan od siamskega mor-1 phra Khun Thep Moli *e ni O. H. Ewera: UMjMfcftf Za "Praoveto" poslovenil A. Bebec. (Dalje.) 18. novembra. Danes aem čul nekleain. to je železni triangel, zvoniti na ulicah. Kolikokrat sem že čul to otroško godbo, ne da bi ai bil pri tem kaj mislil ; zdaj pa vem, da Je to znamenje, kl kllčo vernike v tempel. Tekoj aem poklical avojo mlado mamalol ter Ji povedal, da se mislim to pot udeležiti njihovega žrtvovanje. Ona Je bila vah Is aebe; jadikovala je, prosila, kričala in jokala. Toda jaz niaem odnehal. Pokazal aem ji v "kri" pomočeno aoklro, in ob pogledu nanjo je akoraj odrevenela strahu. Dejal sem Ji, da imam posebno naročilo Dom Pedre in da mora Iti pri slovesnostih vse tako, kakor navadno. Ona je šla ven ; najbrž Je šla iekat papalolja. da čuja njegovo mnenje. Dočim jo ona odšla, aem prebral še nekaj poglavij Iz omenjenih knjtg. in tu Je avtentično v zgodovinekih faktty navedeno, da je bil Tous-aaint Louverturo, oevobodltelj Tahltlja, aam papaloi, prav tako tudi cesar Dossalines in kralj Krištof. Tudi ceaar Soulouque je bil svečenik vodo-kulta; jas aem videl še tega črnegs falots. ko ssm prišel leta 1858 v Port-su-Princc. In Salnave. predsednik hsitske republike. Je še leta 1888 aam doprinesel človeško 4rtev. Salnave — kdo bi si mislil! Lump, pod člgsr pokroviteljstvom eem "gradil" pomol v Port-au-Palx, kjer eem položil temelj svojemu premoženju! Nato predaednik Salomon, stori bedak, kl ja bil tudi goreč priataž vodokulta! Da HI-polit, njegov naalednlk, ni bil mnogo boljži, aem večkrat čul, toda. da al Je shranil okostji dveh člpvošklh žrtev, kl Ji Je ob neki taki slovesnosti aam žrtvoval, tega ne bi bil verjel! Po njegovi smrti so nažll namreč v njegovi sobi dvoje skeletov zaklanih žrtev. V šestdesetih in sedemdesetih letih sta nastopila proti vodo-kultu dva predsednike — Geffrsrd in Boisrond-Csnal. V dobo njunega vladanja padejo tudi vsi procesi proti udelo-Žcncom vodojžrtvovanja. Tako je bilo ns primer leta 1864 osem oeeb obsojenih In ustreljenih, ker so tekom svojega malikovanja zaklali in pojedli neko dvanajstletno deklico, radi prav takega zločina Je bil leta 1876 ustreljen neki papaloi In dve leti pozneje dve ženski. Adelajda se še vedno ni vrnila. Toda jaz bom na vsak način prodrl s svojo voljo! Jaz pripadam takorekoč tej deželi in Imam pravico, da Jo spoznam v vseh njenih posebnostih in značilnostih. • • e • Ob desetih'zvečer. Papaloi je poalal k meni neke vrate poelan-ce ali parlementarca. Jaz ae nisem apuatil ž njim v pogajanja, temveč sem gs poslal, odkoder Je prišel. Prej pa sem malopridnežu pokazal še ono, s tinto polito sekiro, kl je tudi pri njem naredila zaželjeni vtis. Parlamentarcu aem dejal, naj sporoči svojemu mojatru, da ga uatrellm, če ne Izpolni moje želje. Ob devetih zvečer Je prišel lump še enkrat nazaj, da bi z menoj pariamentlral; aicer pa je imel zdaj velik reapekt in si ni upal v sobo. Jaz sem preklinjal kakor Jeaihar v imenu vrhovnega aatana. Kakor se zdi, je on o moli setanski mlsHl prav tako docela prepričan, kakor Adelajda. Nje še vedno nI nazaj In prepričan aem. da Jo zadržujejo. Parlamentarcu sem dejal, da jo pridem akupno z Dom Pedrom lakot če je ni v eni uri nazaj. Isti večer o polnoči. Vse je pripravljeno in ekspedicijo Jahko jutri odrine. Papaloi Je gotovo uvidel, da se ne nadejal takega predloga. Svojo hčerko je imel izredno rad. Gojil je tiho a vročo ždjo, da bi jo bil omožil s kraljevičem v Sri Sukhodaz, Ali Phra Nibhadhor- dsm ns noben nsčin pregovoriti, da ne bi prisostvoval njihovemu "bogoelužju", zato se je I novo prijateljstvo mu je bilo še končno udal. Kot pravi pop pa je