YU ISSN 0416-2242
Še odprta vprašanja o cesti
Brežičani čakajo na strokovne podlage iz,republike, šele potem bodo spreminjali plane — Časa ni na
pretek
BREŽICE — Gradnja nove avtoceste bo v brežiški občini samo eden izmed posegov v prostor — poleg gradnje hidroelektrarn in hitre železnice — vendar pa časovno najbližji, zato je razumljiva skrb občinskih teles, kaj nova cesta sploh prinaša, kako se bodo z njo uskladili ostali posegi itd.
»Prav zaradi gradnje avtoceste smo tudi sklicali sestanek, na katerega smo poklicali najbolj prizadele in poskušali opozoriti predvsem na potrebo usklajenega delovanja,« pravi Jože Patty, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Brežice. »Žal udeležba na sestanku ni bila najboljša, kljub temu pa smo lahko ugotovili, da za sedaj še marsikaj ni jasno. Predvsem manjka sodelovanja in usklajevanja med vsemi tremi posavskimi občinami, nič boljše pa ni tudi sodelovanje navzgor, na republiški ravni. Ko smo namreč sprejemali srednjeročni plan občine, še nismo vedeli, da bo do gradnje avtoceste prišlo tako hitro. Naša nejevernost pa ni nič nenavadnega, saj smo študije o gradnji avtoceste delali že pred desetimi leti, pa potem iz načrtov ni bilo nič. To pot pa očitno gre zares. Vendar je najhujši problem, da nimamo strokovnih podlag, na podlagi katerih bi spremenili naše plane. Predvsem nam gre za to, da zvemo za vse spremembe, ker bodo šele potem lahko naše delovne organizacije sprejele spremembe svojih planov in šele na njihovem temelju bomo lahko razdelili interese v okviru spremljajočih dejavnosti. To velja zlasti za Petrolov motel pa Terme, ne nazadnje je očitno, da bo zelo malo
Najsodobnejši dom počitka
Črnomaljski dom bodo slovesno odprli 29. novembra
ČRNOMELJ — Gradnja črnomaljske enote metliškega doma počitka poteka po načrtu, nekatera dela celo »prehitevajo«, tako da se ni bati, da 29. novembra ne bi doma slovesno odprli. Skupaj bo dom, v katerem bo 187 postelj, veljal okoli 2 milijardi dinarjev, večino denarja pa je dala republiška skupnost pokojninsko-invalid-skega zavarovanja.
Ker bo to najsodobnejši tovrstni dom z najvišjim standardom v Sloveniji, bodo tudi cene višje kot v metliškem, in to za okoli četrtino. Kljub temu se ne boje, da bi črnomaljski dom ne bil polno zaseden, saj je zanimanje za sprejem iz dneva v dan večje. Poleg tega računajo, da se bo nekaj oskrbovancev iz Metlike preselilo v črnomaljski dom. To bodo seveda prepustili oskrbovancem samim. »Silili ne bomo nikogar, branili pa tudi nikomur,« pravijo v Metliki.
Sedaj velja oskrba za pokret-nega oskrbovaca v dvoposteljni sobi v Metliki 100 tisočakov na mesec, z decembrom bodo ceno dvignili na okoli 120.000 din. V črnomaljskem domu pa bo, kot rečeno, okoli četrtino višja.
zemljišč ostalo za kmetijstvo. Skratka, posegi v prostor bodo veliki, posledic pa za sedaj še ne vidimo v celoti. Tudi še ne vemo, kakšne spremembe bo prinesla avtocesta, kako bo z dovozi, s prometom po njih itd. Računamo, da bomo do 15. oktobra dobili strokovne podlage in da bomo potem začeli spreminjati naše planske akte.« je dejal Patty.
Ko bodo spremenili planske akte, kar bo trajalo dva ali tri mesece, bo naloga investitorja (ki za sedaj še ni znan), da pripravi lokacijske načrte, tehnično dokumentacijo, gradbena dovoljenja. Gradnja 16 kilometrov dolgega odseka se bo predvidoma začela januarja 1990, končana pa bo do julija 1992. Do začetka gradnje je časa na prvi pogled še dovolj, a malo, če vemo, kaj vse bo treba še prej postoriti.
J. S.
NA OGLED KMETIJSKEGA SEJMA
SEVNICA — Posavski čebelaiji organizirajo v soboto, 29. avgusta, strokovno ekskurzijo na mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono. Cena izleta je 7.000 din, prijave pa sprejemajo do 24. avgusta v poslovalnici Medexa v Krškem.
BERITE
S#ki( II I k
na 2._strani:
• Škoda je, krivca pa ni
na 4. strani:
• Odlok še enkrat v predelavo
• Drage surovine ovirajo izvoz
na 5. strani:
• Dolenjce povezujejo tanke niti
na 6. strani:
• Predčasno s funkcije
na 7. strani:
• Gorjanska senca nam se ne prinaša deviz
ŠE ZADNJE DEJANJE — S podpisom pogodbe o pridobitvi 22 milijard sanacijskih sredstev je končan proces integracije med TCP Djuro Salaj in tovarno papiija iz Titovega Drvarja. Na sliki: med podpisovanjem pogodbe.
Pogodba za 22 milijard dinarjev
Združeno delo Bosne in Hercegovine je zbralo 22 milijard dinarjev za sanacijo tovarne papirja v Titovem Drvarju — Nov tozd krške papirnice
KRŠKO — Minuli ponedeljek je bilo tu opravljeno še zadnje dejanje integracije med Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj Krško in tovarno papirja iz Titovega Drvaija, kije od 1. julija dalje temeljna organizacija krške delovne organizacije. Predstavniki obeh delovnih kolektivov ter Združene banke-
AVGUST OB KOLPI — Čeprav letošnji avgust ni prav nič avgustovski in vreme bolj spominja na jesensko, Kolpa ob svoje bregove privablja precej ljudi, domačinov in tujcev. Mlajši in bolj vročekrvni za kratko tudi zaplavajo v za ta čas hladni vodi, prijetno pa je tudi posedeti ali poležati v zelenju ob tej lepi in čisti reki. Posnetek je iz okolice Vinice. (Foto: A. Bartelj)
Gospodarske banke Sarajevo so podpisali pogodbo za 22 milijard dinarjev, kijih bodo porabili za sanacijo tovarne v Titovem Drvaiju.
Na ta način so zaključene vse finančne obveznosti iz sanacijskega programa, ki jih je sprejela republika Bosna in Hercegovina. Gre seveda za veliko vsoto, zato je povsem razumi-, jivo, daje pri zbiranju denarja sodelovala vrsta inštitucij od naj višjih političnih organov do združenega dela in bank. Tako velika naložba v sanacijo tovarne papirja v Titovem Drvaiju, kije doslej delovala v okviru Unicep, pa je v vseh pogledih še kako upravičena. Tovarna namreč v drugi polovici lanskega leta ni več delovala, po pomoči strokovnjakov iz TCP Djuro Salaj, pa seje proizvodnja spet začela in dosegla tudi pomembne uspehe. V prvi polovici tega leta so v tovarni izdelali 6.500 ton najkvalitetnejših papirjev, v drugi polovici leta pa jih bodo izdelali še 14.000 ton, tako da bo končni proizvodni rezultat že blizu optimalni zmogljivosti tovarne. Že naslednje leto bodo v tovarni v Titovem Drvarju izdelali 33.000 ton papirja.
Predsednik začasnega poslovodnega odbora v tovarni papirja v Tito-
Dileme o razvoju belokranjskega turizma — Turizem smo ljudje, a brez denarja ne gre — Kaj je v Beli krajini v 15 letih naredil Integral?
METLIKA — Že takoj na začetku sobotnega pogovora v Metliki, ki naj bi dal odgovor na vprašanje: belokranjski turizem da ali ne, seje pokazalo, da to sploh ni resna dilema. Turizem v Beli krajini vsekakor — da, vprašanje je le, kako in s čim. O tem je ves večer tekla beseda na grajskem dvorišču. Pogovor so pripravili v okviru letošnjih metliških poletnih kulturnih prireditev, udeležili pa so se ga predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, častni predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, predsednika metliške občinske skupščine in izvršnega sveta Stanislav Bajuk in Nikola Ladika, direktor črnomaljskega Golfturistove-ga tozda Gostinstvo Bela krajina Valentin Papež ter poslušalci, ki so prav tako sodelovali v pogovoru.
Vsi, ki so v pogovoru sodelovali,
Ali zagon a
Kako se da v manjših krajih uresničevali zamisel tako imenovanega policeniričnega razvoja kulture, in to na republiški in še višjih ravneh, sta na Dolenjskem lepa primera Kostanjevica in Trebnje. Hkrati sta ta kraja tudi zgovorna primera, da je kulturna uveljavitev takih krajev v največji meri odvisna od zagretih in sposobnih posameznikov, ki s svojimi idejami, prodornostjo, delavnostjo in tudi trmo najprej premagajo provincialno zaplan-kanost in tradicionalno slovensko nezaupanje do vsega novega in že s tem postanejo združevalna in inovacijska sila. To lahko v skromenjših, a obetajočih oblikah zadnje čase opazujemo tudi v Metliki in na Vinici, kjer se je nekaj posamezniko v trdno odločilo, da bodo razbili podedovano poletno kulturno-zabavno mrtvilo. Ta zagon po eni strani obeta tudi jesensko-zimsko nadaljevanje, po drugi se pa, vsaj v metliškem primeru, poraja občutek, da pri »odločujočih faktorjih« vsa stvar izzveneva v prazno. Zavedati seje treba, da spodrezan zagon po hitri poti vodi v drugo skrajnost — nazaj v naročje omamnega mrtvila in v kulturni molk.
A 3ARTEU
med njimi jih je bilo veliko iz občinstva, so ugotavljali, da ima Bela krajina dobre naravne in druge možnosti za razvoj turizma, ki sedaj nika-. kor niso izkoriščene. Dovolj pove že podatek, da metliška občina od turizma oziroma, bolje povedano, od gostinstva ustvari le 1,8 odst. družbenega proizvoda, slovensko povprečje pa se vrti okoli treh odstotkov. Veliko kritičnih besedje bilo spet izrečenih na račun Integrala, kije zadnjih 15 let nosilec razvoja gostinstva in turizma v Beli krajini. Prišel je z velikimi obljubami, od njega so veliko pričakovali, zato je razočaranje toliko večje. In jeza prav tako. Gostinski objekti, ki jih je Integral takrat prevzel, so danes v veliko slabšem stanju. Slišati je bilo celo očitek, daje Integral ves ta čas samo ropal Belo krajino.
Jasno je, da samo nemočen črnomaljski tozd ne more razvijati belokranjskega turizma, da bi za to morala skrbeti delovna organizacija Golftu-rjst oziroma celotni sozd Integral. Črnomaljski tozd je v okviru svojih možnosti naredil, kar je bilo možno. Res pa so te možnosti zelo skromne. Lani je imel tozd ob koncu leta 7 milijonov dinarjev ostanka dohodka, ob letošnjem prvem polletju pa 5 milijonov dinarjev. »Če nam družba ne omogoči, da bi imeli pri 810 milijonih dinarjev letnega prometa 80 milijonov dobička, nima smisla govoriti o kakšnem poslu,« pravi Papež in trdi, da gostinstvo nima ne denarja ne volje vlagati v razvoj te panoge, saj pri nas glede tega vladajo nemogoči pogoji. »Tudi druge delovne organizacije, ki so včasih razvijale gostinstvo in turizem tako, da so denar iz svoje akumulacije prelivale sem, ne vidijo za to več interesa.« Glede kmečkega turizma, za razvoj katerega ima po splošnem mnenju Bela krajina velike možnosti, pa je Papež dejal: »Takoj
smo pripravljeni s katerimkoli Belokranjcem, ki lahko v svoji zidanici ali na domu sprejme in pripravi jedačo in pijačo za avtobus izletnikov, podpisati pogodbo, ki mu zagotavlja najmanj 5 milijonov dinarjev prometa!«
Velikokrat je bilo v soboto zvečer na grajskem dvorišču omenjeno geslo »Turizem smo ljudje«. Res ljudje lahko sami veliko naredijo, vendar morajo za to v prvi vrsti videti svoj interes. Slepili pa bi se, če bi mislili, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
KONCERT V TOPLIŠKI CERKVI
DOLENJSKE TOPLICE KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic že tretjič letos priredi v sredo, 26. avgusta, ob 20. uri koncert v topliški cerkvi. Z deli Handla, Bacha, Schuberta, Liszta in drugih se bodo predstavili znani slovenski operni pevci Zlata Ognjanovič, Dragiša Ognjanovič in Marcel Ostraševski. Na orglah jih bo spremljal Hubert Bergant. Vstopnice si lahko kupite v predprodaji v recepciji Zdravilišča Dolenjske Toplice.
vem Drvaiju Drago Romič je povedal, da bodo ta denar porabili za pokrivanje dosedanjih izgub in za obratna sredstva za čas, ko je prišla na pomoč TCP Djuro Salaj. Izrazil je prepričanje, da bo proces sanacije še naprej potekal po načrtu in da bodo doseženi vsi proizvodni načrti, zlasti pa nameravana kakovost papirja.
J. SIMČIČ
Boljša pot skozi Potov Vrh
Praznik KS Mali Slatnik
MALI SLATNIK — Ta krajevna skupnost praznuje 15. avgusta krajevni praznik, ki so ga letos počastili s proslavo in otvoritvijo nove asfaltirane ceste skozi naselje Potov Vrh.
Posebej ponosni so na asfalt, ki so ga letos položili v dolžini prek 1,5 km, že lani pa so asfaltirali več kot 2 kilometra makadama. Za boljšo cesto skozi Potov Vrh, kije stala 34 milijonov dinarjev, so združili sredstva občinske komunalne skupnosti v višini 2,5 milijona, prispevek skupnosti za ceste 6 milijonov, denar organizacij združenega dela, ki so ga nakazale kot enkratno pomoč, 9 milijonov pa so zbrali krajani namensko za cesto. Poleg tega so uporabili sredstva krajevnega samoprispevka. Asfaltiranje bodo nadaljevali v krajevni skupnosti prihodnje leto, in sicer se bodo lotili izboljšave poti skozi del Smolenje vasi in makadama na cestnem odseku med Malim in Velikim Slatnikom.
Že letos nameravajo zbrati večino dokumentacije za ureditev pokopališča v Smolenji vasi, zemljišče zanj pa so že kupili. Od drugih svojih načrtov omenjajo v KS Mali Slatnik še priprave na gradnjo kabelske televizije.
L. M.
PRIPRAVE IN POLET — V ponedeljek opoldne so Trebanjci lahko občudovali polet doma narejenega ultra lahkega Sokola, ki gaje v 1500 urah zgradil član domačega aerokluba, pilot Lado Ule. Nemalo truda mu je vzelo tudi zbiranje potrebnih dovoljenj, da je končno le lahko vzletel s pomožnega letališča v Veliki Loki in si, seveda ves srečen, ogledal trebanjsko dolino iz ptičje perspektive. Letalo z razponom kril 10,58 m poganjata dva cilindra dvotaktnega trabantovega motorja z močjo 22 k\V (okrog 30 konjskih sil). Motor in vijak sta postavljena za pilotovim hrbtom. Z gradnjo letal se je Lado začel ukvarjati pred tremi leti. (Foto: Jure Moškon)
Motoristi spet uspešni
Za Dolenjce dve zmagi, dve tretji in eno četrto mestc ________na	tretji dirki za državno prvenstvo
GROBNIK — Številnim ljubiteljem cestnohitrostnega motociklizma iz Novega mesta, Trebnjega, Ribnice in drugih dolenjskih krajev v nedeljo res ni moglo biti žal, da so si ogledali nastope dirkačev na tretji dirki za državno prvenstvo. Dve zmagi, dve tretji in eno četrto mesto je bogata bera Dolenjcev.
Ponovno je s svojo dovršeno vožnjo zablestel Lojze Pavlič iz AMD Novo mesto, ki je v kategoriji do 80 ccm privozil skozi cilj s polminutno prednostjo pred Pintarjem in tako še bolj utrdil vodstvo v skupnem seštevku. Kljub slabšemu startu je Lojze že v tretjem krogu prevzel vdostvo in zmagal v slogu svetovnega mojstra. V isti dirki je navdušil tudi Branko Rokavec. AMD Trebnje, ki je v srditem boju za tretje mesto za nepolno dolžino motocikla premagal bivšega evropskega prvaka v kategoriji do 50 ccm, Zdravka Matuljo.
V kategoriji do 125 ccm je bil spet
uspešen lanski državni prvak Rob Hmeljak iz AMD Novo mesto. Kranjč an Pintar, ki mu je bil enakovreden le \ prvem krogu, je skozi cilj pripeljal 7 se kund za Hmeljakom, v skupnem seš tevku pa vodita oba z istim številon točk. Na isti dirki seje spet izkazal Ro kavec, ki je bil v cilju četrti, z malo vet sreče pa bi lahko bil tretji, saj mu je po kal ušel le za nekaj centimetrov.
Z velikim zanimanjem smo pričakovali nastop Zvonka Lavriča iz Loškegt
potoka, AMD Ribnica, kije v kategoriji do 250 ccm prvič v tej sezoni sedel n: motor. Hude poškodbe, ki jih je dobi pri padcu na pomladanskem treningu so mu vzele obilico moči, vendar ne to liko, da ne bi zmogel dirke do konca. Š< več, s srčno vožnjo si je priboril tretji mesto z minimalnim zaostankom zt Domžalčanoma M. Habatom in Šra-jem. Naslednje dirke za državno prvenstvo bodo že to nedeljo v Slavonsk Požegi.
M. KLINC
Po lepem in toplem vremenu pričakujemo ob koncu tedna poslabšanje.
POPLAČAN TRUD — Dolenjski dirkači Lojze Pavlič, Branko Rokavec. Robi Hmeljak in Zvonko Lavrič (na sliki z leve proti desni) po uspešnih nastopih na Grobniku. (Foto: Marko Klinc)
Št. 33 (1984) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 20. avgusta 1987 Cena: 300 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Škoda je, krivca pa ni Turizem da
Vsa škoda v zvezi z izlitjem mazuta iz kemične tovarne v Rinžo še ni ocenjena — Strokovno preprič- anje je, da je nesrečo zakrivila višja sila
KOČEVJE — Medobčinskega sanitarnega inšpektorja Predraga Petroviča smo vprašali, kaj vse je bilo storjeno po onesnaženju Rinže z mazutom iz kemične tovarne Melamin Kočevje, da do takih onesnaženj v bodoče ne bi več prihajalo, in kdo je kriv za onesnaževanje.
Povedal je, daje do izteka mazuta prišlo na cevovodu od cisterne z mazutom do starega kotla. Stara napeljava je dotrajala, in ker dovajajo mazut po njej pod velikim pritiskom, je počila. Po kanalizaciji bi mazut tekel v centralno kočevsko čistilno napravo. Na srečo so to opazili še dovolj zgodaj in so mazut usmerili mimo čistilne naprave kar v Rinžo, saj bi sicer uničil biologijo v čistilni napravi, zaradi česar bi bil potreben remont in čistilna naprava bi stala več mesecev pa še stroški bi bili ogromni.
Kanalizacijske jaške so nato očistili pod velikim pritiskom. Mazut so lovili s filtri, a ga je večina stekla v Rinžo. Pred iztekom v Rinžo so ga ujeli 3 sode po 200 litrov od okoli 2.000 1, kolikor ga je izteklo. Kaka dva soda pa so napolnili še z mazutom, ki so ga v Rinži prestregli v Dolgi vasi. Prve tri sode so poslali na čiščenje v reško rafinerijo. Ne vedo pa še, kaj bodo z ostalim mazutom in tudi tistim, ki se je nabral po obrežju Rinže. Ta je namreč toliko one-sanžen, da ga rafinerija ne vzame, skladišča za tako gorivo ni, zato vse kaže, da bodo s privolitvijo sanitarnih in vodnogospodarskih inšpekcij vse to na primernem mestu zažgali. Tako mesto še iščejo.
V kemični tovarni so inšpektorji odredili zamašitev odtoka iz lovilca
olj, dokler ne bo popravljen in preurejen stari dovod mazuta. Meteorno vodo bodo črpali s črpalkami, s čimer bo zagotovljen tudi njen redni nadzor, saj se bo takoj videlo, če vsebuje tudi mazut. Potreben bi bil tu večji lovilec olj, ki bi zadržal tudi izlitje 5 ton mazuta. Vendar kemična tovarna nima tako velikega praznega zemljišča, da bi lovilni bazen uredila.
Enega izmed domačinov v Bilpi so določili tudi, da vsak dan jemlje vzorce Bilpe in Kolpe. Rinža namreč pride tu na dan kot Bilpa, katero domačini pijejo in je torej v nevarnosti njihovo zdravje. Ta kontrola bo potrebna še dolgo, saj je po izjavi domačina Rudija Verderberja preizkus z barvanjem vode pokazal, da potuje Rinža pod zemljo kar 35 dni in šele nato pride spet na dan kot Bilpa.
Na nadaljnja vprašanja je inšpektor Petrovič povedal, da škoda še ni v celoti znana in tudi posledice ne. Znano je le, da škoda je in da krivca zanjo spet ni, ker je prevladalo mnenje, da gre za višjo silo.
J. PRIMC
J. DULC DIREKTOR IMV MIRNA
TREBNJE — Tudi trebanjski občinski izvršni svet je podprl kandidaturo diplomiranega strojnega inženirja Janeza Dulca za direktorja temeljne organizacije združenega dela IMV na Mirni. Dule je zdaj vodja projektov v Trimu Trebnje in je član izvršnega sveta. Zelo aktiven je tudi v občinski raziskovalni skupnosti. Novo delovno dolžnost naj bi Dule prevzel oktobra.
60 let Antona Vraničarja
V torek, 18. avgusta, so mnogi Metličani prijateljsko nazdravili Antonu Vraničarju. Ob njegovi šestdesetletnici. Zlasti so se ga spomnili gasilski tovariši, saj je Vraničar, upokojeni načelnik uprave za družbene prihodke občine Metlika, največ svojega prostega časa namenil prav gasilstvu.
Devetnajst let star se je včlanil v domače gasilsko društvo v Rosalnicah, postal tajnik in kmalu predsednik društva, nato pa so ga spričo njegove sposobnosti in delovne zagnanosti vključili v metliško gasilsko zvezo. Tuje prav tako sprva opravljal tajniške posle, potem pa je kot predsednik 15 let vodil zvezo. Hkrati je bil član predsedstva Gasilske zveze Slovenije.
Vraničaijevo predsedovanje je zaznamovano z velikim razmahom gasilstva v domači občini, saj je za ta čas značilno ustanavljanje novih teritorialnih -n industrijskih gasilskih društev, graunja gasilskih domov, predvsem pa opremljanje gasilskih delovnih enot z najsodobnejšimi vozili in brizgalnami. Vraničar je tudi skrbel, da se je stalno utrjevala gasilska disciplina in daje bilo članstvo vsestransko izurjeno.
Pospešeno delo je steklo zlasti leta 1969 ob praznovanju stoletnice gasilskega društva v Metliki, kije bila hkrati tudi stoletnica slovenskega gasilstva. Takrat je Metlika dobila nov gasilski dom in obenem slovenski gasilski muz-
ej. Že to dvoje je v vodstvu metliške gasilske zveze zahtevalo odgovornega in do kraja predanega moža, kar je Anton Vraničar tudi bil.
Takratni zagon tudi naslednja leta ni uplahnil, o čemer govore novi uspehi domačih gasilskih društev. Ko je bila leta 1977 ustanovljena občinska požarna skupnost, je Vraničar postal njen predsednik in bil imenovan za višjega gasilskega častnika. Za svoje dolgoletno nesebično in humano delo je prejel številna gasilska in druga priznanja in odličja.
Anton Vraničar bo seveda delal še naprej. Z gasilstvom je zrasel, od njega se ne more kar tako odtrgati. Naj zato ta zveza rodi nove lepe uspehe!
Mariborsko pismo
Urednike pred zid
Drug obraz demokracije
MARIBOR — Sodeč po mnenjskih rubrikah v domačem tisku — v večini časnikov smo jih malce nedomiselno naslovili kar z »Rekli so« — smo Jugoslovani očitno postali strokovnjaki za vse: gospodarstvo, politični sistem, zgodovino, zunanjo politiko, kulturo... O vsem imamo stališče, ki si ga upamo — in to je kajpak nadvse pohvalno — vse bolj tudi javno povedati. Zasipam smo z izjavami pomembnih in manj pomembnih ljudi, ki včasih kar tekmujejo, kdo bo s svojim mnenjem bolj provokativen, šokanten, polemičen. Demokracija pač. Z obema rokama, nogama in glavo sem zanjo! Le včasih bi mi bilo ljubše, če bi nekateri, ko govorijo v javnosti, laje molčali. V imenu te,
iste demokracije.
Upam, da je zgolj naključje, da moram o tem razmišljati na osnovi izjave, ki jo je bilo pred časom slišati na seji partijskega komiteja mariborske občine, v kateri živim. Možakar — njegovo ime sploh ni pomembno — bi namreč kar »postavil pred zid« tiste iz beograjskega Nona, ki so objavili zdaj že razvpito žaljivo anketo o Slovencih; in »dal bi tudi postreliti urednike«, ki so si to anketo drznili objaviti v slovenskih časnikih. Morda sem izjavo res vzel preveč osebno — sam sem namreč tisti urednik, ki je povzetek pisanja beograjskega študentskega lista objavil v Večeru.
Toda človek kar ne more verjeti, da lahko nekdo s toliko sovraštva in primitivizma javno razpravlja o tako občutljivih političnih temah pa je potem še prepričan, da s tem dela uslugo demokraciji. Novinarji se lahko ob tem čudimo tudi sami sebi, kajti kot organizacija proti takšni žaljivki nismo niti protestirali, kaj šele da bi za potencialnega poveljnika eksekucijskega voda kot njegove potencialne žrtve zahtevali ostre sankcije (vsaj politične, čeprav bi tudi za pravne imeli vso osnovo). Očitno smo že vsega vajeni ali že vsega siti, morebiti celo oboje. Zase lahko rečem le, da sem sprva na izjavo besno reagiral, čez čas sem lahko njenega avtoija samo pomiloval, navsezadnje se je sam javno razkol — kar je tudi prednost, če ljudje menijo, da lahko javno govorijo vse, kar jim pride na pamet.
MILAN PREDAN
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko vse naredijo samo ljudje. Brez denarja ni šlo, ne gre in ne bo šlo. Prav tako bi bilo nesmiselno, če bi Belokranjci posnemali modele razvoja obmorskega turizma. Bogomila Mitič vidi možnosti Bele krajine v tako imenovanem izletniškem turizmu — najbolj primerna letna časa za to sta pomlad in jesen — v kmečkem ter tranzitnem turizmu. Reko turistov, ki se sedaj skozi Belo krajino vali proti moiju, bi lahko po njenem mnenju zajezili z manjšimi gostinskimi objekti v zasebni lasti ter z urejenim in sodobnim avtokampom, ki ga Integral tudi že ves čas obljublja. »Urediti je treba vinsko cesto, kulturne, zgodovinske in druge spomenike in zanimive kraje in točke. Nesmiselno pa je sanjati o velikih hotelih, ker ti niso potrebni in bi prinašali samo izgubo. Seveda je treba primerno urediti tudi sedanje družbene gostinske objekte, saj se kulturen Evropejec v takem hotelu, kakršen je metliški sedaj, ne more ustaviti.« »Za nas, domačine, je pa primeren?« je bilo slišati iz občinstva. »Nobeni sklepi, resolucije in govorance v Beli krajini ne bodo razvile turizma in gostinstva v Beli krajini, tudi nocojšnja ne,« je odgovorila Mitičeva. »V prvi vrsti morate biti za to zainteresirani sami. Lepo urejeni in čisti kraji, spomeniki, lokali, pokrajina, kultura, prijaznost itd., vse to morate najprej urediti zaradi vas samih. Potem pot naprej ni več ne dolga ne težka.«
A. BARTEU
Mladinsko vodstvo ne bo slovensko
Slovenska mladina vrnila mandat za zveznega mladinskega predsednika
LJUBLJANA—Republiška konferenca slovenske mladine je preteklo sredo potrdila predlagani sklep svojega predsedstva o vrnitvi mandata za predsednika predsedstva jugoslovanske mladine. Hkrati je predlagala, da se vzame v pretres statut ZSMJ in dopolnijo tisti deli, kjer vsebuje določila o volilnih postopkih.
Vrnitvi mandata je nasprotoval delegat iz Brežic, češ da bi to omenilo ograditev slovenskih mladincev od odločanja v ZSMJ. Brežičani so se skupaj z Velenjčani zavzeli za izrek nezaupnice delegatom konference jugoslovanske mladine in za obrazložitev glasovanja v Beogradu, na katerem so zavrnili Željka Cigleija.
Sploh pa ni bil tedaj zavrnjen Cigler, ampak kandidat s programom, kije najbolje povzemal stališča krškega mladinskega kongresa, je menil na nedavni seji delegat celjske mladine. O samem postopku kandidiranja Ciglerja je povedal Duško Kos, daje šlo slovenskim mladincem od vsega začetka za to, da bi pri izbiri predsednika ohranili le nacionalni ključ, vendar bi novi predsednik lahko stopil na tako dolžnost neposredno iz tako imenovane baze. To pomeni, da bi lahko prevzel vodstvo nekdo, ki sicer ni član predsedstvaju-goslovanske mladine. Na konferenci so še povedali, daje predsedstvo konference slovenske mladine na svoji zadnji seji že odprlo postopek za izvolitev novega člana konference ZSMJ in s tem predsedstva te konference.
• Predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto je obravnavalo zaplete okrog volitev Želja Ciglerja. Podprlo je predlog za vrnitev mandata za predsednika predsedstva jugoslovanske mladine in menilo, da mora biti zagotovljeno nemoteno delovanje zvezne konference ZSMJ in njenega predsedstva.
IZNAJDLJIVI
TRGOVCI
RIBNICA — Medobčinski sanitarni inšpektor Predrag Petrovičje med zadnjo kontrolo v ribniški prodajalni Živila ugotovil poleg drugih pomanjkljivosti, da je potekel rok prodaje nekaterim mlečnim izdelkom, med drugim tudi sladki smetani Na vprašanje, zakaj sladko smetano še vedno prodajajo, je dobil odgovor: »Saj vsakemu kupcu svetujemo, naj je ne uporablja kot sladko, ampak kot kislo smetano!« Inšpektor je sicer res vsega vajen in to ga je rešilo, da ga ni ob bistroumni trgovski pogruntavščini zadela kap. Pravi pa, da česa podobnega doslej še ni doživel
Naša anketa
rvwvww^
Večina učbenikov je že v prodaji
Za prvi razred: knjige 12.150, ostalo še okoli
18.000 din, da o torbici ne govorimo
NOVO MESTO —- Novo šolsko leto se že z naglico bliža, to je čutiti tudi v knjigarnah in papirnicah. Glede na to, da je še čas za nakup učbenikov, smo obiskali novomeško knjigarno Mladinska knjiga na Glavnem trgu in se pozanimali, kako so založeni s šolskimi potrebščinami. Pravijo, da imajo za osnovno šolo skoraj vse knjige in delovne zvezke, le za sedmi razred manjka 7 knjig in za osmi 8 knjig. Vsi ti učbeniki bodo letos izšli na novo, zato jih še nimajo. Tudi za usmeijeno izobraževanje imajo 90 odst. vseh knjig.
Prodajalci opažajo,-da vse več ljudi nabavi učbenike že v juliju in avgustu, nekateri pa pridejo ponje že v juniju. Toda tudi slednji so že naleteli na nove cene, saj so se učbeniki podražili že 25. maja. Sicer pa so se učbeniki od lanskega šolskega leta do danes podražili za 100 do 110 odst. Za prvi razred osnovne šole imajo na voljo vse učbenike in delovne zvezke, komplet stane 12.150 din.
Ker pa so ponavadi starši prvošolčkov tudi najbolj zaskrbljeni glede šolskih potrebščin, smo povprašali, kolikšna je cena kompleta zvezkov in pisal za prvi razred. Ta znaša okoli
18.000 dinaijev, poleg tega je potrebna torbica, ki jo lahko kupite že za 9.000 din.
J. ŽAGAR
Dela F. Lovšina v Likovnem salonu
Predstavil se je kot pesnik, zlasti pa kot slikar in kipar
KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju so 11. avgusta odprli razstavo del Franceta Lovšina, člana delovnega kolektiva Itas, ki se je kočevski publiki sicer najprej predstavil kot pesnik, kasneje pa tudi kot likovnik. Tokrat razstavija predvsem svoje slike pa nekaj kipov.
Lovšin je znan kot delavski umetnik. Na otvoritvi razstave so prebrali tudi več njegovih aforizmov, ki govore o tem, kako (kritično) gleda na svet in dogajanja doma delavec, ki si s svojimi rokami služi kruh.
Lovšin je član likovne skupine Svoboda. Doslej je sodeloval že na 12 razstavah (tudi v Novem mestu, Ptu-jiS,Črnomlju, Brežicah, Ribnici, Dolini pri Trstu). O njem je na otvoritvi razstave vodja likovne skupine Svoboda Vitomir Savič dejal, da se je kljub umetniški neizkušenosti sam dokopal do tehnike, kije znana v psihologiji in se uporablja v psihoanalizi kot test, razen tega je primerna pri poslikavanju raznih prostorov, uporabljajo pa jo tudi za sodobne dezene.
Razstava bo odprta še do 23. avgusta.
Sovražniki so izgovor
Velike podražitve, zaradi kakršnih bi šli v kakšni normalni državi ljudje že zdavnaj na ulice, se v Jugoslaviji brez večjih izbruhov nezadovoljstva vrstijo kot na tekočem traku. Ljudje, velikanska množica tistih, ki ne sodi v elito, ki si še lahko privošči veliko in vse, živi vse težje, na robu preživetja, to je potrdila tudi zadnja analiza, ki jo je naročil ŽlS. Proizvodnja je v krizi, obveznosti do tujine ne zmoremo več redno poravnavati, ker zisovske razlage, da proučujejo razmere, pač ne dajejo deviz. V soboto so nas »razveselili« z novico o kar 220-milijardnih dolgovih jugoslovanskega giganta Agrokomerca, ki so ga še nedolgo tega kovali v zvezde, itd., itd. Ob vsem tem pa naši najvišji voditelji z Brankom Mikuličem vred predvsem še kar stikajo za našimi sovražniki, ki da sejejo malodušje. Ganljiva je tudi skrb, da ljudstva ne bi razbuijali časopisi.
ANTON TROHA, upokojenec iz Vinice: »Jaz o sovražnikih, ki naj bi bili krivi za sedanje razpoloženje med ljudmi, ne vem nič. Po moje smo sovražniki mi sami, ki se ne znamo tako organizirati in obnašati, da bi odpravili številne nepravilnosti in nesmisle. Tisti, ki kritizirajo, niso sovražniki naše ureditve, ampak sovražniki neučinkovitosti, nedoslednosti in lumparij. Če pa pri nas kaj kritičnega rečeš, si takoj kritizer, ker kritika ogroža položaj tistih, ki so v veliki meri za tako stanje krivi, napada njihovo nedelo, nesposobnost in neznanje.«
LOJZE RATAJC, diplomirani pravnik iz Trebnjega: »Nedelo, neproduktivnost in nedoslednost so naši največji sovražniki. Zadnja ocena CK ZKS zelo dobro osvetljuje, kdo so naši pravi sovražniki, in je popolnoma nekaj drugega kot dokument o meščanski desnici, ki smo ga obravnavali v začetku leta. Pustimo vnemar govoijenje o zunanjih in notranjih sovražnikih, raje samokritično poglejmo, kaj smo storili za spreminjanje razmer! Menim, da ZIS nosi največjo odgovornost za stanje pri nas.«
AVGUST KUNEJ, kmet z Okljukove gore: »Pravih sovražnikov je zelo malo. Da se pojavlja malodušje, pa ni nič čudnega, saj stvari ne potekajo tako, kot bi morale. Vendar še ni treba vsakega človeka, ki reče kakšno kritično, proglasiti za sovražnika. Naši pravi sovražniki so nedelo, nedisciplina, zaradi tega se med ljudmi pojavlja malodušje, vendar vsi še nekako upamo, da bomo razrešili naše probleme.«
SLAVKO KUNEJ, upokojenec iz Krškega: »Malodušje se pojavlja, ker ljudje ne verjamejo več lepim besedam o lepi prihodnosti, ker jih pač resničnost vsak dan postavlja na laž. Ker je marsikaj narobe, sedaj iščemo sovražnike, celo med tistimi, ki se komaj prebijajo skozi življenje. .Sovražniki* so tudi tisti, ki malo drugače mislijo. V resnici ni tako. Pri nas bi morali že prej prisluhniti kritičnim besedam, pa se ne bi znašli v takšni situaciji.«
IVAN HEGLER, upokojeni rudarski nadzornik iz Kočevja: »Nihče nam ni naredil toliko škode, kot si je sami. Glavni krivci pa nismo mi, mali ljudje, ampak tisti, ki so odgovorni za gospodarstvo in politiko. Vse je odvisno od vodstva. Najhujši sovražnik je slabo in nespametno delo, življenje na tuj račun. Čebele pomečejo trote iz panjev, mi jih pa redimo.«
MARTINA KOVAČIČ, dijakinja iz Ribnice: »Menim, da pri nas razrednih sovražnikov ni, če so, jih je tako malo, da ni vredno omembe. Ljudje pa so res nezadovoljni, ker osebni dohodki ne dohajajo cen. Kupci v trgovinah negodujejo. V resnici so za visoke cene in nizek standard krivi
predvsem visoki davki. Ti pa so taki, Ifer imamo v Jugoslaviji preveč birokracije.«
*
ROMAN ŽVEGLIČ, predsednik vaškega odbora Podvrh-Trnovec: »V drugih republikah veliko več govorijo o notranjih in zunanjih sovražnikih kot v Sloveniji. Zdi se mi, da se premalo vprašajo, kaj bi lahko > sami storili za premagovanje hudih časov. V prerazporeditvi narodnega bogastva oz. neomejeni solidarnosti ne vidim rešitve. Kadar je gospodarstvo zdravo, ni toliko besedovanja o sovražnikih, s seboj jih, namišljene, prinese kriza, ker bi nekateri radi na ta način zameglili resnične vzroke za nastale razmere.«
MILENA KRAMAR-ŽNIDAR, pomočnica direktorja prodaje v Novoteksu, Novo mesto: »V preteklosti so pri nas gospodarstvo urejali administrativno, zanemarjali tržne zakonitosti, se naslanjali na tujo pomoč in zanemarjali domačo ustvaijal-nost. Veliko takega obnašanja je še danes. Za krizo ni kriv posameznik, posamezen organ, ampak sistem. V tem sistemu je na primer sedanja vlada kriva, da še naprej dela po starem administrativnem načinu.«
LOVŠIN RAZSTAVLJA — Petdesetletni avtoličar v kočevskem Itasu Franc Lovšin (levo) je tudi pesnik, aforist, slikar in kipar. Na fotografiji: z otvoritve zadnje, že 12. razstave njegovih likovnih del v Likovnem salonu Kočevje. (Foto: Primc)
STANE VLAŠIČ, učitelj iz Metlike: »Sovražnike iščejo tisti, ki so za tako stanje, da so ljudje nezadovoljni, najbolj krivi. Sovražniki so najlepši izgovor v težkih časih, da se pozornost usmeri drugam. Za slabo razpoloženje pa je krivo stanje samo, razmere, v kakršnih živimo, padanje standarda, nered, neučinkovitost, splošni kaos. -Tisti, ki za to krivijo sovražnike, naj najprej pometejo pred svojim pragom. V prvi vrsti pa je treba mladim dati več besede in moči.«
Sevničani skrbe za čebeljo pašo
Proučevanje, kako izboljšati čebeljo pašo, in druge raziskovalne naloge je podprla tudi občinska raziskovalna skupnost — Prve akcije so uspešne
r
SEVNICA — Zadnja leta so čebelarji po Sloveniji in tudi v Sevnici precejšnjo pozornost posvetili izboljšanju čebelje paše. Posebno zadnji dve leti so zato čebe-laiji sejali precej facelije, krmne rastline, ki zemljo obogati tudi z dušikom. O točenju faceljinega medu še ni bilo vesti, čebelarji pa so
TRAKTORISTI TEKMOVALI
KOČEVJE — Na Mlaki pri Kočevju je bilo 15. avgusta tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Udeležilo se ga je 27 tekmovalcev iz tozda Govedoreja KG Kočevje, TOK Kmetijstvo Kočevje in KZ Ribnica. Najboljši v posameznih kategorijah so bili Ignac Faflek, Slavko Kolarič, Marjan Krajc (vsi tozd Govedoreja) pri oranju z dvobrazdnim plugom; Nijaz Brkič, Marin Pozderac, Anton Antol-m st. (vsi tozd Govedoreja) pri oranju s tribrazdnim plugom; Andrej Kavčič (TOK Kmetijstvo Kočevje), Jože Levstek, Jože Marolt (oba KZ Ribnica); pri oranju z dvobrazdnim plugom (mladi zadružniki.
