List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duci degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO RO MUNISTI ČKE PARTIJE S.T.O. Podpisujmo zahtevo po začasni civilni upravi Varnostnega sveta ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 251 TRST - SOBOTA, 22. AVGUSTA 1953 CENA 20 LIR u skl istinto je znan kot človek, ki ima rad. Zato ne zamudi Idilike, ki bi mu nudila mož-|i't, da pride njegovo ime v 'bost. V zadnjem času se ga lotila «strast intervjuvov». lebi kliče vse dopisnike ino-ielji l’-kih listov, posebno ameri-K' h, jih sprejema v svojih ^u| eVer, ki ni v interesu Tr-Mov, niti ne STO. «Pustiti sko vprašanje ob strani» lebi nadaljevanje obstoječe-sMnja, t. j. anglo-ameriške . Bacije in podtalnega uprav-40,i priključevanja cone 'rJ,1 5 Italiji ter priključevanja ,rll'(i ,6 B k Jugoslaviji. Saj je Ppri5' ti*10’ 50 titovci pred ka- P60-1 j tednom poskusili za par ,, BoPolnoma ukiniti vse blo-fil,, Med cono B in Jugoslavijo, ■ baj bi bilo le predpripra- kovito razširitev balkanskega pakta. Balkanski pakt pa je Atlantski zvezi nekaka najtrdnejša opora ameriške politike spričo sedanjih očitnih trenj v Evropi. To vsaj po ameriškem mnenju. Pustiti ob strani tržaško vprašanje pomeni dovoliti, da se nadaljujejo titovski manevri proti našim interesom. Predlogi o kondominiju, etnični črti, statusu quo, obriki Beblerja na uraden in privaten način, izredna številka beograjske «Mednarodne politike» o Trstu itd. nam potrjujejo, da gre tu za zelo resne korake, ki nam pretijo s pogubo. Zato mislimo, da je edina možnost rešitve našega vprašanja v smislu Malerikovega govora na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR, ko je dejal: «Odločno stojimo na stališču, da v sedanjem času ni takšnega spornega vprašanja, ki ne bi moglo biti rešeno po mirni lahko reši na način, ki ga je nakazal .Malenkov. Pri tem nam upanje raste iz dneva v dan, saj smo ze v tem smis.u doživeli podpis premirja v Koreji, zgleda, da bomo doživeli podpis mirovne pogodbe z Av- j strijo in pogajanja za Nemčijo. Zakaj se torej ne bi postavilo tudi vprašanje Trsta in rešilo v duhu prevzetih obveznosti? To je danes edini izhod iz sedanjega stanja, katero lahko privede do uničenja STO. Za tak način rešitve se moramo zavzemati, odločno obsojati Titove predloge o «molku» glede našega vprašanja, o kondominiju, o statusu quo itd. In da še odločneje dvignemo svoj glas v tem smislu, moramo nadaljevati nabiranje podpisov za začasno enotno civilno upravo, ki bi preprečila mešetarjenje na našo škodo in bi otvorila na stežaj vrata rešitvi, ki si jo želimo, t. j. usta- SOVJETSKA NOTA 0 PODLAGI ZA REŠITEV NEMŠKEGA VPRAŠANJA Zahodnih! so proti enotni vladi in združitvi Nemčije ZSSR predlaga razpravo o pogodbi z Avstrijo - Čimprej naj bi se sestavila enotna nemška vlada, ki bi morala razpisati svobodne volitve brez tujega nadzorstva poti na temelju medsebojne-, novitev STO ga dogovarjanja zaintesiranih strank». Tudi tržaško vprašanje se ki bi bila re- sen korak dalje k utrditvi miru v tem nevarnem delu Evrope. V nedeljo je sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve izročilo trem zahodnim predstavnikom v Moskvi vladno noto o Nemčiji. V začetku note pravi sovjetska vlada, da bi bilo treba v teku 6 mesecev sklicati šti-ristransico konferenco, ki naj preuči in uredi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Takoj po tem predlogu so za-hodnilri sporočili, da so pripravljeni sestati se 31. avgusta in da umikajo strajšano pogodbo. Glede nemškega vprašanja pa se v noti predlagajo sestava enotne nemške vlade, razpis svobodnih volitev brez tujega nadzorstva in ukinitev vseh nemških vojnih dolgov. V BUKAREŠTI SE JE GOVORILO TUDI O TRSTU Iz Bukarešte se j*e vrnila naša mladinska delegacija Prisrčni sprejemi na Madžarskem in v Romuniji - Nepozabni vtisi - Italijanski obmejni organi so delegatom odvzeli potne liste edt" . a njihovo dokončno ukinili j' ki bi predstavljala juri-»10 1 II Priključitev tega podro-ànii, Jugoslaviji, enostransko mu - „!2iio mirovne pogodbe z e i” t1,0 in resen udarec celo-.'Olji ..'ti, suverenosti in samo-000 Mosti gTO cl1 L18'10 je, da Tržačani ne motal111! y s°glašati s Titom, ker bi ri § primeru dejansko stri- le z uničenjem svoje lastne ki je bila po vseh pra-ra' ; l1 mednarodnega prava u-®vljena in ki polnopravno -ti . re še živeti prav zaradi .tr0'l{i ^•mističnih teženj Titove, liv» L,, e, ameriške in angleške naše vpra- reAiLStiti ob strani 6 iri Domeni tudi omogočiti di-M ! Cciji Beograda, Rima in je ci^amerikahcev, da dokon-" i|0 ,°je za nas pogubonosno ! 'B da izvede tisto razdeli-b'^'ìjMed Italijo in Jugoslavijo, z .ji11 Nahodu potrebna za učin- >r» c V četrtek zjutraj se je vrnila delegacija tržaške mladine, ki se" je udeležila IV. svetovnega mladinskega in dijaškega festivala za mir in prijateljstvo, ki se je vršil v Bukarešti od 2. do 16 avgusta. Naši mladinci so odnesli iz velike mednarodne manifestacije najboljše vtise. Prav posebno so tržaški delegatje navdušeni, ker so bili nadvse prisrčno sprejeti od gostoljubnih romunskih mladincev. Povedali so nam, da so bili že takoj po svojem vstopu na madžarsko ozemlje deležni manifestacij simpatije in solidarnosti madžarskih prebivalcev. Na vsaki železniški postaji so jih pričakovale velike množice, ki so jih pozdravljale in jim prirejale navdušene sprejeme. Isto se je ponavljalo tudi na romunskem ozemlju do Bukarešte. Po vseh romunskih postajah jih je prebivalstvo sprejemalo s klicem: «Pace si prie-tenie» (Mir in prijateljstvo). Bukarešta je bila praznično razpoložena. V vsakem njenem kotičku, na vsakem njenem trgu in na vsaki njeni u-lici so bukareštanski prebivalci sprejemali s ploskanjem in vzkliki mlade mednarodne poslance miru in prijateljstva. To so nam pripovedovali naši mladinci, iz obraza katerih sta odsevala veselje in ginjenost ob spominu na vse nepozabne dneve, ki so jih preživeli Skupno s tovariši vsega sveta. Festival se je začel na velikanskem stadionu «23. avgusta», ki je bil prav onega dne otvorjen. Tržaška delegacija se je udeležila številnih manifestacij in parad ter je priredila razstavo o življenjskih pogojih in zahtevah tržaške mladine, ki jo je obiskalo veliko ljudi in ki je vzbudila znatno zanimanje. Poleg tega so se tržaški mladinci srečali in poraz-govorili s sovjetskimi, ameriškimi, korejskimi, romunskimi, kitajskimi in drugimi mladinci. Korejski delegaciji je naša mladina izročila darove, ki jih je zbralo naše ljudstvo za korejske otroke. Iz tega velikanskega sreča- nja mladincev 101 dežele različne politične in veske pripadnosti je prišla do izraza važnost takšnih skupnih nastopov in potreba, da se tudi v vsaki deželi m.aainci brez razlike srečujejo, spoznajo, da diskutirajo o vseh vprašanjih delovne in učeče se mladine. Veselje in radost naših mladincev niso mogli pokvariti niti italijanski obmejni organi v Trbižu, ki so jim odvzeli potne liste pod pretvezo, da morajo voditi «preiskavo». Tudi nekaterim italijanskim delegatom, ki so se vračali skupno z našimi, so kvesturini odvze'i potne liste. To je pač prava «demokracija» v duhu «dvatisočletne krščanske in ameriške kulture»! Fella sestavil novo italijansko vlado RIM — Po neuspelem poskusu Fi.eionija je bivši De-gasperijev minister Pella sestavil novo vlado. Ta vlada naj bi bila le začasnega in «poslovnega» značaja. Sestavljajo jo sami demokristjani, med katerimi trije neparlamentaren V sredo se je Pella predstavil senatu in poslanski zbornici. Govoril je nekaj več kot 30 minut in izrekel več obljub. Njegov govor so navdušeno odobrili demokristjani, monarhisti in fašisti. Začela e je diskusija o zaupnici. Pričakuje se. da bo prihodnjo sredo znana useda novega demokri-stjanskega vladnega poskusa. Sovjetska nota pravi, naj se vilo komentar, v katerem se takoj začne predhodna diskusija za pripravo mirovne konference. K tej diskusiji naj se povabijo tudi predstavniki o-beh delov Nemčije. Vzjruredno s pripravami za sestavo nvro-vne pogodbe naj organizirata parlamenta obeh delov Nem ■ čije enotno vlado. Ce bi bilo pa kaj zamude v teh pripravah ,naj bi se začasna vlada sestavila iz predstavnikov o-beh sedanjih vlad, ki bi vsaj do volitev še vedno delovali na svojem področju. Enotna vlada bi se morala udeležiti priprav za mirovne pogodbe, bi morala izdelati volilni zakon in izvesti svobodne volitve brez tujega vmešavanja. Nadalje nota predlaga, da naj s 1. januarjem 1954 Nemčija ne bi več plačevala vojnih, niti ne povojnih dolgov razen tistih, ki jih je sklenila na podlagi trgovskih sporazumov. Prav tako naj bi se znatno znižali stroški