skusil ob [bolj potrebno, če je hotel" ohra-tej lepi priliki kolikor mogoče iztisniti iz n^e-ne ter Je naročil Adalajdi, naj me pregovori, da bi daroval dvajaet dolarjev za ubožce njegove cervene občino. Ti "ubošci" so seveda on sam; denar sem mu takoj poalal. V zameno pa mi Je on poalal prgišče gnilih rastlin, katere naj vržem v vodo, v kateri naj se okopljem. dn postanem kanzou, to je, da sem posvečen. Pravzaprav bi moral aedeti štirideset dni v taki smrdeči kopeli, toda pri meni je napodil izjemo • » 22. novembra. Z največjim trudom držim pero, roka se ml trese, da komaj pišem. Dva dni sem polegel po dlvanu in še danes me trese mrzlica; nibje koeti ao kot razbite. Adelajda je še ved-n6 v postelji. Nobeno čudo, po teki noči! Ce bi vse to, kar sem videl in doživel, povedal svojemu bratu, mialim da bi končno te pobožni gospod vendarle zavrnil (noj ček Strela božja, kako me hrbet boli! Vsled najmanjšega .pregiba mi Je zakričati bolečin. Adelajdo slišim, kako jadikuje in aioka v svoji pdetelji. In še »daj ne morem verovati, da je ta uboga živalic* ista strašna avafienlca, ki je s krvavimi rokami--- Toda naj rajši vse mirno povem. 1 Adelajda je šla zjutraj z doma, Jaz pa sem zasedel popoldne svojega rjsves, dočim sem prej vtaknil v torbo na eodlu svoj dober brovning. Ker sem zdaj že poznal pot k tempelnu. aem bil ob solnčnem zahodu še tem. Ze iz dalje sem slišal .glaaove večjo množice. Velika ravnica v gozdu je bila polna zamorcev, ki ao odložili svoje oblačila ter obdržali na sebi samo nekaj rdečih rut. kl so jih imeli ovite okoli ledij. Pili so ta-fljo ter tekali aem in tja po poti. ob kateri eo bile nasajene na kolih žive črne in bele kokoši. Očividno so pričakovali mene; nekaj mož mi je stopilo naproti; prijeli so konja ter ga odvedli nekoliko v atran, kjer so ga privezali ob drevo. Pri vhodu v tempel mi je stisnil nekdo v roko praano atoklenico. katero sem razbil ob svetem dreveeu. nato sem stopil s drugimi vred v notranjščino, katero so razsvetljevale velike plamenice. Poleg košare, v kateri se je nahajala sveta kača, je gore) pod velikim kotlom mogočen ogenj, zraven pa ao sedeli pri svojih bobnih trije bobnarji. Nižji svečeniki so potisnili množico nazaj ter naredili v sredini prostor, na katerem eo »netili velik ogenj. Nato so privedli v krog petero novicev, tri ženske in dva moška, k( eo pravkar prestali svojo štiridesetdnevno kopel, ki je bila meni k sreči prihranjena. Bobnarji so utihnili in na poaorlšče je stopil papaloi. Bil jo to atar. mršav zamorec in kakor oofcsll. je imel tudi on samo ruto okoli ledij. Oholi Čela je imel ovit moder trak, znamenja njegovega doetojanstv*. Njegovi svečeniki so mu podali prgišče koreninic, katere Je počasi S d v ogenj. Pri tem je klical na pomoč bo-e. kl naj vzdržujejo ta ogenj, ki gori njim na čast. Nato jo ukazal tresočim se kandidatom. naj skočijo v ogenj. Svečeniki so nagnali oklevajoče bedake v ogenj, katerega ao naglo preskočili. Nato jih je odvedel papeloi k hla-peče mu kotlu. Tukaj ao morali novinci seči z golo roko v vrelo vodo ter privleči ven kose mesa. katere ao potem delili med vernike. Vedno znova eo vtikali avoje strašno opečene roke v kotel, doker nI zadnji vernik dobil svojega koea. (Dalje prihodaJM.) niti kraljevino pred aovražnikom z vzhoda. Dobro ae je zavezal, kaj bi pomenilo zanj, če bi mu zaveznik odtegnil avojo pome5 a-U celo poatel njegov sovražnik. Zato ae Je hitro dc-iislM zvijače ln dejal smehljaje: 'Tvoja ponudba ml ju v čast! Rade volje ti Izročim avojo hčerko za Ženo. Toda preden, jo odvedeš z mojega dvora na svoj prestol, mi izpolni eno aanto željo." "In te želja je?" "Nari