Zmagovalci v posameznih skupinah so prejeli pokal in 12.000 din nagrade, drugouvrščeni diplomo in po
10.000	din nagrade in tretjeuvrščeni diplomo in 8.000 din nagrade. Najboljši se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja, ki bo v začetku septembra v Kopru.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pretekli ponedeljek so imeli naprodaj solato po 800 din, rdečo peso po 500 din, krompir po 200 do 250 in paradižnik po 400 in 500 din. Stročji fižol je stal tisočaka, medtem ko je bilo zelje po 300 in čebula po 600 din. Prodajalci so imeli precej breskev, ki so stale 700 do 1.200 din, hrušk po 700 din in sliv po 800 din. Na stojnicah se je znašlo celo nekaj lisičk, ki sojih prodajali po 1.500 din. Naprodaj je bilo še nekaj domače skute po 1.000 din, medtem ko je stala smetana 1.200 din. Vse cene so veljale za kilogram, razen pri smetani, ki sojo prodaja'; v lončkih. Na tržnici so prodajali še suho robo, oblačila in keramiko.
O •	»	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 182 pujskov do tri mesece starih in 31 starejših od treh mesecev. Mlajših so prodali 107 po 1500 din za kilogram žive teže in 14 starejših pujskov po 1000 din za kilo žive teže.
»Kar doma zraste je nekaj vredno, saj ni deviz«
Km£t Ignacij Urbančič iz Škovca se boji, da se kmetom obetajo še slabši časi
ŠKOVEC — »Dokler bomo ,ta star1, bo še kar šlo. Ne verjamem, da se bodo mladi toliko matrali. Vse bolj slabi časi se pišejo kmetijstvu, če mu v resnici ne bodo dali pravega mesta v naši družbi. To pa pomeni, da bodo končno morali uskladiti cene kmetijskih pridelkov z drugimi cenami, ne pa da je kmet zmeraj bolj tepen,« razmišlja 71-letni Ignacij Urbančič, kmet iz Škovca pri Veliki Loki.
S sestro sama kmetujeta na 12 hektarov veliki kmetiji, obdelovalne zemlje imata okrog 5 ha, en hektar pa je imata še v najemu. V
-
K
Ignacij Urbančič
starem hlevu je poleti hladno, pozimi pa toplo in je bilo vedno dobro poskrbljeno za živino, tudi ko je bilo privezanih največ, 12 glav; zdaj so v hlevu 3 krave in 5 telic. Aprila je Urbančič prodal trebanjski kmetijski zadrugi dva bikca, kljub temu da tedaj odkupne cene niso bile ravno najvišje.
»Starejši brat Franci mi veliko pomaga, prav tako njegov sin. V našem kmetijstvu bo velika škoda, če zemlja ne bo obdelana, kajti tisto, kar doma zraste, je nekaj vredno, saj nimamo deviz. Tudi zato moramo kmetovemu delu dati večjo veljavo,« meni Urbančič. S sestro, ki si je naložila že osmi križ, in bratovo pomočjo pri kmetovanju dokazujeta, da jima na jesen življenja pridelava hrane ni deveta skrb. Zase niti ne bi porabila toliko, toda ker imata zemljo rada, s preprosto kmečko logiko nakazujeta izhod iz naše obče krize: reši nas lahko le boljše in dobro plačano delo.
P. P.
Kmetijski
Odlike tritikale clercal
S svojim znanjem je človek sposoben vzgojiti novo vrsto žita. To je že dosegel s tritikalo, križancem med pšenico in ržjo, ki daje take proizvodne rezultate, da se širi po Evropi in jo priporočajo tudi za naše pridelovalne razmere, posebno še, odkar je v jugoslovansko sortno listo vpisana priznana sorta clercal.
Pšenica in rž se križata že v naravi, vendar so naravni križanci zaradi neskladnosti kromosomov v prvi generaciji sterilni. Znanstvenikom se je posrečilo odpraviti to neskladje in vzgojili so tritikalo z dobro rodovitnostjo, pa tudi veliko prilagodljivostjo in odpornostjo proti poleganju in boleznim, kar za mnoge sorte doslej znanih žitnih vrst ne velja.
Posebna odlika tritikale pa je večja količina beljakovin v zrnju, kot je imajo visokorodne pšenice. Zlasti pa se odlikuje po vsebnosti lizina, tako imenovane esencialne aminokisline, sestavine beljakovin, kije živalski organizem ne more ustvariti sam, marveč jo mora dobiti s hrano. Lizina vsebuje triticala clercal akar 30 odst. več kot kakovostne
• Kaj pa količina pridelka? V poskusih, ki so bili v minulih letih opravljeni na več krajih v Jugoslaviji, med njimi tudi v okolici Ljubljane, je sorta clercal dala večje pridelke kot primerjalna sorta pšenice super zlata. V povprečnem pridelku je ni dosegla tudi nobena druga sorta tritikale. Sorti clervix in mizar sta seji približali, sorti bokalo in tritoni pa sta toliko zaostali, da ju ne priporočajo.
pšenice. Zaradi te svoje odlike lahko delno nadomesti sojo v krmnih mešanicah za neprežvekovalce (prašiče), tritikala clercal pa daje v ustreznih mešanicah s pšenico okusnejši kruh, ki povrhu tega ohranja dlje časa tudi svežino, kar ni zanemarljiva lastnost.
Sorta clercal ima, kot piše v strokovni literaturi, tudi odlične pridelovalne lastnosti. Ima čvrsto, robustno, a prožno steblo, zato ne polega, odporna pa je tudi proti lomljenju klasa. Bolezni stebla sploh ne pozna, odporna pa je tudi proti pepelasti plesni ter ima veliko odpornost proti rji.
Inž. M. L.
I
povedali, da so čebele to rastlino množično obiskovale.
»Tudi sam sem imel lani posejanih 5 arov facelije. Vsak čebelar bo zadovoljen, če se bodo njegove družine pomladile in morda nabrale kak kilogram facelijinega medu za priboljšek k sladkorni zimski zalogi. Facelija cvete od srede avgusta do srede septembra, to je v času cvetenja ajde,« je povedal dolgoletni uspešni čebelar in predsednik čebelarskega društva Sevnica Franc Zagorc.' la Bregu ima okrog 100 panjev.
Akcija sevniških čebelarjev s sajenjem zlate rozge in dresna je bila us-
LOVEC PADEL S PREŽE
RIBNICA — Lovca Janez Pogačnik, 55 let, z Brega pri Ribnici in Andrej Abrahamsberg, 56 let, iz Gorenjih Le-povč sta šla 1. avgusta na lov na lisico v Malo goro. Bila sta vsak na svoji preži, ki sta oddaljeni okoli 250 m. Pogačnik pa je padel s preže okoli 3 m globoko in dobil pretres možganov, da so ga morali odpeljati v Univerzitetni klinični center v Ljubljano. Kaže, daje padel zato, ker je dobil epileptični napad.
Tudi v hribih se splača
Pri Becijevih s Križa pod Lisco kmetujejo donosno
RAZBOR — Kmetija Becijevih v zaselku Križ spada med naprednejše v sevniški občini. Tako pravijo tudi pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata,
saj dobro vedo, kako težko je kmeto-
vati visoko v hribih na bolj skopi zemlji.
»Če se nekdo bori vse življenje, da
bi nekaj ustvaril, ne moreš dela kar pustiti. Se zmeraj upam, da bo bolje,« pravi 22-letni Darko Beci, ko ga po-
baramo, če se to delo splača. Bomo res vsi šli v dolino? »Od česa bomo pa živeli, saj s kmečkim turizmom tudi ne gre tako enostavno, kot si morda nekateri predstavljajo?« se ne sprašujejo le Becijevi.
Res je, da mora Darko z očetom (vanom in mamo Marico kakšen zelo strm travnik pokositi tudi ročno. 5 ha travnikov kosijo tudi več kot trikrat, živino pa tudi pasejo. Pri Becijevih imajo ob vsej potrebni mehanizaciji tudi dva traktorja. Darko ima posebno veselje do kmetovanja nasploh, do dela s stroji pa še posebej. Oče Ivan pove, da je sin priden, da bolj ne bi mogel biti, zato naj kar njega slikamo za v časopis.
Darko je skromen mladenič. Veliko znanjaje pridobil v kmetijski šoli v Šentjurju, kjer je zdaj v 2. letniku tudi mlajša sestra Marjana. Potemtakem se na tej kmetiji ni bati, da bi bilo pri delu kaj dosti neznank. Največji problem je še naša nestanovitna kmetijska politika, ki, žal, ne dopušča prevelike specializacije.
Na 13,5 ha veliki kmetiji je dobrih
10 hektarjev obdelovalnih površin. Njive je le za 2 ha, zato imajo Becijevi še slabega pol hektarja njive v najemu, da pridelajo dovolj silažne koruze, ječmena in celo nekaj pšenice. V hlevu za 22 glav živine je privezanih
11 krav, 6 telic, 5 pitancev in 2 teleti. Imajo tudi hlev za 30 prašičev, dva silosa za 200 kubikov silaže in še bi lahko kaj našteli. Becijevi imajo tudi okrog 1600 kokoši. Lani so sevniš-kemu kombinatu oddali 32.000 litrov mleka, 10 pitancev in 385.000 jajc. Pa naj še kdo reče, da se ne da tod, pod obronki Lisce, pridelati dovolj hrane še za druge!
pešna. Posejali so jo vsi čebelarji v svojih čebeljih stojiščih. Zlata rozga se razcvete v drugi polovici julija in
• Za naše čebelarstvo so že od nekdaj zanimive krmilne rastline. To so različne vrste detelj, ki jih domala ni več. Za čebele sta pomembni medena detelja in lucerna. Sevniški čebelarji so doslej pri proučevanju, kako izboljšati čebeljo pašo, že imeli podporo občinske raziskovalne skupnosti. Lani je ta podprla tudi program selekcije kranjske čebele in povečanega donosa cvetnega prahu. Krmeljnju in selekciji čebel ter nabavi in preizkušanju LR panjev pa so sevniški čbelarji posvetili vso pozornost v letošnji raziskovalni dejavnosti.
cvete ves avgust. To pa je zelo pomembno, da matica ne preneha zalegati in da imajo čebelarji jeseni dovolj mladih čebel. Zlata rozga je plevel, ki ni za nobeno rabo. Če ima kdo površine, kjer se ne kosi, ni nobene škode, če se zatrosi rozga. Tudi cigansko perje, ki so ga sevniški čebelarji razmnoževali s koreninami iz Pekla, se je prijelo. Cvete v juliju in avgustu. Svilnica je primerna za gredice, veje s plodovi pa lahko uporabimo tudi za okras v stanovanjih.
P. P.
DRAŽJE MESO
KOČEVJE — Pri klavnici in mesariji Kmetijskega gospodarstva Kočevje smo povprašali, za.koliko seje meso podražilo v Kočevju. Zvedeli smo, da je v Sloveniji (brez Primorske) v povprečju svinina dražja za 23,9 odst., junetina za 20,6 in govedina za 20,7 odst.
Nadaljnje pojasnilo pa je tako, da so se za 40 in več odstotkov podražili boljši kosi mesa, ki niso pod kontrolo cen (stegno, pljučna pečenka itd.). Slabši deli mesa (pieče, golenica, po-trebušina, ledja, hrbet) pa so pod kontrolo cen in se tokrat sploh niso podražili.
Iz Dela povzemamo še zanimivo tolažilno misel, da sedanja podražitev mesa (že četrta letos) ne bo prizadela prebivalcev z najtanjšimi denarnicami, saj si ti že doslej niso mogli privoščiti boljših vrst mesa.
EN HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja-Tit Doberšek
Izbira trt za vinograd
V objavi predlaganega trsnega izbora v Dolenjskem listu dne 19. marca letos so predlagane sorte trt za posamezne vinorodne okoliše ločene na priporočene in dovoljene sorte. Tako je na primer za belokranjski vinorodni okoliš med priporočenimi sortami kraljevina iz skupine sort za namizna bela vina, rumeni muškat, ki daje običajno vrhunska bela vina, pa je uvrščen med dovoljene sorte. Na prvi pogled je ta delitev videti dokaj nepomembna. Ker pa ta delitev, že pred dokončnim sprejemom dopolnjenega trsnega izbora, prinaša vinogradnikom ne samo težave, temveč tudi gmotno škodo, dokazuje primer vinogradnika iz Bele krajine, ki dokazuje
nesmiselnost delitve sort na priporočene in dovoljene.
Za predlogom Poslovne skupnosti za vinogradništvo o dopolnitvi trsnega izbora je skupina ožjih strokovnih in delno političnih ljudi (brez sodelovanja zastopnikov društev vinogradnikov) sprejela sklep, da so vse priporočene sorte že zato, ker so priporočene, avtomatično uvrščene med kakovostne sorte na posameznih območjih, vse dovoljene sorte pa zato, ker so samo dovoljene, ne morejo biti kakovostne, še manj pa sorte, ki dajo vrhunsko vino. Posledice tega nelogičnega sklepa, ki so ga nekatere uradne osebe vzele vnaprej kot zakonito določilo, je okusil že omenjeni belokranjski vinogradnik. Lani je pridelal vrhunsko belo vino rumeni muškat pozne trgatve, ki gaje pristojna strokovna degustacijska komisija pri Kmetijskem inštitutu uvrstila med vrhunsko vino z označbo pozne trgatve. Ker sam stekleniči vino, je prosil pristojne
službe za dovoljenje, da sme uporabiti to označbo na nalepkah na steklenicah. Dovoljenja ni dobil, in sicer s pripombo, da je rumeni muškat v Beli krajini predviden le kot dovoljena sorta, zato vino te sorte ne more biti označeno kot vrhunsko vino, čeprav gaje pristojna degustacijska komisija bolje ocenila kot pa morda vino iste sorte izpod Urbana v mariborskem vinorodnem okolišu, kjer je rumeni muškat uvrščen med priporočene sorte. Zato naš vinogradnik ne sme označiti svojega vina tako, kot ga je ocenila komisija, in je finančno prizadet, saj bo odlično vino moral prodati po nižji ceni kot vinogradnik izpod Urbana.
Omalovaževanje degustacijskih komisij
Praktično izvajanje delitve sort na priporočene in dovoljene ter na podlagi te delitve nesmiselnega določila o spremembah kakovosti vin prinaša vinogradnikom poleg občutka zapostavljenosti, zlasti na jugovzhodnem vinorodnem območju, še gospodarsko škodo. Praktično izvajanje te delitve, ki nikomur ne koristi, omalovažuje tudi nepristransko presojo degustatoijev stro-. kovnih komisij. Odločitev degustacijske komisije bi morala biti nad vsemi določili in sklepi, saj če to ni, postanejo komisije nepotrebne, ker je že v naprej določeno, kaj je kakovostno in kaj ni. S sprejetjem nesmiselnega določila delitve sort na priporočene in dovoljene v ničemer ne koristimo družbenemu sektorju pridelovanja vina in ne družbeni trgovini z vinom, škodujemo le, in to čisto po nepotrebnem, vinogradnikom in omalovažujemo odločanje degustacijskih komisij. Zato bi v dokončnem besedilu dopolnjenega trsnega izbora te delitve ne smelo biti, saj nikomur ne koristi, prinaša le zmedo in gospodarsko škodo.
T. DOBERŠEK
J
Orači tekmovali v Šentjerneju
Z regijskega traktorskega tekmovanja: po dve zmagi za traktoriste iz Novega mesta in iz Trebnjega — Le ena tekmovalka
ŠENTJERNEJ — Mercatorjeva kmetijska zadruga Krka je organizirala preteklo soboto dopoldne v Šentjerneju regijsko traktorsko tekmovanje. Odprl gaje predsednik občinskega komiteja za družbeni razvoj Igor Vizjak, kije govoril o pomenu kmetijstva za Dolenjsko, o težkih časih za to gospodarsko vejo in o smotrih tekmovanj, kakršno je bilo sobotno na šent-jernejskem polju.
Prek trideset tekmovalcev se je najprej pomerilo v teoretičnem znanju, potem jih je čakalo oranje. S plugi so se poskusili ločeno mladi zadružniki, člani in orači s tribrazdnimi plugi, poudariti pa velja, daje na traktor sedla tudi zastopnica žensk. Vsak traktorist je zaoral približno 10 arov, sodniki pa so potem ocenjevali globino in izravnanost brazd, pokrivanje plevela, začetek in konec oranja ter vrsto drugih značilnosti. Ti sicer običajni kriteriji so zahtevali precejšnjo spretnost in veliko znanja, nekaj tudi zategadelj, ker je bila pšenica ponekod na njivi v Draškovcu požeta precej visoko.
Tekmovalce, ki so prišli iz trebanjske in novomeške kmetijske zadruge in so se po eranju pomerili še v spretnostni vožnji, so bodrili in ocenjevali številni gledalci. O končnih uspehih so odločali strokovni ocenjevalci, ki so razglasili v skupini mladi
zadružnik za najboljšega Marjana Mikliča iz kmetijske zadruge Krka,
BO BRAZDA ZADOSTI DOBRA? — Medtem ko so traktoristi skušali odrezati kar najbolje prve brazde, so številni obiskovalci hvalili in grajali, kar je ostajalo za plugom. Tale nastop Francija Pusta, enega od kandidatov za prvaka med mladimi zadružniki in na koncu drugega v tej skupini, je bil sicer le ogrevanje pred tekmovanjem. (Foto: L. M.)
Nevarni nitrati nas ogrožajo
Ugotovitve iz Švice
Nitrati so soli solitrne (dušikove) kisline in poglavitni sestavni del dušičnih gnojil. So v vodi lahko topni, zato obstaja stalna nevarnost, da pridejo v podtalnico in s tem tudi v pitno vodo. V Švici, kjer natančno preučujejo vsako ekološko nevarnost, so ugotovili, da povprečni Švicar zaužije na dan 90 mg nitratov, od tega približno 20 mg iz pitne vode in različnih pijač. Večina zaužitega nitrata se sicer kaj hitro izloči iz telesa prek ledvic, majhen del pa ga ostane v krvnem obtoku. Obstaja utemeljen sum, da se iz njega v telesu delajo rakotvorne snovi.
Ker so z intenziviranjem kmetijstva polja vse bolj pognojena z dušiš-nimi gnojili, se nevarnost povečuje in zlasti v nekaterih deželah, tudi v Švici, prerašča v vse večji problem. Zato so raziskovalci pripravili predloge ukrepov, da bi nevarnost zmanjšali, z njimi pa so močno posegli v dosedanjo agrotehniko. Najučinkovitejši preventivni ukrep je čim boljša ozelenitev zemljišča in omejitev mehanske obdelave tal. Zemlja sama namreč ne zadržuje dušičnih gnojil, ki se, kot je poljedelcem znano, kaj hitro izperejo iz tal. Zadrži in použije jih šele rastlina, ki jih kot ione vgradi v svojo organsko snov. Če gledamo tako, je vendarle svojevrstna prednost, da naša kmetijska zemlja še ni tako pregnojena z umetnimi gnojili in da smo po porabi na repu Evrope. (Gospodarski vestnik)
zadružna enota Novo mesto, na drugo mesto se je uvrstil Franci Pust iz trebanjske kmetijske zadruge in na tretje Alojz Kužnik, tudi iz Trebnjega. Med člani je bil najboljši Janez Miklič iz TZO Novo mesto, drugi je bil Franc Zalokar iz Škocjana, tretji pa Franc Judež iz Novega mesta.
Pri oračih s tribrazdnimi plugi je zasedel prvo mesto Vid Knez iz trebanjske kmetijske zadruge, drugo oziroma tretje mesto sta osvojila Anton Šuštar oziroma Alojz Burger iz grmske kmetijske šole. Od žensk je tekmovala samo Anica Žnidaršič iz trebanjske kmetijske zadruge.
M. LUZAR
Ultrazvok odkriva brejost
izum, ki lahko mnogo koristi živinorejcem
Precej stroškov bi si prihranili, če bi rejci mogli takoj ugotoviti, ali so pripuščene živali breje ali niso. Kaže, da bo to kmalu mogoče, saj je britanska tvrdka Ultrasound Dy-namics Ltd. zelo izpopolnila svojo napravo ovisscan, ki je namenjena testiranju brejosti pri ovcah, kravah, kobilah, psicah, mačkah in celo ribah.
S skrutatorjem je mogoče ugotoviti, če je žival zanosila, že po 12 dneh brejosti, po 45 dneh pa je možno celo prešteti število zarodkov. To omogoča uporaba ultrazvoka, ki sije v veterini in seveda v medicini pridobil že veliko veljavo pri odkrivanju bolezni.
Zaenkrat omenjeno napravo uporabljajo le v Britanskem kraljevskem veterinarskem koledžu m z njo ugotavljajo predvsem brejost ovc. Ker je novost zelo uporabna in sorazmerno cenena, se bo gotovo kmalu razširila po svetu in pripomogla do še uspešnejše živinoreje, napovedujejo živinorejski strokovnjaki. (Sodobno kmetijstvo).
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
E
KULTURNI VRTILJAK
ČRNOMELJ — Za ta podaljšani konec tedna pripravljajo v Črnomlju tridnevne kulturno-zabavne prireditve pod naslovom Kulturni vrtiljak. V petek, soboto in nedeljo bodo pred črnomaljsko tržnico, na njej in nad njo številne prireditve. Vsa zadeva se bo vsak dan začela ob 19. uri in končala opolnoči; od koncerta godbe na pihala, disko video showa, nastopov ansamblov, ljudskih godcev, mladih glasbenikov, mojstra magije, pevcev in pevk, tamburašev, modne revije do kiparske razstave in razstave izdelkov domače obrti. Seveda so organizatorji poskrbeli tudi za jedačo in pijačo.
Odlok še enkrat v predelavo
Izvršni svet je z dnevnega reda septembrske skupščine umaknil predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ker je premalo jasen
NOVO MESTO — Delegati občinske skupščine na septembrski seji ne bodo obravnavali in sprejemali predloga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini, kot je bilo predvideno s programom dela skupščine. Za umik z dnevnega reda so se odločili v izvršnem svetu po dolgi razpravi na zadnji seji, v kateri so bili izrečeni praktično isti pomisleki in pripombe kot ob obravnavi osnutka tega odloka v začetku leta.
Za kaj gre, smo že poročali. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v občini enako že 10 let, kar pomeni velik izpad sredstev za vla-
Res konec životarjenja?
Novomeški izvršni svet je podprl predlog za preoblikovanje Fototehnike Novo mesto v obrtno delavnico
NOVO MESTO — Fototehnika, s tremi zaposlenimi najmanjša delovna organizacija v novomeški občini, že dolga leta životari na robu obstoja, pojavlja se tudi na seznamu občinskih zgubatjev. Ker z opremo in tehniko še vedno izdelujejo le črno-bele fotografije — ni mogla slediti razvoju in sodobnim zahtevam, ni imela nobenih možnosti za tekmo z dvema mnogo bolje opremljenima zasebnima ateljejema v Novem mestu. Vse pa kaže, da tudi Fototehniko le čaka lepša prihodnost, a prav tako v zasebnih rokah.
Novomeški občinski izvršni svet je na zadnji seji pretekli torek podprl predlog Fototehnike in občinskega komiteja za družbeni razvoj, da se Fototehnika preoblikuje v obrtno delavnico, ki bo ohranila sedanjo dejavnost in jo še razširila. Sedanjo opremo za izdelavo črno-belih fotografij bodo posodobili, ponudbo pa bodo razširili s hitro izdelavo fotografij. Fototehnika — to ime bo ohranila tudi v bodoče — bo prodajala tudi črno-bele in barvne filme ter nudila vse fotografske storitve na klic oziroma po želji naročnikov. V delavnici bodo delali vsi trije delavci, ki so že sedaj zaposleni v Fototehniki, sedanja vodja organizacije pa bo nosilka obrti. Oprema, kije sedaj v Fototehniki, bo odkupljena po knjiženi vrednosti, pogoj za opravljanje te dejavnosti so tudi prostori, v katerih je Fototehnika sedaj, so pa v lasti stanovanjske skupnosti. V soglasju z njo naj bi prostore tudi obnovili.
V iskanju rešitve za Fototehniko, ki se je začelo aprila letos po obravnavanju njene problematike v izvršnem svetu in ugotovitvi, da je ta dejavnost v Novem mestu potrebna, so sicer pregledati še druge možnosti. Pokazalo pa se je, da ni možnosti za skorajšnjo združitev Fototehnike s
kakšno drugo sorodno delovno organizacijo, saj nikjer za to niso pokazali zanimanja. Resno so tehtali tudi možnost združitve z Emona Dolenjko, s tem da bi vso Dolenjkino sedanjo tovrstno dejavnost, prodajo foto-materiala, prenesli iz Drogerije v Fototehniko. Ker pa po programu Emona Dolenjke za združitev zaradi njenih drugačnih investicijskih načrtov vsaj nekaj let ne bi bilo razvoja osnovne dejavnosti fotografiranja, razvijanja in izdelave fotografij in ker je bil predviden promet ter razlika v ceni, kije po vseh ocenah ne bi mogli doseči, je seveda ostal le še tretji predlog o preoblikovanju Fototehnike v obrtno delavnico. Upati je, da bo to res konec životaijenja ob zelo nizkih osebnih dohodkih.
Z. L.-D.
ganja v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. To nadomestilo naj bi bilo eden pomembnejših virov za komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk, sedaj pa skoraj ni vredno omembe. Odlok bo določil območja, v katerih se bo plačevalo nadomestilo glede na opremljenost zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe in glede na možnost priključitve na nje in objekte skupne rabe. Točkovala se bo lega, namembnost in smotrna raba stavbnega zemljišča ter pri odbitku točk upoštevalo motenje v uporabi stanovanjskih površin. Točkovale se bodo tudi izjemne ugodnosti zemljišča za pridobivanje dohodka. Nadomestilo bo treba načeloma plačevati na širšem območju Novega mesta in v vseh večjih krajih v občini oz. v krajih, ki so določeni za stanovanjsko in drugo kompleksno pozidavo.
Gre pa še za druge pomanjkljivosti in probleme. Za obračun in izteijavo nadomestila predlog odloka določa upravo za družbene prihodke. Po novem naj bi ga začela izterjavah z začetkom prihodnjega leta. Kako to izpeljati, jim ni jasno. Potrebnih evidenc za to v občini namreč ni in ni jasno, kako priti do dobrih podatkov,
posebno v kratkem času. Praktično nemogoče bo za vsakega zavezanca ugotoviti, kaj vse bi se odštelo od skupnega števila točk, ker je s samoprispevkom ali enkratnim plačilom sam gradil vodovod, kanalizacijo, telefon itd. Sedaj je namreč predvideno 10-letno zmanjšanje nadomestila za tisti del, ki so ga ljudje sami zgradili. Zelo slabo bi bilo, če bi zaradi nekaj tisočakov spravili ljudi v slabo voljo in zatrli lastna prizadevanja za komunalno opremljanje sosesk, ki je dejansko še vedno v večji meri na plečih ljudi.
Ni povsem jasno, kako in koliko ovrednotiti kakšno motnjo stano-
• Osnovni razlog, da so člani izvršnega sveta predlog odloka, ki so ga pripravili v komiteju za urbanizem in varstvo okolja, ocenili kot nezrel za skupščinske klopi, je premajhna jasnost besedila.
vanjske površine (bližina ceste, železnice, tovarne). Načelno vprašanje je, ali je prav, da bodo za en blok pokasi-rali toliko nadomestila kot za kar lepo število hiš, čeprav v bistvu zaseda le toliko prostora kot 2,3 hiše, pri čemer je sicer jasno, da gre za naselja z najvišjo stopnjo komunalne opremljenosti na račun prispevkov vseh delavcev. In v sam odlok naj bi zapisali opredelitev, da se dve petini tako zbranih sredstev v občini razdeli krajevnim skupnostim na osnovi konkretnih komunalnih programov le-teh.
Oživljeno
novomeško
taborništvo
Letos je Odred gorjanskih tabornikov dobil 40 novih šotorov — Tabor ob Kolpi
ŽELEBEJ — Pred desetletji so bili novomeški taborniki med najboljšimi v Sloveniji in najmočnejša organizacija v Novem mestu. Potem je ta-borištvo nekaj časa životarilo in skoraj povsem zamrlo. Pred dvema letoma pa so začeli oživljati Odred goijanskih tabornikov, ki je bil ustanovljen pred 35 leti. Lani so pripravili propagadni tabor na Otočcu, izvolili novo odredovo upravo. Sedaj delujejo štiri čete, novomeška taborniška organizacija šteje okoli 200 članov, pripravljajo se še na ustanovitev čete na Grmu. Letos so taborniki taborili v Zelebeju pri Metliki, kjer so novomeški taborniki prvi tabor postavili že pred tridesetimi leti.
»To je sedaj že drugi tabor v Zelebeju. Najprej je bil tu vodniški tečaj, od 7. do 14. avgusta pa taborjenje, na katerem je 81 tabornikov, v glavnem najmlajših,« je povedal starešina Odreda goijanskih tabornikov
Denar za stavbo so že zbrali
Če ne bo večjih ovir, naj bi se v drugi polovici leta 1988 v novomeški lekarni začeli pripravljati na selitev v nove prostore
NOVO MESTO — Čeprav osrednja novomeška lekarna dela v premajhnih in kljub adaptacijam ne ravno primernih prostorih, o čemer priča tudi že staro pogojno inšpekcijsko dovoljenje, so se novomeški lekarnarji morali kar nekaj let pošteno truditi, da so odgovorne v občini prepričali, da je v Novem mestu potrebna nova lekarna. Uspeli so v trenutku, ko so pri nas že minili najugodnejši časi za investicije v družbenih dejavnostih ir ko je zanje treba zbirati denar mimo rednih programov družbenih dejavnosti.
Nova novomeška lekarna se je milijonov so namenili za vrtec v Vav-
vendar znašla v sicer ne ravno razkošnem programu investicij v družbenih dejavnostih v novomeški občini v sedanjem srednjeročnem obdobju do leta 1990. Zanje zaposleni v občini zbirajo denar na podlagi posebnega sporazuma iz čistega dohodka. Letos naj bi iz tega vira razpolagali s 366 milijoni dinarjev; od tega je šla večina za novomeški stadion, kije tudi v tem programu investicij, po 70
Pretesen dom počitka
Vseh 190 postelj v metliškem domu počitka je stalno zasedenih — Največji strošek je preh-
rana
METLIKA — Zadnja leta je metliški dom počitka vseskozi zaseden, vendar takega povpraševanja, kot je letos, še ni bilo. Ne samo da je stalno zasedenih vseh 190 postelj, da rešujejo najbolj pereče probleme, morajo novi oskrbovanci za nekaj časa celo na pomožna ležišča. »Da bi bolj mirno spali, bi potrebovali takoj najmanj 15 novih Igžišč,« pravi direktor doma Ivan Škof.
Prvo polletje je dom, ki ima zadnja leta stalno težave s poslo-
Ivan Škof: »Da bi kar se da zmanjšali stroške, smo začeli sami rediti prašiče.«
vanjem, zaključil sicer brez izgube, poravnali so tudi vse obveznosti, le v sklad skupne porabe so dali nekaj manj, kot so načrtovali. V drugem trimesečju so imeli več težav kot v prvem, ker so v lem času dali več denarja za uskladitev osebnih dohodkov. Ti so še vedno dokaj nizki, saj pov-
prečje 53 zaposlenih za prvo polletje znaša nekaj malega čez 190 tisočakov, in to z vsemi dodatki za delo v tej ustanovi. Za naprej ne načrtujejo nikrkšne večje naložbe za razširitev doma, letos nameravajo do konca urediti okolico ter povečati premajhno jedilnico, ta dodatek pa bo hkrati služil tudi kot večnamenski prostor. Letos so namenili okoli 70 milijonov dinarjev za povečanje zmogljivosti pomožnih delovnih prostorov, ki so bili predvideni za 140 oskrbovancev, v zadnji letih pa se je to število povečalo na 190.
Naj večji strošek doma je prehrana, veliko plačajo za elektriko in kurjavo. Da bi kar se da zmanjšali stroške, iščejo notranje rezerve. Pri številu zaposlenih teh ni več, saj pride na enega delavca doma 3,8 oskrbovanca, drugje pa okoli dva in pol. Pred časom so sami začeli rediti prašiče in tako jih svinina pride še enkrat ceneje, kot če bi jo kupili v mesnici. Sedaj redijo po 12 prašičev, in to izključno z domačimi odpadki. Ker se je to obneslo, bodo svinjake povečali, tako da bo prostora za okoli 20 prašičev. Tako bodo skoraj vse potrebno svinjsko meso sami pridelali.
Za delo z oskrbovanci so pred kratkim nastavili delovnega terapevta in socialnega delavca. Uredili bodo tudi prostore za fizioterapijo, za kar že imajo potrebno opremo.
A. B.
ti vasi in za lekarno, ostalo za pripravljalna dela za obnovo študijske knjižnice. Novomeška lekarna do danes ni dobila iz tega vira še niti dinarja, saj sredstva ne pritekajo, kot je bilo predvideno, iz znanih razlogov so praktično ves priliv porabili za stadion.
Kljub temu je v Dolenjskih lekarnah uspelo zbrati 519 milijonov di-
• Po planu naj bi bila nova lekarna — gradbeno dovoljenje zanjo že imajo — do konca letošnjega leta pod streho, dokončana pa sredi prihodnjega leta. Če gradnje ne bodo spremljale nemogoče velike podražitve in če bodo vendar dobili denar, predviden za lekarno po sporazumu o investicijah v družbenih dejavnostih, v novomeški lekarni računajo, da bi se v drugi polovici prihodnjega leta lahko začeli pripravljati na selitev v nove prostore.
naijev za novo stavbo lekarne v Novem mestu, ki bo blizu zdravstvenega doma. Nekaj je amortizacije tozda, nekaj združene amortizacije Zdravstvenega centra Dolenjske, nekaj sredstev občinske zdravstvene skupnosti, kije oddvojila denar v ta namen že v
letu 1985, del pa so združile tudi novomeške delovne organizacije namensko za lekarno. Posluh za skupne družbene potrebe na srečo torej še je, kljub težkim časom.
Zaenkrat imajo, kot rečeno, zagotovljen denar le za stavbo, zbrati ga bo treba še za zunanjo ureditev in seveda za tehnološko opremo, ki se tako zelo draži, daje malo upanja, da bo celotna investicija res stala le 800 milijonov, kot je bilo izračunano, ko so pripravljali sporazum. Kako bo po preselitvi lekarne v nove prostore z ohranitvijo prodaje v sedanjih prostorih lekarne na C^sti komandanta Staneta, še ne vedo. Zelje so, jasno pa je, da bo to zahtevalo dodatni denar za poslovanje Dolenjskih lekarn.
Z. L.-D.
in starešina tabora Marko Grein. »Taborni prostor nam je brezplačno odstopil novomeški Pionir in tudi sicer je za oživljeno taborništvo v novomeških delovnih organizacijah precej posluha, še posebej v Krki in Vodnogospodarskem podjetju. Letos je odred kupil 20 novih šotorov, 20 postelj in kuhinjsko posodo, 20 šotorov pa smo dobili od štaba za teritorialno obrambo.« V odredu se zavedajo, da je nadaljnji razvoj taborništva v veliki meri odvisen od zagretih in usposobljenih vodnikov. Letošnjega, že tretjega vodniškega tečaja se je udeležilo 29 tabornikov, prihodnje leto bodo najboljše poslali v gozdno šolo v Bohinj. »Prijateljske stike smo navezali s taborniki iz Nemčije, ki so letos pred nami taborili tu v Zelebeju, pobrateni smo s taborniki iz Ohrida. Radi bi kupili stalni taborni prostor ob Kolpi in ga po svoje
uredili.«
A. B.
m *
SSL _	,3™**
-	^	-s	-
TABOR V ŽELEBEJU — Ob Kolpi v Zelebeju pri Metliki so novomeški taborniki pripravili taboijenje, ki se gaje udeležilo 81 zvečine najmlajših tabornikov. Pred taborjenjem je bil tu vodniški tečaj. Ker jim avgustovsko vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so se manj kopali, več pozornosti pa posvetili taborniškim veščinam, treningu za mnogoboj in taborniškemu družabnemu življenju. (Foto: A. B.)
Drage surovine ovirajo izvoz
Domače surovine so tako drage, da Betine pletenine na tujem trgu niso konkurenčne — Z veliko naložbo do večje proizvodnje
METLIKA — V Betini temeljni organizaciji Metraža, kjer je zaposlenih nekaj čez 300 delavcev, bodo v letošnjem letu izdelali okoli 2.200 ton pletenin. Od tega jih v okviru Beti porabijo manj kot polovico, ostalo pa prodajo drugim konfekcionarjem po vsej Jugoslaviji. S prodajo nimajo težav, saj je izdelovalcev konfekcije pri nas vedno več, poleg tega so modni trendi v svetu in pri nas taki, daje vedno več oblačil iz pletenin in manj iz tkanin.
Nekaj malega pletenin tudi izvozijo, vendar so možnosti za izvoz dokaj majhne, kajti cene domačih surovin so previsoke, da bi bili lahko s končnim izdelkom konkurenčni na tujih trgih. Visokih cen domačih surovin pa ne morejo nadoknaditi s cenejšim delom, kajti delež osebnih dohodkov v prodajni ceni njihovih izdelkov znaša le 6 do 7 odstotkov. Pri surovinah jih je kar 60 odst. domačih, za uvožene, ki so sicer cenejše, pa je treba plačevati visoke carinske in druge dajatve, pri barvah in kemikalijah pa so kar 90-odst. vezani na uvoz. Pri uvozu pa imajo dodatne težave, ker je
z novimi zakoni reproveriga pretrgana, in uvoz delno pokrivajo le s tako imenovnim registriranim skupnim izvozom z nekaterimi svojimi kupci. Med njihovimi večjimi kupčije Mura, ki veliko izvaža in malo uvaža, tako da ima dovolj deviz, vendar jih ne more odstopiti njim.