za vzdrževanje okupacije, katerih maksimum ne bi smel presegati 5 odst. državnega proračuna o-beh delov dežele. K noti je sovjetska vlada priložila tudi podrobnejšo razlago predlogov. V lej razlagi se pravi, da bi mirovno pogodbo podpisale vse dežele, ki so se vojevale z Nemčijo, da je treba čimprej doseči enotnost in konec delitve, da je treba v teku enega leta umakniti okupacijske čete in izprazniti vse tuje strateške baze, da je treba doseči jamstvo za demokratične pravice in delovanje demokratičnih strank, prepovedati nacistične organizacije, doseči obvezo, da se Nemčija ne bo pridružila nobeni vojaški zvézi, ki bi bila naperjena proli eni izmed podpisnic mirovne pogodbe, določiti meje na podlagi potsdamskega sporazuma, odreči se vsaki omejitvi gospodarstva in trgovine, dovo'iti vojsko, ki je potrebna za obrambo de.'e'e, podpreti vstop Nemčije v OZN. Sovjetske note ni nihče pričakoval. Vsi zahodni krogi so bili iznenadeni. V Washingto-nu so takoj izjavhi, da je «nesprejemljive», dočim je britansko zunanje ministrstvo obja- pravi, da nota ni «hrabreča» a da je treba, iz nje sklepati, kako nujen je sestanek štirih za ureditev nemškega vprašanja. Ameriški krogi so zelo zaskrbljeni, ker se bojijo, da bo nota učinkovala na francosko in nemško javno mnenje. Predvsem se bojijo, da bodo volivci Zah. Nemčije spričo te note glasovali proti Adenauerju, ki jo je odločno odklonil in se izjavil proti sovjetskim predlogom. Javno mnenje v vseh deželah pa je zelo pozitivno sprejelo noto, ker predstavlja resen korak naprej k rešitvi nemškega vprašanja, saj so sovjetski predlogi zelo konkretni in lahko predstavljajo podlago za diskusijo. Tega se zahodniki prav dobro zavedajo, zato se bodo v kratkem trije zahodni zunanji ministri sesta/li v Parizu, da preučijo noto in sestavijo skupen odgovor. Za sedaj je sovjetski zunanji minister Molotov povabil v Moskvo delegacijo DR Nemčije. Na skupnem sovjetsko-nemškem sestanku naj bi se preučile možnosti za ureditev vprašanja enotnosti dežele. Delegacijo bosta vodila Gro-tewohl in Ulbricht. Sestavljajo jo predstavniki vseh štirih strank in vseh organizacij. POZIV IK KP STO ZAŠIRJENJE'LAVORATORA" ki bo izhajal ob ponedeljkih Tovariši! Z bodočo številko bo «Il Lavoratore» izhajal ob ponedeljkih. Postal bo informativni časopis in razširil bo popriščč svoje bilke za resnico, mir, za boljšo bodočnost teh krajev. Naše mesto bo imelo v «Lavoratoru», v starem borbenem glasilu tržaškega delavskega razreda, list, ki bo kljuboval tisku, vdinjanemu klikam velike industrije, vsej druščini, odvisni od satelitskih vlad vojnohujskaškega imperializma, in ki se bo boril proti lažem, za enotnost delovnih ljudi in prebivalstva v obrambi skupnih koristi. Komunistična partija vas poziva, da razvijete obširno propagandno akcijo zato, da seznanite vse prebivalstvo z novim značajem «Lavoratora». Naj izve delavec, da bo v njem našel mednarodne novice, ki ne bodo potvorjene kot v amerikani-ziranem tisku, krajevno kroniko in vprašanja, ki ga zanimajo od blizu; naj mali in srednji trgovec, obrtnik, mali proizvajalec vedo, da bo list obravnaval tudi njihove zadeve; naj ve žena, da bo tudi «Lavoratore» prinašal dnevno kroniko in koristne novice; in naj bo špertnik obveščen, da bo našel v njem poročila športnih aktivnosti, posebno aktivnosti ljudskega športa. Naj bo «Mesec tiska» velika akcija, da iz «Lavoratora» napravimo poznan časopis, cenjen od vsakogar, ki demokratično čuti, pa naj pripada kateri koli stranki, razširjen med vsemi sloji prebivalstva, posebno pa med delovnimi ljudmi, glasnik zahtev po miru, svobodi in boljšem življenju našega ljudstva. V tem znamenju se pripravljajmo, da sprejmemo v ponedeljek, 24. avgusta, naš «Lavoratore». IZVRŠNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Ameriški državni udar v Iranu proti legitimni vladi Že v nedeljo so šahovi privrženci poskusili strmoglaviti Mosadeka Beg strahopetnega šaha - Ameriški agenti so pozneje prevzeli oblast TEHERAN — V štirih dneh so ZDA s pomočjo Anglije, muslimanskega papeža Kaša-nija, šaha in njegovih privržencev izvedle v Iranu dva državna udara. Prvi je Ameri-kancem izpodletel, drugi pa jim je uspel. V noči od sobote na nedeljo so nekateri šahu zvesti oficirji skušali strmoglaviti Mo-sadekovo vlado in postaviti na Slovenci! V vsako slovensko družino naj gre izvod naše ga demokratičnega tiska! njeno mesto vlado šahovega privrženca gen. Zahedija. Bili pa so aretirani. Sah je po tem spodletelem poskusu strahopetno zbežal iz Irana in se s svojo drugo ženo Sorajo podal najprej v Bag- PRVA SOVJETSKA VODIKOVA BOMBA JE BILA TE DNI PSPESNO PREIZKUŠENA “Pravda" pravi, da ZSSR neomajno zastopa stališče prepovedi atomskega orožja MOSKVA — V četrtek zjutraj je «Pravda» objavila sporočilo, da so sovjetski učenjaki preizkusili vodikovo bombo. Sporočilo pravi, da je «sila sovjetske vodikove bombe mrtogo višja od sile atomske bombe, ki jo je Sovjetska zveza že pred leti izdelala». V svojem, komentarju «Pravda» pravi: «Kot je že 8. avgusta sporočil tov. Malenkov, ima Sovjetska zveza formulo za izdelovanje vodikove bombe. Nekateri inozemski krogi, ki so vodili svojo politiko na podlagi ameriškega monopola nad atomsko in pozneje nad vodikovo bombo, skuSajo terorizirati narode, izhajajoč iz dejstva, da ima tudi Sovjetska zveza to orožje. Sovjetska vlada pa izjavlja, da ni nobenega vzroka za preplah in da vedno zasleduje cilj utrditve miru in varnosti med narodi». Prav tako list podčrtuje, da je vlada ZSSR že večkrat predlagala vladam drugih dežel, naj se znatno zmanjša oborožitev, naj * Franciji že 15 dni sta vka ]A „ / » ^12 — Ze drugi teden se SeJ Franciji nadaljuje e-G1Ì0, gf,*! stavka peštnih in telega Jl ;M*h, električnih, občinskih :8 i, avnih uslužbencev, želez-Kj j! \J*v, nekaterih strok dr - Tv_1‘‘ nameščencev, uslužben- ttix*narn in pr0" >:K>, rudarjev, kovina-uA kJ bančnih in zavarovalnih = 6Èbe Poštni in telegrafski hi" ? Cenci. V večjem obsegu ' kt! začelo v četrtek 6. av- ko so proglasili stavko 'rožitev in za vzdrževanje vojske v Indokini. V stavko so enotno stopili vsi delavci brez razlike. Stavko vodijo razredna organiza katoliški sindikati. Voditelji socialdemokratskih in katoliških sindikatov so se morali pridužiti stavki v trenutku, ko so njihovi člani že stopili v gibanje z ostalimi delavci. Takoj po prvih dneh stavke so poslanci zahtevali od predsednika parlamenta radikalca Herriota, naj skliče parlament. Do sedaj je prispeto 223 zahtev za sklicanje parlamenta, ki se bo verjetno sestal 25. avgusta. Za sedaj vlada grozi, da bo proti stavkajočim uporabila vojsko, policijo in padalce, ki jih je koncentrirala v bližini Pariza in večjih mest. Vse zgleda pa, da bo morala vlada podati ostavko, ker se bo v se prepovedo atomska bomba in vsa njej 'slična uničevalna orožja in naj se v okviru OZN določi strogo nadzorstvo nad vsakim takim orožjem. «V tem trenutku — piše list — Sovjetska zveza o-staja neomajno na tem svojem večkrat iznesenem, stališču». Sovjetsko obvestilo pravi tudi, da se je prva eksptpŽija vodikove bombe vršila pred kratkim in da je bilo prej več poskusov z atomsko bombo. Ves; «Pravde» je zelo presenetila tiste kroge, ki so po sporočilu Malenkova skušali prepričati ljudi, da vse to ni bilo nič drugega kot «blutiranje» sovjetskih voditeljev. Sedaj so ti krogi morali priznati, da je vest «Pravde» zelo «verjetna». Vsekakor pa je jasno, da je eksplozija vodikove bombe napravila konec ameriškemu izsiljevanju narodov na podlagi monopola nad atomsko in vodikovo bombo in dokazala, kako so resnične vse besede, ki jih izrečejo sovjetski voditelji. Radovedni smo, kaj bodo sedaj rekli tiiovci, ki so se pred dnevi tolažili z besedami Dullesa, ki je izjavil, da «ne verjame v sovjetsko vodikovo bombo». cija CGT, socialdemokratski in I parlamentu znašla v manjšini. Konference delegatov iz Bukarešte Te dni se je vrnila tržaška mladinska delegacija, ki se je udeležila Svetovnega festivala mladine in študentov za tfiir in prijateljstvo v Bukarešti. S tem v zvezi priredi ZKM naslednje manifestacije: V sredo, 26. avgusta ob 20.30 na sedežu PD «Zvezda» v PODLONJEHJU konferenca o «Vtisih s 4. svetovnega festi- vala mladine in študentov». Govoril bo delegat DAVIDE PESCATORI. V petek, 28. avgusta ob 19.30 na terasi DOMA PRISTA NIŠKIH DELAVCEV bodo de legatke poročale tržaškim de kietom o svojih vtisih s 4. te stivala. Vabljene so vse mladinke. V soboto, 29. avgusta s pričetkom cb 20. uri v Ljudskem domu pri MAGDALENI večer na čast povratnikov s Festivala v Bukarešti. Na sporedu so vii i delegatov, baleti, zbori in godba. Žrtve