Senglok bo tvoja, če prideš po njo s kraljevsko ladjico po tisti jx>ti, koder prihajaš ždaj v mojo rezidenco na slonu ali v sedlu pbnija." To se je svitemu Phra Khunu Thep Moliju videlo nemogpče. Toda Phra Nibhadhorn ni bil samo hraber in neustrašen vojskovodja, ampak tudi podjeten in v izvrševanju težavnih nalog vztrajen vladar. Mimo ljubezni do lepe Nari Senglok ste mu velevala tudi ponos in neupogljiv značaj, da naj ugodi kraljevi zahtevi ln izpremeni zapreženo pot čez planjavo v vodno strugo -prekop. Ko je v pozni noči po tem razgovoru sedel v hadni svojega slona, vračajoč se z vojsko v domovino, je bil že iztuhtal načrt za prekop, ki naj bi spojil reki Menan Pasak in Menan Suphan. Ko je Nari Senglok bila izvedela iz očetovih ust, da jo snubi Phra Nibhadhorn, Ji je srce prepojilo veeeljc, zakaj njegov ljubezniv nastop, prijazne oči, čedna postava in zlasti še junaš-ks dejanja, so vzbudili v nji tiho. ognjevito ljubezen. Nibhsdhornovo ljudstvo ps se je is ljubezni do vledsrjs pokorno ln rsde volje lotilo dela. Uspeh je bil kraSen: prevelik za Phra Khun Thep Molija. ki je vea v skrbeh opazoval, kako delo napreduje, a premajhen za Nibhadhorna, ki je težko čakal dne, ko se mu bo srčna želja Izpolnila In bo pri vedel Nari Senglok na svoj prestol na poti. ki jo ni enake pripravil še noben vladar svoji tzvoljenki. Le nekaj dni % še manjkalo do Izvršitve mogočne naloge. Nibhadhorn je na živahnetn črnem ponl-šrebcu pravkar nadzoroval svojffelavce. Tedaj na ae Je nebo na mah zmračilo ln močna burja ae je nagloma bližala. Kmalu je prihrula strahovite nevihta. Razdivjani vihar je lomH drevesa,vsepovprrk; — bi lak in grom sta pretresla vso zemljo. Neutmdljivi kralj je neprestano vzpodbujal k vztrajnemu delu. ali njegov glas se ni slišal, vihar in grom ste bila silne jša.. • e Kakor žareča puščica se je iz-vil Z-neba blisk nad Nibhadhor-nom in njegovimi delavci. Sledil je strašen grom. Kralj in vsi delavci, kl so bili v njegovi bližini, so padli strahu ns zemljo, gole ploha, ki se je nato vlila, je zopet zbudila k zaveeti vse, razen enegs, ki je obležal mrtev. Bil je kralj Phra Nibhadhorn. Obležal je zraven svojega črnega ponija. Presunjeni od žalosti so ljudje obstopili svojega mrtvega kralja in jokaje žalovali za njim. Njemu nenaklonjeno božanstvo ga je uničilo tik pred dokončanim delom. Ondi kjer je kralj umrl, je narod njegovo truplo upepelil po budistovskem načinu na veftiki grmadi. Vršile so se orijentalako blesteče ceremonije. Nato so na Dcu mesta zasadili sveto bo drevo in zgradili tempelj, ki je nosil kraljevo*ime in ki je dsnes v razvalinah. V kateri smeri je bil izpeljan prekop, ni zibano; stoletja so ga popolnoma zabrisala, le blizu razvalin proti zapadu se je ie videla majhna in komaj razločna brazgotina. Kaj je bilo z zalo princeso? Stori ljudje pripovedujejo o Nari Senglok, da ni hotela pre živeti Nibhadhorna. Izginila nekoč z dvora svojega očeta ter skočila v reko Menam Chao Pra ya in utonila. To je bilo v Bang Sai, tam, kjer se nahaja ob združitvi reke Menam Pasak z Me-namom Sikuk velik vrtinec in kjer so vodni demoni potopili že inarsikatero ladjo in čoln. Ceštokrat se daljna planjava med Louburi in Suphanburl blešči v najlepši solnčni svetlobi, ki je tu in tam pretrgana s senco posameznih slalomih palm in bambusovih grmov. Nenadoma pa se v daljavi dvigne Uhteh oblak. Kmalu se razdefli in prikaže se senca starega mesta Suvaraabhumi. V divnem kraljevskem čolničku prijadra iz njih lepa devojka, obdfcna z bisernim pajčolanom. Pravijo, da je to princesa Nar^ Senglok, ki išče kralja Phra Nibhadhorna. Bistvo te pravljice je fata morgana, ki se .prikazuje zdaj pa zdaj nad širnimi planjavami ob času suše, ko rastlinstvo požge solnčna vročina. Nari Senglok, ime devojke, se v prevodu glasi: zmotljiva senca. Fata morgana nad siamskim morskim zalivom je kitajskim in siamskim mornarjem dobro znana prikazen. Spominjam se neke prilike, ko smo bili s kitajsko džunko v siamskem morskem zalivu v bližini otoka Koh Si Chang in smo videli divno prikazen. Solnce je obsevalo na vso moč gladko morsko površi- odsevi v 1. Ttnia j no, kjer so ae zrcalili najrazličnejših oblikah pa opazimo, kako na zapadu jadra po zračnem oboku precej nad feorizOntom kitajska džunka, ze-o podobna naši. Ko smo pogledali natančneje, smo opazili, da smo tudi mi na krovu te fantastične zračne ladje. Nikdar ne bom pozabil te divne čarobne prikazni. Mojim praznovernim baje naznanja hudo Ui \\ jo. Gorje ladji, ki jo zaloti morja! Pripovedovale so se, tej priliki razne pravljice, ki imele avoj izvor v sličnih prik znih. m Fat» morgana, v prvotnem p, nu vodomec, vila, se imenuje zr« pojav, ki ga včasih dožive potniki ._ „ __puščavah »11 na morjih. NeaaS mornarjem «¿«da'»! bilo vnvfcZSfiŽ « verovali so, da je bHa to ladja morskega demona. Njegova pri- kakega aieer selo oddaljenega krt «m pa sa zračna struja izpr*n,et izgine slika brez sladu, Veliki izlet v JUGOSLAVIJO (preko Cherfeeergs, Fraeeoaka) na parniku BERENGARIA M KATERI POTUJE IZ NBW TORKA V TOREK, DNE 15. MAJA Mogoče vaa area vlača, da vidite staro domoriaa prihodnjo poletje? Sedaj ja čas, da ae pripravite u te dolge saželjeno potovanja, pridružite se eni grupi vaših sorojakov, kateri bodo potovali na parnik« BERENGARIA. Gospod Vukovič is našega Njujorškega urada bo spremljal Izlet naravaest do Zagreba. Na potu bodo on pasil sa vaša udobnosti in pazil bo na vašo prtljago. Pridružita aa temu izlet« in potujte bres vsake briga. Za nadaljna pojasnila uprašajte vašega lokal-■ nega agenta ali pe pišite na upravo na: JUGOSLAV DEPARTMENT CUNARD LINE 34t N. Michigan Ave. Ghleaco. Ill m»1 IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Proaveta vsak dan sa eno leto la knjiga AMERIŠKI SLOVENCI, vredno 86.06—ako nam pošljete bres odbitka svoto 87.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLbVNICA, vredna 82.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna 81-60, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna 81.60, akopaj vredaoot 86.00 In dnevnik Prooveta sa ena leto za avoto 87.80. To volja za člaae a N. P. I. sa vao staro In nove naročnike. No člani plačajo 88 00. • V Lahka dobite pol leta dnevnik Prooveta ln vrednotiti se 82.60 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGfcNESlJE, ali pa ZAJEDALCE In HRBTENICO In INFORMATOR .ako nam pofljete avoto 84.00. Ne členi pošljejo 84.60. AH pa sa 88.00 poBeta llat Prooveta la knjigo JIMMT HIGGINS. NeBanl 88.60. VaaKmora n naročilo To vao velja sa otara la nove naročnike, poslati celo svoto bres odbitka. Doner pošljite na upravnlštvo na naslov: Proaveta, 2667 So. Lawadale Ave* Chicago, HL aeaooooaaaaaaaaaaaaae Ime Naalov Država. Pošiljam 8 ....................MMMMM.M.......M.M.. •••••....<»..«»«...........>.».<«.<.<«.<«»«.....«• CL društva. » ...».»*.«.«. ......... ......... Ip"*"! SPREJEMA VSA V . TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, ; češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih dM VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijeko delo prve vrste. Vsa pojasnila d«}e vodetvoHekame PSite pm btforn.cij. M S. N. P. J. PRINTERY 2957-89 Sa Lawadale A CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZEL^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA NILA i