Konec septembra bo končana velika naložba v tem tozdu, katere vrednost bo okoli 2 milijardi dinarjev. Gre za gradnjo nove barvarne, za novo opremo in zamenjavo dotrajane. Skoraj dve tretjini denarja so namenili za opremo in le dobro tretjino za gradnjo novega obrata; večino po-
trebnega denarja je zbrala Beti sama in le četrtina so krediti. Poskusna proizvodnja naj bi stekla konec septembra, redna pa v začetku novembra. Proizvodnja se bo na račun te naložbe povečala za desetino, ker pa bodo s sedanjega štiriizmenskega prešli na delo v treh izmenah, bodo, tako gledano, zmogljivosti večje za 35 odst. Te, večje zmogljivosti pa bodo dosegli brez novih zaposlitev.
Precej preglavicjim pri poslovanju povzroča vedno večja finančna nedisciplina ter nelikvidnost njihovih kupcev pa tudi bank. Še posebne težave imajo pri izterjavi zamudnih obresti. V dveh letih se je poleg tega povprečni plačilni rok od 45 raztegnil kar na 70 dni, pri nabavi surovin pa le od 20 na 30 dni.
A. B.
Novomeška kronika
GOŠČA — Visoka škarpa na ostrem ovinku Jerebove ulice pri sodišču je tako zaraščena z zelenjem, da slednje že sili na cesto, skoraj preraslo pa je tudi nujno potrebno ogledalo. Nič manj poraščena ni tudi pot navkreber od sodišča proti študijski knjižnici. Morebitnemu ubežniku iz bližnjih zaporov bi gošča prav prišla za prvo skrivališče. Komunalce pa vse to nič ne gane. Še dobro, da v čedalje slabšem novomeškem zraku še kaj raste.
STRANIŠČE — Uporabnik je prišel prodajalkam Dolenjkinega marketa v Bršljinu povedat, da v njihovem stranišču (pravzaprav stranišču za goste oziroma stranke) ni papirja. »Če ga ni, si ga pa kupite!« je bil jasen in kratek odgovor.
TOVORNJAK — Na pločniku v Kristanovi ulici nasproti otroškega igrišča vse bolj pogosto parkira orjaški tovornjak podjetja Gorjancev. Miličnikom, ki na Glavnem trgu piskajo za starčki, ki gredo narobe čez cesto, predlagamo, naj si ga gredo ogledat. Tovornjak je tako velik, da ga bodo popisovali vsaj pol ure.
LOVCI — Iz krogov žumberških lovcev se je zvedelo, da komaj čakajo, kdaj bodo kolegi iz Orehovice začeli z jesenskimi lovskimi pogoni in pregnali kakšen kos divjadi na njihovo stran.
Ena gospa je rekla, da table v spomin na predvojni štrajk tekstilnih delavk samo zato ne namestijo nazaj na Novolesovo upravno poslopje, ker se bojijo, da bi zgodovina koga kaj naučila.
V času od 6. do 12. avgusta 1987 so v Novomeški porodnišnici rodile: Nada Miladič iz Črnomlja — Dijano, Irena Pugelj iz Stranske vasi — Karmen, Mojca Boites iz Gabrja — Natašo, An-kica Radman iz Zaluke — Andrejo, Dalijela Zupančič iz Krmelja — Andraža, Marija Molek iz Gorenje Straže
— Luka, Begzada Mujakič iz Semiča
— Elvisa, Zdenka Matko iz Zbur — Melito, Zdenka Rudman iz Družinske vasi — Jasmino, Stanislava Klobčar iz Pristave — Slavka, Danica Janc iz Mokronoga — Metko, Darinka Saje iz Podgore — Robija, Dragica Muc iz Ravnac — Alojza, Jožica Pernoser iz Metlike — Roka, Marica Janc iz Malih
Erusnic — Petro, Marija Grubar iz entjemeja — Dominika, Jelka Ger-denc iz Gorenjega Karteljevega — Dejana, Marija Jordan iz Malenc — Uroša, Fanika Erpe iz Lazov — Barbaro, Jolanda Koporec iz Vavte vasi — dečka, Vida Meglen z Vrha nad Mokronogom — deklico, Andja Vučič iz Črnomlja — dečka, Jožica Lipar iz Vrbovcev — deklico, Jožefa Mlakar iz Stare Bučke — dečka. Čestitamo!
IZ NOVEGA MESTA
Rodile so: Marija Plantan, Ob Težki vodi 74 — Davida, Renata Gačnik z Drske 12 — Martino, Martina Jeriček, Na Tratah 5 — Janija, Ljubica Jevni-šek iz Ulice Slavka Gruma 20 — Tjašo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SRCE SRCU je naslov prireditve, ki bo 15. avgusta ob 20. uri na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja. Gre za dobrodelno predstavo, zato bodo vstopnice kar po 3.000 din. Nastopajoči ne bodo prejeli honoratjev, zbrani denar pa bo namenjen otroškemu vrtcu Metlika za nakup potrebnih reči. Nastopali bodo tamburaši MFS Ivan Navratil, oktet Vitis, harmonikar Edi Ma-cele, delovna organizacija Beti pa bo pripravila zanimivo modno revijo. Program bo povezoval Toni Gašperič. Upati je, da gledalcev ne bo manjkalo.
NA GRAJSKEM DVORIŠČU ni in ni miru. Samo teden dni po prireditvi Srce srcu bo tam literarni večer z metliškimi pesniki. Predstavili se bodo: Alenka Mežnaršič s pesniško zbirko Med žitom in pšenico, Jani Bevk s pesmimi iz zbirke Izza upa, Dušan Bečaj — Dule pa s stvaritvami iz knjižice Srečna dolina, ki naj bi zagledala beli dan te dni. Knjižice bodo tudi na prodaj.
TABEL ZA OBEŠANJE PLAKATOV JE V Metliki zelo malo, obvestil pa veliko. Nič čudnega ni, če je prišlo do zmešnjave in do trganja plakatov, ki so še aktualni. Pripravljalcem Razkošja v stelji so izginjali plakati čez noč, na njihovem mestu pa so viseli novi, za drugo veselico, prireditev ali izlet.
Črnomaljski drobir
HOTEL — Črnomaljski hotel Lahinja je z dograditvijo in prenovitvijo dobil ne samo novo, lepšo podobo, marveč tudi zadovoljne goste. Tujci, ki so se prej le v hudi sili in veliki stiski ustavljali in prenočevali v hotelu, sedaj ostajajo dalj, kot so načrtovali. Skupina italijanskih ribičev je svoje bivanje v Beli krajini podaljšala za deset dni. Novi del hotela z 22 posteljami je vseskozi zaseden in vodstvo je prepričano, da bi bilo tako tudi z ostalimi 44 posteljami, če bi prenovili še stari del hotela. Ampak: turizem smo ljudje in — denar.
PLAN — Golfturistov črnomaljski tozd Gostinstvo Bela krajina je v letošnjem prvem polletju uresničil vsa planska predvidevanja razen enega. Osebni dohodki so za 4 milijone dinarjev pod načrtovanimi za to obdobje. Ostanek dohodka pa znaša 5 milijonov dinarjev. Preprost račun pove, kako bi bilo, če bi bile tudi plače planske. Pa še nekaj bi potem imeli: sanacijski program.
Drobne iz Kočevja
TUDI ZASEBNO KRADEJO — Včasih so v Kočevju in okolici kradli le tako imenovano »državno« ali družbeno koruzo, se pravi koruzo s polj Kmetijskega gospodarstva (KGP), nad čemer se nihče ni posebno zgražal, zdaj pa je tatvin vse več in je v nevarnosti tudi ze zasebna koruza. Tako je lastnica koruzne njive v Podgorski ulici ugotovila, da so ji neznani storilci polomili veliko koruznih strokov, ko pa so videli, da koruza še ni dobra za pečenje, so jo razmetali kar po cesti.
VLAMLJAJO TUDI V KLETI — Te dni so bila v Kidričevi ulici vlomljena vrata v kleti v nekem stanovanjskem bloku. Ni znano, če gre za vlomilce od zunaj ali za domače balkanske navade.
POLOMLJENE STOPNICE — Stopnice pri bloku Kidričeva 3 so že več let tako poškodovane, da starejši stanovalci skoraj ne morej“o več iz bloka in spet domov. Tudi mlajši so se že ponesrečili, ker so računali, da bodo stopili na stopnico, pa so v luknjo. Samoupravna stanovanjska skupnost je že večkrat obljubila, da bo poskrbela za popravilo, a je doslej zagotovila le podraženo stanarino.
ZASTRUPLJANJE LJUDI — V Kočevju na sestankih še vedno pridno kadijo, predvsem ženske in mladina. Drugod po svetu kajenje v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, prepovedujejo in omejujejo. Za Kočevje pa ni bojazni; da bi prodrl kakšen pameten predlog.
Ribniški zobotrebci
POZABLJENI URBAN — V Ribnici so sklenili »za prmej«, da bodo vsak mesec poddeljevali plakete vzornega in zanemarjenega Urbana za najlepša naselja ali dele naselij. Od sklepa je minilo ze dobrega pol leta, podeljen pa ni bil ne ta ne oni Urban. Sklenemo že, naredimo pa ne...
SLABA RAZPRODAJA — V Blagovnici v Ribnici pravijo prodajalke, da gre letna konfekcija ob razprodaji bolj slabo v promet. Sicer pa je res, da poletne razprodaje niso nikoli tako uspešne kot zimske. Za letošnje slabo povpraševanje po poletnih konfekcijskih oblačilih in tudi obutvi pa je gotovo krivo tudi slabo vreme. Zaradi neprestanega dežja in nizkih temperatur kupci bolj povprašujejo po zimski garderobi in obutvi.
ZDAJ BO RED — V Ribnici so sprejeli tudi novi odlok o varstvu okolja, ki med drugim določa, daje plakatiranje dovoljeno na samo za to določenih mestih. Ko so udeleženci nekega sestanka preštevali taka mesta (oglasne table), so ugotovili, da so v Ribnici le tri. Ribnica sicer, kot trdijo zlobneži, ni mestno, je pa mesto naselje, zato so tri oglasna mesta zanjo gotovo premalo. Resje sicer še nekaj oglasnih omaric, a le za potrebe posameznih društev in organizacij, pa še te niso uporabne, ker jih ponočni kavboji pridno razbijajo, da so skoraj vse brez stekla in zverižene.
Trebanjske iveri
TORBA — Sekretarja republiške komisije za nerazvite Lojzeta Ratajca smo pobarali, kaj meni o bodici Nerazviti, objavljeni v prejšnji številki. Povedal je svoje, neuradno stališče, da komisija ne nosi denarja kar v torbi. Denar po natanko določenih pravilih igre dobi pač tisti, ki ima tudi ustrezen program. Tistega poldrugega milijona dinarjev, ki sovga dobili v krajevni skupnosti Sela-Šumberk za telefonijo, pa bi bili lahko občinski možje vsaj veseli, če že najbolj hvaležni niso, kakor je razumeti iz razprave na seji občinskega izvršnega sveta.
OBLJUBE — V Dobrniču se nikakor ne kanijo odpovedati kakršnemukoli industrijskemu obratu, ki so jim ga že pred leti obljubili. Težava je edino v tem, da tisti, ki navadno take obljube dajejo, prehitro »zarotirajo« na kakšno drugo pomembno funkcijo in se potlej nimajo več časa ukvarjati z davno preteklostjo. Toda ker so Suhokrajinci znani kot precej vztrajni in trpežni ljudje, utegne za koga »davna preteklost« postati zelo moreča mora vsakdanjika.
"51
U
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
D
Iz Vinice vse v izvoz
Viniški Novoteksov tozd izvaža v Nemčijo in na Nizozemsko
VINICA — V prvem polletju letošnjega leta so v viniškem tozdu novomeškega Novoteksa naredili 163.000 konfekcijskih izdelkov, od tega je večina hlač, manjši del pa kril. Na mesec naredijo povprečno po 20.000 parov hlač. S tem so njihove zmogljivosti v glavnem izkoriščene. Sedaj je v tem tozdu zaposlenih 325 ljudi, od tega velika večina žensk, delo pa poteka v dveh izmenah.
V glavnem v Vinici delajo za izvoz, največ za Nemčijo in Nizozemsko. Večina izvoza je tako imenovani »lohn« posel, se pravi, da za tujega naročnika opravljajo storitve, tuji
partner pa jim dostavi ves potrebni material in kroje. Prednost takega dela je, da je posel zagotovojen, saj z večjimi tujimi kupci sodelujejo že več let. Samo za znano nemško firmo naredijo po 6 do 7 tisoč kril na mesec. Težje pa je zato, ker tuji naročniki naročajo več modelov v manjših serijah. V zadnjem času se z njimi dogovarjajo tudi za klasični izvoz, se pravi za izvoz konfekcijskih izdelkov iz domačega blaga. Res je pri izvozu storitev stalno delo, je pa zasfužek manj-
ši, kot če bi delali za domači trg. Vendar se ta zaradi vedno manjše kupne moči zapira in so prisiljeni delati za izvoz tudi po njižji ceni.
• Kljub temu so v viniškem tozdu letos povečali produktivnost, v primerjavi z lanskim prvim polletjem so naredili za petino več konfekcijskih izdelkov ter za 8 odst. povišali število konfekcijskih minut. Izvozili so za dobrih 216 milijonov dinarjev, kar je 20 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in 12 odst. nad načrtovanim za to obdobje, uvoz pa je bil za 13. odst. manjši kot v lanskem prvem polletju. Povprečni osebni dohodek v prvi polovici leta je znašal 141.960 din, kar je 106 odst. več kot v enakem lanskem obdobju.
Ker gre v glavnem za mlad in pretežno ženski kolektiv, jim precej preglavic povzročajo bolniške in porodniške. Letos so se izostanki zaradi bolniške in porodniške povečali za četrtino, v glavnem na račun porodniških dopustov.
A. B.
Zdaj še lakirane tkanine
Novost, ki bo povečala izvoz — 10 let za razvoj
KOČEVJE — Oprema Kočevje oz. njen tozd Sintep že 10 let plasti-ficira tkanine za ponjave (cerade). S tem proizvodom je osvojila tudi zunanji trg, predvsem italijanski in nemški. V Nemčiji pa so začeli uporabljati le še take tkanine, ki so dodatno lakirane, zato je izvoz Opreme začel upadati.
Pri Opremi pa so se začeli prilagajati potrebam zunanjega trga in bodo
ZVEZE PA NI!
RIBNICA — V ribniški občini imajo več turističnih društev, ki pa niso združena ne v občinsko ne v območno ali regijsko turistično zvezo. Zdaj je v občinskem planu spet zapisano, da bodo ustanovili turistično zvezo. Poznavalci razmer pa o tem dvomijo. V ribniški občini namreč o tem govorijo in sklepajo že nekaj desetletij, učinka pa ni, in nekateri že stavijo, da ga tudi zdaj ne bo.
0 TV in kajenju
Kdaj kabelska televizija in kdaj prepoved kajenja na sestankih — SZDL ne le o visoki politiki
KOČEVJE — Povsod pišejo in govore o satelitski ali vsaj kabelski televiziji. To je še posebno aktualno tudi za Kočevje, za katerega je znano, da ima slab sprejem in da marsikje vidijo bolje zagrebški kot ljubljanski TV program. Sekretarja OK SZDL Alojza Seška smo vprašali, kako je s tem v Kočevju.
Odgovoril je, da bo o tem razgovor v začetku septembra, ko bo potekala razprava o informiranju. Ze pred razpravo pa nameravajo poizvedeti tam, kjer tako TV (kabelsko ali satelitsko) že imajo, kakšni so stroški in kako se obnese. Seveda se bodo pozanimali o možnostih in ceni tudi pri RTV Ljubljana in izdelovalcih potrebne opreme za tak sprejem. Razpravo bo pripravil usklajevalni (koordinacijski) odbor za informiranje.
Drugod po svetu in tudi na nekaterih območjih pri nas omejujejo in prepovedujejo kajenje v javnih prostorih, na sestankih itd. ter tako varujejo zdravje občanov. Na vprašanje, če o tem razmišljajo tudi v kočevski občini, je sekretar SZDL Alojz Šešek odgovoril, da je bila taka prepoved kajenja predvidena tudi v novem osnutku zakona o varstvu okolja. Še pred sprejemom zakona pa je bil člen o prepovedi kajenja na javnih mestih umaknjen oz. zbrisan. Tako ta prepoved ni uzakonjena, je pa še vedno aktualna. Pobudo za prepoved kajenja na sestankih bi na primer morali dati v organizacijah in organih, če bo sprejeta, pa bi tudi oni morali poskrbeti za njeno izvajanje. To pomeni, da bi ZK skrbela, da ne bi kadili na njenih sestankih, sindikat na sestankih sindikata in sploh v delovnih kolektivih, SZDL na njenih sestankih in sestankih njenih kolektivnih članov itd.
J. P.
tkanine še lakirali. Taka tkanina se namreč manj maže, se bolje čisti in traja dalj časa.
Novi stroj za lakiranje pa bi bil s samo to proizvodnjo zaseden le četrtino leta. Zato bodo na njem lakirali še tkanine za lahka oblačila (zaščita proti dežju), tkanine za čevljarsko industrijo itd. Tako bo stroj polno zaseden.
Erna Bastar, ki vodi obrat plastifi-cimice, je dejala, da je s to investicijo obrat rešil svoj razvoj za nadaljnjih 10 let, saj so stroji najsodobnejši. Zagotovljena je tudi prodaja proizvodov, kijih bo šlo okoli 60 odstotkov na domači trg, ostalo pa v izvoz. ^ ^
POLJANSKI VROČINSKI VAL
Poljance je to poletje zaradi vremena v glavnem zeblo. Da pa le niso zmrznili, gre zahvala nekaterim dogodkom, ki so nekoliko dvignili njihovo temperaturo.
RAZPRAVA O SOLSTVU — Razpravo o razvoju šolstva v občini Kočevje so imeli po vaških odborih. Najbolj obiskana je bila v Lazih, kjer so se zbrali tudi prebivalci okoliških vasi. Menili so, da večina Poljancev že tako živi v Kočevju in zato nimajo nič proti, če bi tam gradili šolo. Predlagali pa so, daje potrebno nameniti več denarja tudi za posodobitev šole v Starem trgu (občina Črnomelj), ki jo obiskujejo tudi šolarji kočevskega dela Poljanske doline.
SKROMEN PRAZNIK — Krajevni praznik 1. avgust so praznovali bolj skromno, menda zaradi dopustov. Mladinci so organizirali le rokometni turnir (zmaga je šla v Koprivnik), gasilci pa veselico.
RAZGIBANA MLADINA — Še najbolj so razgibani mladinci, ki pripravljajo veselico za 22. avgusta. Izkupiček bodo namenili za gradnjo športnega igrišča. Pravzaprav ga bodo kar asfaltirali.
GODBA POČIVA — Še nedavno zagnane Poljanske godbe na pihala ni več slišati. Razlog je opravičljiv. Kapelnik se je oženil, kar je velik uspeh, če upoštevamo, da tu skoraj ni žensk. Predvidevajo, da se bo do jeseni spet vse uredilo tako, da bodo godbeniki spet poprijeli.
BOLNI ZOBJE — Nekatere kuha vročina zaradi zob in zobozdravstva. Zobozdravnik bi moral delati v Pred-gradu ob petkih in torkih, a seje že nekajkrat primerilo, da ga ni bilo. Zato hodijo nekateri Poljanci okoli z oteklim obrazom in si lajšajo bolečine z žganjem. V sili pač vrag žganje, pardon, muhe žre.
UKRADLI ODPIRAČ — Na kostanju pri kovačiji v Bilpi je kar 8 let visel odpirač za steklenice, ki ga je izdelal tamkajšnji kovač. Sam je v šali večkrat dejal, da bi ga ljudje že ukradli, pa ne vedo, za kaj je. Kaže, daje razlagal predolgo in da seje nekdo izmed množice gostov, ki tu taborijo ali melicajo, le spomnil, čemu je namenjen, in ga odnesel s seboj.
►-■Us? * |
HLAČE IN KRILA ZA IZVOZ — V Novoteksovem tozdu v Vinici naredijo na mesec okoli 20.000 parov hlač in 6 do 7 tisoč kril. Tako rekoč vse, kar naredijo, izvozijo. Njihovi največji kupci so večje Firme iz Nemčije in Nizozemske.
Edini kamp v Beli krajini
V viniški kamp prihajajo že 15 let isti gostje
VINICA — Viniški kamp ob Kolpi je edini urejeni kamp v Beli krajini sploh. Odprt je od začetka maja do konca septembra in vseh 25 let, kolikor ta kamp deluje, ga vodi Evgen Žagar.
»K nam prihajajo v glavnem tujci, kar 70 odst. vseh pa je Nizozemcev. Veliko od teh je naših stalnih gostov, saj prihajajo nekateri že pod 15 in več let zapored, nekaj je celo takih, ki na Vinici preživijo ves svoj dopust. Ti prihajajo sem že kot domov. Seveda smo se v tem času spoprijateljili, njihovi sinovi in hčere so prihajali na Vinico še kot otroci, sedaj pa so že odrasli fantje in dekleta. Res smo jih vsako leto znova veseli in tudi oni nas,« pravi Žagar. Marsikdo, ki se na Vinici ustavi na poti na morje, pa se vrne prej, da ostanek dopusta preživi ob Kolpi. »Tudi na hrani so pri nas in so zelo zadovoljni. Nasploh s tujci nimamo nobenih težav, prijazni so, navajeni reda, naši so precej bolj nepotrpežljivi in nergaški.«
V sezoni je viniški kamp po prometu med najboljšimi obrati črnomaljskega Integralovega tozda. »Tudi zato, ker mi ne delamo velikih stroškov. Tukaj smo samo dva natakarja, dve kuharici, receptor in čistilka. Seveda v tem času, ko je kamp odprt, delamo tudi nadure, ki jih potem kot proste dni izkoristimo čez zimo.« Evgenu se nabere toliko nadur, da je doma jeseni in pozimi. »Preden se 1. maja kamp spet odpre, moram iti za mesec, največ mesec in pol delat v kakšen drug obrat, v glavnem v Semič.«
SAMOPRISPEVNI
MANDAT
RIBNICA — V vsakem volilnem obdobju imajo v ribniški občini že desetletja kakšen samoprispevek. Zalo tem volilnim obdobjem rečejo kar samoprispevni mandat. Za naslednji tak mandat predlagajo, naj bi uvedli 0,7-odstotni samoprispevek za organizacijo ribniškega semnja. Organizator semnja, turistično društvo, se namreč vsako leto bori z denarnimi težavami, saj celo turistična taksa ni dohodek turističnega društva, ampak občinskega proračuna. Župan je sicer že pred tremi leti dejal, da tistih 110.000 din ne pomeni za občinski proračun omembe vreden dohodek in da ga bo lahko dobilo turistično društvo, vendar v Ribnici še vedno drži tisti ribniški pregovor. »Če sem obljubil, še nisem dal«.
V kampu je prostora za 60 šotorov oziroma prikolic, poleg tega pa so na razpolago še štiri sobe. Viniški kamp je med najcenejšimi v Sloveniji, domači gost v šotoru ali prikolici plača 700 din na dan, tuji pa 2.700, medtem ko za šotor, avto in prikolico
Evgen Žagar:
ne računajo nič. Prenočišče v dvoposteljni sobi z zajtrkqm pa je za domače goste 9.300, za tuje pa 14.000 din na dan. Da je viniški kamp res priljubljen, pove tudi podatek, da je bil letos julija za 30 odst. bolj zaseden kot lani v tem mesecu, avgust pa bo slabši, ker je tudi vreme precej slabše.
»Naš kamp je na zelo lepem prostoru, Kolpa je čista in topla, bližnja in daljna okolica je primerna za izlete. Vendar bi morali kamp bolje urediti. Ta denar bi morali najti, saj bi tako privabili še več gostov in denar bi se hitro povrnil,« pravi Žagar, ki bo, kot kaže, tu čez pet let dočakal upokoji'	A.	B.
NEKAJ TURISTIČNIH
TURISTIČNE TABLE — Že pred mnogo leti so bile ob glavni cesti v ribniški občini turistične table, ki so opo-zaijale na razne turistične zanimivosti. Nekaj jih je še, a so obledele ali poškodovane. Table Ribničana pri Žlebiču pa že dve leti ni. Zvedeli smo, da jo bodo postavili spet, ko bo v Žlebiču zgrajeno avtobusno postajališče, kar naj bi se zgodilo še letos.
JUGOSLOVANSKA POSEBNOST Naša posebnost je, da vse krade. Tudi organizatorji vsakoletnega ribniškega sejma imajo s tatovi težave. Najmanj, kar jim vsako leto ob semnju obvezno izgine, je »plahta« za stojnico. Seveda jih včasih izgine tudi po več in še kaj drugega. Organizatoiji sejma se tolažijo z ugotovitvijo: »Se ne da pomagati, saj pride takrat v Ribnico vseh sort ljudi.«
Po plinskega kontrolorja v Črnomelj
P. Kapš je edini montažer, serviser in kontrolor plina na Dolenjskem
ČRNOMELJ — Na področju črnomaljske in metliškp občine Pavle Kapš iz Loke pri Črnomlju že 4 leta opravlja servisne usluge, kontrolo in montažo plina. Se pred tem pa je dve leti delal na novomeškem območju. Po poklicu je plinski kontrolor, in kot pravi, je edini na Dolenjskem, ki se ukvarja s tem pomembnim opravilom. Veliko ljudi sploh ne ve, da obstaja tovrstni poklic, zato največkrat sami priključujejo plinsko napeljavo, zaradi nestrokovno opravljenega dela pa pogosto prihaja do nesreč.
Na vsake štiri leta ima Kapš pri uporabnikih plina obvezne kontrole plinske napeljave, na željo stranke pa se oglasi tudi večkrat. Za pomoč ga pokličete lahko tudi v soboto ali nedeljo, in ne samo ob delavnikih, na telefonsko številko (068) 52-724.
»Največ nesreč se pripeti ob vikendih, pogosto najdem pregrizene ali razpokane cevi. Lahko trdim, da je na belokranjskem območju kar 70 do 80 odst. neustrezne ali okvaijene napeljave,« pravi Kapš. Poudaril je tudi, naj se ljudje izogibajo starih plinskih štedilnikov, ki še nimajo vgrajenih varnostnih ventilov, pa tudi delov zanje primanjkuje.
Pravi, da je zadovoljen s svojim poklicem, želi pa si, da bi se ljudje pogosteje obračali na njega, saj gre konec koncev za njihovo dobro.
J. ŽAGAR
Koliko zaupanja?
Ob predlogu za samoprispevek v občini Kočevje
KOČEVJE — V pripravah na razpravo o programu razvoja šolstva v občini Kočevje še nekateri odgovorni in manj odgovorni že sprašujejo, če bo preedvideni referendum uspel ali pa spet propadel Pravega odgovora seveda ne ve nihče, ker nikomur ni znano razpoloženje občanov.
Na tehtnico je pač potrebno položiti stvari, ki govore »za«, in na drugo stran tiste, ki govore »proti«. Med prve gotovo sodi splošna ugotovitev, da je dopolnjeni program dober in da bi se z njegovo uresničitvijo izognili dvoizmenskega pouka v Kočevju. A tudi za »proti« je marsikaj tehtnega, predvsem slabšanje standarda, naraščanje cen...
Končna odločitev občanov bo gotovo odvisna od tega, koliko verjamejo in zaupajo besedam tistih manj in bolj odgovornih tovarišev in tovarišic, ki jih vodijo sicer in tudi v samoprispevek.
J. PRIMC
Majhnim trgovinam ni odklenkalo
Trebanjski trgovci so nadpovprečno storilni, a nepovezani — Specializacija ___________trgovin	je	rešitev	pred	odlivom	kupne	moči	in	zaostajanjem
TREBNJE — Trebanjce zaskrbljuje dejstvo, daje število prodajaln in zaposlenih trgovcev v zadnjih sedmih letih upadalo, z izjemo leta 1983.
Primerjava prometa, zaposlenih in prodajaln občine Trebnje in celotne Slovenije kaže, da je delež občine po vseh treh pokazateljih usihal.
Delež prometa v trgovini na drob- večji promet (zdaj sta pod polovico
no seje glede na republiko v obdobju 1980 — 1986 zmanjšal za 10,7, število zaposlenih za 7 in število zaposlenih za 2,3 odst. Enako podobo da primerjava občine z dolenjsko regijo.
Značilno za trebanjsko trgovino je, da ima v povprečju izredno majhne prodajalne in skladišča. Zanimiva pa je ugotovitev, da ima občina Trebnje ob podpovprečnih prodajnih in skladiščnih površinah nadpovprečen promet na zaposlenega, kar kaže, da so trebanjski trgovci vendarle nadpovprečno storilni. Daje bil lani promet na zaposlenega v občini za dobro petino večji od republiškega povprečja, imajo zasluge predvsem M-Kmetij-ska zadruga Trebnje, M-Gradišče in Emona Dolenjka.
Ocenjujejo pa, da bi morali organizaciji s sedežem v občini dosegati
prometa, ki ga v občini ustvari skupno 13 trgovskih hiš), saj po površini prodajnega in skladiščnega prostora sorazmerno močno prednjačita. Od skupaj 59 prodajaln v občini jih je 44 s klasičnim načinom prodaje, največ prometa pa je dosegla kmetijska zadruga, ki ima tudi največ prodajnih in skladiščnih površin. Nadpovprečen promet zadruge na zaposlenega je tudi rezultat monopola nad prodajo re-promateriala, skratka prodajo večinoma visoko donosnih artiklov. Pri sedmih trgovinah z repromaterialom beleži zadruga za dobrih 106 odst. večji promet od povprečja slovenskih
• Trgovine v trebanjski občini so zgoščene v Trebnjem, Veliki Loki, Mokronogu in na Mirni. So
štiri krajevne skupnosti (Knežja vas. Račje selo. Svetinje in Štefan) z več kot 1500 prebvivalci, kjer ni nobene trgovine. Po drugi plati imata zadruga in Gradišče v Sentlov-rencu vsaka svojo trgovino, prometa pa je dovolj le za eno. V občini ni dobro založene prodajalne z elek-tro- in vodnoinstaiacijskim materialom, s tehničnim blagom. Trebanjski izvršni svet meni, da bi morali pospešiti razvoj trgovine s povečanimi prodajnimi in skladiščnimi površinami, specializacijo trgovine in boljšo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih; predvsem pa se na občini zavzemajo za novo organiziranost trgovine v sklopu sozda Mercator. _
trgovin, veliko slabši so rezultati pri prometu z živili, še dlje od slovenskega povprečja pa so v trgovinah s tekstilom.
P. P.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Vsaka vas bi rada gradila motel
V Petrolovem motelu na Čatežu se ustavljajo turisti, ki potujejo v Grčijo in Turčijo — Načrte bodo uresničili, ko bodo interesi usklajc
ČATEŽ OB SAVI — »Mi sicer živimo od šoferjev in poslovnih gostov, tako da nam doslej poletna sezona ni pomenila dodatnega vira dohodka. Letos pa se lahko pohvalimo, da smo precej povečali promet na račun turistov, ki potujejo v Grčijo in Turčijo, kjer so z veliko propagandno akcijo in nizkimi cenami privabili veliko gostov. Prav ti turisti se pri nas največ ustavljajo,« je povedal Ludvik Hren, direktor Petrolovega motela na Čatežu.
»Žal pa kakšnega posebnega izkupička tudi od teh gostov nimamo, saj se večina tu ustavi le za kratek čas, pomalica na našem parkirnem prostoru, nam pusti gore odpadkov in odpotuje naprej. Vendar imamo prenočitvene zmogljivosti kljub temu kar zasedene, tako da naših 60 postelj vsak dan oddamo. Zaradi teh turistov bomo poslovali pozitivno, sicer pa ne vem, kako bo. Tu se namreč nahajamo v mrtvem toku, saj precej turistov potuje po avtocesti proti Jadranu ali preko Zagreba. Zato seveda veliko pričakujemo od nove avtoceste. Zdaj so se že začele priprave na njeno gradnjo, mi pa čakamo, da nam rezervirajo del zemljišča za naše zmogljivosti. Na tem delu, kjer že sedaj stoji motel, nameravamo povečati svoje zmogljivosti za 60 ležišč, prav tako pa naj bi tudi na drugi strani gradili nov motel s 120 ležišči. To so seveda načrti, ki so v veliki meri odvisni tudi od tega, kako se bomo dogovarjali o delitvi dela vzdolž avtoceste. Za sedaj je
tako, da bi vsaka vas ali krajevna skupnost rada gradila objekt ob njej, po mednarodnih normah pa bi smelo biti na vsega 140 kilometrov dolgi cesti le dvoje ali troje velikih točk. Ce
Ludvik Hren
da jeni
bodo vsi tako širili svoje zmogljivosti, potem bomo mi odstopili od svojih načrtov,« meni Hren.
Čeprav predstavlja hrana v strukturi dohodka več kot polovico, bodo tudi tu vpeljali nekatere spremembe. Predvsem bodo zmanjšali število sedežev v klasični restavraciji in tam povečali cene. Zato pa bodo povečali ponudbo v samopostrežni restavraciji in prodajali tudi potrebščine, ki jih potrebuje motorizirani turist. Pokazalo se je namreč, da je živo delo najdražje, v restavraciji samopotrežnega tipa pa potrebujejo manj ljudi.
»Sicer pa lahko rečem, da so za gostinstvo nastopili težki časi. Prizadel nas je zlasti novi obračunski zakon, cene materiala so vedno višje in jih z našimi cenami kar težko pokrivamo, zato seveda gledamo, da polovimo sleherni dinar ali devizo. Reči moram, da se menjava deviz v naši menjalnici v zadnjem času povečuje, saj je bila julija še enkrat višja kot junija, ko smo zamenjali za 20 milijonov dinarjev deviz. In prav to nam daje spodbudo, da razmišljamo o razširjeni ponudbi v novih objektih na novi avtocesti,« je povedal Ludvik Hren, ki dela v motelu že krepko več kot dvajset let in namerava čez nekaj mesecev v zasluženi pokoj.
J. S.
Spet izkopavanja v Ajdovski jami
Arheologi so letos spet nadaljevali izkopavanja v Ajdovski jami pri Leskovcu —
Dela bodo končali do leta 1990
NEMŠKA VAS PRI LESKOVCI) — Skupina 10 študentov arheologov z ljubljanske filozofske fakultete je pod vodstvom dr. Paole Korošec in arheologinje Milene Horvat tudi letos izkopavala v Ajdovski jami pri Leskovcu. Dela bodo končali ta teden, predvidoma pa naj bi bila v celoti končana do leta 1990.
Izkopavanja v jami je začel že leta 1938 dr. Srečko Brodar, gradivo iz nje pa je obdelal dr. Josip Korošec. Izkopavanj se je v šestdesetih letih ponovno lotil dr. Josip Korošec, po njegovi smrti pa je z njimi nadaljevala njegova žena Paola. Doslej so ugotovili, da jama ni bila namenjena bivanju, ampak so jo uporabljali v kultne namene, predvsem za pokop umrlih.
Kot pravi dr. Paola Korošec, gre za povsem nov način pokopavanja mrličev, saj sta bila v tistem obdobju znana pokopavanje in sežiganje, medtem ko so v tej jami naši davni predniki mrliče pustili, da so strohneli. Tam so našli tudi ostanke žit, boba in celo mesa, kar seveda lahko veliko pove o življenju tedanjih okoliških prebivalcev.
»Ajdovska jama je najstarejše najdišče v Sloveniji iz obdobja paleolitika. jame niso uporabljali vse do srednjega veka, v času turških vpadov pa sojo spet. Doslej smo odkopali tri skupne grobove in dvanajst individualnih, karbonska analiza pa je pokazala, da so ostanki stari najmanj 3000 let. Našli smo tri vrste pšenice in tri vrste ovsa. Poleg tega smo našli ze-
f
Predčasno s funkcije
Kritične misli dosedanjega poklicnega sekretarja sevniških sindikatov Z. Groboljška
funkcija ni, ker bi veliko izgubil v stroki. Čeprav govorimo, da moramo za te funkcije dobiti strokovne ljudi, se mi zdi, daje bolj potrebno poznavanje psihologije ljudi. Na republiških posvetih sindikalnih funkcionarjev sem dobil občutek, da nekateri moji kolegi ne sledijo zahtevam časa. Več je takih, ki so na funkcijah zaradi plače. Vrednotenje te funkcije je dobro. Zdaj dobim okrog 40 starih milijonov. Prišel sem s slabšega in odhajam na slabšo plačo. V očeh javnosti smo politiki predobro plačani in tudi sam sem imel občutek, da sem za ta denar premalo naredil. Pomembno pa je, da vsaj prihajajo ljudje, ki želijo nekaj narediti, morda tudi politično kariero, in jim ne gre predvsem za plačo in spokojnost.
Zelo me je motila naša dvojna vloga: delavci nas, sindikalne delavce, vedno gledajo kot predstavnike države. V besednih dvobojih sem se najbolj izčrpal, a kljub temu sem vedno znova rad hodil med delavce, kjer je naše mesto. Veliko več razumevanja pa sem vseeno doživel pri neposrednih proizvajalcih kot pa pri delavcih v družbenih dejavnostih. Imel sem srečo, da se predsedniki osnovnih organizacij sindikata niso dosti menjavali. Toda zanimivo, da so skoraj vsi jadikovali, da jih v njihovem delovnem okolju ne upoštevajo, in čutili so se premalo močne, da bi kaj spremenili. Imamo monolitni, enopartijski sistem. Vsak po svoje melje, odloča pa ne,„ razmišlja poklicni sekretar sevniškega občinskega sindikalnega sveta Zdravko Groboljšek, ki se vrača v združeno delo. Upa, da se bo v Jutranjki lahko posvetil stroki kot vodja splošnega in kadrovskega sektorja in da bo kmalu napolnil svoje precej izpraznjene “baterije,,.
P. PERC
SEVNICA — Največ dve leti je mislil ostati mladi diplomirani pravnik Zdravko Groboljšek na mestu poklicnega sekretarja sindikata, ko seje odpravljal iz sevniškega Stille-sa. A že po 16 mesecih se poslavlja s slabim občutkom, da ni mogel nič kaj dosti storiti, da bi spremenil razmerje moči političnih organizacij, pravzaprav, kot pravi on, da bi sindikat postal enakopraven politični subjekt.
Seveda sindikalno gibanje tudi drugod, ne le v sevniški občini, išče svojo identiteto. Kako je upoštevan sindikat v sevniški občini?