potresa na Jonskih otokih dal mir. Otoka Zante in Kefa-lonija sta popolnoma uničena. Po uradnih podatkih je bilo 600 mrtvih in je 30.000 ljudi brez strehe. Računa pa se, da je bilo v resnici preko 1.000 mrtvih in 100.000 ljudi brez strehe. ATENE Po desetih dneh Amerikanci uničili prebivalstvo otoka Jodo HONG KONG — Po premirju so Amerikanci izvršili grozen zločin na malem korejskem otoku Jodo. Pred umikom so z bombami, napalmom in bencinom uničili vse njegovo prebivalstvo. TUNIZ -- Tuniški rodoljubi so ubili enega načelnika francoske policije in enega kolabo- stalnih potresnih sunkov je na racionista. Francozi pa so u-Jonskem otočju končno zavla-1 bili 4 tuniške prebivalce. dad, nato pa v Italijo, ki je zaradi gostoljubnosti demokristjanov postala zatočišče vseh od ljudstva izgnanih kronanih glav. Amerikanci, ki so prvi državni udar organizirali preko svojega gen. Swartzkopfa, bivšega policijskega načelnika v Iranu, niso hoteli odložiti o-rožja. Zato so organizirali drugi državni udar, ki pa jim je s strašnim krVoprelit„em u-spel. V torek zvečer je musli-jmanski papež Kašani organiziral svoje lopovske in versko fanatizirane tolpe, ki so začele napadati sedeže demokratičnih in Mosadeku zvestih organizacij ter časopise. Prav tako so začeli napadati manifestante, ki so izrekali svoje zaupanje Mosadeku. V sredo zjutraj so stopi e v akcijo vojaške čete gen,- Zahedija, ki zgleda, da sploh ni zapustil Teherana in da je bil vse te dni skrit v prostorih ameriškega poslaništva. Skupina fanatičnih oficirjev je aretirala in na okruten način dobesedno razdrobila zunanjega mini, tra Fatemija. Druge čete so napad e.Mosace-kovo hišo, v kateri so se branili državniku zvesti vojaški oddelki. Hiša je bua zavzeta in zažgana le po letalskem bombardiranju. Mosadek je u-šel. Po 24 urah pa se je predal. V vseh de'ih mesta so se vršili težki spopadi. Bito je preko 300 mrtvih. Spopadi so se vršili tudi v Abadanu, ki so ga Zahedi.eve čete le s težavo zasedle, ter v Ispahanu, kjer so še vedno v teku poulične bitke. Gen. Zahedi je prevzel o-' blast in odpoklical šaha, ki se je vrnil v Teheran. Zvedelo se je, da je pred drugim državnim udarom Henderson, ameriški poslanik zagrozil Mosadeku, da ga ZDA ne bodo več priznale in da bodo do njegove vlade vodile sovražno politiko. Položaj še vedno ni jasen, ker se lahko spremeni od trenutka do trenutka. Za sedaj pa so v Iranu zmagali Amerikanci in njihov hlapec iranski šah, ki je s svojim nedeljskim sramotnim begom dokazal, kakšnega puhloglavca in ničvredneža ima Iran za kralja. Ameriško početje ob tej priliki pa nam dokazuje, kako Amerikanci pojmujejo svobodno izbiro vlade, neodvisnost in suverenost dežel. Ta primer naj služi tržaškim oboževalcem ameriških «demokratov». Prav tako naj služi kot primer tritino, ki so kričali, da je 17. junija nemško ljudstvo organiziralo izgrede v Berlinu. Sedaj lahko vidijo, kako se znajo «demokratično» ponašati Amerikanci in kako znajo organizirati državne u-dare. XIV. filmski festival v Benetkah BENETKE - Predvčerajšnjim se je začela XIV. filmska razstava s predvajanjem ameriškega filma «Roman Holiday». Na festivalu dokumentarnih in filmov za otroke sta bili nagrajeni ZSSR in Češkoslovaška. Generalna skupščina OZN razpravlja o korejskem vprašanju NEW YORK — V ponedeljek se je začelo zasedanje generalne skupščine OZN, ki je bila sklicana zato, da preuči vprašanje politične konference za ureditev korejskega vprašanja. Na zasedanju se je takoj izkazalo, da bodo Amerikanci skušali sabotirati politično konferenco o Koreji, ker so preko svojega delegata izjavili, da so proti povabilu Indije in proti konferenci, ki bi predstavljala srečanje za dokončno ureditev korejskega vprašanja. Amerikanci so zato, da bi politična konferenca bi a 'e pogajanje med vojskujočimi se deželami, kar prav gotovo ne more privesti do u-spešnih rezultatov. Tov. Višinski je predlagal, naj se v New York povabita tudi Kitajska in Severna Koreja, kar pa so Amerikanci onemogočili. Sovjetski delegat je prav tako predlagal, naj bi se konference o Kore.ii udeležile: ZDA, Anglija, Francija. ZSSR, Kitajska, Indija, Poljska, Švedska, Burma, Severna in Južna Koreja. OD TEDNA ČETRTEK, 13. avgusta: Po časopisnih vesteh se domneva, da bodo voditelji laburistične stranke Anglije zahtevali izredno zasedanje parlamenta, ki naj ponovno preuči najvažnejša vprašanja zunanje politike — Umrl je sovjetski učenjak Paton, ki je bil akademik in član Vrhovnega sovjeta SZ — V Egiptu se nadaljujejo aretacije demokratov — V Emiliji p.i Ceseni je bila Maria Mazza umorjena od moža, ki jo je z nožem 22 krat prebodel — Svetovalec d.c. Tonello iz Trevi-sa se je izdajal za zdravnika in pregledoval ženske, ki jih je potem hotel posiliti) bij je aretiran — Komisar d.c. Lespa iz Calta-nissette je za časa volilne kampanje obtožil komuniste, da so ga ranili z nožem; aretiran je bil kot simulator. PETEK, 14. avgusta: V Chicagu še vedno traja obleganje hiše črnca Howarda s strani skupine ameriških fašistov, ki nočejo, da bi črnec stanoval v četrti, kjer so sami belokožci; policija je morala biti mobilizirana, ker je nevarno, da fašisti ubijejo vso Ha-vvardovo družino — Amerikanci so v taborišču Kožedo uporabili solzilni plin tudi proti članom severnokorejskega in kitajskega rdečega križa — Francoska pod-morniška naprava inž. Willma je dosegla globino 2100 metrov — ŽALIJO LJUDSTVO Glasilo «brihtnih glav» «Demokracija» ie 14. t.m. J objavilo pod naslovom «Usoda našega človeka» dolgovezen članek brez repa in glave, v katerem se na grob način žali naše slovensko ljudstvo. Pisec članka si je ob tej priliki bržkone lepo prebral stališče voditeljev SDZ do delavca, ki «naj najprej postane človek», kot je bilo neštetokrat poudarjeno od raznih «demokratičnih» jezičnih dohtarjev iz ul. Machiavelli. V tem duhu je lahko mirne duše zaplaval v višave «vzvišene» srednjeveške filozofije ter začel na desno in levo «idealno» klofutati «Rimljane, Germane in... Azijate» (pri tem misli na ruske slovanske brate. Op. ur.). Ko se pa v svojih poletnih blodnjah vrača na Slovence v domovini, pravi, da «se sploh veselje pri njih izraža na nekak primitiven, prostaški način», da «masa ostane brezdušna in brezoblična gmota, ki sama sebe ne more oblikovati... Masa ne more živeti brez «voditeljev» niti brez strahu. Nikdar ne bo ona toliko dozorela, da bi lahko en sam dan preživela v svobodi pred strahom. Kazen je edino sredstvo, ki masi lahko privzgoji... trohico discipline...» in «...je izraz vseh teh slovenskih ljudi zaskrbljen, trpek, otopel, teman in pri mlajših celo pasurovel. V teh obličjih ni videti nikake odločnosti ali celo samozavesti» itd itd. Pisec članka je nanizal vse te psovke na račun našega človeka, ker se čuti «svobodnega človeka», ki hoče v okviru SDZ «odpreti zamejskim Slovencem ipot do... svoboščin». Ne vemo, kdo je človeče, ki je vse te žaljivke napisalo, vemo pa samo to, da to ne more biti Slovenec po duhu, ker preočitno dokazuje, da ne pozna našega naroda, njegove zgodovine, njegove epopeje, njegovih borb, njegovega kremenitega značaja in njegove neupogljivosti. Naš narod ne mara ljudi, ki mu hočejo z viška «podariti svobodo», ker ima v sebi toliko moči in -poguma, da si jo lahko sam izbojuje. To dnevno dokazuje v zamejstvu s svojo borbo proti tujčevemu zatiranju in v matični državi proti titovskemu fašizmu. Na vsak način pa naj se pisec članka ne vznemirja za svoje «poslanstvo», ki se je nehalo že v trenutku, ko se je začelo. NESRAMNOST PA TAKA Glasilo slovenskih klerikalcev «Katoliški glas» od 13. t. m. se pritožuje nad zatiranjem, kateremu je podvrženo naše ljudstvo na šolskem polju. Ne glede na to, da ima prav, mu o-drekamo vsako pravico do protesta, saj je ob italijanskih volitvah pozvalo, naj goriški Slovenci glasujejo za demokristjane, objavlja članke vojnega zločinca Rožmana, ki je hlapčeval našim zatiralcem, In je le slovenski prevod škofovega glasila «Vita Nuova». Zastopa torej težnje, ki so protislovenske, zato naj bo vsaj toliko sramežljiv, da pusti pri miru zadeve, ki se ga ne tičejo. Naj se rajši bavi s propagando za protislovensko demokrščanstvo. Tako ga bodo ljudje lepše spoznali. DOBRI POZNAVALCI Iz nekega lista posnemamo: «Begunci pripovedujejo, da narod zadnji čas čedalje bolj spoznava resnico o pomenu balkanskega pakta... narod ne veruje propagandi oblastnikov... državljani, ki so pred kratkim pribežali... poudarjajo, da je dežela v čedalje hujši gospodarski krizi... odpor ljudstva do prisilnega dela., prisilna mobilizacija delovne sile... v večjem številu delajo pri gradnjah ženske, stare do 40 