“Jasno, najboljši so v članstvu ZK. Zato bi bili mnogo bolj učinkoviti, če ne bi, denimo, osnovne organizacije ZK in sindikata vsaka po svojem tiru obravnavale istih vprašanj. Včasih se obnašajo že kar strankarsko, kljub temu da imamo funkcionarji na vrhu razmeroma dobre stike in odnose. Nobenih konkretnih konfliktov nisem imel, bilo pa je precej nerazumevanja, ki izhaja iz funkcije. Rad delam z ljudmi, za mladega človeka pa taka
& -	<	s	pzz
Zdravko Groboljšek
f
jJ
Vsak dan iztržijo 1000 mark
Petrolova brezcarinska prodajalna na Čatežu se je dobro uveljavila
ČATEŽ OB SAVI — Brežiški Petrol je pred petimi meseci v svojem motelu na Čatežu odprl brezcarinsko prodajalno, kjer prodaja tuje blago v sodelovanju z beograjskim Geneksom. Prodajalna seje že kar dobro uveljavila, saj v njej prodajo za 1000 nemških mark blaga na dan.
»Prodajalna, kakršna je naša, je bila vsekakor potrebna, saj se pri nas zelo radi ustavljajo tujci, pa tudi naši zdomci. Največ prodamo cigaret, pijač, veliko povpraševanja je tudi po kavi. Povpraševanje je celo tako veliko, da nam večkrat blaga zmanjka,« pripoveduje Božena Trifunjagič, poslovodkinja. »Seveda se kupci zanimajo tudi za elektroniko, vendar teh naprav dobimo premalo, da bi lahko ustregli vsem kupcem. Težava je tudi v tem, da moramo vse večje tehnične predmete vpisati v potni list, tako da se zaradi tega kakšen kupec nakupu odpove. Ce ne bi bilo te omejitve, bi lahko prodali še več tranzistorjev, avtoradiov in hi-fi stolpov. Zanimivo je, da naši kupci sprašujejo tudi po naših domačih izdelkih, kakor so slivovka, viljamovka, pa po izdelkih domače obrti in podobnem. Prav zato bomo ponudbo še razširili in po-
nudili tudi te izdelke, vendar imamo s tem težave, ker je treba te izdelke drugače knjižiti.«
Med kupčije največ Italijanov, Nemcev, Avstrijcev in Turkov ter naših zdomcev, medtem ko naši domači ljudje v tej trgovini ne morejo kupovati pijač in cigaret, čeprav imajo marke. Lahko pa bi prodajali tudi njim, če bi ne bili predpisi tako togi, še posebej, ker se ve, da drugod glede tega niso tako natančni.
J. S.
Božena Trifunjagič: »V naši brezcarinski prodajalni bi lahko prodali še več blaga, če bi bile boljše dobave.
Novo v Brežicah
lo bogat srednjeveški horizont. Izkopavanja bomo nadaljevali do leta 1990. Potem pa bomo izdali o Ajdovski jami posebno publikacijo, v kateri bomo celotno najdišče temeljito obdelali. Povedati moram tudi to, da nam gredo v krški kulturni skupnosti zelo na roko, sai smo letos dobili v jamo električno napeljavo, kar je za nas še posebej velika pridobitev, saj predmete lahko sortiramo na kraju samem, tako da nam jih ni treba nositi na piano,« je povedala dr. Paola Korošec.
Sicer pa arheologi že vsa leta gostujejo pri Kartuševih v Nemški vasi, kjer tudi prebivajo. Hrano pa jim vozijo iz krške Tovarne celuloze in papirja, sicer pa so pomoč dobili tudi iz JE Krško, Kovinarske, izvršnega sveta in drugod. Kasneje naj bi jama postala tudi prostor nekaterih kulturnih prireditev. Kako pomembno arheološko najdišče je, govori tudi dejstvo, daje arheologe obiskal tudi predsednik republišega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič.
i
BOGATO NAJDIŠČE — Arheologi so našli v Ajdovski jami tri vrste pšenice in ovsa ter bob, kar kaže na bogato poljedelstvo tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev.
Cesta naj poveže ljudi
Posodobitev ceste Marof—Podvrh—Zabukovje pričeti še letos
Dr. Paola Korošec
STRŽIŠČE — Med vodstvom krajevne skupnosti Zabukovje in vaškim odborom Podvrh-Tmovec ni nobenih pravih razprtij, kakor je bilo zadnje čase slišati v javnosti. Vodstvo KS nima nič proti temu, da bi začeli posodabljati cesto od Marofa proti Zabukovju in ne obratno, kar naj bi bil poglavitni kamen spotike v medsebojnih odnosih zadnji dve leti. Za-bukovljani bodo storili vse, da uresničijo program krajevnega samoprispevka.
In po tem je prav, da se posodobitev slabih cest lotijo tako, da bo imelo od naložb največjo korist čimveč krajanov, ki se vozijo na delo in v šolo v dolino, se pravi v Sevnico in še dlje. Teh vozačev pa je pretežno število prav s Podvrha, Trnovca in iz Strži-šča, zato je naposled tudi referendum za ceste najlepše uspel v teh krajih.
Ne bi bilo prav, da bi kdorkoli mimo volje krajanov vsiljeval rešitve
pri posodobitvi cestnega omrežja. Zavedati bi se morali, daje tudi uradno manj razvita krajevna skupnost Zabukovje upravičena do družbene pomoči, zatorej ne bi smel nihče pri ljudeh vzbujati nejevoljo, jih obravnavati kot prvošolčke.
Nikakor ne kaže pozabiti razlike med družbenimi sredstvi in denaijem iz lastnega žepa!
Tudi z zaupanjem ljudi se ne bi smeli poigravati. Primer Vevčanov v Makedoniji, ki je vznemiril Jugoslavijo, je bil tudi za hip omenjen na sprva dokaj »vročem« sestanku vaškega odbora Podvrh-Tmovec z vodstvom JCS Zabukovje prejšnjo nedeljo pri Zvegličevih v Striišču. Domenili so se, da bodo navzven nastopili enotno, da bi se končno le začela dela od Marofa do Podvrha ali obratno, da ne bi inflacija požrla denarja.
P. PERC
Kdor ima malo, je hvaležen pomoči
Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 87 končujejo dela na Primožu in v Jablanici v sevniški občini — Zadovoljni domačini
JABLANICA, PRIMOŽ — Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 87, ki ima sedež v obnovljenem naselju Jožeta Perčiča v Šentvidu pri Planini, naj bi letos opravili okrog 51.000 delovnih ur v šentjurski, laški in sevniški občini. Pomagajo ljudem najmanj razvitih predelov pri napeljavi elektrike, vodovodov in tudi pri melioracijah zemljišč.
Čeprav so brigade tudi nepopolne, Jablaničani konec prejšnjega tedna
podobno, kot je pri večini akcij v Sloveniji, nekaterih pa. sploh ni bilo, bodo načrte v dobršni meri izpolnili. V sevniški občini so zelo zadovoljni z letošnjim učinkom brigadirjev. Na Primožu so brigadirji v drugi izmeni opravili 7500 norma ur pri gradnji vodovoda. Skopali so več kot 4.000 metrov jarkov in jih 3000 m tudi zasuli. Krajanom Primoža pomaga tudi tretja izmena ZMDA »Kozjansko 87« pri zasutju okrog 7.000 m jarkov, kamor so položili poleg vodovodnih cevi še elektroenergetski kabel. V Boštanju so ocenili delo tretje izmene pri gradnji 2.800 m vodovoda v Jablanici kot eno najboljših v zadnjih štirih letih, odkar prihajajo pomagat v boštanjsko krajevno skupnost brigadirji ZMDA Kozjansko. Zato so se
kar težko poslovili od marljive stotnije brigadirjev, ki sojo za zadnji teden akcije, ki jo bodo sklenili 22. avgusta na Brezovcu, »posodili« Primo-žanom.
»Norme na izmeno presegamo za okrog 135 odst., toda zaradi manjšega števila brigadirjev in pa zato, ker je bilo precej deklet, a tudi pionirjev, nam bo kljub udarniškemu delu morda zmanjkalo časa, da bi opravili vse načrtovano delo. ,Prekratki* bomo verjetno za 2 do 3 dneve,« sta nam povedala glavni traser Silvo Tratar inv njegov namestnik Rudi Kaplja. »Življenje v naselju je bilo dobro organizirano. Ljudje so nas zelo dobro sprejeli, kjerkoli smo že delali. Na Primožju je bilo najtežje, ker je bilo skoraj samo kamenje, toda na-
porno delo smo lažje prenašali, ker so bili domačini izjemno gostoljubni. Prinašali so nam kavo, razno pijačo, ki se nam je zelo prilegla. Občutek dobiš, kot da so ljudje bolj prijazni in radodarni v nerazvitih krajih kot pa tam, kjer imajo vsega zadosti,« sta povedala komandant brigade »Čede Filipovski-Dame« iz Skopja, Djordje Stojakovski, in komandant pobratene brigade 25. maj iz Dubrovnika in Beograda, Danko Mirovič. Poleg teh dveh brigad, ki sta delali na Primožu, sije naj višje priznanje, trak akcije prislužila tudi brigada Zikica Milovanovič iz Zemuna.
Ko smo povprašali za vtise nekaj brigadirjev, so bili odgovori podobni, najsi je šlo za najstarejšega, 60-letnega brigadirja Radomirja Brankoviča, ali najmlajšega v brigadi 25 maj, Brankovičevega vnuka 13-let-nega Dragana. Vsi so zatrjevali, da bi še prišli pomagat dobrim ljudem v nerazvitih slovenskih krajih.
P. PERC
SPET KOPLJEJO — Potem ko so cestaiji vsaj za silo skrpali Cesto bratov , Milavcev, so se središča mesta lotili še komunalci. Ti se ne lotevajo popravila • ceste, ampak vodovoda, za katerega pravijo Brežičani, da jim gaje zgradila še Marija Terezija. Vsi pa upajo, da bodo komunalci bolj hitri, kot so bili cestaiji, še posebej, ker so se že vsi naveličali obveznih poti in prometnih zagat.
NEMCI NISO BOLJŠI OD TURKOV — Turistični delavci še kako po- ' grešajo stare dobre čase, ko so k nam hodili spodobni turisti, ki so še bivali po hotelih in jedli v restavracijah. Sedaj prihaja k nam največ gostov, ki se za-dovolje s skromnim prigrizkom na parkirnem prostoru. Tako je tudi na Čatežu, kjer se prav radi ustavljajo turisti na poti v Grčijo in Turčijo. Pred Petrolovim motelom pustijo gore smeti, si na bližnji črpalki natočijo vode v čutare in odhitijo naprej. Medtem ko so nekdaj Turki veljali za najbolj nemarne, jim zdaj sledijo Nemci, ki puščajo prav toliko smeti kot sinovi Jutrovega.
GASILSKA VESELICA NA ŠEVNICI
„ ŠEVNICA — Gasilsko društvo Sevnica je ob nedavnem jubileju sicer pridobilo nekaj nove opreme, a ker te še precej manjka, so se odločili, da v soboto, 22. avgusta, ob 19.30 pripravijo pred gasilskim domom na Sevnici vrtno veselico. Igral bo ansambel Spomin, gasilci pa bodo poskrbeli za dobro jedačo in pijačo, da nikomur ne bo žal denarja, ki ga bodo ševniški gasilci koristno porabili.
Krške novice
Sevniški paberki
CIRKUS ZA OBČINSKI PRORAČUN — Takoj ko se je v Krškem pojavil cirkus Vargas, seje med občinskimi »organi« porodila negotovost, ali naj dovolijo, da cirkusanti izvajajo svoje umetnije v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje ali pa da se nastanijo na Stadionu Matije Gubca, kjer je takim prireditvam mesto. Na končuje zmagala pridobitniška stran, ki je menila, da bo 200.000 dinarjev dohodka blagodejno vplivalo na občinski proračun. O tem, kaj za občino, kije po družbenem proizvodu na četrtem mestu v Sloveniji, pomeni borih dvesto tisočakov, pa »organi« niso razpravljali. No, na koncu koncev se je izkazalo, da je cirkus zvenečega imena kaj boren predstavnik svoje branže, saj sta v cirkusu od živali nastopala samo en dresiran konj in napol divji poni. Na račun pa so prišli tudi okoliški stanovalci, ki so lahko po ves dan poslušali na disko jakost naravnano glasbo.
MINISTER JE VEDEL — Arheologe v Ajdovski jami je sredi preteklega tedna obiskal tudi predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič. Očitno je minister za kulturo vedel, v kakšni jami delajo arheologi, in je s sabo prinesel gumijaste škornje, da seje lahko do jame prebil čez blatni in poplavljeni travnik. Če bi bili pri nas vsi ministri tako pripravljeni, kot je bil kulturni, potem bi bilo marsikaj drugače, tako pa...
PREMALO MIZ IN STOLOV — Krški poletni večer, kjer je kot soorganizator sodeloval tudi hotel Sremič, je uspel v vseh ppgledih. Žal je to pot odpovedala gostinska ponudba, saj delavci iz hotela Sremič niso pripravili dovolj stolov in miz, tako da je veliko obiskovalcev stoje spremljalo program. Žal gotinci niso imeli v rezervi dovolj te opreme, pa so se obiskovalci pred koncem prireditve odpravili domov. Slišati je bilo, da bi se na tako prireditev bolje pripravilo vsako vaško gasilsko društvo.
PRAVICA — Na zadnjo Dodico Puška in kol v prejšnji številki je precej različnih odzivov. Ljudi najbolj zanima, kdo je jezni očka, medtem ko je vse ostalo več ali manj jasno. Jezna očeta sta vsaj dva, najbolj tista dva, ki sta se prepričala na lastne oči, kako stajo skupila njuna hči oziroma sin. Kol je na telesu mladoletnikov zapustil izdatne modrice. Kaj bi bilo, če bi starši obeh otrok sami iskali zadoščenje? Dodajmo pa še to, da roka pravice melje tako hitro, kakršne pogojeji omogoča družba. In v sevniškem primeru se pozna, da sodnikov hudo manjka.
PODHOD — Delavci in krajani, ki lepo disciplinirano uporabljajo podhod pod železniško progo pri Jugotaninu, ne vedo, koliko časa bo treba še počakati, da bodo plačane službe poskrbele za količkaj kulturno urejen podhod. Po zadnjem neuiju je namreč na poti spet polno blata in raznih smrdečih dodatkov. Nekateri redoljubneži so že obupali in so kakor številni krajani ubrali kar bližnjico čez mednarodno železniško progo. Tirnic je treba preskočiti veliko in ob manjši nepazljivosti se lahko marsikaj zgodi.
MASA — Nestanovitno vreme je letos privabilo na dan velike maše k Sv. Roku precej manj ljudi kot lani. Okoli provizoričnih šankov so se ljudje vseeno kar gnetli, saj je marsikdo raje trikrat | znotraj moker kakor enkrat od zunaj. Ko so pozno ponoči nekateri peš priko-I lovratili v dolino, so se tolažili: bolje je I biti pijan kot pa neumen.
pisma
in
odmevi
SREČEN DAN
Komaj sem čakala zaključek šolskega leta. Vedela sem, da se takoj odpeljemo v domovino. Potovanje je bilo zelo dolgo in naporno. Zadremati nisem utegnila. Bala sem se, da ne bi prespala trenutka, ko bo oče zapeljal čez mejo na tla Slovenije in Jugoslavije. Prespali smo v Ljubljani, v našem stanovanju. Pot smo nadaljevali
naslednji dan. Za vsakim hribom smo odkrivali lepši del naše zemlje. Njive obdelane, tudi žito je že zorelo. Travniki so čakali na kosce. Gozdovi ob cesti so nudili na parkirnih prostorih senco in svež zrak. Kmalu smo zagledali morje. Pozdravila nas je naša hišica. Z bratom sva hitela v morje. Osvežila in okopala sva se. Srečen dan! SLAVICA GAJIČ Frankfurt/M
PCB je še vedno zelo prisoten
Ob vmesnem poročilu o zdravstvenih ukrepih za odpravljanje posledic belok- ranjske nesreče s PCB — Poročilo prinaša Nekaj več optimizma
Konec julija 1987 so sredstva javnega obveščanja objavila Vmesno poročilo o izvajanju in ugotovitvah zdravstvenih ukrepov pri delavcih Iskre Semič, ki gaje pripravil republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Preiskave vzorcev krvi in maščevja delavcev Iskre v letu 1987 izrazito kažejo proces spontanega izločanja PCB, zlasti iz krvi.
Tako je bila v letu 1984 ugotovljena najvišja vrednost PCB v krvi delavcev v impregnaciji 2200 ng/mg. v letu 1987 pa 35 ng/ml. Žal poročilo bralcem ne omogoča primerjave z dogovorjenimi tolerancami v SRS, ki znaša pri krvi 4 ng/ml PCB. Kljub razveseljivemu izboljšanju imajo torej najbolj ogroženi še vedno 8-krat preseženo toleranco. Tudi vsebnost PCB v maščevju daleč (6 do 97-krat) presega dovoljeno vrednost. Še vedno vzbujajo skrb tudi kromosomske poškodbe zaradi PCB, ki lahko vplivajo na zdravje bodočih genera-
c'j-
V poročilu žal še ni novčjših podatkov o količini PCB v belokranjskih rekah, pa tudi podatkov o vsebnosti PCB v organizmih prebivalcev ob Krupi in o zdravstvenemu stanju A. Krasne, ki je bila zaradi Dosledic zastrupitve s PCB s 34 leti upokojena. Ravno tako v Vmesnem poročilu ni podatkov o analizah PCB v organizmih ljudi, ki le občasno prihajajo v Belo krajino oziroma v stik z ostanki PCB. Avtorju tega zapisa je poznano, da so pred nekaj meseci v maščevju dokaj rednega obiskovalca ogroženega območja (robne cone) odkrili 10-krat preseženo dovoljeno količino PCB! Vsekakor dovolj močan argument za širše spremljanje in preprečevanje učinkov PCB.
Kljub obljubam dokaj pozno pos-
redovani rezultati analiz prsti o količini PCB v Semiču (največ 113 ng/g) na srečo dopuščajo obdelavo, vendar že dosegajo vrednosti za PCB v kmetijskih zemljiščih industrijskih regij, ne pa slabo industrializirane Bele krajine. Žal tudi to poročilo ne vsebuje vseh zagotovljenih in obljubljenih odgovorov, ki so jih že marca 1987 (pred pol leta!) zahtevali prebivalci KS Semič na javni tribuni. Gre predvem za jasno izraženo in podprto zahtevo, da se belokranjska antropo-gena nesreča uvrsti med nesreče, ki se sofinancirajo iz republiškega solidarnostnega sklada. Prosim za takojšen odgovor, ki so ga dolžni organizatorji razgovora. Dejstvo je, da se zdravstvene in druge ustanove še vedno ubadajo s pomanjkanjem denarja za osnovne raziskave, čeprav bi bila potrebna primeijalna raziskava z življenjskim okoljem (in prebivalci), ki ni ogroženo s PCB.
Na zapleteno problematiko in širino nas opozarjajo rezultati analiz vsebnosti PCB v belokranjskih ribah. Zdi se mi skrajno nerazumljivo, da Vmesno poročilo ne vsebuje tudi rezultatov teh analiz, saj se še kako tičejo zdravja ljudi. Na pobudo zagnane in ekološko osveščene ribiške družine iz Metlike (zlasti pa dipl. inž. I. Jugoviča) je bila vkljub pomanjkanju denarja aprila 1987 opravljena analiza vsebnosti PCB v 25 ribah Krupe, dela Lahinje po sotočju s Krupo in Kolpe po sotočju z Lahinjo. Kar 19 (76%) jih je glede PCB presegalo toleranco FDA, ki znaša 2 mg/kg (glej Jugovičev članek v Ribiču 1987/4 in 6). V primerjavi z analizami iz 1.1985 seje vsebnost PCB v ribah znatno povečala. Ribičem zato odsvetujejo uživanje rib iz Krupe, dela Lahinje in dela Kolpe okoli sotočja z Lahinjo.
Tako je npr. ujeti klen iz Lahinje vseboval 28 mg/ki PCB, linj 34 mg/kg PCB, iz Kolpe pri sotočju Lahinje pa 31 mg/kg PCB. Celo klen iz Kolpe pri Kamanju (še 5 km od Metlike) je imel 7,2 mg/kg PCB. Vendar ob Kolpi ni tabel, ki bi opozarjale na zastrupljenost rib s PCB, ali drugih prepovedi!
Od vseh analiziranih rib pa je imela daleč naj večjo količino PCB 500-gramska krupska postrv, in sicer 1960 mg/kg. Do sedaj ujeta krupska postrv je imela »le« 118 mg/kg. Pri letošnji »rekordni« pa je količina v »užitnem« delu ribe kar 1000-krat večja od dovoljene! Jugovič zaskrbljen ugotavlja, da gre po vsej verjetnosti za žalosten svetovni rekord.
Potrebno je pripisati, da se je ribiška družina Metlika samoiniciativno odločila za širše zastavljene analize, vendar ji, še ni uspelo zbrati dovolj denarja. Čeprav bioakumulacija PCB v belokranjskih ribah še naprej narašča, ni bilo storjeno vse, kar je ob tako zaskrbljujočem stanju potrebno. In dodaten argument za širšo, republiško zasnovano podporo. Ali pa se bomo zadovoljili s ponižnim beračenjem, sramotnim zbiranjem prostovoljnih prispevkov za tako akcijo!?
PCB je še vedno močno prisoten v posameznih elementih življenjskega okolja Bele krajine. Očitno kljub dolgim štirim letom od njegovega odkritja v Krupi še niso poznani vsi njegovi učinki, poti, dinamika. Tako nas tudi Vmesno poročilo pušča necelovito obvešene, čeprav brez dvoma prinaša najbolj ogroženim Belokranjcem nekaj več optimizma, upanje na čim manj boleče posledice.
Dr. DUŠAN PLUT
Male HE na belokranjskih vodah?
Korak v tej smeri je že storjen, zdaj so na potezi pristojne službe obeh belokranjskih občin — Pomanjkanje energije ne dopušča odlašanja
V vse bolj zaostrenem energetskem položaju doma in po svetu postaja ponovno zanimivo lokalno izkoriščanje vodnih moči s pomočjo malih hidroelektrarn (MHE). V kraški, srednje gospodarsko razviti in z izjemo kanižarskega premoga (neobnovljivi vir!) energetsko ne preveč bogati Beli krajini predstavlja praktično neizkoriščena vodna moč eno ■zmed možnosti za pospešeni gospodarski razvoj in večjo energetsko samostojnost.
Na pobudo občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj oziroma njene komisije za MHE (vodi jo dipl. inž. M. Repolusk) je bila pred kratkim izdelana in predstavljena raziskovalna naloga Idejne zasnove izgradnje MHE v Beli krajini (nosilec dipl. inž. M. Kompare, soavtor D. Plut). Oglejmo si nekatere ugotovitve, ki potrjujejo široke možnosti vsestransko smotrne energetske rabe belokranjskih voda. Sodimo, da zaradi rekreativno-turis-tičnih, naravovarstvenih in drugih vodnogospodarskih razlogov na belokranjski Kolpi in njenih pritokih ni priporočljiva gradnja večjih, akumulacijskih HE. Tudi z vidika sočasne rabe, potreb SLO in vodnoekoloških razlogov taka gradnja ni opravičljiva.
V raziskavi so podrobneje prikazane osnove za gradnjo MHE na najbolj primernih mestih, vključno s prikazom strojne in druge opreme.
Ugotavljamo, da je najbolj smiselna, v območju jtrediudenega krajinskega parka bb Kolpi pa tudi edino sprejemljiva grdnja MHE na mestu nekdanjih mlinov in žag. Zaradi specifičnega območja gradnje bo potrebno pri izdelavi izvedbenih projektov obvezno vključiti sodelavce Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, vodne skupnosti in drugih. Čeprav je teoretično možna gradnja.MHE na vseh mestih, kjer so bili vodni obrati, je z vidika hidroloških, ekonomskih, vodnoekoloških, naravovarstvenih, tehničnih in narodnoobrambnih razlogov, ohranjenosti jezov in stavb najbolj primerna za MHE Kolpa, sledita pa srednja in spodnja Lahinja in Krupa.
V prvo, najbolj primerno skupino pa smo uvrstili naslednje lokacije ob belokranjski Kolpi (levi breg, SRS):
Prelesje pri Starem trgu z ohranjenim poslopjem in betoniranim jezom (2 m) ter bližino Starega trga z industrijo (moč-170 kW, povprečna letna proizvodnja električne energije, 1,1 milijona kWh);
Učakovci in Vinica, kjer vodna obrata obratujeta, jezova sta relativno dobro ohranjena (1,3 m), blizu je tudi naselje z industrijo (po 175 kW po 1,1 milijona kWh);
Pobrežje pri Adlešičih z dobro ohranjenim poslopjem (vodni obrat deluje) in delno obnovljenim jezom (3 m visokim), bližino večjega naselja in industrijskega obrata in izjemno ugodno lego z vidika SLO (380 kW; 2,4 milijona KWh);
Križevska vas (pogojno) s slabo ohranjenim poslopjem in porušenim jezom, a bližino Metlike (205 kW; 1,5 milijona kWh).
Na Lahinji so ugodne lokacije za MHE v Črnomlju in Gradcu (po 25 kW, po 100.000 do 150.000 kWh), pri Krivoglavicah in Primostku (po 35 kW, po 200.000 kWh). Na Krupi pa so primerni pogoji za gradnjo MHE pri izviru (Hluparjeva mlin in žaga), pri Peru in eventualno pri Dolenjcih (po 20 do 25 kW, po 100.000 do 150.000 kWh).
Zgolj na predlaganih, sicer najbolj primernih lokacijah na Kolpi, Lahinji in Krupi bi letno v povprečno vodnatem letu pridobili okoli 6,5 milijona kWh, kar bi npr. zadostovalo za kritje vseh letnih potreb po električni energiji okoli 2600 belokranjskih gospodinjstev (po 2500 kWh na gospodinjstvo).
Raziskava poudarja nujnost usklajenega pristopa, finančno pa je največji problem velika začetna investicija, Ki znaša npr. za kolpske (večje) HE nekaj starih milijard. Vendar se zaradi vse večje cene električne energije pričakuje, da bi se investicija že v nekaj letih izplačala. Upoštevati je potrebno tudi možnost samogradnje. Obenem pričakujemo, da bodo predvsem največji belokranjski porabniki električne energije (zlasti Belt, Beti, Iskra) pokazali konkreten interes za gradnjo, podpreti pa je potrebno tudi že izražene interese in pripravljenost vlaganja dela in sredstev posameznikov, malega gospodarstva.
Na potezi so torej pristojne občinske službe obeh občin, sicer bo raziskava nekoristno obležala v predalu. Upravično se pričakuje, da bodo znale s konkretnimi akcijami in spodbudami dovolj hitro in učinkovito strniti in usmeriti prizadevanja za vsestransko koristno in optimalno rabo obnovljivega energetskega vira. Že utečene in uspešne akcije drugod
po Sloveniji (Moziije, Ravne, Tolmin itd.) kažejo, daje možno združiti prizadevanja. Vse bolj zapleten energetski položaj pa ne dopušča več odlašanja.
Dr. DUŠAN PLUT
Umrl je prof. Jože Levstik
Slovensko kmetijstvo je izgubilo človeka, katerega vodilo je bilo ves čas »Za kmete in s kmeti!«. Umrl je profesor Jože.Levstik.
Rodil seje 9. januarja 1908 v učiteljski družini v Zagorju ob Savi. Kmalu je spoznal resnost in razdvojenost življenja, saj je utrip rudarskega središča ves čas razodeval vso bedo in blišč tistega časa, in se začel zanimati za družbene probleme.
Jožeta Levstika je pritegovala agronomija. Ostal ji je zvest tudi med študijem na ljubljanski pravni fakulteti, kjer se je zanimal zlasti za agrarno in socialno politiko ter zadružništvo. Po končanem pravu je končal še študij agronomije. Skupaj s sošolcem Janezom Marentičm sta zbrala okrog sebe močno skupino agronomov-marksistov, ki seje povezovala s podobnimi skupinami po Jugoslaviji. Po diplomi je iskal delovno mesto v neposredni proizvodnji in ga dobil na območju Ljubljane.
Leta 1941 je kot dolgoletni simpatizer partije stopil v njene vrste in postal aktivist v okupirani Ljubljani, leto kasneje pa je odšel v partizane. Zaupali so mu vrsto funkcij, med drugim je po nalogu IOOF kot vodja posebne gospodarske komisije organiziral na Dolenjskem pridelavo in predelavo hrane za preskrbo partizanskih enot. Kmalu po zlomu Italije je postal načelnik za kmetijsko gospodarstvo, še pred zmago pa sekretar komisije za koordinacijo vseh odsekov SNOS, ki so pripravili načrte za prevzem oblasti. Po osvoboditvi ga najdemo med ustanovitelji različnih ljubljanskih fakultet, na agronomski fakulteti je postal leta 1951 redni profesor. Tako je vcepil številnim spoznanje, da je pot v boljše kmetijstvo tlakovana z znanjem ter z ljubeznijo in spoštovanjem do kmeta. S preprostostjo in strokovnostjo si je prislužil spoštovanje tudi sam.
Gorjanska senca nam še ne prinaša deviz
V sončnem avgustovskem nedeljskem popoldnevu je na gorjanski cesti vse živo. Kolone vozil, večina s tujo registracijo, vseh mogočih firm in modelov, natovorjenih s šotori in vso drugo potrebno opremo za kampiranje, in nekatere — vsaj tako zlobno pripominjajo naši turistični delavci — tudi z dobršno zalogo hrane in pijače, se počasi vzpenjajo v hrib, proti Beli krajini, proti morju. Za tiste, ki so na svoje vozilo priključili še velike motorne čolne in avtomobilske prikolice, je vzpon v gorjanski klanec kar naporen, drugi lahkotno švigajo mimo njih, kot da bi bili gorjanski ovinki njihova domača ulica. Druga kolona vozil se iz Bele krajine spušča po hribu navzdol. Od sonca zapečeni in porjaveli obrazi se izza avtomobilskih šip za trenutek ozro na zeiene jase, gozdove, zeleno dolino Krke pod sabo. Zanje je dopusta v Jugoslaviji konec. Z novimi vtisi se vračajo v domovino.
Kdo so ti ljudje, ti anonimni obrazi v anonimni koloni vozil, hrumeči po klancu navzgor in navzdol? Kaj pričakujejo od nas in kaj bodo pripovedovali znancem in prijateljem, ko se bodo vrnili v svoje severne kraje? Na
narodnosti, daje več jezikov in da so bili tukaj na Balkanu stalni spori in vojne.« Presenečena sta, ko jima povem, da na oni strani Kolpe govorijo hrvaško in da sta sedaj v Sloveniji, kjer govorimo drug jezik. »Vidite,
<4
Melanie Maier in Gerd Braun iz Zahodne Nemčije
Dolenjskem in v Beli krajini je cesta le košček poti med domačim krajem in obalo sinjega Jadrana. In le redki se ustavijo, da bi spoznali ta košček. Za te pa gorjanski hrib ni samo ovira, ki jo je treba čimprej premagati. Premami jih hladna senca gorjanskih bukev in sveži veter, ki preko grebena veje v dolino in hladi rezgreti asfalt in jeklene konjičke na njem. Parkirišča so pač po naše redka, majhna in neopremljena. Pločevinast sod za smeti, toje ponavadi vse. Nekateri so tega že vajeni, drugi, bolj optimistični, se še vedno ozirajo za klopmi, za mizami, kjer bi lahko popili svojo kavo in pomalicali. Znajti se morajo, kot vejo in znajo, olajšanje za druge težave pa jim nudi temna senca v gorjanskem gozdu.
ELS DERHX in njen fant GER-RIE POELS iz Nizozemske postavita lastne stole, pijeta kavo in uživata ob razgledu po dolini. Prijazna sta kot večina turistov, s katerimi se pogovarjam. Els je poleg tega še precej zgovorna. V domačem kraju je socialna delavka, njen fant pa gradbeni inženir. »Čudovita dežela,« pravi Els, »pokrajina meje očarala, ti vaši hribi in doline. Presenečena sem tudi nad standardom, saj sem pričakovala čisto nekaj drugega. Pri nas imamo povsem drugačne predstave o Jugoslaviji. Sicer pa sem videla le severni del. S fantom sva kampirala v Umagu in na Krku, sedaj pa se vračava.« In potem pripoveduje o tem, kako je bil prvi kamp čist in urejen, drugi pa prepoln. Lansko leto sta bila v Franciji, na Ažurni obali, vendar sta tudi letos z dopustom pri nas zadovoljna. »Tako poceni je vse tukaj, s hrano sva zadovoljna, le včasih sem imela občutek, kot da Jugoslovani ne marate tujc(>. Da smo nezaželeni in da vas nadlegujemo. Sicer pa nisva imela stika z drugimi ljudmi, le z natakarji in osebjem v kampu. Oni mi dajejo tak občutek. Tudi z drugimi ljudmi bi se rada pogovorila, pa kaže, daje ovira jezik.«
Els in Gerrie sta letos prvič v Jugoslaviji in se bosta še rada vrnila. »Premalo sva se pripravila za počitnice pri vas,« pravita, »sicer sva pa tako ali tako prišla samo na moije in sonce in tega je bilo dovolj. Za drugo, za spoznavanje kulturnih znamenitosti, ljudi, bo še priložnost. O Jugoslaviji veva le toliko, da je v njej več
premalo stika imamo z ljudmi. Na moiju sva spoznala le dve sorti Jugoslovanov: tiste, ki so bili preveč servilni, in tiste, ki so šli mimo tebe, kot da te' ni. Govorim o natakarjih seveda. Mislim, da bi morali ostati Jugoslovani taki, kot ste, ne se preveč udinjati, pa tudi na vljudnost in korektnost ne bi smeli pozabiti. Imate čisto morje in tudi tukaj je lepo. Pogrešam več in bolj urejenih postajališč ob cesti, sicer pa, tudi narava je zaklad, ki smo jo pri nas že preveč onesnažili. Ohranite jo. Se bomo prišli.«
GERDA BRAUN in MELANIE MEIRER iz Ulma v Zahodni Nemčiji sta tako kot mnogo drugih mladih iz njune domovine prihrumela na našo obalo z motorjem, na katerem sta imela naloženo vse potrebno za kampiranje. Gerd je bil že večkrat v Jugoslaviji, prej še kot otrok s svo-
»ne toliko zaradi prometa, motoristi se znajdemo v tem, ampak je.polna pasti. Luknje v asfaltu in neurejene bankine pa še slaba oznaka ob straneh, vse to je za nas nevarno.« Tudi Melanie in Gerd bosta še prišla v Jugoslavijo. Pravita, da je zanju tukaj smešno poceni, vendar bosta zdaj nekaj let počakala. »Sicer pa nikoli ne veš, morda prideva že drugo leto,« doda Gerd.
Družini FAVARO in BOZELLO iz Padove v Italiji hladita avtomobilske motorje na parkirišču v klancu. Za težki prikolici je goijanska strmina le preveč. »Kako daleč je še do vrha?« po italijansko sprašuje poglavar družine, hčerka pa prevaja v angleščino. Pravkar so prišli z mejnega prehoda in ustavili so se samo enkrat na bencinski črpalki. »Bencin je pri vas poceni,« pripovedujejo, »pokrajina je pri vas tudi lepa. Prvič smo v Jugoslaviji in mislili smo, daje tukaj vse bolj primitivno. Da oijete še z voli in konji, pa smo na njivah videli toliko traktorjev. Gotovo imate višji standard, kot pri nas mislimo. Precej smo brali o Jugoslaviji, predno smo odšli na pot, zlasti o Plitvičkih jezerih, kamor smo namenjeni. Z velikimi pričakovanji smo prišli k vam in do sedaj še nismo bili razočarani. Nasprotno, prijetno smo presenečeni.«
ELFRJDE in PETER MIN AR iz Avstrije sta si privoščila oddih na Vahti, kjer je lastnik gostilne Pri bajti postavil prikolico z bifejem in nekaj ličnih miz in stolov. Med številnimi domačini, ki se ustavljajo pri bifeju, da ohladijo nedelsko vročino z vrčkom piva, sta trenutno edina tujca. Medtem ko pijeta kavo, Peter pripoveduje, da je v Jugoslaviji stalen gost. Že več let zapored gostuje v zasebnem penzionu v Makarski. Zanju je to poceni, saj gresta na hrano ven le poredko. Gospodinja skuha najboljšo hrano, s postrežbo v družbenih lokalnih pa sicer nista zadovoljna. »Zgodilo seje že večkrat, da sva dobila tudi v najboljših hotelih jed hladno in postano. Pri vas bi morali imeti več zasebne iniciative, pa bi bilo bolje. Kar se pa čistoče tiče, sploh ne razumem, da še niste spoznali, da se z malo truda veliko doseže. Morali bi se zgledovati po nas v AVstriji.« Sicer pa pravi avstrijski turist Peter Minar, trgovec z radijskimi aparati Grundig v Linzu, da bo v Jugoslavijo še dostikrat prišel, verjetno v isti penzionat kot letos. Za Gorjance pravi, da bi jih morali bolje izkoristiti, saj je tukaj go-
Družini Favaro in Bozello iz Italije
jimi starši, potem pa nekajkrat sam z avtomobilom. Melanie je tukaj prvič. Gerd pravi, daje Jugoslavije in njenih presenečenj sicer vajen, da pa sta letos z Melanie nekoliko razočarana. Ne zaradi vremena, morja in pokrajine, vse toje bilo čudovito. Razočarana sta predvsem nad kampi in postrežbo v restavracijah ob moiju.
Kampi so povečini prenatrpani, umazani, stranišča nemogoča. Le v Plit-vicah jima je bil všeč. Qb morju je največji problem hrana. Čakati moraš dolgo, potem pa ti prinesejo mrzlo. Kjer pa je bila postrežba dobra, je bila tudi hrana v redu. Melanie sicer obožuje našo kuhinjo. »Cesta pa je za motoriste pravi izziv,« pravi Gerd,
Els Derhx in Gerrie Poels iz Nizozemske
ri čudovito. »Vse toje premalo,« pokaže na prikolico z bifejem, »ko se pelješ mimo, jo komaj opaziš. Če je človek na poti, mora biti že dosti prej opozorjen, kje bo lahko ustavil in bo postrežen, ne pa da mora zadnji tre-niitek pritiskati na zavoro.«
m MILAN BADOVINAC, ki za
gostilno upravlja bife na Vahti, se s tem strinja. »Postavili smo napise in oznake, pav imamo z njimi stalno probleme. Že nekajkrat so nam jih neznanci razbili ali vrgli proč.« Tudi to je ena plat našega turizma, ki se slabo sklada s parolo »Turizem smo ljudje«. Milan se na Goijancih srečuje s številnimi tujci. Najraje se ustavljajo motoristi, ki so tudi najbolj sproščeni in zgovorni, pa Skandinavci, ki jih je sedaj v avgustu že bo\j malo. Nemci, ki jih je največ, pa ne toliko. Najraje ždijo za kakšnim grmovjem in žulijo svojo hrano in pijačo, ki sojo pripeljali s seboj. Včasih se človek sprašuje, če res le zaradi skoposti, ki jim jo očitajo naši turistični delavci, ali pa morda zato, ker so slišali toliko slabega o nas, da bolj zaupajo svojim sendvičem kot pa postani juhi in krompirju v naših restavracijah. Seveda so izjeme, tukaj in tam, znano pa je, da dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje.
Večeri se in v dolino se spuščajo avtomobili. Stotine in tisoče na dan. V njih je tisoče anonimnih obrazov in prav toliko dobrih in slabih glasov, ki se bodo širili po Evropi. S turizmom ne služimo samo deviz, ustvaijamo si tudi podobo, ki jo imajo ljudje o nas.
TONE JAKŠE
Fotoslišal: A. Bartelj
NEKAJ SEM MORAL NAREDITI! OTROCI KAR NAPREJ GLEDAJO TELEVIZIJO
Biti poročen in imeti vse prav
V Ameriki so napisali deset zapovedi, ki lahko rešijo zakonsko zvezo — Umazane nogavice ne dokazujejo, kdo je gospodar v hiši — Bes je pametno napovedati
i DOLEMJSKI UST pd 20 liti
Zdaj povsod elektrika
Na Igleniku zasvetile žarnice — Oblačila razprodajajo — Kočevska industrija letos uspešnejša kot lani
NEDAVNO SO ZAŽARELE žarnice tudi v Igleniku, vasi s sedmimi hišnimi številkami na območju krajevne skupnosti Stopiče. Za elektrifikacijo so porabili 1,600.000 S din; milijon S din so prispevali vaščani(l),
600.000	S din pa krajevna skupnost. S tem je dobila elektriko ne le zadnja vas pod Gorjanci, marveč tudi zadnja vas v novomeški občini.
DNO VELIKEGA olimpijskega bazena,^tretjega takega v Evropi, so začeli pred kratkim betonirati v zdravilišču Cateške Toplice. V bazenu se bo mogoče kopati tudi pozimi.
V PRODAJALNI Tekstil trgovskega podjetja Preskrba prodajajo od 1. avgusta dalje po zelo ugodnih cenah konfekcijske izdelke in ostanke met-ražnega blaga tovarne IDEAL iz Nove Gorice. Cene konfekcije so znižane za 40 do 50 odstotkov. Preskrba poskuša večkrat organizirati razprodajo blaga. Tako so prejšnji mesec prodajali v trgovini Moda na Vidmu po znižanih cenah izdelke Obrtnega podjetja.
ZADNJE ČASE se množe primeri, da posamezniki — razne tvrdke ali posredovalne agencije iz tujine ponujajo zaposlitev oziroma posredovanje pri zaposlovanju jugoslovanskih državljanov v nekaterih deželah in izigravajo z zakonom določeni postopek, po katerem je za posredovanje pri zaposlovanju v tujini pooblaščena samo jugoslovanska služba za zaposlova-nje.
INDUSTRIJA KOČEVSKE občine je v letošnjem prvem polletju za 13 odstotkov presegla vrednost proizvodnje, ustvarjene v enakem obdobju leta 1966, čeprav seje število zaposlenih povečalo le za 1,4 odstotka.
PARKIRNE URE na glavnem trgu so, kot kaže, za nekatere lastnike avtomobilov nepotrebne, saj puščajo na parkiriščih vozila pogosteje dlje, kot je dovoljeno.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA
10. avgusta 1967)
Vsak peti zakon v ZDA je v krizi, podobno je tudi v ZR Nemčiji. John Guidubaldi, profesor v zakonski svetovalnici, ki deluje pri državni univerzi Kent v Ohiu, je rekel: »Veliko tega, kar je nekoč držalo skupaj zakonsko zvezo (verski, družbeni in rodbinski stebri), se je danes podrlo. Največ težav je zaradi vsakodnevnih zakonskih »malih vojn«. Zaradi tega so ameriški strokovnjaki za reševanje zakonskih zvez postavili deset zapovedi za znosen zakon. Morda bodo prišle prav tudi Dolenjcem.
Prva zapoved se glasi: Skušajte gledati rožnato. Večina parov, ki so na pragu ločitve, vidi pri svojem partnerju samo tisto najslabše. Strokovnjaki svetujejo, naj zakonca vsak večer pet minut izmenjujeta pohvale. Vedno se da videti tudi kaj lepega, če ne, lahko pomaga tudi fantazija ali majhna laž.
Drugo pravilo je, da seje treba izogibati prepirom na isto temo. Hude besede o isti stvari so v nekaterih zakonih kar nekakšen obred. Razlog za prepir je nepomemben, potem pa se zavrti stara plošča — večinoma so to očitki na račun rodbine, denarja, spolnosti, videza itd. Zakonskega tovariša ne smemo nenehoma kaznovati. Včasih je treba kakšno stvar tudi oprostiti.
»Izogibajte se preteklosti,« je tretje pravilo. Izkušnje iz preteklosti lahko še kako vplivajo na vsakdanjost zakonskih razmerij. Neki zakonski par je prišel v posvetovalnico zaradi nenehnih prepirov okoli zajtrka. Zakonca se nista mogla sporazumeti, kdo naj ga pripravi. Možje trdil, daje
Ura kot ščipalka za perilo
Švicarji, praočetje ur, so našli odgovor na konkurenco s poševnimi očmi
Kolikšna bo uspešnost kakega proizvajalca na trgu, nedvomno vpliva tudi oblika izdelka, največkrat je ta odločilna tudi pri izbiri kupcev. Tega so se zaveli tudi Švicarji, ki so dolgo časa imeli tako rekoč monopol »nad časom«, toda v osemdesetin letih so jih zasenčili konkurenčni Japonci z vse cenejšimi urami. Švicarji, legendarni izdelovalci prvih tik-tak napravic, se le niso dali ugnati. Rodila seje ideja: zakaj ne bi na trg poslali nove, nenavadne oblike ur. Poskus je uspel. Uro so namestili na ščipalko, ki je zelo podobna ščipalki za perilo, je pravokotne oblike in velikosti škatlice za vžigalice. Nosi se skorajda povsod, pritrdimo jo lahko na pas ali žep, le na zapestje ne sodi. Nakateri si jo pripno kar na očala. Na voljo je v 60-ih modelih, vsi pa nosijo eksotična imena, kot so Tutti Frutti, Panther... Povedati je treba tudi to, da ni nič dražja od povprečne zapestne ure.
Oče te nenavadne ščipalke je Švicar MichelJordi. Na trg jo je poslal leta 1985. Že prve pošiljke »ščipalk« v Evropi in ZDA so zelo hitro pošle. V enajstih mesecih so prodali miljon ur, za letos pa načrtujejo, da jih bodo prodali 2,5 milijona. Vse to pa je najbolj prizadelo veleblagovnice v Tokiu. Oblikovalec »ščipalk« ne pozabi poudariti, da jim je to uspelo predvsem, ker so majhen kolektiv. V Hong Kongu pa so že odprli (ri nove tovarne, ki bodo izdelovale tovrstne ure.
Na račun nove oblike ure ne bodo bogateli samo izdelovalci ur, ampak po vsej verjetnosti tudi tihotapci.
J.Ž.
(Vir: Time)
Kaj so pred 80 Da	lanj«!	(8	Nov	ice. j
Zaradi denarja v ti	ije	ki	raj	je
Dohodki iz kmetijstva so prepičli — V Maroku streljajo	— Travnik pogreša moče			
njegova mama njegovemu očetu vedno pripravljala obilen zajtrk, ženina mati pa je nasprotno morala vsako jutro zelo zgodaj na delo. Zato je zajtrk otrokom in sebi pripravljal oče. V pogovoru z zakonskim terapevtom sta mož in žena spoznala, da ju preganja preteklost in da bo treba pozabiti, kako je bilo nekoč.
Četrta zapoved svetuje, daje treba postaviti pravila za napade besa. Bes se dolgo kopiči, eksplodira pa v eni sekundi. Zapornice besed, ki popustijo, zakonu seveda ne koristijo. Da bi se izognili tej nevarnosti, svetovalci zakonske sreče predlagajo, da si izdelamo pravilnik za napade besa. Ko, recimo, mož opazi, da se v njem kopiči nezadržna jeza, naj ženi signalizira, da se bo v kratkem »razpočil«. Žena bo vedela, kaj prihaja, in bo zato veliko laže prenesla petminutno psovanje. Ko je najhujše mimo, naj se zakonca pogovorita o razlogih hudih besed. Strokovnjaki menijo, da zakonski prepir ni vedno škodljiv. Če se
ne izrodi v nasilje, lahko zakonu celo koristi. Važno je, kaj se dogaja po prepiru. Če pride do sprave, je vse v redu.
Peta zapoved pravi, daje zelo važno pogovarjati se o partnerjevih željah in jih seveda tudi upoštevati. Možu, ki hoče po vrnitvi iz službe imeti svoj mir, ne bi smelo biti težko ženi povedati, da se bosta o njenem delu dneva pogovorila nekoliko kasneje. Po večerji pa ji bo, ker pač ve, kaj ima rada, tudi zmasiral hrbet. Take majhne stvari nadvse utrdijo vtis, da vas ima partner še vedno rad in daje pozoren kot takrat, ko sta se še kosala, kdo bo komu prinesel zajtrk v posteljo.
Neki zdravnik in njegova žena sta vodila nekaj let pravo vojno samo zato, ker seje mož vračal kasno domov. Prej je celo povedal, da se bo zadržal. Ženi so svetovali, naj po uri, ko se njej dozdeva, da bi soprog moral biti že doma, ne gleda več na kazalce. Ta čas naj porabi za telovadbo, telefoniranje prijateljem itd. Čas, ki gaje prej prebila v mučnem čakanju, je tako v hipu minil. Če se je mož vrnil prej, kot je napovedal, pa stavse celo veselila podarjenega časa. Šesto pravilo torej zahteva spremembo obnašanja.
Sedma zapoved zahteva od zakoncev iskanje problema za problemom.
(Denar) jih vleče in zato odhajajo trumoma po srečo v tuje kraje. Ako bi kmetija več nesla in domačina bolje preživela, potem bi se izseljevanje samo ustavilo. Ali v sedanjih razmerah je to nemogoče. Dohodki iz kmetijstva so veliko prepičli in se ne morejo meriti z dohodki iz tvorniških velepodjetij. Ker je kmetijsko delo že sedaj jako drago, se smatra za posebno važno, ako bi se kmetijskim delavcem in poslom zagotovil bolj trajen in reden zaslužek. To bi se doseglo na ta način, da bi se vpeljalo za kmetijske delavce zavarovanje za starost in onemoglost, za slučaj bolezni in neseč.
(V državi) Maroko so domačini pomorili mnogo Evropejcev, največ Francozov. Francoske bojne ladiie So nato obstreljevale Kasablanko. Ali se bodo dale razmere urediti brez nadaljnjega prelivanja krvi, ni gotovo, zlasti ker je maroški vladar precej svojeglaven in zvijačen.
'(N ovomeški v odo v od.)Mestno županstvo je
S
N
S
S
1«
S
*»
S
*
%
I
H
*
*
*
Zakonci so velikokrat prepričani, da vedo za vzrok težav: na primer skok čez plot, premajhno navdušenje za seks, težave na delu. Večinoma pa so to le simptomi. Treba je prodreti v ozadje težav. Morda je dialog s partnerjem prekinjen že leta. Morda se zakonski tovariš ne more navaditi na to ali ono spremembo, na primer zamenjavo stanovanja, rojstvo otroka itd. Morda je njegovo početje samo maščevanje za postopek, ki ga je zabolel in ga ne more pozabiti. Potreben je pogovor, šele potem je mogoče zgraditi nov odnos.
Osmo pravilo nam narekuje, naj iz muhe ne delamo slona. Zakon lahko uniči tudi ob nepravem času oprana posoda, pozabljena odprta pasta za zobe. Moški pozabi umazane nogavice ob postelji pač zato, ker je nemaren. Toda če njegova žena misli, da počne to zato, ker hoče pokazati, kdo je gospodar v hiši, iz te iskre lahko nastane uničujoč požar. Če zakoncema je kaj do njune zveze, se morata vprašati, zakaj ju lahko raz-besne malenkosti. Partnerja bi se morala osredotočiti na stvari, ki so res važne.
Deveta zapoved meni, da je pomanjkanje časa najhujši sovražnik skupnega življenja. Zakoncem zato svetujejo, naj vsak teden določijo čas za medsebojen izčrpen pogovor. Najprej si morata mož in žena povedati, kaj je bilo dobrega. Potem so na vrsti problemi, treba je razjasniti tudi zadeve, ki sijih pri partnerju preprosto niste znali razložiti. Na koncu naj bodo želje, upanja in sanje.
Deseta zapoved nas prepričuje, da je treba, če gori voda, tudi sam stopiti k strokovnjaku v zakonsko posvetovalnico. So namreč zakonski tovariši, ki praga posvetovalnice nikoli ne bodo prestopili. Tistega zakonca, ki je sprejemljiv za pogovor in nasvet, bodo pač naučili, kako jetreba ravnati s samim seboj in trdovratnežem. Bolje polovica kot nič.
Ta in podobne terapije žele prikazati zakonsko zvezo v optimistični luči in barvah. Najbolj važno je, da sta zakonca spet prepričana, da je njun zakon lahko dober. Seveda pa je temeljno spoznanje, da ni mogoče biti in poročen in imeti vedno prav.
(Vir: Ms.)
Zelenjava pred zrezki
V Zahodni Nemčiji se gospodinje vpisujejo v tečaje »organske kuhinje« — Na klorofile prisega tudi Falco
dalo zapreti vodnjak pri Rcclju v Kandiji. Vzrok temu je, ker seje voda v veliki množini po nepotrebnem tratila in ker je vsak večer kar cela procesija iz sosednje Žabje-vasi hodila po vodo tjakaj. Iz vasi torej, katere zastopniki so svoječasno izjavili, davse jim naj voda zapre, daje ne potrebujejo. Nekateri iz Žabjevasi pa si v tej vročini žejo gasijo z vodo, ki jo zajemajo iz vodnjaka, v katerem so črvi in vsakovrstna druga golazen.
(Pomanjkanje krme.) Vsled suhega vremena bo letos v obče manj krme, v raznih krajih pa pravo pomanjkanje. Živina bo padla v ceni, krma se bo pa silno podražila, zlasti proti spomladi.
(Pri našem) cesarju je bil pred kratkim bolgarski knez Ferdinand. Svoj čas seje bil zelo zameril cesarskemu dvoru, a danes je stvar poravnana.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1907)
Okusne zelenjavne hrane ne pripravljajo več samo vegetarijanci, bolniki in stareši ljudje. Vse več Zahodnih Nemcev se poslužuje prvovrstne organsake hrane. Najiznajdljivejši trgovci so začutili, od kod piha veter, in so hitro v svojih trgovinah ponudili potrošnikom kmetijske pridelke, ki so zrasli brez umetnih gnojil in brez škropiv. Prodajalne z naravno organsko hrano rastejo kot gobe po dežju. Posamezniki si prizadevajo tudi za pravi podeželski videz; svoje prodajalne obijejo z lesom in skrbijo za čimbolj pestro ponudbo in veliko reklamo. Res je, da zelenjava ni tako bujna in plodovi niso tako debeli, so pa brez strupenih snovi, kar je najpomembnejše. Poleg Zelenjave so na policah zavzeli svoje mesto tudi šunka brez dodatkov nitrita, prava domača kokošja jajca, piščanci, ki so zrasli brez hormonov za rast, in še bi lahko naštevali. Zelenjava postaja popularnejša od dunajskih zrezkov. Prodajalci so opazili, daje povpraševanje po naravni hrani v enem letu naraslo kar za 20%. Temu pa ni botrovala le černobilska nesreča, ampak tudi nedavni škandal, ko so našli v vinu in pokvarjenih jajcih antifriz.
Zaenkrat zalogo »biološko kontroliranega« paradižnika, rabarbare in celo kremo za obraz, narejeno iz korenja, uvažajo iz Nizozemske. Pri nabavljanju hrane postajajo ljudje vse bolj previdni in tudi pri pijači se lažje odločajo za francoski šampanjec, pridelan na povsem naraven način brez pesticidov in herbicidov. Ena od tovarn, ki izdeluje pasjo hrano, je ponudila tudi za pse pripravljeno bioh-rano.
Sedaj imajo v Nemčiji že 1.600 organskih farm, kjer mehansko odstranjujejo plevel, gnojijo pa samo z hlevskim gnojem. Na istih površinah zraste nekoliko manj hrane, po kateri
BAZEN V AVTO sije dal vgraditi pop zvezdnik Elton John. V njegovem rolls royceu so odstranili zadnje sedeže in namestili malo večjo kad. Elton pa je tudi sicer posebnež. Nedavno je izgubil zvežčič, v katerem so bile telefonske številke njegovih številnih znancev. Kdor ga bo našel, ga čaka nagrada 50.000 dolarjev.
pa je povpraševanje zelo veliko. Za zdrav in varen način prehrane se je odločil predvsem srednji nemški razred. Gospodinje so ugotovile, da tovrstna hrana ni dražja in da je zel okusna, če jo znaš pravilno pripraviti. Da pa ne bi bile gospodinje v zadregi s pripravo obrokov, so organizirali štiridnevne tečaje »organske kuhi je«, kjer poleg teorije tudi praktično preizkusijo recepte, npr. pripraviti zajtrk iz žitaric. Na tečaju spoznajo tudi del indijske kuhinje. Za tiste, ki pa nočejo preizkusiti svojih kuharskih sposobnosti, so odprli restavracije, ki pripravljajo pravo biohrano. Kot zanimivost — v tovrstne restavracije zelo rad zahaja avstrijski pop-rock zvezdnik Falco.
Vse več ljudi je, ki so pripravljeni globlje poseči v žep za biokosilo. To ni samo trenutna moda, ampak dokaz, da po stari poti ne ere več naprej.
J. Z. (Vir: Time)
PRVI SLEPEC, ki bi rad z jadrnico preplul Atlantik, je 41 -letni Jim DICKSON. Te dni je dvignil sidro v Rhode Islandu in se usmeril proti 3000 milj oddaljenemu Plvmouthu v Angliji. Njegova jadrnica je opremljena s kompasom, ki ima oznake za slepe, poleg tega pa je na ladji tudi računalnik, ki govori. Povezan je z vsemi važnimi ladijskimi instrumenti, Jimu sporoča položaj, hitrost ladje, moč in smer vetra itd. Dickson bi s svojim podvigom rad dokazal, da pogum in tehnika naredita iz invalida skoraj normalnega človeka.
PETER GAUWEILER za razliko od svojih kolegov v nekaterih drugih državah ne verjame, daje vse več nesreč na sicer odličnih bavarskih cestah posledica nekakšne naravne katastrofe. Gauweiler, bavarski državni sekretar za notranje zadeve, meni, da vse več ljudi po cesti pretirano drvi, zato je uvedel dodatne policijske pa-trole in posebno taktiko. Policijske patrole niso več opremljene samo z zeleno-črnimi opli, beemveji itd., ki jih vsak prepozna že od daleč, bavarski policijski šef je dal svojim možem na voljo tudi kamuflirana vozila, »stare« spačke, hrošče in podobne neugledneže, ki pa zaradi navitih motorjev in izpopolnjenih podvozij zlahka prestrežejo še tako hude divjake. Seveda so ti avtomobili tudi noro pobarvani, tako da sploh ne vzbudijo suma.
ZDRUŽENJE TRGOVCEV s preprogami toži Donalda Regana, nekdanjega šefa štaba predsednika Reagana. Ameriški tepiharji namreč menijo, da jih je Donald užalil, ko je med pričanjem o aferi Irangate rekel: »Oni (Iranci) so nas prevarili. Ne vem, koliko časa bomo še trpeli žalitve teh trgovcev s tepihi!« Američani menijo, daje Regan s tem užalil vse trgovce s preprogrami in da se mora javno opravičiti.
ŠPANSKI KRALJ Juan Carlos je dal zgraditi motorno jahto, za katero je sam narisal načrte. Ž novo ladjo naj bi kralj prevozil razdaljo Barcelona—Palma de Mallorca (okoli 200 km) v pičlih dveh urah! To bo mogoče zato, ker bo jahta dosegla hitrost 53 vozlov, kar je skoraj 100 km na uro. Carlos je športno usmeijen kralj, rad jadra na deski, vadi karate, vozi helikopter in motorno kolo ter smuča.
NAJMLAJŠI PADALEC na svetu je petletni Jan Pedersen. Mali Danec je te dni sam skočil z višine 2500 m, in to sam, nato pa še enkrat skupaj z očetom.
m
Strah pred debelostjo
Zakaj dekletca devetih, desetih let preštevajo kalorije
Dandanes otroštvo ni več takšno, kot so ga poznale generacije pred nami. Tudi otrokom ni prihranjena zaskrbljenost zaradi morebitne nuklearne vojne, kislega dežja, AIDS, ugrabitev. In sedaj seje vsemu temu pridružil še bolesten strah pred debelostjo. Pred kratkim so v ŽDA izvedli raziskavo, ki je pokazala 54-odst. rast debelosti pri ameriških otrocih v obdobju od leta 1963 do 1980. Toda dejansko ozadje je drugačno, večina njih le ni predebelih. Opazili so, da je obsedenost od prevelike debelosti veliko večja pri deklicah kot pri fantih. Raziskavo so naredili tudi med deklicami osmih, devetih in desetih let, pri katerih seje pokazalo, da se je več kot polovica deklet opisala kot predebela, medtem ko jih je dejansko bilo pretežkih samo 15%. Kar tretjina devetletnih deklic meni, da so predebele, dobre tri četrtine desetletnic pa si že prešteva kalorije na svojem jedilniku.
Zakaj vse to? Upoštevati moramo, da deklice danes zelo zgodaj stopijo v puberteto, že pri devetih, desetih letih. Spremembe svojega
telesa, ko se začne razvijati, na ra zumejo pod »redim se«. V teh letil se pojavi občutek sekusalne priv lačnosti in pojavlja se pri vse mlaj ših deklicah, ki vedno glasneje tar najo, da so predebele. Zavedajo se da fantje ne marajo kaj dosti za de kleta, ki so predebela.
Toda te obsedenosti ni kriv sarm razvoj dekliškega telesa, ampak ze lo pogosto tudi vedenje staršev Nekateri med njimi preveč dajo n; svoj videz in s pretiranimi shujše valnimi dietami vplivajo tudi na os tale družinske člane. Vpliv starše'
je lahko zelo velik. Starši bi mora seznaniti svoje otroke, da so otroi in da potrebujejo močno hrano, ke so v dobi rasti in razvoja, ko njihc vo telo potrebuje največ energije.
Zdravniki in strokovnjaki z dietetiko menijo, naj otroci pojedc kolikor se jim zahoče, starši m kontrolirajo le, kaj je tisto, kar im ajo otroci najrajši. Otroci imaj naraven apetit, je pa velika verjel nost, da se bo podrl, Če bomo prt več drezali vani z raznimi dietami J. Z. (Vif: Newsweek
NAGRADA V BRESTANICO Žreb je izbral med reševalci 31. nagradne križanke Silvana Mo-zeija iz Brestanice in mu dodelil knjigo Vitana Mala Tod žive Slovenci. Besedilo, ki ga je v knjižni obliki lani izdal Kmečki glas, je najprej izhajalo kot slikanica v časopisu. Nastalo je, kot pravi avtor, po študiju številnih del o zgodovini slovenskega naroda. Čeprav je knjiga namenjena v prvi vrsti mlajši generaciji bralcev, lahko najdejo v njej kaj zase tudi starejši. Lotite se današnje križanke in pošljite rešitev najkasneje do 31. avgusta na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 33.
PRG3SCE
Človek brez zgodovinske zavesti ni človek.
A. TRSTENJAK
Človeško življenje je najvišja vrednota in kot taka nad vsemi paragrafi.
I. ŠUBIC
Samo revni človek ima bogatega boga.
L. FEUERBACH
NAGRADNA KRIŽANKA
gg				METER	NAUKO GORAH 1	SOPRANISTKA TEBALDI	GOROVJE NA KRIMU	EDVARD KARDELJ	SESTAVIL J. UOIR	TIS0C MILIJONOV	VRSTA SVETILA	DOLGA OZKA PREPROGA	VOJ V00 INSKI MA02. PESNIK (KAROL Y)
				►					PMTOK IMENSKEGA JEZERA/ TREPLJANJE		t		
				REAKTIVNO LETALO									
vf' jj			• 1 J	OS. ZAIMEK				M. IME					
				INC. POLITIK SASTRI/ ZASLON				HRANA/ REKA NA Štajer- skem					OL
	4®r	.-4/S											DL
OL	STARI BAL K. NAROD	NARINJENA KAMNINA	TUR. VEU-KAS/JOR-DANSKA LUKA				GR MIT. SONČNA DEŽELA/ IZOBRAZBA				KDOR NA IRH STROJI	SUKANEC	IGRALEC DELON
LAPONSKO JEZERO						GLINASTA PISCAL							
STRE2NIK						VRSTA KRA-TKOREPIH OPIC/SPREMLJEVALEC OGNJA							
REKA V BURMI								RAZKOŠNA ZASEBNA LADJA/ KONICA					
V00NA 2IVAL					RIBJA JAJCECA					REŠEVALNI C0LN			
CANKAR					KONEC SAR IGRE				OL	NORD MIT. GOSPOOARf-CA MORJA			
V vesolje gleda živo srebro
Teleskopi z živosrebrnimi zrcali bi lahko imeli premer 30 metrov — Orjaška svetlobna moč bi pomagala postaviti vprašanje o zadnjem vprašanju univerzuma
Na travniku pri astronomskem paviljonu univerze Laval v Quebecu stoji teleskop s konkavnim ogledalom premera 40 palcev, kar je po evropsko 1016 mm. Naprava je seveda usmerjena proti nebu, v okular oziroma v kamero koncentrira in odbija slabotno svetlobo zvezd in planetov. Zrcalo je nadvse gladko, tisti, ki se ukvarjajo z lečami in optiko, bi rekli, da je tako rekoč popolno, dovršeno. Zdi se, kot da je pred opazovalcem rahlo vbočen krožnik iz neznane kovine.
Vendar je to le privid. Zrcalo je pravzaprav jezerce živega srebra v plitki leseni posodi. Kot vemo, je živo srebro edina pri sobni temperaturi tekoča kovina. Če bi se zrcala dotaknili s prstom, bi povzročili valovanje. Da je zakrivljeno, kot je po volji astronomom, mora stati v absolutni ravnini, vbočenost pa povzroči elektromotor, ki krožnik zavrti enkrat v šestih sekundah. Zaradi centifugalne sile se živo srebro na robovih posode blago dvigne, v sredini pa poglobi. Tako kot kava, ki jo v skodelici mešamo z žlico. Po zakonih fizike dobi visoko briljantna površina živega srebra zaradi vrtenja obliko parabole. To pa je idealna oblika za astronomske teleskope, samo da so pri teh zrcala iz steklenih vbočenih blokov, prevlečenih z maso, ki jih spremeni v zrcala.
Težava s steklenimi zrcali je v njihovi velikosti. Ni jih mogoče narediti tako velike, kot bi želeli. Velikostna meja paraboličnih zrcal iz stekla je okoli 200 palcev (5 metrov), tolikšen je tudi premer slavnega zrcalnega teleskopa Hale na Mount Palomarju. Kar je čez to velikost, ne deluje, zrcala se krivijo zaradi orjaške lastne teže in temperaturnih sprememb. Sovjetom je leta 1974 sicer uspelo narediti še večji teleskop, sporočili so, da ima premer 5,9 metra. Postavili so ga na goro Semirodriki, vendar po otvoritvenem pompu o njem ni poročil. Kaže, da je ali počilo ali pa zaradi prevelikih raztezkov ni uporabno.
Pri večanju klasičnih steklenih zrcal si tehniki pomagajo tudi z ukano. Z računalnikom povežejo moč neitaj manjših zrcal. Na planini Hopkins v Arizoni stoji pet zrcal, katerih sliko računalnik strne v enotno sliko, kot bi jo dala ena parabola s premerom 4,47 metra.
Ermanno Borra, ki je pri univerzi laval postavil kamero s tisto leseno skodelo, v kateri je živo srebro, trdi, da pri zrcalih te vrste ni omejitev velikosti. No, omejitve so vedno, toda izračuni so pokazali, da bi bilo živos-trebrno zrcalo lahko petkrat večje, kot je prvak na Mont Palomarju. To pa bi bila res orjaška svetlobna moč.
Znanstvenik Borra pošteno pove,
da načela tekočih teleskopskih zrcal ni iznašel on. O tem daje razmišljal že Issac Nevvton, kije poznal vedenje v posodi se vrtečih tekočin, poleg tega pa je bil tudi eden prvih graditeljev zrcalnega teleskopa. Borra omenja tudi preprost model, ki gaje leta 1908 na univerzi John Hopkins izdelal Robert Wood. Jaz nisem izumitelj, pravi Borra, sem pa prvi, ki je stvar zastavil tako, da deluje.
Wood ozirbma njegov čas namreč ni poznal motorja, ki bi imel popolnoma enakomerno hitrost vrtenja. Zato seje zakrivljenost njegovih zrcal spreminjala tako rekoč iz sekunde v sekundo in pačila sliko. Poleg tega ni znal preprečiti vibracij, ki so burile površino živega srebra. Wood se je zavedal še ene pomanjkljivosti teh zrcal. Vedno so, ker morajo ležati popolnoma vodoravno, usmerjena proti zenitu, ni jih mogoče poljubno usmerjati proti nebu oziroma zanimivim vesoljskim objektom.
Borra ima na voljo sodobne sinhrone elektromotorje, ki lahko obračajo zrcala s popolnoma enako hitrostjo. Zoper tresljaje je na voljo zračna blazina. Mehanični problemi so torej sorazmerno lahko rešljivi. Marsikaj se da storiti tudi glede večnega gledanja v zenit. Nebo nad nami se navidezno premika. Zrcalo bi, čeprav nepremično, kljub temu lahko opa-
S	pol po želj	IB
Punčko ali fantka dobimo s pomočjo razdvajanja kromosomov		
zovalo kar dolg nebesni trak. Poleg tega so na razhčnih geografskih širinah v istem času v zenitu različne zvezde. Težavaje le v tem, da nebesni objekt kar hitro zapusti vidno polje živosrebmega zrcala. Tudi za to je rešitev, sliko je mogoče shraniti v računalnik in ji naslednjo noč dodati nove značilnosti oziroma spremembe.
Živosrebmi teleskopi pa imajo še eno prednost — so zelo poceni. Tisti, ki stoji ob paviljonu univerze Laval, je stal pičlih 7.500 dolarjev. Kanadski svet za raziskovanja v tehnologiji je zato Borri že naročil zrcalo oziroma teleskop s premerom 1,52 metra. Stalo bo samo 22.500 dolarjev. Borra je prepričan, da bo lahko zgradil tudi živosrebmi daljnogled s premerom 30 metrov. Investitorja bi stal 7,5 milijona dolarjev. Če to vsoto primerjamo s 25 milijoni dolarjev, kolikor bo stal teleskop Keck na Havajih (sestavljen bo iz desetih posamičnih zrcal), je prednost živega srebra očitna, cenovna in razsežnostna.
Ermanno Borra je optimist in real-než. Pravi, daje s sodelavci že dokazal najtežje. S pomočjo živega srebra so naredili zrcalo, ki ustreza zahtevnim astronomskim normam. Ta ogledala nam najbrž ne bodo dala odgovora na poslednja vprašanja o poreklu vesolja, gotovo pa nam bodo pomagala, da bomo takšno vprašanje znali zastaviti.
(Vir: Scientific American)
Prvič v zgodovini človeštva so se starši lahko odločili za spol svojega otroka na Japonskem. Toda spol svojega otroka naj bi izbirali samo v primem, ko s tem preprečijo recimo širjenje kakšne bolezni. Za tovrsten podvig so se odločili na tokijskem vseučilišču, kjer razdvajajo spermo, ki povzroči, da se rodi fantek, od sperme, ki povzroči, da se rodi deklica. V prvotnem smislu pa so bile te raziskave namenjena za zdravljenje neplodnosti.
Raziskovalna ekipa razdvaja s pomočjo centrifuge X — kromosome ali tako imenovano žensko spermo od Y — moške sperme. Razlikujejo se v teži. Ženska sperma se ustavi v 95-odst. koncentraciji, nad njo pa ostaja v 60—70-odst. koncentraciji moška sperma.
S pomočjo te metode je že rodilo več žena, toda temu se strogo zoperstavlja etični komite vseučilišča, ki si prizadeva, da bi se spolna selekcija striktneje kontrolirala. Od 28 parov, ki so si zaželeli hčere, se je v resnici izpolnila želja petindvajsetim. Za tovrstvo oploditev je treba odšteti 20 tisoč jenov ali 60 tisoč dinarjev.
Splavi niso vplivali na spremembo ravnotežja med spoloma, nova tehnika pa lahko povzroči spolno diskriminacijo in povsem poruši naravni zakon.
J. Ž. (Vir: Observer)
STARA JABLANA
Stara jablana s preklanim vrhom miruje. Posušila seje. Ne pripoveduje več o dežju, snegu, vetru in soncu. Podrla jo je žaga, sekira dodelala. Leži na pomladni travi in cvetlicah. Ne gleda me več na oknu, vsa v belem cvetju in prvem listju. Beli cvetovi so se razvonjali po mladi, gosti travi.
Dajala je zgodnja jabolka, imenovana jakobčki. Otroci smo jih jedli z veliko slastjo. V sanjah jo še vidim v vsej njeni lepoti. Odpirajo se cvetovi, nasmihajo se čebelam in kličejo pomlad. Priletele so lastovke, lišček je gnezdil v votlem deblu. Spomladi smo jo očistili, daje bila še lepša, rahljali smo zemljo okoli nje in pognojili. Mesec maj jo je našel v polnem cvetju. Kot začarana je bila v žarkih sonca.
Štirje letni časi so te pričarali, stara jablana, vsak s svojo lepoto. Jeseni si dobila rjavo rumene liste, poparila te je slana. List za listom seje utrinjal skozi meglico na vlažna jesenska tla. Sončni žarki so v hladnem zraku tipali tvoje gole veje, mokre od dežja.
Pritisnil je mraz; oglasila seje starka zima in te odela v ivje. Kot začarana si bila. Obletavale so te siničke dolgorepke, obirale drevesno skorjo in tiho čebljale. Prve snežinke, vse muckaste in bele, so objele tvoje veje in vejice. Bila si kot nevesta, vsa bela od snega. Obesil sem leseno hišico na veje, natrosil seme vanjo, pritrdil loj, da so imele ptice dovolj hrane. Vsak dan je bilo pri tebi, stara jablana, polno sinic in drugih ptičev.
Gledal aem te pogosto z okna. Skupaj z očetom sva te občudovala. Zdaj bi si rad utrgal vejico belih cvetov, pa jih ni več. In očeta ni več in ne matere. Oči se mi zarosijo, vonj cvetja izgine.
Ležal sem v travi in gledal škorčjo hišico, pritrjeno ob deblo. Samec in samica sta prinašala hrano cvrčečim goličem.
Lepa si bila, stara jablana. Opijala si me s svojo lepoto. Tudi poleti, ko so oblaki z juga prinesli dež in so kaplje umivale veje in vejice ter še zelene plodove. Gledal sem te, sam v kuhinji, ko so kaplje tolkle po oknu in polzele po šipi. Potem je nehalo deževati. Prikazale so se prve zvezde na temnem nebu in mežikajoč koketirale s teboj. Prisijala je luna, vsa svetla in žareča. Zaspala si. Čakala si jutro, polno sonca in prvih čebel.
Nekoč sem bil tvoj cvet, tvoj suhi jesenski list, tvoja prva snežinka. A kaj bom še? Ne vem! Življenje mi je dalo male radosti ob tebi. Zagledam se cicibana. Vse je bilo tako preprosto in lepo. Bos sem capljal po rosni travi in pobiral padla jabolka. S slastjo sem jih jedel — toje bilo samo zdravje! Hrupa ni bilo, le mehki glasovi kobilic in murenčkov. Kot v pozabi je vse to. Pogrezam se v preteklost kot nevidni jezdec, moje stare sanje so razbite, a obudim jih vedno znova. Pripovedujem si zgodbo, ko nas je bilo več in smo bili mladi. Tako čudno lepo je bilo pri tebi, stara jablana.
Sedaj si končala svojo pot. Mavrične kaplje rose mežikajo v travi. Diši po cvetju in mokrem listju. Po dimu iz peči diši, kot kadar je mati pekla dobri domači kruh.
Nekje mora biti še lepo!
Čmrlj se ziblje na visoki travni bilki in se klanja meni, samotnemu. Pajek se spušča po niti mimo moje glave, kot bi me hotel nekaj vprašati.
PETER VOVK
"M,	.
Ekologija sega v srednji vek
Okoli leta 1400 so v Nurbergg imeli trgovino s semeni dreves — Ostanki v nekdanji kanalizaciji — Časi, ko si naselja niso želela dobrih cest_
Borra in njegov teleskop.
Niirnberžanka Barbara Diirer je v 16. stoletju v 25 letih rodila sedem hčera in enajst sinov. Barbarin najmlajši sin Hans je leta 1524, ko mu je bilo 31 let, zapisal, da so »njegovi bratje in sestre, otroci mojega dragega očeta, pomrli že kot otroci ali pa v zreli dobi«. Ko je Hans to pisal, je od osemnajstih Barbarinih otrok živel samo še on in dva brata. Eden od njiju je bil slikar Albrecht Diirer.
Primer bratov Diirer dokazuje, kako velika je bila umrljivost dojenčkov v srednjem veku. Hamburški zgodovinar Klaus Arnold ugotavlja, daje od 8. do 15. stoletja od dveh novorojenčkov preživel oziroma dočakal dvajset ali več let le eden. Smrtnost pa je bila velika tudi med odraslimi. Zapiski za italijansko mesto Pistoia pričajo, daje od stotih petnajstletnikov dočakal 50 let le vsak tretji, od stotih petdesetletnikov pa je samo en samcat doživel biblijsko starostjo let. Problem stafh ljudi v srednjem veku ni obstajal, suho ugotavlja v knjigi »Človek in njegovo okolje« zgodovinarka Edith Ennen. Največ življenj so vzele različne nalezljive bolezni, ki so bile posledica pomanjkljive higiene. V poznem srednjem veku so samo bogataške hiše poznale stranišče, oziroma poseben prostor, kije bi s cevjo spojen z greznico v kleti. Greznici so rekli črna jama, stranišču pa tajna sobana.
Greznico so kar pogosto praznili že zaradi neznosnega smradu, ugotavljajo za svoja mesta nemški zgodovinarji. V Frankfurtu so se s tem umazanim opravilom pečali čistilci stranišč, v Munchnu rudarji, v Augsburgu pa, če verjamete ali ne, grobarji in krvniki.
Trud pa je bil, če odštejemo smrad, pogosto zaman. Greznice so bile namreč pogosto v istem sloju, iz katerega so črpali vodo za pitje. Smeti pa so, če so jih, metali v reke in potoke, od koder so prihajale po vodovodu nazaj k lastnikom. Epidemije nalezljivih bolezni so bile del življenja srednjeveškega človeka, razen od tifusa, črnih koz, sifilisa in ošpic je prebivalstvo umiralo predvsem od kuge. Od 6. do 14. stoletja so nalezljive bolezni na nekaterih območjih Evrope pokončavale tudi do 70 odstotkov prebivalstva. Tisti, ki so preživeli, so bili polni parazitov, v kloakah srednjeveških mest so znanstveniki našli jajčeca glist, trakulje in drugih makro-parazitov. Higiene praktično ni bilo, čeprav so v ostankih kanalizacij našli tudi cunje in ostanke vrčev, kar morebiti kaže, da sije tu in tam kdo le obrisal rit in opral roke. Okoli leta 1300, v času naj večje eksplozije evropskega prebivalstva, je v srednji Evropi živelo komajda 73 milijonov ljudi. Srednjeveški človek je svoje okolje še kako občutil kot premočnega sovražnika.