let... odpor je čedalje hujši... vso o-blast ima policija... komandirju policijskih postaj so dali še večja pooblastila in je vsa krajevna oblast prešla pod njihovo popolno nadzorstvo». Naši ljudje bodo takoj rekli, da se vsi ti stavki nanašajo na JugcF slavijo, ker se ji do najmanjše pike prilegajo. Te stavke pa smo pobrali iz «Ljudske pravice» od 17. t. m. List se je na ta način razpisal o ... Albaniji, ki jo Tito tako «ljubi», da ji zagotavlja... neodvisnost. Te pripovedke niso niti najmanj čudne, saj pisuni «Ljudske pra-rice» zelo dobro poznajo svoje domače razmere. Zato jim ni bilo težko napisati, da se vse to dogaja v Albaniji. Vsekakor vemo, da so slovenski bralci v Sloveniji brali med vrsticami in se... končno prepričali, da ljudska pravica ne... laže, ker si upa še pisati o jugoslovanskih notranjih razmerah. V Torremaggiore v Lor: a liji je bil aretiran klerikaln. aktivist Ciardulli, ki ie skušal posiliti 11-letno dekletce. SOBOTA, 15. avgusta: Zloglasni senator Mac Carthy je obtožil konservativni list «Washington Post», ki ga je kritiziral; senator pravi, da list napada «poštenjake, ki se borijo proti komunizmu» — V Saigonu je vietnamski partizanski oddelek napadel francosko patruljo in plesno dvorano francoskih okupatorjev. * * * NEDELJA, 16. avgusta: Sovjetske oblasti v Nemčiji so izročile Arne ikancem dva pilota, ki sta morala zaradi slabega vremena zasilno pristati v Vzhodni Nemčiji — V dveh dneh so Amerikanci in Južni Korejci ranili 468 ujetnikov, ki so se vračali v Severno Korejo. * * * PONEDELJEK. 17. avgusta: ZSSR in Egit sta sklenila pogodbo za blagovno izmenjavo v znesku 1700 milijonov lir — Prezidij ljudske skupščine LR Madžarske je na prošnjo žene, odn. matere pomilostil angleškega vohuna Sandersa in italijanskega Sciot-tija. * * * TOREK, 18. avgusta: Churchill je nenadoma sklical vladno sejo; domneva se, da je ta izredni dogodek v zvezi, s stališčem, ZDA na OZN, kjer skušajo Amerikanci sabotirati vsako možnost mirne rešitve korejskega vprašanja — Laburistični prvak Attlee je na svojem potovanju v Jugoslaviji izjavil, da je za sprejem Kitajske v OZN — Italijan Bernini je bil izvoljen za predsednika Svetovne zveze demokratične mladine. SREDA, 19. avgusta: Mešana komisija mednarodnega rdečega križa je objavila poročilo, v katerem pravi, da so Amerikanci od 5. do 17. avgusia 26 krat brutalno nastopali proti severnokrej-skim in kitajskim ujetnikom — Avstrijska vlada je poslala sovjetski noto, v kateri pravi, da se strinja, da bi morali zahodniki umakniti svoj predlog o skrajšani pogodbi — Policija New Yorka je objavila vest, da je bilo v mestu izvršenih v šestih mesecih 160 umorov. ČETRTEK, 20. avgusta: Francoski general Guillaume je dal aretirati maroškega sultana Juseta in ga interniral na Korziko; na njegovo mesto je imenoval za sultana francoskega hlapca Glau-ia, pašo Narakeša — V Franciji so stopili v stavko kovinarski in avtomobilski delavci — Na Kitajskem so odkrili neizmerna petrolejska ležišča. STRAN 2 DELO 22. AVGUSTA IX. OBLETNICA Frausinove smrti 22. avgusta poteka devet let od smrti Luigija Frausina, e-nega naših najvzglednejših voditeljev in borcem za pravice delovnega ljudstva. Luigi Frausin se je rodil leta 1899 v Miljah, v junaškem mestecu, ki se nikoli ni uklonilo fašističnim nasilstvom. Vse svoje življenje je posvetil borbi delavskega razreda in je iz preprostega de'avca postal vzgojitelj in voditelj slovenskih in italijanskih delovnih množic naših krajev. Že leta 1921, cb ustanovitvi Komunistične partije Italije, se je o-predelil za komunistični po-kret in postal eden glavnih ustanoviteljev Komunistične partije v tedanji julijski Krajini. Zaradi svojih vodilnih sposobnosti in vztrajne aktivnosti je za časa fašizma postal voditelj notranjega centra partije, dokler ni leta 1932, padel v roke policiji. Obsojen od posebnega sodišča, je ostal v zaporu in pozneje v konfinaciji vse do leta 1943. Po padcu fašizma, 8. septembra 1943 se je vrnil v svoje kraje, kjer je začel organizirati oboroženo borbo proti nacistom in fašistom. Kot navdušen pobornik vedno tesnejše enotnosti med slovanskimi in italijanskimi delavci, nezlomljivega bratstva, ki edino daje moč delovnemu ljudstvu v njegovih borbah, se je stalno trudil, da združi vse sile proti skupnemu sovražniku, za uničenje nacifašističnih okupatorjev. V avgustu 1944, sredi največjega delovanja, je padel v roke SSovcem. zdaj je že vsem znano, da je bil aretiran na ovadbo titovcev, ki so spravili s poti vse najbo’jse voditelje, med njimi tudi Božidarja Kolariča, Franca Segutina - Bora, Matevža in nešteto drugih. Frausin je ostal tudi pod nečloveškimi mukami nacistov trden in odločen in iz njegovih ust ni izšlo nobeno priznanje. Ko so ga že popolnoma izmrcvarili, so ga po par dneh odpeljali neznano kam in ga umorili. Njegov svetli lik, je nehote sijajno opisal neki nacistični vohun v nekem najdenem dokumentu: «Kljub temu, da je bil spoznan kot glava vsega pokreta in spiritus mo-vens, vendar je še vedno negiral vse in trovratno trdil, da nima nič pri stvari. V resnici bi mogel biti svetal primer dela in požrtvovalnosti in pa tudi zvijačnosti, kajti doslej ni niti izpovedal, niti priznal ničesar... Skoda je pri tem človeku samo ena in sicer: da ni naš!» Frausin je bil pravi ljudski voditelj, pošten, nesebičen, zvest svojemu ljudstvu in delavski stvari. Njegovo svetlo življenje in mučeniška smrt bosta ostala za vedno kot svetel vzgled, kako se je treba boriti v službi delovnega ljudstva in vseh trpečih. Njegovo nepozabno ime bo vedno vodilo naše delovne ljudi, Slovence in Italijane bratsko združene, v borbi za mir, delo, svobodo in socializem. Iz litovskih listov VJESNIK NAPOONOC FRONTA UOVATSRF Na procesu ustaškim koljačem, ki so množično morili nedolžne ljudi, žene in otroke so dodeljene premile kazni. Množica prebivalstva v Zadru smatra presodo Okrožnega sodišča in stališče Vrhovnega sodišča nepravilno in zahtevajo za te zločince smrtne obsodbe. . («Vjesnik» 25. junija 53). PRAVICA «Malim veliko, bogatim malo davkov — V vasi Trebelnem predstavlja za tamkajšnje prebivalstvo davčna komisija strah in trepet. Bivši župan Leopold Grebenc na Trebelnem ima 3.29 ha obdelovalne zemlje, davka za 1952 leto naj bi plačal 20.900 din, Ana Tomšič žena spomeničarja, kmetica s 3,13 ha obdelovalne zemlje pa mora plačati kar 39.900 dinarjev davka ali IGO odstotkov več. («Ljudska pravica», 27. VI. 53). * * * Kolektiv «Volnenka» v Ljubljani ima v skladišču za 31 milijonov dinarjev gotovih izdelkov a so -tarifne postavke dvignili na 10 odst. Na svojem zasedanju so v razpravi izjavili, da bo treba «zaradi slabe prodaje blaga poslati na redne in izredne dopuste še preostale člane kolektiva. Ce ne bo kazalo drugače, gre na dopust ves kolektiv»... («Delavska enotnost» 19. VI. 1953). General in Charlot .Neki ugledni francoski general se je v enem izmed največjih francoskih časopisov zelo razburjal, ker je svetovno znani filmski igralec Charlie Chaplin bil odlikovan z redom častne legije, ko vendar ni nič drugega kot klovn. Neki bralec mu je preko istega lista odgovoril naslednje: «Stokrat ljubše so mi Chaplinove šale kot Vaša povelja, in raje umrem od smeha, kakor pa poginem pod Vašim poveljstvom na bojišču kot junak.» ‘tanil noter in “Bolero" sla res Murni Clivo? TEKMOVANJE V "MESECU DEMOKRATIČNEGA TISKA’ REZULTATI lil. TEDNA Slovenski človek se ne bo nič naučil od revolverskih revij Kolikokrat smo pri slovenskih družinah, katerim smo prinesli demokratični tisk, opazili na mizi «Grand Hotel», «Intimità», «Epoca» in drugo podobno ničvredno časopisje! Našli smo celo italijanske nacionalistične dnevnike ter destiliran strup .ki ga predstavlja «Corriere di Trieste». Ta žalostna ugotovitev nam je dala spoznati, da mnoge slovenske družine čutijo potrebo po čitanju različnih revij in časopisov, a da je na žalost izbira tega čtiva padla prav na ono. ki najbolj kroži med določenimi množicami italijanskega prebivalstva. To so najslabše revije in časopisi, ki skušajo uspavati zavest, ki pripravljajo našo mladino do tega, da sanja o čudežih, namesto da se bori za lepše življenje. Zato smo se odločili in smo začeli ponujati našemu prebivalstvu druge revije, tudi pisane v italijanskem jeziku — ker na žalost nimamo možnosti, da bi jih tiskali v slovenskem — toda z dobro vsebino; revije, ki vzgajajo v orijateljstvu med narodi, po-kazu ejo vse grdobije sedanje družbe in lepoto borbe za dosego boljše. Dosegli smo, da se je v mnogih va-eh našega podeželja že ob pričetku «Meseca demokratičnega. tiska» povečala razprodaja revij, kot «Vie Nuove», «Noi donne