Že takrat pa se je, zaradi potreb, rodila prva skrb za očuvanje ekosistema. Mesta so morala zaradi velike porabe drv še kako skrbeti za gozdove v svoji okolici. Mestni očetje nemškega mesta Hildesheim so dopustili sečnjo samo na eni tretjini gozdnih površin. Cim bolj je bilo mesto siromašno z drvmi, ostrejše so bile kazni in odredbe za zaščito gozdov. Koze in ovce niso smele v gozd, kope za kuhanje tudi zelo potrebnega oglja so gorele daleč od mest. Logarji in njihovi pomočniki so skrbeli, da ni nihče »ki mu je zadostoval kratek les, sekal dolgega«, gradbeni les je bilo treba v celoti plačati že pred sečnjo. Nižji in najrevnejši sloji prebivalstva so za kurjavo uporabljali le suhljad in odpadle veje.
V Niirbergu so že okoli leta 1.400 imeli trgovino s semeni gozdnih dreves, kar seveda pomeni tudi, da so planjave in poseke že takrat umetno pogozdovali. Že v 15. stoletju pa je evropske gozdove načel nov udarec. Talilnice in kovnice industrije železa so zahtevale milijone novih kubikov lesa, velikanski kapital lastnikov rudnikov je gozdove spreminjal v puščave.
Gozdovom in zemlji pa so vse bolj pretile tudi ceste. Od 12. stoletja naprej Evropa vse bolj intenzivno potuje, trguje in se bojuje. Za to pa so potrebne ceste. Na račun gozdov in
polj. Za razliko od mest zgodnjega srednjega veka, ki so jih spajale poti in ceste, prilagojene krajini, so nova mesta povezovali večinoma po najkrajši poti. Prebivalci naselij ob teh novodobnih cestah so imeli od velikega prometa več škode kot koristi. Škodo na oestah in ob njih so morali namreč ravnati oni, in ne popotniki. Geograf Dietrich Denecke danes ugotavlja, da se obcestna naselja in promet na velike razdalje takrat niso gledali z lepimi očmi. Zgodilo se je-tudi, če je prekipelo, da so ogorčeni ljudje, ki so morali živeti ob prometnicah, slednje preprosto pregradili z zidom ali pa jih presekali zjarkom, v katerega so spustili vodo. Kako različno od današnjih časov, ko si najmanjša vasica v svoji bližini želi najmanj štiripasovnico!
(Vir: Zeitmagazin)
Shn«K«it
¥
Naravna
1480.
potreba, lesorez iz leta
POTA
Ogenj v popoldanski izmeni
V novomeški občini v letošnjem polletju 37 požarov gorelo med 14. in 22. uro — Sest lažnih alarmov
— Kar triindvajsetkrat za-
— Gasilci sodelujejo
NOVO MESTO — Čeprav gole številke kažejo, da seje število požarov v letošnjem polletju v novomeški občini minimalno povečalo, je vendarle moč zapisati razveseljivo spoznanje: vsega enkrat je namreč gorelo v proizvodnih prostorih, in to 21. maja v Krkinem tozdu Fermentacija. Sicer pa pogled na statistične podatke pokaže še, da seje ogenj v zasebnem sektorju pojavil 21-krat, v družbenem pa je bilo 16 požarov. Največja sta zagotovo tisti v pleterski kartuziji 3. februaija in na Prevolah 7. aprila.
ODVIL ŽAROMETE IN IZTOČIL GORIVO — Neznan storilec seje v noči na 16. avgust polotil osebnega avtomobila 38-letnega Ljubljančana Daša Angelskega. Slednji je imel vozilo parkirano pred zdraviliščem v Dolenjskih Toplicah, storilec pa je iz avtomobila odvil oba žarometa in iz rezervoarja iztočil okoli 30 litrov goriva. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 70 tisočakov, za neznancem pa miličniki še poizvedujejo.
OB ŽICI ELEKTRIČNEGA PASTIRJA NAŠLI MRTVEGA — 15. avgusta ob 13.40 so ob žici električnega pastirja, ki je last Štefana Avsca z Male Cikave, našli mrtvega 51 letnega Antona Bojanca, prav tako z Male Čikave. Ogled je pokazal, daje smrti kriv električni tok, vse ostale podrobnosti pa bo morala ugotoviti preiskava, ki se je že začela.
Po analizi, ki sojo pripravili v novomeškem Zavodu za požarno varnost, je bilo daleč največ požarov v aprilu, kar 15 od skupnih 37, iz poprečja pa odstopa še marec s 7 požari. Vzroki za to so zagotovo številni-manjši spomladanski požari, ki jih zakrivi neprevidno požiganje suhe trave in grmičevja. Zanimivo ob tem je, da so bili poklicni gasilci v Novem mestu letos kar šestkrat lažno alarmirani o nastanku požara, tako so denimo 15. januatja letos z vso opremoj.aman drveli v Dolnjo Staro vas pri Šentjerneju. Sicer pa podatki kažejo, da so gozdne ali travnate površine gorele 14-krat, prav tolikokrat se je ogenj pojavil v stanovanjih, 4 požari so bili na gospodarskih poslopjih, eden v proizvodnih in dva v ne-
^ NA NEOSVETLJENI CESTI V v	Sl BOLJ VAREN	m
\	S KRESNIČKO	f
proizvodnih prostorih delovnih organizacij, dva pa še na avtomobilih.
Zanimiv je pogled na čas nastanka požara. Devet jih je bilo letos ob torkih, 8 v soboto, 6 v petek, po 5 v četrtek in nedeljo, 3 v sredo ter vsega 1 v ponedeljek. In še ure: kar triindvajsetkrat je zagorelo med 14. in 22. uro, kar je precej podobno lanskim ugotovitvam. Tudi med vzroki kakšnih
N
^ f W f
SPV SRS^
f
POGREŠAJO GA
IMPOLJCA — Iz doma počitka na Impoljci pri Sevnici je 15. junija letos odšel neznano kam tamkajšnji oskrbovanec, 75-letni Jakob Dragoš, rojen v Gribljah pri Črnomlju, nazadnje stanujoč v Tržiču na Gorenjskem.
Dragoš je visok 183 cm, je srednje razvit in temno rjave polti in popolnoma plešast. Krška UNZ naproša vsakogar, ki bi karkoli vedel o pogrešanem, da to sporoči na UNZ Krško ali pa najbližji postaji milice.
Krivdo za rop zvalil na otroka
Obtožnica zoper 22-letnega Robija Brajdiča-Vašija — Otroka nagovoril k ropu, potem pa krivdo zvalil nanj — Na kresovanju napadla gosta
ČRNOMELJ — Letošnje kresovanje v jurjevanjski dragi pri Črnomlju si bo Gabrijel Lumbar zagotovo dolgo zapomnil. Ne le daje bil ob denarnico z dokumenti in 103.000 din, pač pa je prestal kar precej strahu, ne nazadnje tudi bolečin.
Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je te dni predal sodišču obtožnico zoper 22-letnega_ Robija Brajdiča-Vašija iz naselja Žabjek pri Novem mestu. Mladenič je 28. junija prišel na zabaviščni prostor letošnjega kresovanja skupaj z Elkom Brajdičem, poleg njiju se je kresovanja udeležilo še nekaj Romov. Okoli
Z žepnim nožem poravnal račune
25-letni Darko Martini se zdravi v bolnišnici
BIZELJSKO — V soboto, 15. avgusta, je prišlo na Bizejskem do spora in obračuna med 36-letnim Ademom Ademijem, začasno stanujočim na Bizeljskem, in domačinom, 25-let-nim Darkom Martinijem.
Kot je pokazala preiskava, je do spora prišlo zaradi vrvi za sušenje perila, po prepiru pa se je Ademi počutil hudo užaljenega. Zato je Martinija počakal v hodniku stanovanjske hiše in ga, ko je ta odhajal proti svojemu stanovanju, z žepnim nožem zabodel v spodnji predel hrbta. Martinije bil pri tem hudo poškodovan in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, medtem ko bo zoper Ademija podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
________________________
m! J č £. I:
PREVRNIL SE JE PO NASIPU
POGANCI — 27-letni Vinko Šime iz Velikega Orehka je 16. avgusta ob 11.30 vozil osebni avto z Vahte proti Novemu mestu. Ko je v Pogancah pripeljal po klancu navzdol, ga je v preglednem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo, pričel je zavirati, ob tem pa zapeljal bočno čez vozišče, zadel z levimi vrati v prometni znak in se prevrnil po 4 metre visokem nasopu. Šime seje pri tem hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na pločevini je za 400.000 din škode.
NA PREHODU ZBILA PEŠAKINJO
NOVO MESTO — 14. avgusta ob 5.50 se je 26-letna Irena Avguštin iz Gorenje vasi peljala z osebnim avtomobilom iz Ločne proti središču mesta. Na križišču na Cesti herojev je vozišče po prehodu za pešce prečkala 47-letna Ana Perše iz Novega mesta. Avguštinova zaradi prevelike hitrosti ni mogla ustaviti vozila pred prehodom za pešce, tako daje močno trčila v Peršetovo, jo še nekaj časa peljala na prtljažniku, nakar je ponesrečenka padla na cesto. Hudo ranjeno so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 50 tisočakov.
polnoči je Elko prireditev zapustil in odšel proti domu. Vaši si je poiskal novega družabnika, našel ga je v komaj 13-letnem B. K. Nato sta skupaj nekaj časa pohajkovala med mizami, proti koncu prireditve, bilo je med 3. in 4. uro zjutraj, pa sta oči vrgla proti Gabrijelu Lumbaiju. Slednji je namreč sedel v travi in plačeval liter vina. Pri tem pa ostremu očesu Robija Brajdiča ni ušlo, da je denarnica polna bankovcev. Bliskovito se mu je porodila ideja, da skupaj s 13-letnim B. K. starca oropata.
Zato sta stopila do Lumbaija. B. K. gaje povprašal, koliko je ura, pri tem pa ga je Vaši s pestjo udaril v desno ličnico in vrat, tako da se je možakar zgrudil na tla. Brajdič gaje zatem obrnil na trebuh in držal, medtem ko mu je otrok iz zadnjega hlačnega žepa zmaknil denarnico z dokumenti in 103.000 din gotovine. Storilca stajo nato jadrno ucvrla, si denar med begom razdelila, prazno denarnico pa odvrgla v ulici Pod smreko. Brajdič se
je v preiskavi zaklinjal, da on na Lumbarja ni položil roke, pač pa je vso krivdo zvalil na 13-letnega B. K. Dokazi in priče so povedali nasprotno in tako so miličniki 14. julija ob 11. uri Robija Brajdiča prijeli in priprli. Sojenje bo pričakal za rešetkami.
B. B.
USODEN PADEC Z VRBE
BIZELJSKO — Na Bizeljskem je pri stanovanjski hiši Jožeta Perkoviča prišlo 15. avgusta ob 19.30 do nesreče, v kateri je izgubil življenje 28-letni Branko Ilijaš z Bizeljskega. Ilijaš je tistega popoldneva pomagal svojemu sorodniku Perkoviču pri raznih opravilih okoli hiše. Nekako ob 19. uri so se odločili še, da bodo podrli vrbo žalujko. Ilijaš je zato po lestvi splezal na vrbo in žagal veje. Pri tem pa gaje ena udarila in zbila z lestve, tako da je padel 6 do 7 metrov globoko na kamnita tla in obležal hudo poškodovan. Rane so bile tako hude, da jim je že med prevozom v bolnišnico podlegel.
6500 pregledov na leto
V dobrem letu je črnomaljska baza AMZS upravičila svoj obstoj — Za traktorje tehnični pregledi na terenu
ČRNOMELJ — Po dobrem letu je baza Avto-moto zveze Slovenije v Črnomlju več kot upravičila svoj obstoj. V enem najlepših prostorov AMZS in edinem' v Beli krajini je zaposlenih devet ljudi, delajo v dveh izmenah, v vsaki so po trije mehaniki in eden v sprejemni pisarni. Vsi mehaniki opravljajo tudi tehnične preglede, hkrati pa so tudi vozniki za vleko.
»Poleg službe pomoč-informa-cije imamo še vlečno službo,
Franc Malerič: »Največ dela imamo spomladi, ko je največ tehničnih pregledov, vendar tudi v drugih mesecih pri nas ni
zatišja.«
opravljamo tehnične preglede, testiranja in popravila. Pri nas lahko lastniki iz obeh belokranjskih občin tudi podaljšajo registracijo. Tehnične preglede, ki predstavljajo nekaj manj kot polovico našega prometa, opravljamo vsak dan od 7. do 19. ure,« je povedal vodja baze Franc Malerič. Preden je začela delati ta baza AMZS, so morali Belokranjci svoje avtomobile voziti na tehnični pregled drugam, največ v Novo mesto, nekateri pa v Karlovec. V obeh belokranjskih občinah je okoli 7.000 osebnih avtomobilov in vsakoletni tehnični pregled je bil prej zanje velik dodaten strošek in izguba časa. »K nam pa pridejo na tehnični pregled tudi vozniki iz sosednjih hrvaških krajev, zlasti tisti, ki so zaposleni v Beli krajini, zato smo nabavili tudi potrebne hrvaške tiskovine.
»V Črnomlju opravijo na leto okoli 6.500 tehničnih pregledov. Poleg tega spomladi in jeseni opravljajo tehnične preglede traktorjev po večjih belokranjskih krajevnih središčih^ da lastnikom prihranijo pot do Črnomlja. Njihova služba za pomoč na cestah in vleko je dežurna vsak dan, in kdorkoli v Beli krajini zavrti telefonsko številko 987, dobi črnomaljsko bazo AMZS.
A. B.
večjih sprememb v primerjavi z letom poprej ni. V 16 primerih je bil požara kriv bodisi cigaretni ogorek, bodisi požig, trikrafje zagorelo zaradi slabih dimnikov, štirikrat zaradi napak na instalacijah, šestkrat je bila ognja kriva malomarnost, trikrat otroška igra in petkrat namerni požig. Novomeški poklicni gasilci so tako pri gašenju prebili 223 delovnih ur, ob tem pa je treba dodati, da so jim v enajstih primerih pomagali prostovoljni gasilci, dvakrat industrijska društva, trikrat občani. Zanimivo je, da so slednji en požar sami pogasili. Prav ob tem je treba dodati, daje bilo sodelovanje med poklicnimi in ostalimi gasilci vselej dobro. Najbolje se je to pokazalo ob požaru na več gospodarskih in stanovanjskih objektih aprila na Prevolah, ko se je osmim poklicnim gasilcem pridružilo še 78 iz dvanajstih prostovoljnih društev. Prav zaradi tega je bila vas rešena, ogenj pa kmalu pogašen.
B. B.
Vampe začinil s kislino
Kot kaže, je 50-letni Lovrenc Oven hotel zastrupiti svojo družino in naj bi omaki z vampi dodal kislino za polnjenje akumulatorjev
TREBNJE — Kriminalisti novomeške UNZ so 18. julija okoli 19. ure privedli k preiskovalnemu sodniku novomeškega sodišča 50-letnega Lovrenca Ovna z Muhobrana pri Trebnjem; od takrat je možakar v priporu.
Po navedbah zahtevka za preiskavo, ki ga je podal temeljni javni tožilec te dni, naj bi Oven skušal zastrupiti svojo družino, v prvi vrsti ženo, s katero se po podatkih, ki so jih zbrali trebanjski miličniki, ni najbolje razumel, večkrat ji je med prepirom tudi grozil z ubojem.
Kol kažejo dosedanje ugotovitve, naj bi Oven 18. julija letos okoli 14. ure v kuhinji domače stanovanjske hiše v ponvi pripravljeno omako z vampi začinil z neugotovljeno količino kisline za polnjenje akumulatorjev. To naj bi storil z očitnim namenom, da vzame življenje članom svoje družine, katerim je bila jed namenjena. Ob tem ni vnemar podatek, da Oven vampov ne je in da si je torej za uresničitev svojih groženj izbral najbolj primerno jed
Sreča v nesreči je bila, da sta žena Ana in sorodnica Vida Zaletel, ki je bila pri Ovnovih na kosilu, dovolj zgodaj zaznali čuden kiselkast priokus vampov in jih prenehali uživati, medtem ko se sinova in hči hrane na srečo sploh niso dotaknili Ovnova in Zaletelova sta zaradi zaužitih vampov imeli nekaj težav, vendar na srečo brez posledic, sajje bila količina zastrupljene hrane v želodcu minimalna.
B. B.
Prijateljici okradel hišo
Uvedena je preiskava zoper 35-letnega Milana Raki-ča z Malega Lošinja — Okradel je vikend na Vrhpeči
VRHPEČ — Preiskovalni sodnik novomeškega sodišča je te dni ugodil zahtevku temeljnega javnega tožilca in uvedel preiskavo zoper 35-letnega Milana Rakiča z Malega Lošinja. Možakarja so priprli 26. julija ob 14. uri.
Po navedbah kazenske ovadbe in zahtevka za preiskavo je bil Milan
POŽAR V DRVARNICI
DOLNJI SUHOR — 10. avgusta okoli 3.30 je prišlo do požara v drvarnici, 56-letnega Evgena Špeharja iz Dolenjega Suhorja. Špeharje imel v drvarnici dva prostora, v prvem so bila zložena drva, v drugem pa kmečko orodje. Kot kaže, je požara zakrivil samovžig, škode pa je za okoli milijon dinarjev.
HUDO RANJEN MOTORIST
MIRNA — 22-letni Marjan Kresal iz Vavče vasi se je 13. avgusta ob 17. uri peljal na kolesu z motorjem iz Trebnjega pfoti Mokronogu. Med vožnjo skozi Mirno ga je na lokalni cesti zaradi prevelike hitrosti in zaviranja obrnilo za 90 stopinj, nakar je padel po vozišču. Kresal seje v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
S stolovo nogo napadel miličnika
Obtožni predlog zoper 25-letnega Darka Mihaliča
NOVO MESTO — Novomeški temeljni javni tožilec je minule dni sodišču predal obtožni predlog zoper 25-ietnega Darka Mihaliča iz Novega mesta, ki naj bi letošnjega 13. junija okoli 21. ure napadel miličnika.
Mihalič je bil po navedbah obtožnega predloga tisti večer v stanovanju Cvetke ž. v Segovi ulici. Kot vse kaže, je med njima prišlo do prepira, med katerim je Mihalič pričel prijateljico lasati in klofutati, vmes pa ji tudi grozil. Cvetka Ž. je zato pričela klicati na pomoč miličnike; skozi zaprta vrata je bilo slišati njeno vpitje, dajo bo Mihalič ubil.
Možje postave so bili urno na mestu prepira. Ko jih je Mihalič zagledal, pa jim je z balkona grozil z nogo od stola. Miličniki so, ne meneč se_ za grožnje, vlomili v stanovanje, da Zit-nikovo rešijo, takrat pa je Mihalič z omenjeno leseno nogo stola zamahnil proti Edvardu Doljaku, vendar so bili možje v uniformah dovolj spretni, da so nasilneža obvladali. Svoje bo sedaj reklo še sodišče.
Rakič vse od novega leta v bolniškem staležu, temu primeren je bil osebni dohodek. Ker je imel časa v obilju, je večkrat obiskal mater in prijatelje v Karlovcu, kjer je bil rojen. Tako je bilo tudi v začetku letošnjega junija, ko seje spoprijateljil s 55-letno Dušanko Kočič iz Karlovca. Navezala sta tesnejše stike in Rakič je Kocičevo občasno obiskoval. Za nadaljevanje zgodbe je potrebno povedati še, da ima Kocičeva na Vrhpeči pri Novem mestu stanovanjsko hišo, ki jo uporablja za vikend. In na Vrhpeč je letošnjega 14. julija povabila tudi Milana Rakiča. Tam sta preživela nekaj dni, 17. julija pa se vrnila v Karlovec. Kocičeva je nato nadaljevala pot na morje, ključ vikenda pa je pustila pri sosedu Antonu Križniku na Vrhpeči.
To seveda ni ušlo očesu Rakiča, ki se je že 18. julija vrnil na Vrhpeč in tam od Križnika pod pretvezo, da mu je to dovolila Kocičeva, izvabil ključ hiše. V vikendu je ostal en dan, ob odhodu pa je odnesel radiokasetofon z zvočnikoma in vgrajeno elektronsko uro, fotokamero in kinoprojektor. Zatem je ključ vrnil Križniku, ukradene predmete pa odnesel v Karlovec, kjer naj bi jih oddal osebam, ki imajo gostinske lokale. Komu in pod kakšnimi pogoji, bo morala odkriti preiskava, ki jo je zoper Rakiča te dni uvedel preiskovalni sodnik.
Po dolenjski deželi
• Zima je pred vrati. V času med 9. in 12. avgustom je nekdo vlomil v vikend Ljubljančana Djura Arandjusa na Selu pri Šentrupertu in iz njega odnesel dve odeji.
• Prejšnji teden se je znova podražilo meso. Reakcije ljudstva so bile različne. Tako je nekdo v noči na 13. avgust vlomil v hlev Franca Kica na Hudem in iz njega odnesel 10, za peko primemo rejenih kokodajsk, spet drug pa se je raje pomudil pri zajcih in tako v noči na 15. avgust Mariji Mate-kelj iz Zagorice speljal dva dol-gouhca.
• Po skrbno vodeni statistiki novomeške UNZ je bilo v času novih cen mesa ukradenih natanko 35 primerkov mesnine, oblečene v peije, in 2 kožuharja. Ob Kicu in Matekljevi so prebivalce svojih hlevov pogrešali še No-vomeščan Janez Gramar, kije bil kar ob 26 bedres, pa Jože Primc iz Trebče vasi, ki je ob jutranji »smotri« pogrešal pet kokoši, in Slavko Marolt, prav tako eden mestnih rejcev in ljubiteljev perjadi, kateremu so mesa lačni neznanci iz vlomljenega kokošnjaka odnesli sedem rumenokljunk. V ponedeljek, 17. avgusta, je bila ob 12.10 vrednost naštetega mesa 175 tisočakov.
NEVARNOST V TROJE — Kot kaže žalostna statistika, je na naših cestah tudi kolo z motorjem lahko hudo nevarna zadeva. Še posebej, če je v nepremišljenih otroških rokah in če na njem namesto enega, za kolikor je vozilo narejeno, sedijo kar trije otroci. Seveda se otroci ne zavedajo nevarnosti, bi pa na to morali toliko bolj misliti starši. Posnetek je bil narejen prejšnji teden na medrepubliški cesti, ki pelje iz Vinice proti Hrvaški. (Foto: A. B.)
Z AVTOMOBILOM V DREVO
OTOČEC — 14. avgusta ob 22.40 se je 25-letni Franc Saje iz Dolenjega Kamenja peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Otočca proti Ratežu. Kakih 50 metrov od otoškega kampa je vozilo v nepreglednem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo izven ceste, kjer je avtomobil trčil v drevo. Voznik Saje seje v nezgodi hudo poškodoval, njegov sopotnik, 20-letni Janez Vire, pa laže. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 500 tisočakov. Ob tem je treba dodati, da je Saje vozil brez vozniškega izpita.
DVOJNO TRČENJE — 38-letna U tta Rennicke iz ZRN je 12. avgusta ob 6.30 vozila osebni avto iz Metlike proti Novemu mestu. V Gotni vasi je pričela prehitevati tovornjak, takrat pa je nasproti z avtobusom pripeljal 29-letni Novomeščan Dragan Djekič. Slednji je sicer zaviral, a je vseeno prišlo do trčenja, v vozilo Rennickejeve pa je kmalu zatem trčil še avtomobil Avstrijca Ger-harda Galsetererja. Voznica je bila pri trčenju hudo ranjena in sojo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za prek 6 milijonov dinarjev.
Z MOTORJEM NA SREDO CESTE — 34-letni Stanislav Nose iz Repč se je 12. avgusta peljal z motorjem po Rimski cesti v Trebnjem proti središču mesta. Med vožnjo je zavil na sredo ceste, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 42-letni Peter Močan iz Dobove. Nose je trčil v vozilo in se poškodoval, odpeljali soga na zdravljenje v
novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 120.000 din.
PRIKLOPNIK SE JE ODPEL — Do nenavadne prometne nesreče je prišlo 13. avgusta ob 14.15 na magistralki pri Gmajni. Vozilu Nedeljka Brankoviča seje namreč odpel priklopnik in sc odpeljal na levo stran ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 43-letni Jožef Bakšič iz Podlipe. Vozili sta se oplazili, priklopnik pa seje po nezgodi prevrnil. Bakšič je bil laže ranjen, materialne škode pa je za 5 milijonov dinarjev.
ČELNO TRČILA — 15. avgusta ob 14.15 se je 47-letni Luka Dudik, začasno zaposlen v ZRN, peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. V Pri-lipah je pričel prehitevati kolono vozil, takrat pa mu je z avtom pripeljal nasproti 51-letni Meho Imamovič iz Lukovca. V čelnem trčenju seje laže ranila sopotnica Finka Cvitkovič iz Blata. Materialne škode je bilo za 4 milijone dinarjev.
Nedelja potolkla vse rekorde
Izredno uspela konjeniška prireditev v Šentjerneju — Prvo srečanje Alpe-Jadran — Fit Avia novi rekorder šentjernejskega hipodroma
I
ŠENTJERNEJ — Pričakovanja so ne le izpolnjena, pač pa krepko presežena. Nedeljska konjeniška prireditev na šentjemejskem hipodromu ]e močno potolkla vse dosedanje rekorde. Še nikoli se na kakšni dirki v Šentjerneju ni zbralo tolikšno število gledalcev — zanesljivo jih je bilo preko 10 tisoč — še na nobeni konjeniški prireditvi pri nas ni bilo doslej kar 10 kasaških preizkušenj, prav tako na nobeni doslej ni bil tako visok nagradni fond, in če k temu prištejemo še, daje v nedeljo padel tudi rekord hipodroma ter da so se prvič v zgodovini tega športa v okviru srečanja Alpe-Jadran pomerili vozniki sulkijev iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovehije, potem so šentjernejski organizatoiji resnično lahko ponosni.
Pohvale za odlično organizcijo so kar deževale, pa najsi je šlo za goste iz Italije in Avstrije ali domače tekmovalce. Spored je potekal polne štiri ure, največ zanimanja pa je razumljivo veljalo nastopu najboljših jugoslovanskih kasačev v dirki za Veliko nagrado Šentjerneja in kasaškemu troboju Alpe-Jadran. Najprej nekaj o slednjem. Ekipa Slovenije, za katero so vozili Franc Slabe, Marko Slavič ml. in Šentjernejčan Božo Radkovič, je bila le za očko prekratka, zmaga je tako odšla v Avstrijo, Slovenija je bije tačas najboljši kasač v Jugoslaviji. Iz zadnjega mesta seje vztrajno prebijal naprej in na koncu za dolžino konjske glave ugnal Fita. In da bo zadovoljstvo domačih gledalcev popolno, je poskrbel še Drago Les svojim Ikarjem, ki je v dirki dvoletnikov zasedel imenitno drugo mesto, z manj smole na startu pa bi lahko po-
Led je prebit
Ideja za srečanje Alpe-Jadran je že stara, manjkal je organizator
ŠENTJERNEJ — »Ideja o takšnem srečanju Alpe-Jadran živi že nekaj let, rešil nas je Šentjernej kot pobudnik, ki je pripravljen prevzeti nase breme prvega organizatorja. Hvala jim, kajti led je sedaj prebit in samo želimo si lahko, da bo to srečanje postalo vsakoletno. Za razvoj konjeniškega športa bi bilo to izredno pomembno,« je v nedeljo popoldne navdušeno razlagal svoje občutke generalpodpolkovnik Miha Petrič, predsednik Konjeniške zveze Slovenije, ki je bil na tokratni prireditvi hkrati tudi njen delegat.
»Izredno sem zadovoljen tudi nad organizacijo,« je nadaljeval, »kajti ni enostavno izpeljati takšno prireditev, še posebej, če ge za premiero, kot je v tem primeru srečanje voznikov kasačev Alpe-Jadran. Šentjernej se brez dvoma razvija v enega največjih centrov konjeniškega športa pri nas, že sedaj pa lahko rečem, da takšne publike, kot jo ima ta kraj, nima noben hipodrom pri nas. Poglejte samo to navdušenje, zavzetost! Le kje še spravijo ob dirkališčno stezo tako številno množico ljudi, ki se spoznajo na ta šport? Prav vsi smo lahko zadovoljni, za nameček pa je padel še nov rekord hipodroma. Lepšega popoldneva si resnično nismo mogli želeti.«
1
Miha Petrič, predsednik KZS: »Hvala šentjemejskim organizatorjem.«
segel celo v boj za zmago. Ikar je brez dvoma konj, od katerega je moč še veliko pričakovati.
REZULTATI, troboj Alpe-Jadran: 1. Nurmi B (Walcher, Štajerska), 2. Mqdra (Slabe, Šentjernej), 3. Depo (Hoefler, Štajerska), 4. Santa B (Radkovič, Slovenija), 5. Nora B (Cepak, Furlanija), 6. Larson (Slavič ml., Slovenija), 7. Deibi (Malvesti-ti, Furlanija), S. Diksin (Prugger, Štajerska), 9. Six (Velinski, Furlanija). Končni vrstni red: 1. Štajerska 19 točk, 2. Slovenija 18, 3. Furlanija 9.
• Že 5. septembra bo na hipodromu v avstrijskem Wildonu drugo tekmovanje za pokal Alpe-Jadran, zadnje, finalno, pa bo 9. septembra v Trstu.
Velika nagrada Šentjerneja, prva kvali-žžžžž fikaciia. 1.700 m, temelj 1:23,5 in boljši: 1. Lahor II (Mukič, Subotica), 2. Nepal B
%
(Goijanc, Brdo), 3. Rom (Kobler, Ljubljana); druga kvalifikacija: 1. Fit Avia (Hrovat, Ljubljana, 2. Lady Lucy (Ranči-gaj, Brdo), 3. Madsun (Pogačar st., Ljubljana). Veliki finale: 1. Lahor II, 2. Fit Avia, 3. Madaun, 4. Lady Lucy itd.; tolažilni finale: 1. Fita (Sršen, Ljutomer), 2. Ilona III (Rezač, Komenda), 3. Eli (Pogačar, Ljubljana).
Druge dirke, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, 1.800 m, temelj 1:35: 1. Amila (Sagaj, Ljutomer), 2. Sidran (Plečko, Maribor), 3. Lisa II (Dovžan, Ljublja-
• V Radgoni bo v nedeljo nova preizkušnja za kasače. Na republiškem prvenstvu dveletnikov in tri-letnikov bosta nastopila tudi Modra z Božom Radkovičem in Ikar z Dragom Lesom.
na); 7. dirka, avtostart za dvoletne kasače,
1.400	m: 1. Leostina (Puhar, Ljutomer), 2. Ikar (Les, Šentjernej), 3. Rina (Sršen, Ljutomer); 8. dirka, avtostart za dvoletne kasače, 1.400 m: 1. Askan B (napast, Brdo), 2. Princesa (Kovačič, Maribor), 3. Firka (Jureš,'Ljutomer); 9. dirka, avtostart za 3 do 12-letne kasače, 1.700 m: 1. Rebus (Govek, Šentjernej), 2. Fin as (M. Slavič, Ljutomer), 3. Pilota (Franko Šentjernej); 10. dirka, avtostart za 3 do 12-letne kasače, 1.700 m: 1. Dejbi (Humek, Krško), 2. Modra (Radkovič, Šentjernej), 3. Larson (Hanžekovič, Ljutomer).
B. BUDJA
V ŠENTJERNEJU PRVIČ ZA POKAL ALPE-JADRAN — Poleg dirke za Veliko nagrado Šentjerneja, kije prinesla nov rekord hipodroma,je bila zagotovo najzanimivejša prva dirka voznikov sulkijev iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Štajerske in Slovenije za pokal Alpe-Jadran. Na posnetku je v ospredju kasnejši zmagovalec dirke Hans Walcher, član ekipe Štajerske, z Nurmijem B. Štajerski je pripadel tudi pokal za zmago v ekipnem seštevku pred Slovenijo in Furlanijo. (Foto: B. Budja)
SMOLETOVA NASTOPA DOBRA
CELOVEC — Jugoslovanski kolesarji, med njimi tudi okrnjeno novomeško zastopstvo, so se konec minulega tedna udeležili dveh dirk na avstrijskem Koroškem. V sobotnem kriterijskem nastopu je med starejšimi mladinci zmagal Turk, Ravbar je bil drugi, medtem ko je bil Šmajdek diskvalificiran. Pri članih je zmagal Šebenik, Smoleje bil 4., Bojane 6., Robič 14. in D. Papež 19. Na nedeljski 159 kilometrov dolgi cestni dirki — člani in mladinci so vozili skupaj — je zmagal Avstrijec Wechelsberger, Svmole je bil 4.,
D. Papež 11., Turk 15. in Šmajdek 17.
TRETJI POHOD NA TRIGLAV
NOVO MESTO — Planinska sekcija novomeškega obrtnega združenja organizira 28., 29. in 30. avgusta že tretji pohod na Triglav. Prijave sprejemajo na sedežu združenja, Glavni trg 14, kjer dobite tudi vse ostale informacije.	^
ZMAGI KAVŠKA IN PUŠA
MURSKA SOBOTA — KK Pomurje iz Beltincev je pripravil že 28. tradicionalno dirko po Pomurju, ki se je je udeležilo preko 120 kolesarjev iz Slovenije in Hrvatske. Med pionirji B je Murn (Krka) zasedel 2. mesto, medtem ko je bil pri pionirjih A Kavšek (Krka) prvi, Metličan Vergot pa tretji. Pri mlajših mladincih je zmagal Puš (Metlika), Fink (Krka) pa je bil drugi. Po devetih dirkah za lovoriko slovenskih mest je pri mlajših mladincih Puš z 41 točkami drugi, Fink pa z 39 tretji.
S KO Krka na svetovno prvenstvo
Organiziran ogled posamične dirke 5. septembra
NOVO MESTO — Kot smo napovedali že v prejšnji številki, bo KD Krka organiziralo ogled svetovnega prvenstva kolesatjev v začetku septembra ob Baškem jezeru na avstrijskem Koroškem. Ogled bo organiziran za posamično dirko amaterjev, ki je na sporedu v soboto, 5. septembra, na krožni progi ob jezeru.
Vsi zainteresirani naj se čimprej prijavijo na novomeški ZTKO, telefon (068) 22-267 (tov. Šušteršič), približna cena prevoza bo 7.000 din, glede na število prijavljenih pa je seveda lahko še nižja. Dodati je treba, da v ta znesek ni všteta cena vstopnice, ki je za to dirko 120 avstrijskih šilingov ali
8.400	din, za kolikor jo je moč dobiti v Kompasovih poslovalnicah. Odhod avtobusa bo 5. septembra ob 6. uri izpred Mercatorjeve trgovine na Zagrebški cesti. Prijave bodo zbirali do sobote, 22. avgusta.
>Z( ca ..	*	V-	‘mBH	  .
NA TRENING V KOČEVJE — Za zlet bratstva in enotnosti so novomeški stadion sicer obnovili, a tekaške steze so ostale v »surovem« stanju. Ker po asfaltnem tekališču atleti ne morejo opravljati specialnih treningov, se občasno vozijo trenirat v Kočevje, kjer sicer ni atletov, imajo pa lepo urejen stadion s tartanskim tekališčem. Slej ko prej bo treba dobiti denar, da bodo tudi stezo na novomeškem stadionu pokrili s to umetno maso.
PAPEŽ TRETJI V ITALIJI
CAPODARCA — Kandidati za nastop v posamični vožnji na bližnjem svetovnem prvenstvu so minulo soboto nastopili na kolesarski dirki v Italiji. Na 165 km dolgi krožni progi so prišli od naših do cilja le Papež, Glivar in Pintarič, medtem ko so Pavlič, Polanc in Penko odstopili. Papež je zasedel 3. mesto za obema italijanskima reprezentantoma, z nekaj več sreče pa bi lahko celo zmagal; Pintarič je bil 18., Glivar pa 21.
ATLETIKA
• Milan Šimunič, atlet iz Dolenjskih Toplic, ki sicer nastopa za celjski Kladivar, je v Ljubljani osvojil že 25. naslov republiškega prvaka. Tokrat je bil njegov troskok dolg 15,71 metra. Omenimo še, da je Šimunič konec tedna nastopil tudi na mednarodnem mitingu v avstrijskem Linzu ter z rezultatom 15,90 metra v troskoku osvojil prvo mesto.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 21. VIII.
16.40	— 00.00 TELETEKST
17.00 DR. WHO: LADJA V VESOUU,
3.	del angleške nadaljevanke
17.25 EP V PLAVANJU, prenos
19.00 RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 BREZČASNA DEŽELA, 4. del avstralske nadaljevanke
20.55	LJUBITELJI NARAVE, dokumentarna aserija
21.20	DNEVNIK
21.35	POLETNA NOČ
DOKTOR POPAUL, francoski film
DRUGA TV MREŽA
17.15	Test — 17.30 Glasbena delavnica
— 18.00 Znanost,— 18.30 Risanka —
18.40	Rokomet (Ž), finale turnirja Jassa
— 20.00 Poletje in moda (zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Poročila — 20.55 Edini moški na svetu (angleški film) —
22.30	En avtor, en film: Branko Šmit: Pipa miru
OPOMBA:
16.20	— 17.25 EP v vaterpolu YU:ZRN
TV ZAGREB
9.00	Kako se živali selijo — 9.30 Via satelit — 10.00 Šaram baram — 10.30 Zona somraka — 10.55 Orgije — 11.25 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.10 Risanka — 17.25 Poročila -— 17.30 Glasbena delavnica — 18.00 Znanost —
18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —19.10 Risanka —
19.30 Dnevnik — 20.00 Cagney in Lacev' (serijski film) — 21.00 Zabavni program: Bijelo dugme — 21.55 Dnevnik — 22.15 Kultura srca — 23.35 Program plus —
01.05	Poročila
SOBOTA, 22. VIII.
14.00 — 00.00 TELETEKST
14.15 POROČILA
14.20	POGUMNI KAPITAN, ameriški film
15.55	ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA, 12., zadnji del dok. serije
16.25 Ljubljana: DP V ATLETIKI, prenos
17.25 EP V PLAVANJU, prenos
19.00 RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15 NA POTI PROTI JUGU, ameriški film
Gre za zgodbo majhnega kriminalca Hanryja, po katerem seže roka pravice tudi čez mejo v Mehiko in ga privede pod
vislice. Ker je vojna med Severom in Jugom zdesetkala moško prebivalstvo, imajo na smrt obsojeni možnost pomilostitve, če sijih izbere za moža katera izmed žensk. Henryja reši privlačna Julija, ki bolj kot moža potrebuje rudarja za svoj zlati rudnik. Seveda hoče možakar od zakona več kot le rudarski šiht, saj je J ulija privlačna ženska. Film je poln zbadljivih domislic na račun ameriških pionirskih časov. V glavni vlogi igra Jack Nicholson.