in» drugih. Treba bo nadalje vztrajati, da izženemo iz slovenskih hiš časopisje naših sovražnikov in vstopi beseda onih, ki so nam blizu in nam pomagajo v naši borbi. Drugi problem, Ki so si ga postavili v nekaterih vaseh, posebno v Nabrežini in na Opčinah je zadeva lista «l'Unità». Pri naprednejšem delu našega prebivalstva je zelo občutena potreba, da se vsakodnevno seznanjajo z najnovejšimi dogodki in da jih spoznavajo po glasu demokratičnih sil. Prvi koraki v tej smeri so nam dali razumeti, da je mogoče in da je treba to uresničiti. Izkušnja nam dokazuje, da mišljenje, da vršimo s ponujanjem italijanskega časopisa slovenskim družinam delo potujčevanja. ni pravilno in ne opravičeno. Prelvsem zato ne, ker italijanski časopisi itak že prodirajo v slovenske družine, toda to so časopisi sovražnikov našega ljudstva. Prvič, ne gre tu za potujčevanje, temveč za Slovenci! Sirimo in podpirajmo naš tisk, ki se bori za naše pravice, za mir, delo in kruh! nadomestitev reakcionarnega tiska z demokratičnim. Drugič, potujčevati ne pomeni citati v tujem jeziku. Da bi jih vsaj poznali mnogo! Potujčevati pomeni odvzemati prebivalstvu pravico, da ima svojo lastno kulturo, da govori, cita in se vzgaja v lastnem jeziku. Mi vsi vemo, da se to pri nas res dogaja zaradi krajevne situacije in izdajstva; titovske klike, ki je prešla v tabor reakcije in s lem oddaljila toliko :aželen dan, ko se bo ljudska kultura nadalje svobodno razvijala in napredovala tudi v naši domovini in bomo mogli tudi mi, Slovenci Tržaškega izemlja uživati njene sadove. Bdrimo se torej za naše pravice, vzgajajmo se v našem j.e-tiku, spoznajmo, da je «Delo» edini prapor, ki ga imamo, okušajmo poglobiti poznavanje našega jezika, katerega smo tako potrebni, toda ne mislimo, la so časopisi, ki jih moramo citati «Ultime notizie», «Cor- riere» in razne revolverske revije. Ker že poznamo italijanski jezik, izbirajmo za čitanje dobre stvari, ki nam bodo dale tudi moči, da se borimo in dosežemo priznanje naših narodnih pravic ter zavest, da imamo v tej borbi ob strani vse narode sveta. MIRA RIJAVEC I. literarni natečaj ..Dela' Uredništvo našega lista sporoča slovenski javnosti, da razpisuje svoj I. letni literarni natečaj. Natečaja se lahko udeleži vsak slovenski človek s kakršnim koli literarnim prispevkom: pesmijo, novelo, povestjo, slovstveno razpravo, humoristično črtico, folklornim prispevkom itd. Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na uredništvo našega lista, ki bo v svojih prihodnjih številkah objavilo podrobnejša navodila. 8. januarja 1954 Dodo razdeljene 3 denarne nagrade: prva, druga in tretja. Prva nagrada znaša 20.01)0, druga 10.000 in tretja 5.000 lir. Spodnji obrazec prikazuje odstotke ki so jih sekcije in velike tovarne dosegle v tretjem tednu «Me:eca demokratičnega tiska» v razmerju z zadanimi cilji: HOWARD FAST: AMERIŠKI DNEVNIK ZAKAJ ETHELO SO UMORlIT ROSENBEROa 2 B CD C OJ rt J O "(D Q £ I ! P* 2 5 CD N Ž '0$ ij0 Pred neposrednim uniče-lj Zz*- Uspehi so se nadaljeva-J dokler niso prišli v Črno [j 0 samozvani voditelji NOB. (j-s° začeli organizirati mno- 'J ;P' stavljene udarcu sovražnika. Dokumenti pričajo, da se je nemška komanda pripravljala, | da uniči partizanske edinice v dolini reke Neretve. Čeprav se je o tem davno prej vedelo tu- | di v glavnem štabu, je bil fe- | bruarja 1943 sprejet «načrt» | operacij za «IV. ofenzivo», | enak načrtu nemške komande. | Na tem sestanku je bilo skle- | njeno, da se vse edinice povle- | čejo v dolino reke, kjer jih je f čakal pripravljen sovražnik. | Izgube partizanov, ki so se z | nepopisnim junaštvom borili, | so bile ogromne. Takoj prve | dni ofenzive je padlo 800 ju | naških Krajišnikov, na Nere- | tvi pa 4.500 borcev. | Marca 1943 so hitlerjevci po- | nudili vrhovnemu poveljstvu | premirje, da bi pridobili na 1 času in preuredili svoje sile. | Na veliko začudenje in neza- i dovoljstvo partizanov je vod- 5' stvo te pregovore sprejelo. Bosi an je bil Velebit, da se v dolini reke Rame sestane z nemškim komandantom. Med tem so nekatere partizanske edinice napadle okupatorske čete in s tem prekršile nesramfii sporazum. To najbolj odkrito izdajstvo skušajo današnji titovski voditelji prikriti, češ da so hoteli prevarati Nemce. Toda posledice tega premirja so bile strašne. Nemške čete so se medtem pripravile na ofenzivo in pritisnile partizane v nov obroč v dolini rek Bive in Tare. Tu je bilo izvršeno najstrašnejše iztrebljenje partizanov, ki ga titovski izdajalci imenujejo «V. ofenziva». V borbah na Zeleni Gori in Sutjeski je padlo preko 10 tisoč partizanov, med njimi 4.000 ranjencev in okrog 50 ljudskih herojev, partizanskih komandantov in komunistov, ki so bili do poslednje kaplje krvi predani svojemu narodu. V luči teh dejstev, so zaman vsa govoričenja izdajalcev NOB na proslavah vstaje v raznih krajih naše dežele, ki grobo falzificirajo zgodovino NOB in prikazujejo današnje jugoslovanske nasilnike kot voditelje NOB. Narodnoosvobodilna borba pripada našemu narodu. Narod je bil tisti, ki je dvignil vstajo. On je bil tisti, ki se je kljub izdajstvu hrabro boril in s pomočjo Rdeče armade leta 1945. izvo-jeval svobodo, ki so mu jo odvzeli tisti, kateri so ga že takrat podlo izdali. N. MAMUZIC PRDL6GR PRRTIZRRR Prežihov Voranc Ob šestdesetletnici njegovega rojstva Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala: Samo, da mi ne bi, da ne bi umrl! Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat si mu nežno v solzah šepetala: Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal. Postal je lak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. Tako si mu segla poslednjič v roko, in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo! Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! dilne borbe in še prej, ter na- bil poln vere v skorajšnjo sve- Letos 10. avgusta bi naš koli roški ljudski pisatelj Brežihov slavil 60-letnico rojstva, da ga niso bolezen, ~ki si jo je nakopal po zaporih in taboriščih za časa narodno osvobo- to še težke razmere, ki so nastale po 48. letu v Jugoslaviji, popolnoma izčrpale telesno in duševno. Zapustil nas je (18. febr. 1950. leta) še poln načrtov za delo, razočaran in u-trujen. Brežihov je bil vajen borbe in ni nikoli obupoval, toda občutljiv in tenkočuten, kot je bil, ni prenesel izdajalskega fašističnega preokreta. >Bil je vajen borbe s sovražniki napredka, tu pa se je znašel med svojimi brati, med sodelavci, ki jih je dotlej smatral za prijatelje. Zahteva, naj podpiše sramotno pismo sovjetskim tovarišem - pisateljem je bila za Brežihova nekaj tako podlega, da od tedaj ni hotel imeti več opravka s temi ljudmi ter se je umaknil iz javnega življenja. Spominjam se njegove 50-letnice rojstva v sodnijskih zaporih v Ljubljani. Takrat je Z USTANOVITVIJO STO BI NAŠE MESTO OŽIVELO IN ZAČELO CVETETI Obstoječe stanje nam obeta poglabljanje gospodarske krize Nacionalisti obeh taborov se drug drugega obtožujejo zločinov, ki jih sami izvajajo - Kakšne perspektive bi se nam otvorile v režimu svobodne trgovine med Vzhodom in Zahodom V poslednjem časa je vsa tržaška javnost morala priznati krizo, ki jo preživlja naše gospodarstvo. Poročilo VU za prvo tromesečje ter conski proračun za drugo polletje t.l. sta najboljši dokaz slepe ulice, v katero je bilo pahnjeno naše gospodarstvo po krivdi zlonosne Marshallove politike, po krivdi obstoječega stanja in predvsem pa zato, ker je bilo naše Ozemlje enostransko vključeno v sistem zah. sveta in odrezano od svojih naravnih tržišč, ki bi mu danes nudila življenje, ne pa hiranje. Z obeh strani, ki sc sovražne življenju našega mesta in ozemlja, se slišijo glasovi, s katerimi ki je zajela Trst, iz dejstva, da je bilo področje A STO gospodarsko in upravno vključeno v italijansko državo. Pri tem ne pozabljajo ponavljati vseh obrabljenih šovinističnih fraz, ki prav gotovo ne morejo pomagati Trstu, še najmanj pa ga rešiti iz sedanjega stanja. Italijanski šovinisti pa so našli vzrok sedanjega stanja v dejstvu. da je bilo Tržaško ozemlje odvzeto Italiji in da mu je bila vsaj na papirju zagotovljena samostojnost in neodvisnost. Da se ne bi pa izneverili svojemu bistvu šovinistov se zaganjajo proti «slavom», ki so vse to «zakrivili», pozabljajoč na Mussolinija, ki je se skuša prevaliti krivda za se- : skupno s svojim berlinskim par- do nje stanje na druge. Titovci, slovenski nacionalisti in talcozva-ni indipendentisti kričijo na ves glas, da izhaja gospodarska kriza, Alt se rak more dokončno premagati ? i,*13 streljanja aktivnih parohov i»! le k ^«nov ter podžigati med SKtlr>gorci stare medsebojne l^6- Izdali so «direktivo», £?. partizanski odredi raz-ie'li° na skupine 2-3 ljudi, kar t>Ci10rno§°čil° okupatorju, da L.