22.05	DNEVNIK
22.20	POLETNA NOČ KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
SEVER IN JUG, 13. del ameriške nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
11.55	Test — 12.10 Kako biti skupaj —
12.40	Orli zgodaj letijo (jugoslovanski
film) — 14.10 Zgodbe iz tovarne (TV nadaljevanka) — 15.10 Otroška predstava — 16.10 Dallas — 17.00 Rešite otroke (otroški mednarodni program iz Japonske) — 22.00 Poročila — 22.05 Obdaja iz kulture — 22.30 Jazz — 23.00 Športna sobota — 23.20 Komentar z ekipnega šahovskega prvenstva Jugoslavije
TV ZAGREB
8.30	Zvezde pozdravljajo najboljše ameriške filme — 9.45 Veliko potovanje Lol-eka in Boleka — 11.25 Ustvaijanje Titove Jugoslavije — 12.25 Program plus —
14.00 Narodna glasba — 14.30 Prisrčno vaši — 15.15 Dnevnik — 15.30 Mednarodni rokometni turnir, finale — 16.25 DP v atletiki — 17.25 EP v plavanju —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Poker s petimi kartami (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Program plus — 23.30 Poročila
NEDELJA, 23. VIII.
9.50	— 23.20 TELETEKST
10.05	PROČILA
10.10	ŽIV ŽAy
10.55	DR.VVHO: LADJA V VESOLJU, ponovitev 3. dela
11.20	DOMAČI ANAMBLI: Ansambel Henček
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
13.30	EP V VATERPOLU — JUGOS-LAVIJA:SZ, prenos
14.45	ZDRAVNIK UMIRAJOČEGA ČASA, 4. del slovaške nadaljevanke
16.00 NEKEGA DNE BOJA SKUPAJ, ameriški film
17.20	POROČILA
17.25 EP V PLAVANJU, prenos
19.00 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 PRETEŽNO VEDRO, 1. del nadaljevanke TV Skopje
Nadaljevanka pripoveduje o vsakdanjih dogodivščinah tipične družine Jova-novski. Čeprav jim vedno ne uspe, skušajo gledati na življenje z njegove vedre stani. Prva epizoda je uvodna, v ostalih petih pa
je »glavni« vedno drugi član družine.
20.50	POLETNA NOČ ZDRAVO
SEVER IN JUG, 14. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
15.40	Test — 15.55 DP v atletiki —
19.15	Konjeništvo — 19.30 Dnevnik —*
20.00	Poljudnoznanstveni film — 20.45 Poročila — 20.50 Čas podvigov: Kozara — 21.30 Prvenstvo Jugoslavije v padalstvu — 21.45 Šahovski komentar — 22.00 Mali koncert — 22.15 Kronika dubrovniških poletnih prireditev
PONEDELJEK, 24. VIII.
18.25	— 00.00 TELETEKST
18.40	POROČILA
18.45	RADOVEDNI TAČEK
19.05	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	BOGATAŠINJA, 4. del angleške
nadaljevanke
20.55	INTEGRALI
21.35	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 15. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Basnodrom —
17.45	Skriti zaklad — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Znanstveni grafiti — 21.15 Poročila — 21.20 Portret igralca: James Earl Jones — 21.50 Claudine (francoski film) — 23.25 Mali koncert
TOREK, 26. VIII.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	FIŽOLČEK, OGELČEK IN SLAMICA
18.55	PETNAJST MINUT ZA NAŠO ŠPORTNO RITMIČNO GIMNASTIKO
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	TRGOVCI IN LJUBIMCI, drama TV Zagreb Leta 1911 je bila v Zagrebu velika
prireditev, predhodnica zagrebškega velesejma. V ta zgodovinski okvir je postavljena lahkotna, komedijsko obarvana la-jubezenska zgodba med fino zagrebško gospodično Renato in mladim gospodom Gavrilovičem, ki je prišel na prireditev reklamirat svoje suhomesnate izdelke. Renata je sicer na poti v zakon z uglednim gospodom Bedanekom, toda čustveni mladi gospodični bolj ustreza Gavrilovič, za nameček pa še izve, da je mladenič s klobasami in slanino veliko bogatejši kot njen zaročenec.
21.15	AKTUALNO: KAKO DO NOVIH ENERGETSKIH OBJEKTOV
22.05	DNEVNIK
22.20	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 15. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Tehnična vzgoja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kiparske tehnike —
20.30	Komorni orkester RTV — 20.40 Žrebanje lota — 20.45 Poročila — 20.50 Balkanski folklorni festival Ohrid 87 —
21.35	Muppet shovv — 22.00 Potepanje po Sredozemlju (reportaža)
SREDA, 26. VIII.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 1. del
18.50	MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV-
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	SEVER IN JUG, 16. del nadaljevanke
20.55	POLETNA NOČ
21.00	FILM TEDNA: VELIKAN, ameriški film
James Dean, takrat že zvezda, je mojstrsko odigral vlogo Jetta, nemaniča, ki na podedovani zemlji odkrije nafto. Film pripoveduje o teksaški rančerski družini, o nesporazumih med zakoncema, o otrocih, ki so drugačni, kot je želel oče. Jett podeduje del njihove zemlje in odkrije nafto ter postane eden prvih veljakov kmetijskega Texasa. Toda bremena mo-
gotca ni sposoben nositi. Predenje bil film dokončan, se je James Dean z avtom smrtno ponesrečil. Film je izredno dolg in so ga v kinematografih predvajali v dveh delih.
00.10 POROČILA
DRUGA TV MREŽA
17.10	Test — 17.25 Nogomet Jugoslavi-ja:Avstrija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila —
21.35	Umetniški večer
ČETRTEK, 27. VIII.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	POLETJE V DOLINI RIBNIKOV
18.55	PEDENJPED
19.10 RISANKA
19.25 IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 AVGUST STRINDBERG, 1. del švedske nadaljevanke
Švedski pisatelj Avgust Strindberg (1849—1912) je ena najbolj nenavadnih osebnosti svetovne književnosti in eden od pionirjev gledališča 20. stoletja. Hrepenel je po urejeni družini, obenem pa razdiral svoje zakone, boril seje proti nazadnjašt-vu, najvažnejša pa sta mu bila red in disciplina. Otroštvo je preživljal pri izredno strogem očetu, mati mu je kmalu umrla. Prvi uspeh je dosegel z romanom Rdeča soba. Mlada generacija ga je pozdravila kot novega kritičnega avtorja. Nadaljevanka ima šest delov.
21.05	POLETNA NOČ
21.10 VRTNICA LIGNANA, zabavnoglasbena oddaja
22.45	DNEVNIK
23.00 SEVER IN JUG, 17. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Zlata ribica —
18.00	Pozabljena dediščina — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 20.00 Narodna glasba — 20.40 Poročila — 20.45 Dokumentarni večer — 22.15 Čas knjige
SREČANJE UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE — Upokojenci novomeške občine so se zbrali 15. avgusta na Jasi v Dolenjskih Toplicah na 7. srečanju. Na prireditvi, kjer je blizu 1.500 udeležencev pozdravil med drugimi predstavnik občinskega izvršnega sveta, so poskrbeli za dobro razpoloženje ansambel Termal, recitatorji in člani pevskih zborov iz Novega mesta in Gabtja ter osebje Zdravilišča Dolenjske Toplice, kije skrbelo za polne
Z MOTORJEM NA MORJE
Počitnic v domovini se vedno veselim. Letos meje presenetil stric Drago. Povabil me je z motoijem na moije. Zeljno sem pogledoval mamico in ateka, da bi mi dovolila tak izlet”
Nista in nista se omehčala. Šele na dolgo prigovarjanje strica sta končno odnehala. Kot blisk hitro sva pripravila vse potebno za na pot. Med potjo sva se večkrat ustavila. Ker je bil dan vroč, sva bila žejna. Hitela sva proti_ našemu morju. Do Karlobaga sva* vozila štiri ure. Na pragu sta naju nasmejana pozdravila teta in mali bratranec Dragec. Tri sončne in srečne dni sem preživel pri teti in stricu.
Pome sta prišla stric Miro in teta Sonja. Peljala sta me naravnost v Krško. Kako sta bila mamica in ati zadovoljna, da sem zopet pri njima! Vožnje z motoijem na moije pa še dolgo ne bom pozabil.
SILVESTER BREC Frankfurt/M
/7\
★
★
★
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnja Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
LOTERIJA SLOVENIJE obvešča cenjene igralce, da lahko ponovno vplačujete v našem prodajnem mestu v METLIKI, Cesta bratstva in enotnosti 59.
Se priporočamo!
Srečo je treba deliti!
Qd©WIJCG[LD[J
sozd
rudarski elektroenergetski kombinat edvarda kardelja, trbovije
rudniki
rjavega premoga Slovenije
n. sol. o.
trbovije, trg revolucije 12
DO RRPS Trbovlje-TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo
razpisuje po sklepu DS z dne 24. 6.1987 .
LICITACIJO
za prodajo rabljenega tovornega avtomobila TAM110 T10 s cerado, nosilnosti 4.850 kg, leto izdelave 1980, prevoženih 376.083 km, v voznem stanju.
Izklicna cena znaša 2,500.000 din — brez prometnega davka, ki ga plača kupec posebej.
Licitacija bo dne 28.8.1987 ob 9. uri v prostorih avtoparka Rudnika Senovo. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije plačati polog v višini 10% od izklicne cene. Ogled je možen pred licitacijo.
DO RRPS Trbovlje TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo razpisuje po sklepu DS z dne 24. 6.1987
LICITACIJO
za prodajo rabljenih elektromotorjev Varnost od 5,5 kW do 11 kW, izdelanih leta 1980. Izklicne cene brez prometnega davka znašajo od 38.000 din do 92.000 din.
Licitacija bo one 27.8.1987 ob 9. uri v prostorih elektrodelav-nice v Ravnah. Pred licitacijo je možen ogled. Interesenti morajo pred pričektom plačati polog v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec posebej od zlicitirane cene.
667/33
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiri leta, in sicer:
— VODJA GOSPODARSKEGA PODROČJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
— visoka ali višja izobrazba tehnične, družboslovne ali ekonomske smeri ali izkazana z delom pridobljena delovna zmožnost,
— 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— poslovne in organizacijske sposobnosti,
— znanje tujega jezika,
— druge pogoje, ki jih za taka dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Iskra Elementi, Tozd Elektroliti Mokronog, 68230 Mokronog. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa samoupravnega organa.
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
— OPERATER NA RAČUNALNIKU DELTA 400
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih sistemih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Iskra Elementi, Tozd Elektroliti Mokronog, 68230 Mokronog, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o-izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa samoupravnega organa.	662/33
emona posavje as** brežice
68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35
TOZD TRGOVINA NA DEBELO Brežice, o.sub.o.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja v TOZD trgovina na debelo
OBJAVLJAMO prosta dela in naloge:
1. VODJA KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE
2. BLAGOVNI KNJIGOVODJA KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1:
— da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
— da imajo srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
— da podrobno poznajo predpise, ki urejajo trgovino na veliko in malo, ter kooperacijo;
— da podrobno poznajo uzance blagovnega prometa ter predpise o zavarovanju blaga in prevoznih sredstev proti vsem rizikom;
— da izredno dobro poznajo trgovsko blago oziroma blago iz kooperacijske proizvodnje in drugega blaga;
— poskusno delo traja 3 mesece;
— za vojaške obveznike odslužen vojaški rok.
Pod 2:
— da imajo končano V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
— poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošnemu sektorju del. organizacije Emona — Posavje, Cesta prvih borcev 35, Brežice, v 15 dneh po dnevu objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
668/33
PETROL-TOZD TRGOVINA BREŽICE .
razpisuje štipendijo za VII. stopnjo zahtevnostne kategorije za študij na ekonomski fakulteti — II. letnik
Kandidati naj prijavi ozir. vlogi (obr. DZS SPN-1) priložijo:
— potrdilo o opravljenih izpitih
— potrdilo o vpisu
— potrdilo o premoženjskem stanju družine
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu Kandidati morajo poslati prijave z navedeno dokumentacijo v 15 dneh po dnevu objave razpisa na naslov: PETROL-TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, Komisija za štipendije.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
Obvestilo učencem Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto (velja tudi za učence VIP obutveni tehnolog — izdelovalec obutve I). S poukom bomo pričeli v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Učenci 1. letnika
naj se zbero pred šolskim poslopjem, učenci 2., 3. in 4. letnika pa v matičnih učilnicah.
Učenci 1. letnika bodo dobili učbenike v šoli v torek, 1. septembra, učenci 2. letnika pa v ponedeljek, 31. avgusta.
670/33
Celodnevna osnovna šola Adam Bohorič, Brestanica,
razpisuje prosta dela in naloge
HIŠNIKA - KURJAČA CENRALNIH KURJAV
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
POGOJ:
— izučen ali priučen mizar, elektrikar, ključavničar ali druga ustrezna smer IV. stopnje strokovne izobrazbe,
— izpit za kurjača centralnih kurjav,
— vozniški izpit B kategorije
— izpit iz varstva pri delu,
— izpit za opravljanje plinske postaje.
Pričetek dela 15. 9.1987 ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o razpisnih pogojih 8 dni po objavi, o rešitvi vloge pa bodo obveščeni v 10 dneh po preteku roka za prijavo.
669/33
KOZMETIČNA NEGA AKUPRESURA JANEZ ROZMAN
Kajuhova 5
61000 LJUBLJANA
Tel.: 061/448-643 (popoldne)
Naš program obsega:
HUJŠANJE, ODPRAVLJANJE CELULITISA,
ROČNO MASAŽO
Z znanjem jutrišnjega dne vam pomagamo ZDRAVO HUJŠATI
po tradicionalni klasični kitajski metodi.
Vsakemu obiskovalcu posvečajo novi vrhunsko usposobljeni strokovnjaki individualno pozornost in vam zagotavljajo skozi vse leto zanesljiv in trajen uspeh. CELULITIS odpravljamo s strokovno ROČNO MASAŽO in CELLUTRONOM, ki vsestransko izboljša vaše telesno in psihično počutje.
t r g o v s k o podjetje
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Do 31 ■ avgusta 1987
avtomobili ...
1P GL model 87 SAMARA m 126 p
j Vplačila sprejema NOVOTEHNA, PARTIZANSKA 2, Novo mesto, tel. 25-088
STT TOZD TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA,
Savska c. 23 a,
kadrovnik — 1 mesto
razpisuje prosta dela in naloge:
1. vodja splošne službe -
2. strugar — 2 mesti
3. rezkalec — 2 mesti
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— pod tč. 1: višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri in dve leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah;
— pod tč. 2 in 3: IV. stopnja izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati bodo imeli 3-mesečno poskusno dobo, OD po pravilniku DO. Stanovanj TOZD nima.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
671/33
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
RAFAEL OBAHA
z Malega Cimika 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala delovni organizaciji TRIMO Trebnje, Zajčevim s Puščave, OZ Bohor Sevnica, DSS Ljubljana, pevcem, duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki so pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 48. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, sestra in teta
. MARIJA FLORJANČIČ
roj. Rugelj
iz Trebnjega
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje, vence ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu ZD Trebnje, pihalnemu orkestru T rebnje, pevcem iz Šentruperta, govornikom in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Herman, sinova Janez in Herman ter ostalo sorodstvo
NE NUDIMO VAM POPUSTA
DAJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI
sodobna izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu To so odlike pravih oken iz KLI Logatec
IIP
Ul
	Mm	Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori
		ZAHVALA
		V dneh globoke bolečine, ko nam je za vedno zaspala naša nepozabna in nadvse dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta
	d * T m	NEŽA SELAK
		
		iz Šentjemaja
nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste njen zadnji dan okrasili s cvetjem, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter pokojno mamo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala družinam Duijava, Pavlič in Majzelj, pevcem v cerkvi, gospodu kaplanu in g. Darku za opravljeni obred, MePz Šentjernej, pihalnemu orkestru Iskra, OOS Upori Šentjernej. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.		
		Vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča
MARIJA AMBROŽIČ
roj. Jeriček
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Ul. Milke Šobar, vaščanom Gor. Mokrega polja, KO ZB NOV Orehovica in Novo mesto, sindikatu Tovarne zdravil Krka, sodelavcem TOZD Tehnoservis in CAOP, sindikatu tovarne IMV in sodelovcem transporta, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali pokojni vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, ki so tako skrbno negovali in lajšali bolečine pokojnici. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Šmihel in kaplanu iz Šentjerneja za opravljen obred.
Žalujoči: Vsi njeni
sjt«% m
Pokličite 061/741-711 — informacije in prodaja KLI Logatec
telex 31656 yu kli
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te išče naše srce.
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči (Gradnik)
V S P O M I N
15. avgusta bo minilo žalostno leto dni, odkar je za vedno utihnilo srce našemu dragemu
ANTONU
TESSARIJU
iz Kota pri Semiču
Za njim sta nam ostala nepozaben spomin in skrita bolečina. Iskrena hvala vsem, ki se spominjajo nanj in na njegov zadnji dom. Hvala tudi tistim, ki nas niso pozabili in so nam s svojo prisotnostjo in toplo besedo lajšali ves ta čas.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 60. letu nas je zapustila naša draga
JUSTINA PEKOLJ
Gombišče 3, Veliki Gaber
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, sinovi in hčerki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
MARIJA HREN
roj. Povšič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom ter njenim in našin prijateljem za sočustvovanje in cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
Čučja mlaka, 6. avgusta 1987
Si ljubil življenje in ljubi si vse, a smrt pretrgala Ti upe je vse.
V SPOMIN
Boleč spomin, odkar zapustil si nas in svojo rojstno vas, naš
TONČI
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, hvala! Mama, ata, Zofija, Dragica in Tonika
Utonilo je sonce, usahnil je vir dobrote in ljubezni.	ZAHVALA
Po dolgotrajni in kruti bolezni nas je v 32. letu zapustil naš ljubljeni
MIRKO BOBNAR
z Malega Vrha pri Globodolu
Prisrčno se zahvaljujemo patronažnim sestram in osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za vestno skrb in nego v času bolezni, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, KZ TOZD Oskrba, Društvu multiple skleroze Slovenije, tovarni zdravil KRKA-TOZD Zdravila za tople besede sožalja, podarjeno c vetje in denarno pomoč, župniku Francu Levičarju, Vladu Bizantu, Francu Kastelcu, prijateljem invalidom, njihovim spremljevalcem in mladincem se toplo zahvaljujemo za skrbno pripravljeno pogrebno svečanost in ganljive besede slovesa. Posebno se zahvaljujemo Danici in Jožetu Rozman iz Straže za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste počastili spomin našega dragega Mirka in s cvetjem prekrili njegov prerani grob.
Neutolažljivi: mama Tončka, sestra Silva, brata Jože in Lado z družinami
S
Trpel si, nihče Ti ni verjel, tih si bil in brez slovesa si odšel.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 27. letu tragično zapustil naš sin, brat in
bratranec
IGOR SENICA
iz Dol. Straže 73
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, še posebej pa družinam Nose, Urbančič m Petru-na ter Dušanki Urbančič, TOZD TSP, TOZD TVP Novoles, SŠGT Novo mesto, Gostišču na trgu, Domu starejših občanov v Šmihelu, ZŠAM Gorjanci Straža in Cankarjevi brigadi ter Dragu Krštincu za poslovilne besede ob odprtem grobu in ggspodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečeno sožalje in podaijene vehce".
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
IVANKA
GLAVIČ
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojnico na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
U TEM TEnMII 1IAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -V I CIVI I tunu V«0 Z.«mlVI« prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
globtour ®v^Sto25-789
  Istanbul v septembru,
oktobru in novembru
tedenski koledar
Četrtek, 20. avgusta — Bernard Petek, 21. avgusta — Ivana ■ Sobota, 22. avgusta — Timotej Nedelja, 23. avgusta — Rozalija Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Torek, 25. avgusta — Ludvik c i.. -n:	Aleksander
Monika
uvguata
§reda; 26. avgusta — Četrtek, 27. avgusta
LUNINE MENE ■ 24. avgusta ob 13.00 — mlaj
kino
BREŽICE: 21. in 22. 8. ameriška komedija Čast Pricijevih. 23. in 24. 8. italijanska komedija Topli bratci. 25. in
službo dobi
NATAKARICO, lahko je priučena, . -L:posli gostilna »Seličen hram«, Z. Most. Stanovanje in hrana v hiši. Informacije tel. (063) 24-462, popoldan. (4481-SL-33) Zaposlim kvalificiranega avtomehanika z odsluženim vojaškim rokom in prakso na vozilih Zastava. AVTOSERVIS Janez Molek, Gradac v Beli krajini. Tel. (068) 56-707. (4455-SL-33)
stanovanja
TRISOBNO STANOVANJE v Sevnici menjam za trisobno v Brežicah, Radečah ali Sevnici za večje dvosobno. Tel. 82-194. (4485-ST-33)
; V NOVEM MESTU ali bližnji okolici potrebujem enosobno stanovanje. Možnost plačila vnaprej. Naslov v upravi lista. (4701/87)
UGODNO PRODAM dveinpolsob-no stanovanje na Ragovski. Tel. 22-889 od 15. ure dalje. (4197-ST-33)
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v okolici Trebnjega ali Novega mesta. •^Naslov v upravi lista. (4702/87)
ODDAM dvema dijakinjama ogrevano opremljeno sobo s kopalnico, možnost kuhanja. Tel. 25-951. (ček 85/87) ZAKONCEMA ODDAM stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod šifro »STANOVANJE«. (4198-ST-33) STANOVANJE v Krškem (na Vidmu) kupim za gotovino. Tel. 71-455 v ' ■Večernih urah. (4361-ST-33)
V OKOLICI NOVEGA MESTA ODDAM v najem opremljeno trisobno stanovanje za določen čas. Primerno je tudi za tri dijakinje. Tel. (068) 27-061. (4328-ST-33)
motorna vozila
VESPO, starešjo, in maraton, nov, prodam. Tel. 26-760. (4434-MV-33) ALFO 33-1,5, letnik 86, prodam. Tel.
26-760. (4435-MV-33)
ZASTAVO 101, letnik 83, prodam. Tel. 27-500 ali 21-207. (4437-MV-33) ZASTAVO 101, letnik 74, in zastavo 101, letnik 78, prodam. Obe sta v dobrem voznem stanju. Slavko Pavlič, Prapreče 17, Šentjernej. (4440-MV-33)
Z101GTL 55, letnik 86, prodam. Tel 85-432. (4444-MV-33)
JUGO 45, letnik 81, prodam. Martin Pekolj, Dobrava 28, Dobrnič. (4447-MV-33)
MINI 1275 prodam za 65 M. Tel. 27-335. (4448-MV-33)
E 90, registriran do 13. marca 1988, prodam za 35 SM. Slavko Gorišek, Dol. Brezovica 18, Šentjernej. (4449-MV-33) Z 850, letnik 84, prva reg. 85, prodam. Jože Zorko, Šmalčja vas 10, Šentjernej. (44S1-MV-331
ZASTAVO 750 SC, letnik 79, no-voregistrirano, prodam. T el. 60-057. '4452-MV-33)
GOLF, letnik 80, prodam. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej. Tel. 42-527. (4454-MV-33)
LADO 1500 SL, letnik 1980, prodam. Andraž, Cesta krških žrtev 35, Krško, tel. 42-105 (dopoldan) ali 71-177 (popoldan). (4456-MV-33)
R 12 v dobrem stanju prodam. Derganc, tel. 26-021 (dopoldan). (4461-MV-33)
26. 8. ameriška komedija Coca-cola Kid.
ČRNOMELJ: 20. in 21. 8. ameriški film Znak za nevarnost. 23. 8. ameriški vestern Bledolični jezdec (ob 17. uri) in ameriška komedija Fletch, maskirani detektiv (ob 20. uri). 25. 8. italijanski film Bombarder.
GABRJE: 23. 8. ameriški film Breakdance, 2. del.
SEVNICA: 21. 8. nočna predstava nemškega erotičnega filma Vroča dekleta. 25. 8. ameriški pustolovski film Obračun v velikem mestu. 25. 8. ameriška drama Hana in njene sestre. 26. 8. hongkonški film Pet zmajevih krempljev (ob 18. uri) in ameriška drama Hana in njene sestre (ob 20. uri).
TREBNJE: 22. in 23. 8. ameriški pustolovski film Mož z zvezde.
JAWO, novo, in traktor TV 21 (100 ur) nujno in ugodno prodam. Anton Lukše^ Vel. Brusnice 97. (4310-MV-33) FIČKA, starega, prenovljenega, ugodno prodam. Tel. 42-190 od 19. do 20. ure. (4297-MV-33)
TOMOS avtomatik A3 ML, dodatno opremljen, prodam. Tel. (068) 24-460. (4319-MV-33)
APN 4 pony kolo in Techniks kasetar RSB-205 prodam. Tel. 24-188 od 14. ure dalje. (4321-MV-33)
Z 101 comfort, letnik 81, karamboli-rano, in zaporožca, dobro ohranjenega, prodam. Naslov v upravi lista. (4322-MV-33)
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 72-371 po 15. uri. (pol-MV-33)
SIMCO 1100, letnik 1979, ugodno prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. Klenovšek, Planinska 19, Sevnica. (P32-11 MO)
Z 101, letnik 1979, prodam. Tel. 22-159 (dopoldan). Naslov v upravi lista. (4336-MV-33)
TALBOT sambo, letnik 82, ugodno prodam. Tel. (068) 67-234. (P33-9MO) HUSQVARNO 250 ccm, letnik 81, voženo samo za rekreacijo, ugodno prodam. Lado Križman, Topliška c. 17, Brežice, tel. (068) 62-110 int. 04 (dopoldan). (4330-MV-33)
R 4 prodam. Tel. (068) 25-355. (4338-MV-33)
FIAT 126 P, letnik 85, in avtomatik, letnik 82, prodam po ugodni ceni. Jožica Erjavec, Šela 3, Dol. Toplice. (4325-MV-33)
ZASTAVO 101, letnik 78, vozno, neregistrirano, prodam. Papež, Suhor 1 nad Prečno. (4326-MV-33)
AVTOMATIK A3 MS, dodatno opremljen, prodam. Tel. 84-719 po 14,30 uri. (4327-MV-32)
ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do 25. maja 1988, prodam. Roman Bregar, Cerov Log 56. (4329-MV-33)
R 4 GTL, letnik 84, prodam. Tel. 26-979 (popoldan). (4343-MV-33) ZASTAVO 750, S, letnik 1979, obnovljeno, nujno prodam. Rudi Janežič, tel. 85-202. (4346-MV-33)
R 18 TLJ, letnik 1986-september, kot nov, prodam. Inform.: Slavko Sever, Levstikova 7, Novo mesto, tel. (068) 22-042. (4463-MV-33)
APN 6, letnik 86, dodatno opremljen in v odličnem stanju, ugodno prodam. Leopold Zabukošek, Stranska vas 14. (4351-MV-33)
126 P, letnik 80, karamboliran, registriran eno leto, prodam. Martin Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto. (4354 MV-33)
APN 6, december 1985, kot nov, prodam. Kastelic, Gubčeva 35, Novo mesto, tel. 28-129. (4356-MV-33)
126 P, letnik 76, in karoserijo za kombi ugodno, prodam. Tel. 84926. (4357-MV-33)
BMW 2002, registriran, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Franc Vintar, Preska 3, Boštanj. (4359-MV-33) TOMOS BT 50, star eno leto, prodam. Tel. (068) 44-668. (4360-MV-33)
Z 750 letnik 1981, prodam. Mali Vrh 20, Mirna peč. (4386-MV-33)
VW 1200 J letnik 75/76, registriran do marca 88 in obnovljen, prodam. Tel. 42-270. Franc Zagorc, Cerov Log. (4416-MV-33)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF JGL, december 81, bele barve, prevoženih 56 000 km, prodam. Tel. (068) 82-607. (P33-12MO)
DYANO 6, letnik 1976, registrirano do julija 1988, prodam. Branko Uhernik, Otočec 48. (4417-MV-33)
APN 6, letnik november 1985, ohranjen, prodam. Tel. 82-966. (pol-MV-33)
Z 101, letnik 77, ohranjen, obnovljen in garažiran, prodam. Tel. 56-037. (pol-MV-33)
ZASTAVO 750 LC, letnik 79, registrirano do avgusta 1988, prodam. Gerzetič, Šmarjeta 30. (4419-MV-33)
Renault 4 GTL, letnik 84, ugodno prodam. Tel. 23-979. (4421-MV-33) JUGO 45, letnik 83, prodam. Peurača, Zagrebška 18. Ogled vsak dan po 15. uri. (4369-MV-33)
Z 750, letnik 84, prodam. Radovan Šterk, Hladnikova ul. 1, Novo mesto (nad Barve-laki, popoldan). (4370-MV-33) TOMOS avtomatik A3 ML, malo rabljen (cena: 33 SM) in skoraj novo kolo maraton prodam. Tel. 25-456. (4372-MV-33)
ELEKTRONIK 90, letnik 1979, registriran do junija 1988, prodam. Marko Abolnar, Adamičeva -29, Novo mesto (ogled popoldan). (4375-MV-33)
Z 101, december 1981, prodam. Tel.
26-206. (4376-MV-33)
FIAT 126, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Tel. 23-659. (4379-MV-33)
OPEL 1700, ohranjen, registriran, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. (4380-MV-33)
APN 6, letnik 86, prodam za 40 SM. Tel. 84802. (4390-MV-33)
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. 47-560 (Benčina). (4391-MV-33) FIAT 126 P, letnik december 1982, garažiran in dobro ohranjen, prodam. Mi-trič, Vel. Bučna vas 2 a, Novo mesto. (4392-MV-33)
Z 850, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 24-022 ali 21-836. (4397-MV-33) TAM 5500, podaljšan, prirejen za volumenski material, nujno in ugodno prodam. Tel. (068) 71-560 (pol-MV-33) TOMOS 14 M, registriran do julija 1988, prodam. Simon Habinc, Anovec 1, Krško. (pol-MV-33)
Z 101, letnik 78, dobro ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni. Janez Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto. (4400-MV-33)
ZASTAVO 101 GTL 55,letnik 1982-december, čokoladne barve, prodam. Malnarič, tel. (068) 58-768. (4402-MV-33)
LADO 1300, letnik 1983, prodam. Kum, Potok 41, Straža. (4405-MV-33) JUGO 45, november 84, dobro ohranjen, poceni prodam. Mojstrovič, Sela 16 pri Straži. (4404MV-33)
Ž 101 mediteran, letnik 1980, prevoženih 41 000 km, prodam. Potočar, Jerebova 20, Novo mesto, tel. 26-989. (4406-MV-33)
Z 750, letnik 1975, registrirano do 1. avgusta 1988, in 400 1 vina, mešanega s šmarnico, prodam. Draksler, Globočice 7, Kostanjevica na Krki. (4410-MV-33)
Z 101, letnik 78, prodam. Tel. 26-415. (4411-MV-33)
TAUNUS 15 M, letnik 77, vozen, neregistriran, ugodno prodam. (35 SM). Mikec, Sadinja vas 2, Dvor. (4412-MV-33)
GOLF diesel, 1983 (47 000 km), na novo registriran, prodam (5,2 M). Tel. 26-032 od 7. do 15. ure. (4413-MV-33)
Z 101, letnik 1979, prodam. Vidrih, Staro sejmišče 42, Šentjernej. (4414-MV-33)	’
YAMAHO 125 cross, letnik 1982, prodam. Marko Pavlič, Vel. Brusnice 36 a. (4415-MV-33)
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, ugodno prodam. Igor Kafol, Jurčičeva 12, Trebnje, tel. 24541 ali 24542 int. 42 (dopoldan). (4383-MV-33)
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Judež, Gor. Vrhpolje 45, Šentjernej, 68310, tel. (068) 42-250. (4384-MV-33) JUGO 45, letnik 84, prodam ali zamenjam za novejši 126 P. Tel. 84870. (4385-MV-33)
R 4, letnik 1979, in R 4, letnik 1978, prodam. Srečo Hren, Češnjice 3, Trebelno, 68231. (4363-MV-33)
126 P, letnik 81, kombi 850 Aletnik 83, in koso za frezo F 600 prodam. Tel.
27-136 po 15. uri. (4366-MV-33)
Z 750, letnik 78, prodam. Tel. 20-361, Novo mesto. (4425-MV-33)
Z 750, letnik 1980, prevoženih 39600 km, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 44 224. (4428-MV-33)
Z 101, letnik 83, prevoženih 34 000 km, prodam. Tel. 42-049, Župan (dopoldan). (4429-MV-33)
ZASTAVO 750 LC, letnik 80, motorno žago Stihel 075, žaga solo, težja, in ko-sjlnico Gorenje Muta prodam. Šlavko Žulič, Vratno 18, Šentjernej. (4430-MV-33)
FIAT 126 P, letnik december 1983, prodam. Tatjana Zaman, Hrvaški Brod 10, Šentjernej. (4433-MV-33)
LADO KARAVAN, letnik 1986, Av-tobianchi A 112 prodam. Bršljin 8. (4467-MV-33)
TOVORNI AVTO MERCEDES 7 t kiper, neregistriran, v voznem stanju prodam ali zamenjam za osebni avto. Anton Pucelj, T omažja vas 19,68220 Šmarješke Toplice. (4475-MV-33)
R 4 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Jože Kotar, Ragovska 14, Novo mesto, tel. (068) 24-359. (4492-MV-33) AVTO W JETTA, letnik 1981, ugodno prodam. Slavko Kramžar, Maline 10, Trebelno. (4490-MV-33)
RENAULT 15, letnik 1973, in Renault 5, letnik 1973, prodam. Tel. 33-246. (4487-MV-33)
Z 750, letnik 1974, in APN 4 zaradi odhoda v JLA prodam. Alojz Gregorčič, Okrog 3, Šentrupert. (4483-MV-33) GOLF DIESEL S paket, julij 1984, 32000 km, ugodno prodam. Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice. (4480-MV-33)
R 4 TL, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Tel. 27-739. (4478-MV-33)
R 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Kovačič, Ul. talcev 9 a, Novo mesto, tel. 24-427 od 19. ure dalje (P33-18MO) 126 P, oktober 1985, prodam. Tel. 24-285 popoldne. (pol.MV-33)
GOLF diesel, letnik 1986, prodam. Tel. 24-285 popoldne. (pol-MV-33) RANAULT 8, lepo ohranjen, in javvo 350 prodam. Ivan Kocjan, Zaboršt 5, 68276 Bučka. (4477-MV-33)
NOV TERENSKI OSEBNI AVTO znamke ARO, tip 243 diesel, registriran za osem oseb, primeren tudi za prevoz materiala in vleko prikolice, prodam. Tel. (068) 82-011. (pol-MV-33)
FIAT 750, letnik 1983, registriran do avgusta 1988, prodam. Jože Barbo, Ju-gotje 15,68321 Brusnice. (4468-MV-33) JUGO 45 E, letnik 1986, in Z 750, letnik 1979, prodam. Klobčar, Regerča vas 75, tel. 27-113. (4469-MV-33)
KADET 13 caravan, letnik 1982, prevoženih 77.000 km, prodam. Tel. 51-812 popoldne. (P33-17MO)
126P, letnik 1980,ter Jugo 1982, prodam. Košmrlj, Slakova 1. (4470-MV-33) OSEBNI KOMBI ZASTAVA 850 AL, letnik 1984, v zelo dobrem stanju, prodam. Anton Novak, Brežina 10, 68250 Brežice. (4471-MV-33)
GOLF, letnik 1978, prodam. Tel. 21-934. (4472-MV-33)
ZASTAVO 750, letnik 1975, generalno obnovljen, prodam za 48 SM. Žarič, Brežice, tel. 62-987. (P33-20MO)
Z 750, letnik 1976, registrirano do 12.
4.	1988 obnovljeno, prodam. Vidmar, Dol. Nemška vas 46, tel. (068) 44-128 popoldne od 17. do 19. ure. (4474-MV-33)
JUGO 55, letnik 1984, odlično ohranjen, z dodatno opremo prodam. Cena 340 SM. Tel. (068) 27-493 po 14. uri vsak dan, Ragovska 12, Novo mesto. (4473-MV-33)
R-18, letnik 1982, prodam. Oklešen, Danila Bučaija 23, Novo mesto, tel. 24-521. (P33-23MO)
prodam
SEDEŽNO GARNITURO prodam na obroke. Tel. 26-687. (4443-PR-33) OTROŠKO sobo in pralni stroj poceni prodam. Tel. 27-738. (P33-16MO)
1001 domače slivovke prodam. Hrušica 32, Novo mesto. (4293-PR-33) 120-basno harmoniko Melodija, mikrofon Sennheiser MD 441 in profesionalni bas ojačevalec (200 W) prodam. Tone Špringer, tel. 25-278. (4293-PR-33) Kredenco, pomivalno mizo, Emo, kopalno kad, kombinirano peč in športno kolo Junior na pet prestav prodam. Krajnc, Adamičeva ul. 36, od 15. ure dalje. (4436-PR-33)
Rabljeno spalnico in otroško posteljico prodam. Infor. na tel. 22-758 do 14. ure ali 25-458 po 14. uri. (4427-PR-33)
DVE KRAVI in hrastove deske prodam. Ivan Nagelj, Smolenja vas 22, tel.
27-807. (4426-PR-33)
REGAL in pralni stroj, rabljeno, prodam. Tel. 23-937 ali 26-226 (popoldan). (4424-PR-33)
REGAL, sedežno garnituro, hladilno omaro in štedilnik poceni prodam. Tel. 23-937, 21-466. (4423-PR-33)
NOV CO2 varilni aparat prodam. Tel.
27-784, popoldan. (4422-PR-33)
NOV vijak za stiskalnico (špingel z račno), sidra za vinograd in malo rabljeno moško kolo prodam. Tel. 25-624, Koštia-lova 24, Novo mesto. (4418-PR-33) HARMONIKO »Hohner« Atlantik (120 basov), novo, prodam. Naslov v upravi lista. (P33-15MO)
OMARE, skoraj nove, in moško kolo prodam. Tel. 84-554. (4407-PR-33) OKROGLO mizo, regal, mizico in dva kavča zelo poceni prodam. Tel. (068) 23-785 (popoldan). Strmec, Prečna 82, novo mesto. (4403-PR-33)
CVIČEK z Vinjega vrha prodajam od 10 1 naprej vsak dan od 10. do 12. ure v zidanici. Prodam tudi 300 trt vinograda na žici na lepi razgledani točki blizu križišča avtoceste LJ—ZG, Šentjernej—Škocjan. Slavko Polak. (4399-PR-33)
PSE (nemške ovčaije), stare osem tednov, z rodovnikom, prodam. Šušteršič, Zagrebška 21, tel. 22-456 po 15. uri. (4398-PR-33)
MLATILNICO na polno čiščenje, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 77-187. (4395-PR-33)
Rabljeno strešno opeko in zastavo 101 po delih prodam. Belokranjska cesta 54 (Gotna vas). (4394-PR-33)
VINO, kvalitetni cviček, večjo količino, po 5(10 din, po potrebi z analizo, prodam. Franc Gorenc, Mali Podlog, Leskovec, tel. (068) 75-846. (4393-PR-33) GAJBE prodam. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. (4378-PR-33)
NOV AVTORADIO prodam za 14 SM. Tel. 65-203. (4374-PR-33) KRAVO, brejo, prodam. Jožefa Miklič, Vinagorica 2, Trebnje. (4371 -PR-33) KRAVO sivko, staro tri leta, brejo devet mesecev, prodam. Viljem Žarn, Vel. Mraševo 5, Podbočje. (4367-PR-33) TRAČNO ŽAGO in mizni rezkar s krožno žago prodam. Jože Krivic, Češnjice 17, Trebelno, 68231. (4364-PR-33) OSTREŠJE hiše (16 x '9), hrastove plohe, kombi plošče (50 m2,5 cm) ter zastavo 750, obnovljeno, prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice. (4365-PR-33) Kompletno dnevno sobo, zavese, žensko in moško ter otroško konfekcijo, rabljeno, prodam po ugodni ceni. Cesta herojev 33 a (pri Labodu), Novo mesto. (4362-PR-33)
Mizarsko stiskalnico in tračno žago takoj prodam. Tel. 49-012. (ček-87/33) Zamrzovalno skrinjo Gorenje (3501), rabljeno, prodam. Tel. 21-506. (4352-PR-33)
ČRNO-BELI TV Gorenje-Karting, še v garanciji, prodam. Barbo, Bršljin 59. (4348-PR-33)
PRALNI STROJ in kavč poceni prodam. Tel. 24-361. (4349-PR-33) MOTORNO, ŽAGO Stihi 070 prodam. Malnarič, Štrekljevec, tel. (068) 56-061. (4345-PR-33)
DESET TEDNOV stare jarkice (rjave), prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (4283-PR-33)
HRASTOV PARKET I. ki. in tapison prodam. Tel. (068) 21-642. (4223-PR-33)
STREŠNO OPEKO Strešnik, vijoličast (2500), prodam zaradi barve 10% ceneje. Tel. (068) 42-495. (4334-PR-33) Barvni televizor Gorenje in plinsko peč Iskra prodam. Jože Kolenc, Nad mlini 3, Novo mesto. (4333-PR-33)
Mlado kravo, brejo osem mesecev, z drugim teletom, prodam. Matija Kofalt, Osojnik 20, Šemič. (4332-PR-33) NOVO trajno žarečo peč Kiipersbusch ugodno prodam. Tel. 72-183. (4324-PR-33)	r:	it-,
Kvalitetno rdeče domače vino ugodno prodam. Tel. 25-803. (4466-PR-33) BARAKO velikosti 40 m2 prodam za
500.000	din. Tel. 27-781. (4474-PR-33) OTROŠKO posteljico, belo, z jogijem, prodam. Tel. 24-171. (P33-19MO) CEMENTNO strešno opeko in valne salonitke ter železno konstrukcijo za streho verande prodam poceni ali dam tudi za drva. Tel. 25-195. (4479-PR-33) PRALNI STROJ, star štiri leta, prodam. Tel. 84-858. (4318-PR-33)
NOV štedilnik na drva (levi) prodam. Tel. 56-782. (P33-4MO)
ČEBELE, AŽ panji, prodam. Anton Oven, Šentlovrenc, Vel. Loka. (P33-1MO)
ELEKTRIČNE ORGLE, petoktavne, nerabljene, z ojačevalcem, ugodno prodam. Tel. 84-232. (4308-PR-33)
Kotno sedežno garnituro, staro eno leto, prodam (45 SM). Tel. 26-556. (4306-PR-33)
Omaro za dnevno sobo in dve jogi ležišči prodam. Tel. 22-198. (4305-PR-33) OSTREŠJE (grušt) 12 x 12 prodam. Ždinja vas 18. (4304-PR-33)
Dirkalno kolo Maraton, staro eno leto, prodam za 15 SM. Tel. 44-649 (popoldan). (4459-PR-33)
500 kg koruze prodam. Naslov v upravi lista. (4453-PR-33)
kupim
kmetijski stroji
KMETOVALCI, POZOR!
Opravljamo popravila vseh vrst traktorjev, motokultivator-jey, in kosilnic. Pridemo na vaš dom. Naročila na telefon: 061/647 155 666/33
400 komadov strešne opeke, izdelava Dobruška vas, artikel Novoteks, rdeči posip, kupim. Kežman, Dobova, tel. (068)67-055. (P33-11 MO)
posest
HIŠO v tretji fazi v Semiču pri Črnomlju prodam. Tel. (011) 893-529 od 20. ure dalje. (4445-PO-33)
GRADBENO PARCELO v Skopicah, voda, elektrika na parceli, prodam. Štefanič, Skopice. (P33-3 MO) VINOGRAD na Vinjem vrhu prodam. Alojz Šuštar, Orešje 11, Šmarješke Toplice. (4313-PO-33)
1 ha gozda na relaciji Mokronog-Šmarjeta prodam. Tel. (061) 441-310, Slavka Ljubijankič, Društvena 2, Ljubljana.
V Dol. Suhadolu ugodno prodam 377 a zemlje. Tel. 84-024. (4355-PO-33) Manjšo nedograjeno hišo, Z 101 in Z 750 prodam. Ogled v soboto popoldan. Igor Šiler, Golobinjek, Mirna peč. (4368-PO-33)
Najboljšemu ponudniku prodam: starejšo hišo (zidano, delno podkleteno, obok, 15,60 m x 9 m); večjo zgradbo (zidana, delno podkletena, 27,30 m x 12,30 m); hlev (zidan, z oboki, 22,40 m x 7,40 mj. Lokacija ja 2 km iz Novega mesta in je primerna za večjo obrt. Tel. 24-545. (4388-PO-33)
PARCELO vinograd-sadovnjak v izmeri 800 m2 v Bojanji vasi pri Metliki prodam. Tel. (068) 58-251. (P33-13 MO) HIŠO v Brežicah z manjšo delavnico in minimoped Tori Cros prodam. Tel. 62-547. (4420-PO-33)
razno
Moški srednjih let s svojo hišo in nekaj zemlje želi spoznati žensko za skupno živl-enje, staro od 35 do 50 let, Otrok ni ovira, /e si želiš topel dom, oddaj svoj naslov na upravo Dolenjskega lista. Šifra »UŽIVAJVA SKUPAJ«. (4347-RA-33)
£
preklici
TRAKTOR (28 KM) prodam. Hrušica 32, Novo mesto. (4292-KS-33) ŽETVENO NAPRAVO za BCS in osebni avto R 8, vozen, poceni prodam. Tel. (068) 89-250. (4296-KS-33) TRAKTOR Ursus C-360, dobro ohranjen (350 delovnih ur), prodam. Škocjan 5. (4431-KS-33)
SILOREZNI puhalnik, mlin-drobilec, nakladalnik gnoja in traktorsko škropilnico prodam ali zamenjam za govedo. Kranjc, Vrhovo 25, Radeče. ('P33-14 MO)
SKORAJ NOV Motokultivator Gorenje s kosilnico in rotacijski plug poceni prodam. Kozinc, Dolnje Brezovo, Blanca, tel. 88-353. (4396-KS-33)
TRAKTOR TV 523, letnik 1985, ugodno prodam. Slavko Zaletelj, Klečet 35, Žužemberk. (4389-KS-33) KOSILNICO Alpina, 8 metrov palice za škropilnico in pet let staro kravo (brejo) prodam. Branko Prah, Jelenik 5, Raka, po
17. uri. (4353-KS-33)
TRAKTOR Štore 504, 240 delovnih ur, prodam. Alojz Junc, Gorenja vas 12, Šmarješke Topli«. (4342-KS-33) TRAKTOR Štore 404-super, Zetor 6945 in rotacijsko kosilnico Creina (165 cm) nrodam. Jože Barbarič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice. (4341-KS-33) IZKOPALNIK krompirja Hmezad 1K-1 prodam po ugodni ceni. Kličite po
18. uri na tel. 47-381! (4339-KS-33)
MARTA KRIVEC preklicujem žaljivo besedo zoper ALOJZIJO BERUS iz Ždinje vasi. (4450-PK-33)
ANTON RUPAR, Goriškav vas 17, opozarjam TEREZIJO BLAŽIČ, naj preneha z lažnivimi besedami. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. (4438-PK-33)
PREPOVEDUJEM Videtu Raubar-ju, Stranska vas 43 a, pašo kokoši ter spuščanje gnojnice po parcelah ter ga opozarjam, naj upošteva pogodbo, sicer ga bom sodno preganjal. Marolt, Stranska vas, Gregorič. (4401-PK-33)
čestitke
Dragi mami, tašči in stari mami MARIJI CEMIČ iz Breg 5, Vinica pri Črnomlju, iskreno čestitamo za njen 59. rojstni dan. Hči Milena z družino. (P33-13 MO)
Dragi ženi, mami in stari mami Mariji Pribanič želimo za njen osebni praznik vse najboljše. Vsi, ki jo imajo radi. (P33-22 MO)
obvestila
KRAJEVNA SKUPNOST Bela cerkev priredi veselico v Družinski vasi pri AMERIKANCU dne 22. 8. 1987. Čaka vas bogat srečelov. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Jožeta Gotliba. (4476-OB-33)
GOSPODINJE, TRI LETA GARANCIJE za menjavo izolacije na zamrzovalnih skrinjah, ki zunaj točijo, rosijo, ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (3989-OB-31)
STRANKE OBVEŠČAM, da prodajam od danes dalje rjave kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Kokoši so šele v 10. mesecu nesnosti. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594. (4373-OB-33)
TRAKTOR IMT 35 KM, 700 delovnih ur, prodam. Tel. (068) 82-567. (4331-KS-33)
SILOREZNICO Grič 400, rabljeno eno sezono, prodam 20% ceneje. Franc Penič, Poklek 1 a, Podsreda, tel. (063) 786-114. (P33-2 MO)
TRAKTOR Zetor 5011 in traktorsko prikolico prodam. Bučar, like Vaštetove 25, Novo mesto. (4312-KS-33)
SAMON AKLADALNO prikolico SIP 19 in kosilnico za štore 502 prodam. Blat-nilc Grmovlje 37. (4457-KŠ-33)
Čelni nakladač za nakladanje hlevskega gnoja, zemlje in peska, original za traktor Torpedo, in ostrešje, staro 15 let (16 x 7), za šupo prodam. Rifelj, Ždinja vas 30, Otočec. (4446-KS-33)
TRAKTOR Univerzal 445, nov, prodam. Primostek 18, Metlika. (P33-25 MO)
Za traktor Deutz prodam bočno kosilnico in zadnjo gumo, 11-28. Stane Pavlin, Družinska vas 31, Šmarješke Topliee. (4475-KS-33)
Dobro ohranjen traktor Zetor 2511 s kabino prodam. V račun vzamem tudi govejo živino. Franc Lah, Armeško 49. Brestanica. (4448-KS-33) MOTOKULTIVATOR s priključki freza in enobrazdni plug prodam. Janžekovič, CPB 7, Črnomelj, tel. 51-555. (4489-KS-33)
zahvale
Zahvaljujemo se vsem gasilcem in ostalim, ki so pomagali pri gašenju požara. Še posebna hvala sosedom in gasilcem iz Vrhpolja za hitro pomoč. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, še enkrat hvala. Družina Karla Janca, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej. (4439-ZA-33)
POHVALA BREŽIŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Brežiške železniške postaje ne krasi samo lepo urejeno okolje, ampak so tu zaposleni tudi prijazni delavci. Ni dolgo tega, ko sem neki dan prišel na železniško postajo in zagledal vlak, ki je že čakal na znak za odhod. Mislil sem, da sem prepozen. V tistem trenutku pa mi je prometnik rekel, naj si kar kupim karto, in toliko časa zadržal vlak, da sem lahko mirno vstopil. Opazil sem tudi, da visi v čakalnici priznanje turističnega društva za njihovo delo. Prav je tako.
BOJAN HORVATIČ Vel. Malence
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric
ALOJZ ZUPANČIČ
s Slančjega vrha 12
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, sindikatu Metalne Krmelj za venec in sodelavcem za denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo družinam Golob, Rman in Božnar za pomoč ter ostalim sosedom, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za občuteno petje, govorniku za poslovilne besede in pogrebnikom za opravljeni pogreb.
Žalujoči: mati, žena, sin, sestre, brat in ostalo sorodstvo
Delo in trpljenje —	ZAHVALA
je bilo njeno življenje.
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
ROZALIJE VIDIC
N/
roj. Škufca
Mežnarčkove mame z Žvirč 21
se lepo zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram diabetično-intenzivnega oddelka UKC Ljubljana, sestram Infekcijske klinike v Ljubljani za podarjeno cvetje, izraze sožalja in za udeležbo pri pogrebu, predstavnikom DO ŽITO Ljubljana, predstavnikom enote TMI Ljubljana. Prisrčna zahvala gospodu novomašniku Franciju Vidmarju in gospodu župniku Hrenu iz Strug za lepo opravljeni obred, družinam iz Vidma-Dobrepolj, ki so se v tako velikem številu poklonili spominu pokojnice, sorodnikom, sosedom, vaščanom in faranom. Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujemo za darovane vence, cvetje, izraze sožalja ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 47. letu starosti nasje nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, zet
in prijatelj
DOKO PETAKOVIČ
Smolenja vas 83
Iskreno se zahvaljujemo vsem našim prijateljem in sosedom, posebno Veri in Slavku, Dragici in Momčilu, Stanki in Nikoli ter vsem ostalim, ki so nam nesebično pomagali in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in vence OOZSS Splošne bolnice, osebju ginekološko-porodniškega oddelka, Obrtni zadrugi Novo mesto, OOZK Mali Slatnik, govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem in godbi ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti v tako prerani grob.
Vsi njegovi
k
fwk
Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje Ti je ugasnilo, pri nas veselja več ni, odkar Tebe, očka, med nami ni.
V SPOMIN
BOZU ČEBULARJU
iz Velikega Gabra 52
16. avgusta mineva žalostno leto, odkar si tiho in brez slovesa odšel od nas. Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, vendar bo v naših srcih spomin nate vedno živ in bo ostal del našega življenja.
Njegovi: žena, hčerkici in starši
*v\
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, star komaj 41 let, nasje zapustil naš dobri mož, sin in brat
BRANKO
PENCA
Mali Slatnik 5 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste ga cenili in spoštovali, mu poklonili cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala .sosedom Štefanu in Štefki Srebrnjak, Šiškovim, Kovačičevim, ZŠAM Novo mesto, Gasilskemu društvu Smolenja vas,vLABODU-TOZD Ločna, IMV-proizvodnja avtomobilov, pevcem iz Šmihela in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena, oče, mama in sestra z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nasje zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JUSTINA PAVŠELJ
N/
roj. Zura
Družinska vas 41
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala internemu oddelku Splošne bolnice, kolektivu Krka-tozd Izolacije in ZC Dolenjske-TOZD DSSS ter ZB Bela cerkev za darovano cvetje. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti nasje po težki bolezniza vedno zapustila naša draga sestra, mama, babica in prababica
IVANA
VONČINA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala strežnemu osebju Doma starejših občanov Kočevje, dr. Francu Rupniku, ženskemu pevskemu zboru NONET ROG, tov. Karničniku za lep poslovilni govor in Delavski godbi Kočevje. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sestra Frančiška, hčerke Milka, Matilda, Francka, Elica, Marica in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu nasje zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prijateljica
MINKA ZALETELI
iz Zagorice 3 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom za darovano cvetje, vence, izrečeno sožalje ter za vso pomoč, ki sojo nudili v težkih trenutkih. Hvala Zvezi borcev Dobrnič za venec in spremstvo, Jožetu Jeriču za poslovilni govor, g. duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin in vsem, ki so pokojno mamo spremili na zadnji poti.
t8'nq ik§i i rnoba««' i
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KARLA ŠKUFCA
po domače Lazaijevega ata iz Ratja 38
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem ter OŠ Prevole za vso pomoč, darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi vsem štirim duhovnikom za lepo opravljen poslovilni obred, ZB Žužemberk, pevcem, obema govornikoma, delovnim organizacijam ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto. Vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: vsi njegovi Ratje, Hinje 8. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in tatka
JOŽETA SPRAJCARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in nam ustno in pisno izrazili sožalje, ter sosedom, zlasti Pirčevim za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Morelu in osebju kirurškega oddelka, Zvezi borcev, obema govornikoma, Kmetijski zadrugi Novo mesto in Tovarni zdravil Krka.
Žalujoči: žena Jožica in hčerka Janja v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
V 78. letu starosti nasje po dolgi bolezni za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
LEOPOLDINA DERGANC
roj. Avsenik
iz Dol. Straže 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Košir za nesebično pomoč, Slavku Turku za poslovilne besede, Novolesovi godbi za zaigrane žalos-tinke in g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči:
i: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje draga mama, Tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 73. letu starosti je po težki bolezni dotrpela naša draga žena, mama in stara
mama
JOŽEFA KAMBIČ
Griblje 19
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sovaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih, pevskemu zboru Griblje za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojno na zadnji poti, lepa hvala.
Žalujdč i: mož Janez, otroci: Lojze, Pepa, Mirna, Jože, Albina, Janko, Anica in Ivanka z družinami
Polde Oblak
MSKOTEKAOT
STARA OPRAVILA IN OBIČAJI
Teritorialci pod nebom
Vaja letalske enote TO tokrat v Prečni — Pohvale za
DLC
Obiskovalci Kostanjevice spoznavajo to poletje ustvarjalnost slikarja Poldeta Oblaka, čigar dela zapolnjujejo notranjost samostanske cerkve. Njegove umetniške izpovedi in iskanja razkriva na sprehodu skozi čas 127 del, tako da opazovalca prevzame tudi izredna umetnikova plodovitost
»Neizmerno srečen, zadovoljen in hvaležen sem, ker ,/ti je ravno Kostanjevica dala možnost, da sem svoje delo pokazal tako, kot ga še sam nisem videl,« pravi avtor, ki zdaj drugič gostuje v dolenjskih Benetkah.
Polde Oblak je trden Gorenjec, pristen Blejčan. Slikarsko pot je začel na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Po diplomi je končal še specialko pri Gojmi-ru Kosu. Zdaj živi pretežno v Miinchnu, vendar redno vzdržuje stike z domovino. Ljubljana je njegov drugi dom. Za slikarjev razvoj je bilo najbrž odločilno leto 1952. Bil je še študent, ko sta se z dolgoletnim prijateljem iz šolskih klopi podala v širni svet kot avtostoparja. Za sopotnika juje sprejel nemški slikar in z njim sta prevozila Evropo do A ntvverpna. Spoprijateljili so se in gostitelj ju je za
mesec dni povabil v svoj miin-chenski atelje. Bavarska prestolnica je Oblaka tako pritegnila, da se je po diplomi vpisal na akademijo najprej kot gost, nato pa nadaljeval študij pri profesorjih Eri-chu Gletteju in Georgu Meis-termannu. Med tem je spoznal celo generacijo študentov, od ka-
terih se je ločil po zrelosti in izvirnosti Imel je bogato teoretično znanje, navdih je črpal iz svojih korenin, venomer je iskal, eksperimentiral in uveljavljal svoj likovni izraz za novi čas.
V Kostanjevici Oblaka prvič srečamo 1968, dve leti po tistem, ko je z miinchenskima umetniškima somišljenikoma Madžarom Georgom Kressom in Italijanom Nicolom Biancom izdal Fragmen-tistični manifest, v katerem teoretično utemeljuje novo slikarstvo. Trojica se je hitro uveljavila v likovnem svetu in Oblak je po tistem dobil veliko mednarodnih priznanj.
Miinchen ga je sprejel za svojega umetnika. Mesto je bilo od nekdaj naklonjeno likovnim ustvarjalcem in dandanes si tam služi kruh deset tisoč slikarjev. Polde Oblak je eden vidnejših, kar potrjuje njegova uvrstitev v Antologijo miinchenske umetnosti od 1952 do 1982. Zanj je gotovo velika čast, da so ga predstavili med 88 najbolj znanimi tamkajšnjimi umetniki. Zato je tembolj grenko spoznanje, da domači, radovljiški občini tako malo pomeni, da je brez oklevanja prodala njegovo zemljo ob podedovani družinski žganjami Od takrat naprej kar naprej izgublja. Izgubil je tožbo za motenje posesti in za ponovno ugotavljanje meje je moral letos vnaprej plačati sto tisočakov. Svetle izjeme so tudi drugod v Sloveniji, ne le v Kostanjevici, kjer je vedno dobrodošel Sežanska občina mu je za dve leti odstopila v najem garsonjero, da lahko prihaja tja in slika tamkajšnje motive.
Oblaku veliko pomenijo snidenja s prijatelji sošolci in slikarji v domovini ker življenje tako hitro 'teče. Zanj je vsako srečanje bolj globoko, bolj intimno.
O svojem slikarstvu pravi da se izpoveduje o človeških stvareh in da mu je sončni dan veliko bližji kot oblačna sivina. V njegovih slikah je več duhovnih ravnin, da se v zaporedju opazovanja vselej združita psihična izpoved in doživetje.
JOŽICA TEPPEY
NOVO MESTO, PREČNA — Prejšnji teden so nad Novim mestom in okolico dan za dnem brnela letala stalne eskadrilje republiškega štaba teritorialne obrambe, ki jo sestavljajo piloti iz slovenskih aero klubov in rezervni piloti s končano pilotsko šolo za rezervne vojaške oficirje. Vsako leto se enkrat zbero na vaji za dodatno strokovno usposabljanje in praktično urjenje na enem od naših letališč in letos je ta posebna čast doletela letališče v Prečni. Vodstvo vaje je s pogoji in organizacijo izredno zadovoljno, posebne pohvale pa je bil deležen upravnik letalske šole pri Dolenjskem letalskem centru Slavko Kos.
»Na letošnji vaji smo zbrali 27 pilotov in 5 mehanikov, ki upravljajo s 14 letali Utva 75 domače izdelave,« je dejal načelnik letalstva pri Republiškem štabu TO, podpolkovnik Jože Topolovšek, ki je vajo vodil in nadziral. »Naloga pilotov teritorialcev v primeru potrebe je predvsem pomagati ogroženemu prebivalstvu in bojnim enotam, zato tu vadimo za izvido-vanje, prevoz ranjencev, starešin, sanitetnega in drugega materiala, pobiranje in dostavo pošte, prevoz padalcev, v neposrednem boju s sovražnikom pa bi naši piloti sodelovali le v skrajnih primerih, čeprav vadimo tudi bombne napade. Z veliko pomočjo domačinov, predvsem Slavka Kosa,
nam je uspelo urjenje pristajanja na začasno urejenih letališčih v Veliki Loki in na Blokah, v programu pa imamo tudi urjenje v nočnem letenju.«
Tudi komandir eskadrilje, kapetan 1. razreda Vincence Peček — Cene je pohvalil domače pilote: »Z organizacijo smo izredno zadovoljni, saj program vaje poteka nemoteno in brez zastojev. Vsa ekipa DLCje imela s pripravami veliko dela in pod vodstvom upravnika Kosa je odlično opravila odgovorno, zaupano ji nalogo. Slavko Kos, ki na vaji opravlja nalogo vodje letenja, je tudi izreden strokovnjak v teoretičnem znanju in v letalskih veščinah, saj v desetih dneh pri spremljanju posameznih vaj pri njem nisem opazil niti najmanjše napake. Menim, da je vaja v celoti dobro uspela in tudi ocene komandanta RŠ TO generalpodpolkovnika Edvarda Pavčiča in načelnika RŠ TO polkovnika Matjana Vidmarja so bile ugodne. Na vaji nas je obiskal tudi načelnik LAO generalpodpolkovnik Mirko Mirtič in predstavniki vodstev TO iz drugih republik. Na koncu bi želel pohvaliti tudi sodelovanje pokrajinskega štaba TO in komandanta rez. podpolkovnika Janeza Bukovca, ki ima prav tako velike zasluge za uspešno opravljeno vajo.«
M. KLINC
S
I
S
I
s
I
s
I
s
>
I
N
I
V
I
s
I
s
I
s
I
J
pod dedovo lipo so na otoško kopališče privabile okoli 2 tisoč radovednežev. Imeli so kaj videti, od zagrizenih bojev ekip do prikaza opravil pri spravljanju lesa. Žaganje debla (na posnetku) je bilo ena od spretnosti, v katerih so se pomerili tekmovalci krajevnih skupnosti Podgrada, Gabija, Šmaijete, Orehovice in Otočca. V tem opravilu so bili najuspešnejši Smar-ječani, skupna zmaga pa je pripadla ekipi Podgrada. (Foto: B. Budja)
V Ribnici spet »Vre, vre, vre...«
DOMINO NA LOKI
Lončarji že vadijo svojo himno — Ognjemeta ne bo, gasilci pa bodo v pripravljenosti — Razstava gob in malih živali — Igre Dela in Kompasa
RIBNICA — V nedeljo, 6. septembra, bo v Ribnici spet »vrelo«. Takrat bodo ob 9. uri odprli že 12. ribniški semenj suhe robe, lončarstva in izdelkov domače obrti. Moški pevski zbor Lončar že vadi tisto »Vre, vre, vre, mi smo pa Ribničanje...«, ki jo vedno zapoje takoj po paradi za otvoritev semnja.
Kot smo zvedeli minuli teden, bo razen semnja in prikaza izdelave izdelkov domače obrti tudi letos še gobarska razstava (pripravila jo bo gobarska družina iz Ribnice), razstava malih živali (zanjo bosta poskrbeli društvi rejcev malih živali iz Ribnice in Velikih Lašč), na sporedu pa bodo tudi zabavne igre, ki jih bosta izvedla Delo in Kompas. Še vedno potekajo razgovori z raznimi drugimi organizatorji prireditev. Tudi pokrovitelja ob našem zadnjem obisku še niso imeli. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da ognjemeta ne bo, gasilci pa bodo kljub temu pripravljeni.
Prireditev organizira Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z dru-•»gimi. Njegova predsednica Vesna
amo s tistimi, ki naj bi prikazovali, kako se posamezni predmeti izdelujejo. Vendar smo prepričani, da bo sejem tudi letos uspel.«
Ribničanje se za sejem že pripravljajo. Urejajo pročelja hiš, počistili bodo vsaj vsak pred svojim pragom, Komunala pa ostalo. Nekaj govore tudi o čiščenju Bistrice in o mladinski očiščevalni akciji, kar pa je lahko tudi namerna provokacija, saj nam na pristojnih mestih teh akcij niso potrdili.
Neuradno smo tudi zvedeli, da
prodajacli suhe robe ne bodo preveč navili cen, kot seje dogajalo na prvih sejmih in si ribniške izdelke lahko kupil povsod po Sloveniji cenje kot v Ribnici. To je seveda veljalo za kupce, ki ne znajo »glihati«, kar tudi sodi k sejmu. Za take bodo razobeše-ni tudi ceniki, za kar bodo poskrbeli inšpektorji.
J. PRIMC
NOVO MESTO — V gostišču Na Loki se nadaljujejo glasbeni nastopi. Tako bo v petek, soboto in nedeljo med 18. in 23. uro gost omenjenega gostišča koprski ansambel Domino. Ljubitelji dobre glasbe vabljeni!
ODPRLI DVA
Lavrič pravj: »Z organizacijo so težave, semenj pa mora biti. Vsi hočejo, da bi bil sejem vsako leto lepši, predlagajo poživitve sejma, težave pa im-
BUTIKA
KOČEVJE — Minuli teden so v Kočevju odprli kar dva butika. Najprej so 11. avgusta odprli v Kidričevi ulici: blizu trgovine Mavrica butik Vestalka, nato pa 14. avgusta na Trgu zbora odposlancev še butik Žaba. Vestalko vodi Erna Šuler, v njej pa izdelujejo in prodajajo razne ročno tkane izdelke od prtičev do oblek, zavese itd., pa tudi razne umetniške predmete. Pri ročno tkanih izdelkih gre seveda za unikate. Žabo vodi Milena Selan, v njej pa dobite vse vrste nogavic za ženske, moške in otroke.
ZDOMSKO DRUŠTVO LJUBLJANA PRED 10-LETNICO
SEVNICA — Slovensko kulturno društvo Ljubljana, ki povezuje okrog 70 naših delavcev na začasnem delu v Essnu in okolici, praznuje 26. septembra 10. obletnico uspešnega delovanja. Na tej proslavi v Mestni hali v Essnu bi zdomci radi videli tudi kakšno kulturno skupino iz sevniške občine, kije pred leti že tesneje sodelovala z društvom. O poživitvi stikov se je prejšnji teden predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mi-jovič pogovaijala tudi s predsednikom omenjenega društva Alojzom Jazbecom.
LJUDSKI OBIČAJI IN ZGODOVINA
SEVNICA —*V Sevnici pripravljajo etnološko razstavo, ki bo prikazovala življenje, ljudske običaje in zgodovino sevniške občine. Razstavo bi želeli pripraviti v začetku oktobra na sevniš-kem gradu. Zbrali so že precej gradiva, a ker ga za dobro razstavo ni nikoli preveč, organizatoiji prosijo za pomoč tudi bralce Dolenjskega lista, da bi čim natančneje predstavili kulturno, folklorno in Modovinsko podobo občine. Če morda hranite stare fotografije (družinske, fotografije ohceti in drugih običajev, kmečkih in obrtniških del, starih hiš, delavnic, fotografije društev, veselic itd.), predmete in stare dokumente (na primer obrtniška spričevala, zapuščinske listine), prosijo, da to sporočile na naslov: Zavod za kulturo in prosveto, Kvedrova 28 a, 68290 Sevnica, ali po telefonu (068) 81-004, in obiskali vas bodo. Fotografije in dokumente bodo samo preslikali in jih vrnili.
LISICA JE BILA STEKLA
RIBNICA — V prejšnji številki našega lista smo poročali, da so na avtobusni postaji sredi Ribnice uplenili lisico, ki se je sumljivo obnašala, in njeno truplo poslali v analizo v Ljubljano zaradi suma, daje stekla. Izvid, ki gaje te dni dobil veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič, je pokazal, da je bil sum utemeljen. Tako je območje ribniške občine za naslednjih 90 dni razglašeno za okuženo s steklino.
TUDI RIBNICA V PROSPEKTU
ČETVERKA — Posebej za Dolenjski list so najboljši piloti eskadrilje TO poleteli v sestavi. Letala upravljajo (od zgoraj navzdol): Slavko Kos, kapetan 1. razreda, Marjan Dobovšek, kapetan 1. razreda, na vaji namestnik komanditja eskadrilje, Vincenc Peček — Cene, kapetan 1. razreda, komandir eskadrilje, in Karel Škarja, starejši vodnik 1. razreda, komisar eskadrilje. Soavtor fotografije je domači pilot Matej Jevšček na Piperju. (Foto: Marko Klinc)
RIBNICA — Turistični prospekt Bela Krajina, Dolenjska, Posavje bo predvidoma izšel v jeseni v nakladi 100.000 izvodov. Že tri leta se zavzema za njegovo izdajo Dolenjska turistična zveza z Novega mesta. Izvod prospekta bo veljal okoli 700 din, izšel pa bo, ko bo zanj dovolj kupcev. Po nekakšnem »razrezu« naj bi jih v ribniški občini odkupili 3.CK)0. Ribniškemu turističnemu društvu je že uspelo zbrati kupcev za 2.700 prospektov, pravijo pa, da ne bo težko prodati še preostalih 300. Računajo, da bodo imeli v prospektu, ki bo izšel na 16 straneh, najmanj dve sliki (Ribniški semenj, Nova Štifta).
Mojstri sekir in žag
Letošnje Igre pod dedovo lipo so potekala v znamen-ju spravila lesa — Zmagal Podgrad, Gabrje drugo
OTOČEC — Tudi enourna zamuda, ki so jo zakrivili Podgrajčani, ko so s svojo povorko zašli po novomeških ulicah, ni skalila vedrega razpoloženja na že tretjih tradicionalnih Igrah pod dedovo lipo, ki jih na kopališču ob Krki vsako leto organizira hotel Grad Otočec.
Kakih 2 tisoč parov radovednih oči je z zanimanjem spremljalo igre, ki so letos potekala v znamenju spravila lesa, na prireditvenem prostoru pa so se pomerile ekipe krajevnih skupnosti iz Podgrada, Gabija, Šmaijete, Orehovice in Otočca. Vrste, ki so štele 20 do 30 tekmovalcev, so se pomerile v več spretnostih, od nošenja hrane, podiranja dreves, žaganja debla in kalanja metrskih polen do nošenja in skladanja drv, plezanja na žrd, zbijanja ključa in vlečenja voza ter kotaljenja debla in nakladanja na
voz, kar je bila tudi rdeča nit iger. Vseskozi se je bil izenačen boj za zmago, nekaj časa je najbolje kazalo Smarječanom, nato ekipi Gabija, ki je dosegla izreden rezultat tudi v podiranju dreves. Ob koncu pa sta bila znanje in sreča na strani ekipe Podgrada. Slednja je imela v svojih vrstah tudi dva, ki sta požela največ aplavza gledalcev, gre za Andreja Klobučaija in Zvoneta Turka, ki sta v kalanju metrskih polen pokazala neveijetno moč in spretnost: 14 metrskih hlodov sta razkala (vsakega seveda na štiri dele) v vsega treh minutah. Njuni tovariši iz ekipe pa so zaupali, da sta na treningu dosegla celo čas poldruge
minute. Kdor si tega dosežka ne zna predstavljati, naj poizkusi!
Sicer pa pogljemo za konec še vrstni red ekip: zmagal je, kot že rečeno, Podgrad s 450 točkami, Gabije jih je zbralo 410, Šmaijeta 380, Orehovica 230 in Otočec 190.
B. B.
PO VSE »ČEZ MEJO«?
KOČEVJE — Iz Kočevja se vozijo nekateri kupovat različne zadeve čez Kolpo na Hrvaško. Pravijo, da se jim to splača. Že pri gajbi piva da privarčujejo 1.200 din in pri drugih nakupih tudi. Mnogi nam oponašajo visoke slovenske plače, pozabljajo pa, da pri nas občutno dražje kot v drugih republikah plačujemo mnoga živila, da o stanarinah, elektriki itd. niti ne govorimo. Neki Kočevec, ki je med dopustom zbolel v Opatiji, seje bal k zdravniku, saj je pri izkušnji iz domače republike pričakoval, da bo za prvi obisk pri zdravniku odštel veliko vsoto, nato pa še za vsak recept in vrag vedi kaj se bodo še spomnili. Zelo pa je bil presenečen, ko pri zdravn iku ni bilo treba plačati nič, v lekarni pa le za vsakega izmed treh receptov po 50 din, se pravi skupno le 150 din, medtem ko bi v Kočevju samo za tri recepte plačal kar 990 din skoraj 7-krat več. »Slovenija, moja dežela!«
P-c
Ta teden seje sreča nasmehnila JULITI SLADIČ iz Dolenjih Kamene. Dobila bo majico z znakom Diskotete Otočec. Tudi tokrat žreb ni izbral izmed pošiljateljev predlogov za lestvico tistega, ki bi lahko odnesel v brezplačno popravilo kuhinjsko ali osebno tehtnico. Sicer pa ste najbrž toliko zavzeti s poletjem, da ni časa za tehtanje. Glasujete pridno, zato je na lestvici spet novost.
Ta teden ste razvrstili skladbe tako:
1. Goodbye stranger — PEPSI IN SHIRLEY
2. Who’s that girl — MADONNA
3. Nothing gonna stop me now — S. FOX
4.1 want sex — G. MICHAEL
5. Living in a box — LIVING IN A BOX
6. Sweet sixteen — BILLY IDOL
7. Wanna dance with somebody — E. HOUSTON
8. You give a love bad name" — BON JOVI
9. With or without you — U2
10. Luka — SUSANNE VEGA
Predloge pošiljajte na naslov: KRKA-ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Ste se že prijavili za kabelsko TV?
Prvi lističi pričajo o velikem navdušenju Novomeščanov — Na podrobna vprašanja bodo odgovarjali gradbeni odbori — Do podpisa pogodbe bo vse jasno
NA NOVOMEŠKEM GLAVNEM TRGU ZASTONJ PIVO — Za današnje čase se resda sliši neverjetno, toda minuli petek so na novomeškem Glavnem trgu prav zares iz sodov točili pivo, za katerega ni bilo treba odšteti niti dinarja. Na veliko žalost številnih radovednežev je to trajalo vsega pol u; v, za kolikor seje na Glavnem trgu ustavila povorka treh proizvajalcev piva, ki se te dni predstavljajo na vrtu novomeškega hotela Kandija, kjer še vse do nedelje poteka tradicionalna prireditev »Dnevi piva«, popestrena z nastopi številnih zabavnoglasbenih ansamblov. (Foto: B. Budja)
Čeprav je čas za odgovor na vprašalnik o kabelski televiziji v Novem mestu do zadnjega avgusta, je usklajevalni odbor do torka dobil že celo malo »goro« izpolnjenih lističev. Odklonilnih odgovorov je bilo vsega samo enajst, še to predvsem zaradi razmeroma visokega zneska za priključek. Največ ljudi se ogreva za plačilo na obroke, treba pa je povedati, da tudi obresti pri današnji inflaciji veliko nanesejo. Prednost obročnega odplačevanja je seveda v porazdelitvi na oko sicer večjega- bremena na več mescev.
Za gradnjo kabelskega omrežja namreč ni na voljo nobenega »črnega sklada«, so samo prispevki krajanov,
kjer bodo najbolj navdušeni tudi najprej in najbolj poceni dobili priključke. Gradbeni odbori se prav gotovo ne bodo spuščali v nobeno denarno tveganje (stricev za pokrivanje izgube ni!) in bodo naročili samo takšno opremo in toliko kablov, kolikor bo za območje z največ prijavljenci treba.
Odgovor na številna vprašanja, kje in kdaj se bo začelo graditi, je še vedno v vaših rokah in v rokah vaše soseske. Po do zdaj prispelih odgovorih lahko rečemo, daje zanimanje na vseh koncih mesta podobno, prihodnji teden bo slika že bolj razločna, še zlasti, če ne boste z lističem čakali na zadnji dan. Tudi gradbeni odbori v krajevnih
skupnostih že nestrpno ugibajo, kdo bo lahko prvi začel.
Zraven teh pa je še kopica drugih vprašanj, na katere bodo prijavljenci dobili odgovore v posebnem glasilu še pred podpisom pogodbe. Gre za vprašanja, če je stare televizorje moč priključiti na kabelsko omrežje, če bo v eni zasebni hiši moč dobiti več priključkov, če bo priključek v stanovanjskem bloku ob preselitvi moč prodati, če bo prispevek za priključek moč plačati v več kot treh obrokih, kolikšna bo mesečna naročnina za obljubljenih 15 televizijskih in 6 radijskih programom ter za vzdrževanje vozlišča in omrežja, do kam pokrije prispevek napeljavo ... pa še in še.
Na vsa ta vprašanja bodo dali odgovore gradbeni odbori, ko bodo po vaših prijavah ocenili, koliko ste resni — pa čeprav samo neobvezno! Morda samo pojasnilo na zadnje gornje vprašanje: cena 350.000 din velja za priključek do vtičnice v sobi za televizijskim sprejemnikom. Od tega gre za skupno vozlišče in razvod kabla približno 200.000 din, za napeljavo z ulice do televizorja pa 150.000 din (v bloku, kjer že imajo skupno anteno, samo 135.000 din!). Vse drugo pa bo bolj jasno, Jco boste dobili na vpogled pogodbo, v kateri bodo medsebojne obveznosti naročnika priključka in gradbenega odbora na las natančno napisane.
Nekateri Novomeščani se pritožujejo da niso dobili vabila z vprašalnikom — pokličejo naj 21-291 ali 22-807 (Občinska konferenca SZDL Novo mesto), pa vam ga bodo poslali. Poštnina za vaš odgovor je že plačana.
M. MOŠKON