°vi in pomeče v zapore tisoč partizanov, k.^ti koncu leta 1942. in v LCetku 1943, ko se je partilo ,ko gibanje ponovno zače-jl siriti in urejevati, so mu Hi Vn° zasadili nož v hrbet. Iy Se je zgodilo v takozvani v *n V. ofenzivi. Začetku leta 1943. so bi- Bremeščene v Bosno edini- s^j,l it, *z Like, Korduna, Banije ehugih krajev ter tu po- pravijo, da se bolezen neopazno vtihotapi kot tat in potem zagospodari kot v lastni hiši. Prav ta prispodoba pride na misel ob spominu na stoti-soče žrtev, ki jih vsakodnevno žanje po vsem svetu rak. Dobro je, da si nekoliko ogledamo, kaj je prazaprav ta bolezen in kako se je je mogoče obvarovati. Nasprotno od nedolžnega tumorja, kot so n. pr, bradavice, predstavlja rak tumor, ki se naglo in stalno razvija, ima tendenco degeneriran j a in u-stvarjanja tvoraste površine ter se razpase na raznih delih telesa, cesto daleč od za četne točke. Znano je, da spremembe centralnega živčnega sestava v primerih obolelosti na raku, vplivajo na vse funkcije organizma ter povzročajo izgubo apetita, spremembe v krvnem obtoku (nizek krvni pritisk), zmanjšanje spolne aktivnosti in zmanjšanje vseh oblik presnove. Rak ni torej omejen na lokalne izrastke, temveč prizadene.ves organizem. To dejstvo ima tudi svojo dobro stran, ker je na podlagi splošnega bolnikovega stanja lahko ugotoviti raka tudi kadar se skriva v notranjosti, kot na pljučih in drugje. Kakšni so vzroki pojava rakavega tkiva v človeškem organizmu? Opazovanja rakavega tkiva, ki je nastalo zaradi poklicnih poškodb in eksperimenti na živalih so privedli do naslednjih zaključkov: vse osebe, ki delajo na prostem, posebno v toplih krajih, kot ribiči, mornarji, so podvržene raku na koži obraza. Tudi razni običajni faktorji, ki delujejo dolgo dobo, povzročajo raka, predvsem navada uživati prevročo hrano ali pijačo, kar povzroča raka na požiralniku; rane v ustni votlini od slabega umetnega zobovja; stalno draženje žolčnice z žolčnimi kamni; uničenje bradavic, j kriči na vse grlo proti Titu, ki si Eksperimenti na živalih so požira cono B, a se istočasno za- tnerjem povzročil vse te novitete v Evropi in v svetu. Oboji pa pozabljajo v svojem slepem šovinizmu na dejstvo, ki je življenjske važnosti za naše mesto in Ozemlje: pozabljajo namreč, da moreta Trst in njegovo Ozemlje živeti le pod pogojem, da gospodarsko služita Italiji, Jugoslaviji in vsem drugim deželam na svetu, prav posebno pa zalednim. Prav tako se dogaja, da si eni in drugi očitajo najrazličnejše grehe, pri tem. pa opazijo slamico v očesu svojega nasprotniku, ne vidijo pa žrdi. v svojem očesu. Italijanski nacionalistični tabor se vrši velika polemika med angleškimi in francoskimi V, krojači. Francoski krojač Dior je namreč izjavil, da , ''le» ansirai modo kratkih kril, proti katerim pa nastopajo H'6] k' anSleški in številni drugi kolegi. Zgleda pa, da bo v bltki zmagal Dior. Zato pa objavljamo risbo, ki kaže «razvojno pot» ženskih kril od 1920 do 1954. dokazali, da obstajajo nekatere snovi, (dišave, tinkture, itd.) ki povzročajo vnetja, če se jih dolgo utira v kožo. Ta vnetja pripravljajo teren za razvoj raka in so jih zato imenovali predra-kavi pogoji. Ce ti pogoji dolgo trajajo in se medtem pojavijo živčna oslabelost ali druge spremembe v delovanju organizma, tedaj se lahko pojavi rak. Vse dolgo trajajoče rane pospešujejo razvoj raka. Odkritje predrakavih pogojev je zelo važno za preprečitev raka, kajti, ko se rak začenja širiti, ga je zelo težko zdraviti s terapevtičnimi sredstvi in se je treba nujno zateči h kirurgu. Operacija je lahko uspešna le, če se izvrši nemudoma, takoj ob odkritju bolezni. Glavna sredstva, ki preprečujejo razraščanje raka so žarki X in radium; vendar jih je pa treba oprezno uporabljati, ker se sicer doseže nasprotni učinek. Radioterapija je zelo učinkovita pri raku na zunanjih vidnih delih telesa, dočim jo je težko uporabljati pri notranjih obolenjih. Brvi pogoj za uspešno pobijanje raka pa je takojšnja u-gotovitev predrakavih pogojev. Kjer ni slednjih, ni raka. Zato je zdravljenje predrakavih pogojev najboljše jamstvo proti raku. Da se izognemo razvoju predrakavih pogojev, je potrebno voditi zdravo, pravilno urejeno življenje, izogibati se živčnim pretresljajem ter krepiti živčni sistem s pomočjo športa, telovadbe in pravilne prehrane. Najvažnejši pogoj v borbi proti raku je pa izboljšanje življenjskih pogojev vseh narodov sveta. Temu se bo brez dvoma pridružil napredek znanosti, ki bo pripomogel, da si bo človeška družba ustvarila zdravo življenje in premagala tudi tega tako nevarnega sovražnika človeka. Doktor Z. Slovenci! Sirimo «Delo», ki se bari za narodnostne pravice in razgalja sovražnike našega naroda! vzema, da bi se čimprej izvršila priključitev cone A s Trstom k Italiji. Titovci. njih slovenski šovinistični priskledniki in «indipendentisti» se na ves glas hudujejo na Italijo, na njeno vlado in na italijanske šoviniste,'ker se zavzemajo za revizijo mirovne pogodbe in zahtevajo vse naše O-zemlje, istočasno pa hote prezirajo dejstvo, da si je Jugoslavija že priključila cono B, da ne mara več niti slišati o kakem spoštovanju mirovne pogodbe in da se poteguje celo za dele cone A. Kako naj se torej verjame tem ljudem, ki jim je dejansko edini cilj pogubljenje Trsta, njegovega gospodarstva, njegove industrije, njegove Luke, njegovega trgovskega in ladijskega prometa. Edini izhod iz sedanje krize je. usta- novitev STU. ki bi lahko začelo široko politiko trgovanja m gospodarske povezave z vsemi sosednimi, zalednimi, sredozemskimi, azijskimi in prekomorskimi državami. Dokler bodo tu Anglo-amerikanci, ki iz političnih razlogov ne dopuščajo Trstu, da bi trgoval z Vzhodom, dokler bodo italijanski šovinisti ter titovsko-šovinistično - «indipendentistična» jronta nadaljevali svojo politiko sabotaže mesta in Ozemlja v korist svojih lastnih matičnih držav, dokler bodo Tito in rimski državniki zasledovali cilj uničenja STO in njegove spremenitve v Strateško oporišče, do tedaj se to bi pomenilo oživeti ladjedelni-ško in pristaniško pomožno industrijo; to bi pomenilo ozdraviti našo trgovino; to bi končno pomenilo zmanjšati brezposelnost, delno rešiti vprašanje mladine, graditi nove hiše, zmanjšati davčna bremena itd. itd. Otvorile bi se velikanske možnosti za naše mesto in Ozemlje in ni res, da bi bilo naše gospodarstvo pasivno. Vse to pa preprečujejo anglo-ameriški okupatorji, ki se nočejo vrniti na svoje domove, ki nočejo omogočiti ustanovitev STO, ker bi na ta način izgubili eno izmed svojih preko 4S0 strateških oporišč v Glavni vhod v novo moskovsko univerzo, ki je po svojem obsegu največja na svetu. naše Ozemlje ne bo rešilo iz sedanjega stanja. Ali si lahko zamislite, kakšen promet bi šel skozi našo luko, če bi se omogočilo Češkoslovaški, Madžarski in celo Poljski, da bi preko nje odpravljale svoje pošiljke blaga na Kitajsko in v druge azijske, afriške in sredozemske dežele, od koder bi dobivale skozi Trst drugo blago? Koliko bi lahko Trst napravil za te tri države? To bi pomenilo graditi nove ladje, popolnoma zaposliti ter celo razširiti ladjedelnice; to bi pomenilo povečati tona-žo tržaškega ladjevja, ki je tako naglo izginilo ob prihodu italijanskih monopolistov na naš trg; tlo bodočnost svojega naroda ter bodril in hrabril vse tovariše okoli sebe. Ako čitaš njegove knjige, se ti zazdi, da stoji pred tabo tak, kot je bil, močan, zdrav sredi Gosposvetskega polja in vse prelepe Koroške, ki jo je opeval v vseh svojih delih; bodisi iz daljnih dežel, kot političen preganjanec, iz domotožja po njej bodisi v težkih dneh, ko je po Celovcu iskal dela; vedno jo je imel v mislih: «Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju. Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj prišel sem zbit, nebogljen, osleparjen za najpiemenitejše občutke človeške dostojnosti. Bodo-ba tega kraja me je zabolela pri srcu. Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič slabega ne želim, ko nočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? Breganjala me je takrat, pred leti, ko je bila še vsa združena v enem velikem cesarstvu, pa mi ni marala dati niti skorje hlapčevskega kruha; preganja me tista, ki leži onstran belih mejnikov, Karavank, in ki se imenuje svobodna domovina; preganja me ta košček ,ki se razprostira tukaj pod to zimsko kopreno in je del tako imenovane svobodne republike... Ne boste nas! Ta klic mi je neprenehoma žgal kri, me bodril, me ohranjal...» V njegovih delih ga spremljaš od otroških let, ko je še kot mal, tenkočuten, čokat fantiček gnal na Vrh bičke past; ko je dvajsetleten mladenič šel po svetu «za srečo»; kot pisatelja «Božganice», «Jamnice», «Naših mejnikov», pa do komunističnega propagatola, ki je preživel «Borbo na tujih tleh». Ko imiiš pred sabo vse te knjige, ki ti tako iskreno govorijo, veš. da Brežihov za nas ne bo nikoli mrtev. Ce bi danes še živel med nami. bi prav gotovo,' kakor pred desetimi leti vzkliknil: «Naš položaj v očigled našim ciljem je vzvišen. Izplača se biti za rešetkami». Ba če bi tudi res bil ponovno za rešetkami, kakor je danes nešteto drugih naprednih umetnikov, pisateljev, znanstvenikov, političnih in kulturnih delavcev, med njimi tudi slovenski pisatelj Ludvik Mrzel. Ne, kdor je izšel iz naroda cist in zdrav, kakor je izšel Brežihov, ta ne more postati izdajalec, kakor ni postal Brežihov. Njegova rodna Koroška zemlja bo s ponosom vklesala v imenik svojih borcev za napredek človeštva tudi njegovo ime. Jadranka. tfpieliecl po podpiolju XABBEZIKA v predzadnji številki «Dela» sem čital o potrebi pločnika po Sesljanu in do Devina m Sesljančani imajo popolnoma prav. Toda tudi v Nabrežini je stvar zelo resna, posebno od nedeljah. Del poti, ki veže središče vasi z južno postajo, postaja za pešce in motoriste vedno bolj nevaren. Saj je vsem znano, da postaja promet vedno živahnejši in so se zaradi tega že večkrat pripetile nesreče. Dobro bi bilo, da bi se občinska uprava pozanimala, da ji merodajne oblasti nakažejo potreben denar za postavitev pločnika. Morda bo kdo ugovarjal, češ saj je minulo že toliko let brez pločnikov in smo vseeno živeli. Tem konservativcem bi mogel odgovoriti na razne načine, zadostuje naj jim pa le to: brez ozira na to, da se je promet s Trstom povečal, imajo v zadnjih letih tudi po vaseh mnogo več motoskuterjev, saj je dosti družin, ki imajo tudi več kot enega. Bravzaprav bi bilo zelo koristno, če bi se pločnik napravil tudi iz središča Nabrežine do severne postaje in do Sv. Križa. Nabrežinec Večkrat se pritožujemo zaradi slabih poti po našem podeželju in tudi danes je potrebno, da ponovno spregovorimo o obupnem stanju, v katerem se nahaja glavna pot Salež - Sempolaj - Breč-nik - Mavhinje. Bo tej poti zelo pogostoma divjajo vojaški tanki, ki so napravili toliko prahu in peska po cesti, da človek le s težavo hodi, in ko greš praznično preoblečen prideš do bližnje vasi, kot da bi prišel iz mlina. Cas bi že bil, da bi vojaški tanki nehali krožiti po naših vaseh, rušiti naše poti ter uničevati naša polja. Ker pa že noče prenehati ta vojna histerija, naj si napravijo svoje poti, naj pošteno odplačajo škodo našemu kmetu in naj pustijo pri miru naše poti, ki niso bile zgrajene za ameriške tanke, temveč za naše pošteno delovno ljudstvo, katero si želi urejevati samo svoj promet. Tudi občinske uprave bi se morale za stvar pozanimati ter, kot najvišji organ v občini, protestirati pri merodajnih vojaških in civilnih oblasteh in zahtevati konec tega nevzdržnega stanja. Sovražniki prahu in slabih poti HA^KOVMi: Marsikatera perica in gospodinja se pritožuje zaradi vodnih pip v naši vasi, ki so pogostoma pokvarjene. Občinska uprava in svetovalec tovariš Burger jih stalno popravljata, toda kljub temu je vedno katera, ki pušča. Kaj je temu vzrok? Krivda gre predvsem slabemu materialu, iz katerega so bile pipe napravljene. Največja krivda pa gre nam samim, ker nič ne pazimo, ko odpiramo in zapiramo vodo. Ko zapiramo vodo preveč stiskamo pipo, kar povzroča, da se gumijasto ali usnjeno tesnilo pokvari in potem seveda pušča vodo. Treba bi bilo te vodne pipe temeljito popraviti. Bri-poročljivo bi bilo, da se jih kar nadomesti z drugimi, stabilnejšimi. Brilika za to temeljito popravilo se nam nudi prav sedaj, ko se bodo pričela dela za napeljavo vodovoda v Brebeneg, ki so tesno v zvezi z vodovodom naše vasi. Vaščan PADHICE Odkar so se v novo poslopje, namesto otrok, vselili vojaki, nimamo več miru Tudi v četrtek ponoči, ko so vsi vaščani že počivali po trudapolnem delu, se je priklatila v vas skupina pijanih vojakov, ki je na ves glas vpila in razgrajala. Iz pobesnelega kričanja so ti bivši zavezniki prešli na dejanja ter začeli s kamenjem ciljati v žarnice, strehe in okna. Bri tem so razbili tri ulične žarnice ter šipo na cerkvenem oknu. Verjetno ni ciljaii tudi v človeka, če bi bil šel v onem trenutku mimo. Razsajanje je trajalo, dokier ni prišla na mesto vojaška policija in razgrajače umirila. Naše ljudstvo je silno o-gorčeno nad predrznostjo teh vojakov. Ni dovolj, da moramo po naših njivah in travnikih ter ob vsakem trenutku čutiti težo vojaške o-kupacije, se raj nam niti miru ne dajo več. Cas bi bil, da vojaške oblasti pot icejo na odgovornost vse takšne krivice in svoje vojake naučijo spoštovanja do domačega prebivalstva ter dostojnega vedenja, ki ga mora l-meti vsak civiliziran človek. Padričan ALEKSANDER BECK Volokolamska cesta (J. G.) Po genialnem strateškem načrtu in silnem naporu, je Rdeča armada sovjetskih ljudi premagala za časa druge svetovne vojne nacistično drhal. Toda, ali bi to velikansko zmago napredni svet dosegel, ali bi se vsled tega mogel razširiti tabor demokracije in svobode, ali bi moglo nastati veliko gibanje za mir, če ne bi velika Oktobrska revolucija ir. vzgoja Stalinove sovjetske države ustvarili nov Uk človeka, nov lik vojaka? Gotovo, da ne. Ta nov lik vojaka, sovjetskega državljana, je izrazito označen v Beckovi «Volokolamski cesti». Ta svetu. Sedanje krize so krivi italijanski šovinisti in njih vlada, titovci, slovenski šovinisti, « indipendentisti» in beograjska vlada, ki zasledujejo cilj uničenja STO v interesu Anglo-amerikancev in v podrejeni vlogi v interesu svojega nesnametnega in protinarod-nega šovinizma. Zato so stavkali tramvajski uslužbenci, zato je mesto že tretji teden zatemnjeno, zato se pomnožujejo agitacije, po tovarnah, zato se večajo davki, ni^doroliCdaTTnact- i n *r nio rm efiCM/i knr/l/i ti v -i 8 o J i I rt 1 / o I .-T / * rti zato se veča kriza in z njo po-’ stične horde prehodile Volaico-manjkanje, bankroti, menični Umsko cesto, ki vodi v Moskvo, protesti, brezposelnost, itd. itd. Dobro pa je, da vemo, komu se imamo za vse to zahvaliti. S. NOVAK ter prispele v prestolnico Sovjetske zveze, je označen kot človek, ki zna samemu sebi in svojemu življenju predpostaviti domovino, svoj narod: «... Ne, gospodje «zmagovalci», tod ne bo- tnarveč tudi človek, vojska velika družina. ste šli... Vi ste hiteli v Moskvo, v Moskvo? ... Najprej se pomenite z nami, zdrobite bataljon Rdeče armade!...». Baurdžan Momis-Uli, komandant bataljona, glavni junak zjsoclbe in general Panjilov predstavljata pa lik voditelja čet Rdeče armade: odločnost, hrabrost je v njih, neomajni čut odgovornosti. A ta komandant ni le ostri poveljnik, ki mu je s katero deli uspehe in trenutne neuspehe. Temu komandantu, ki da ustreliti vojaka-izdajalca, je pri srcu, kot da bi «... z nožem izrezal kos lastnega telesa...», toda ne da se omehčati. In ta komandant vzgaja svoje čete in samega sebe ob grmenju topov v borbi ne le proti vidnemu sovražniku, temveč tudi proti nevidnemu, ki tiči v vsakem tlo veku: strah in nezaupanje, ter se trudi, da bi spremenil ta nesramni izraz čustva samoohranitve z onim zdravim, v sebi in vojakih kuje zavest, da se borijo ne za smrt. temveč za življenje, za svoje družine, za svojo domovino: «Ne da bi poginil, marveč da bi živel!... Kruta resnica vojne ne tiči v besedi «umri», marveč v besedi «ubij». Tej novi vojski ljudi odločnega naroda je vojna najb Ajša akademija: v nekaj dveh vsakdo nauči to. kar bi se ' boljši sou naucu v mnogi s»cm. kajti ta vojska ve ka ,oči. zakaj se bori! Iz napak, iti 'ih vestno pregleduje, se us i, izcc.jsuje svoje znanje, pride p g-'ma u «umetnost vojskovanja- To knjigo bi ms: a istati vsak, ki žel': napredo ti m se izboljšali, vsak, ki se želi zgraditi , življenju in spoznati hrabrost sovjetske armade, njene velikanske žrtve — katere pozna mogoče le iz redkih člankov iz časopisja — ter razumeti, zakaj je Sovjetska zveza zmagala nad silno oboroženim sovražnikom. Lahko, privlačno pripovedovanje doživljajev. borbo naskokov, notranjega življenja bataljona Rdeče armade okrog Volokolam-ske ceste bo ostalo nedvomno vtisnjeno v spominu vseh. (Knjiga v slovenščini je. v prodaji na sedežu SHPZ, po sekcijah in prosvetnih društvih). XIV. Ko sem po lestvi splezal do zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši hlapec Danijel. Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko smejal ter — položivši prst na omenjena široka usta — pograbil lesivo in jo brez vsakega šuma odnesel k steni pri hlevu. Drugo jutro pri ko„i!u sem koj opazil, da ni ostal dogodek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza, in Meta je kot v sanjah hodila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil, kako me je tu in tam prav pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan je, odioživši žlico, hladno spregovoril: «Ce že pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potlej!» Ker je bila nedelja, nismo imeli dela. Sredi dopoldne sem prišel enkrat mimo hleva, kjer sta Liza in Danijel živino napajala. Cul sem tale razgovor: Liza: «Kaj misliš, kaj bo iz tega?» Danije': «Kaj če biti, to ve vsak človek! Ce je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, kako je že zmedel to ubogo žival.» Liza: «Poštenje pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti kaj?» Danijel: «Ti si pa star borež, in čudno bi ne bilo, če bi se človek skesal. Ce kaj vem, bo pri Presečnikovih svatba, in plesali bomo, da bo groza! Ker to ti povem: Janez ima poštenje v sebi!» Liza: «Počakajmo, ie počakajmo, moški ste vsi nič prida!» Cas je tekel in priš'i smo globoko v kozo-prsk. Zito je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo, kar je preskrbeti dobremu gospodarju za zimo. Najprej steljo za hlev. Zopet smo morali koso v roke vzeti, tisto kratko, široko koso, s katero se klesti resje in druga goščav po gozdu. Neprijetno delo: kolišče ti je prekratko in kosir tudi vedno odnehava, da ga moraš neprestano nabijati, ker bi ti drugače kosa odletela. Tudi listje smo grabili, in to je že lažje Ivan Tavčar delo. Grabijo moški in ženske, zatorej je obilo govorice, obilo največkrat prav slabo oblečenih kmečkih dovtipov. Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata lešnikarica in daro-vec, sedeča v bližini na smreki. Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno, če ni prav sekano; ako se pa nerodno postaviš, te lahko veje padajočega debla, če drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval uspešneje od Danijela, ki je najrajši dosti govoril in malo delal. Tako je tekel čas in že so lešniki dozorevali. Robčevina je od dne do dne bolj rumena postajala in, če si sad iz nje vzel, je bil sajast in rjav. Rrihajala so pisma in nič več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec še prej na Blegoš. Ta sicer ni kaj posebnega; če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi bila sramota, ko bi staremu prijatelju ne zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov, sem že tičal na Jelovem Lrdu in delo me je obsekalo, kakor obseka tesar svoj tr_am v smrekovem gozdu; bil sem tenak in vitek, da sem lahko lazil po hribih. Bo večerji smo še nekaj časa pri mizi obsedeli. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegoš, češ da že pet let nisem bil gori. Oh-ta,» se je oglasila Meta, «mati, ali grem lahko ž njim?» Mati ji je bila v vsakem pogledu prva inštanca. Odgovoril pa je oče Boštjan: «Cernu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lahko dobiš kaj potrebnega dela». Besedo «potrebnega» je mož poudarjal s posebnim naglasom. Meti se ;e povesila sobica in prav nič prijazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samo ob sebi umevno. Barba ni dolgo premišljevala: «Cernu bi ne šla? S svojim človekom bo vendar še smela, če jo s sabo vzame: Kar šla bo!» S tem je bila Boštjanu pravda zgubljena. Drugo jutro ob osmih sva odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne preveč. Pa ne smete misliti, da sem nosil na nogah visoke nogavice ali pa kake bingljajoče hla-čice ob kolenih. Vse to se pred Presečnikovo hčerjo ni smelo nositi, ker je bilo grdo in smešno. Hodila sva po lepih senožetih pod Koprivnikom, kjer rase mnogo leščevja. Tisto leto. je bilo rodovitno, zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila od grma do grma. Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov in kateri večjo kobulico. Zmagala je Meta, ki je imela oko kakor veverica , in tudi ne manjše spretnosti od veverice, če je bilo treba samca ali pa kobulico upogniti z veje. Pekosila me je v vsakem pogledu. Staknila je kobulico, ki je štela osem lešnikov. Zal, vmes sta bila dva slaba, katerih jedri sta bili gluhi! «Ali bo mati vesela,» se je bahala Meta, «ko bo videla moje lašnike! To bo potresve o božiču!» Ko sva se vrnila na pot, je že iskala dva pripravna kamna, s katerima je trla svoje lešnike. Dospevši do Kala, ji ni bilo skoraj nič ostalo, tako da je potrla in pozobala še zadnji ostanek, rekoč: «Ej, saj bo letos dosti orehov!» Na Kalu sva poiskala najprej po vsej Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegoš. Napolnila sva steklenico, in pove dati moram ,da je bila potem voda na vrhu skoraj še ravno tako mrzla kakor na Kalu pri vrelcu. S sedla sva krenila ne na strmo pot, temveč na lahno. Ta vodi daleč naokrog za Blegošem, dokler ne privodi na Mali Blegoš. Prijetna je bila ta hoja: povsod zeleno bukovje, jelke in smreke. Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih hudiče'e (rododendron), a ne spominjam se, so li nosile še kak pozabljen cvet ali ne: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čohali po deblih gor in dol. Ce sta se srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo gor, dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj pognal, da se je culo obilo takega čivkanja. Tisti dan sem hotel Meti govoriti o svoji ljubezni ter ji na dolgo in široko razložiti, da mora postati moja žena in da jo bom dal v mesto, kjer se nauči kuhanja in nemške govorice. Kakor vidite, drage dame, sem si bil skoval popoln načrt, ki pa je bil — česar se takrat še nisem zavedal — ponesrečen in neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi v gosposko zemljo, je moralo biti brezuspešno delo, kar ve najbolje veste. Ali tisti dan na poti okrog Blegoša mi je tičal neusmiljeni ta načrt v glavi in le na priliko sem čakal, da bi ga stresel pred deklico. Pa govori o ljubezni, če je Meta kar meni nič tebi nič počepnila na zemljo, stolkla sredi pota prav zadnja dva lešnika ter ju s slastjo shrustaia s svojimi belimi zobčki: «Joj, kako so dobri!» (Sledi petnajsto nadaljevanje) STRAN 4 DELO 22. AVGUSTA 1953 mm. PIVSKO-TUR1STICNA DRUŠTVA — V zadnjem času so se vsa titovska takozvana «prosvetna» društva z vso vnemo vrgla na organiziranje izletov, ki gredo seveda v eno in isto smer, to je v Titove Indijo Koromandijo. Kakor zgleda, se je vse njihovo «kulturno» udejstvovanje usmerilo na požrtije i;i popivanja. D ugega jim itak ne preostaja. Edino z izleti, kjer se lahko nažreš in napiješ, plačaš pa, kot Micka kovačeva, lahko titovci še pritegnejo vsakih 8 dni nekaj «lačenberge-rjev», razen seveda tistih, ki imajo interes, da obiščejo svojce v Jugoslaviji. In to je tudi vsa njihova politična in kulturna «aktivnost», za ka.tero je beograjska blagajna vedno na široko odprta. Kranjske klobase, teranček in pršut so pač najboljši «socialistični» argumenti taliranih titovskih politikantov. Cim globlje pogledajo ti novo pečeni «kulturniki» v kozarček, tem večji so «uspehi» na polju titovske «kulture». Primer, šempolajskega okteta in zbora iz Nabrežine nas uči! Zaradi tega svetujemo titovskim «kulturnikom» naj bi raje spremenili splošni naziv svojih fan-lomatskih «prosvetnih društev» v bolj odgovarjajoča pivsko-turistična društva. Ne zveni sicer kulturno, je pa za to bolj privlačno in na vsak način, povsem odgovarjajoče realnosti. LAKAJI OKUPATORJEV — Titovcem očividno ni še dovolj,-da na vse pretege zakrivajo in zagovarjajo okupacijsko oblast. Sedaj so šli v svojem lakaj-stvu še za stopnjo nižje. Slovenski «Piccolo» je začel namreč delati reklamo celo ameriški okupacijski radijski posiaji in njenim oddajam. Celo italijanski nacionalisti imajo vsaj d tem pogledu trohico nacionalnega ponosa. Titovci pa so zgubili tudi to. Titovske klečeplazce prav nič ne moti v njihovem nacionalnem «dostojanstvu», da imamo u Trstu kar dve tuji radijski postaji in to za kakih 10.000 okupatorjev, do-čim se morajo «natives» zadovoljiti s slovensko in italijansko radijsko postajo, ki sta nacionalni le kar se- tiče jezika, v ostalem pa sta amerikanizirani ■do zadnjega nohta na nogi. Slovenskemu «Piccolu» manjka samo še Coca-Cola, ameriške «girls» in za nameček par Pen-dergastov, pa bo slika lakaja popolna. KAJ BODO PELI — Očividno so titovci zelo navdušeni nad pevsko-pivskimi sposobnostmi svojih zborov. Saj imajo tudi dobre razloge, ko pa so se njihovi nabrežinski in šempolajski pivsko-pevski «kulturniki» tako ■dobro «odrezali» na Gorjanskem, da se še danes celo kure smejejo. Verjetno hočejo ponoviti pivsko-pevsko (predvsem pivsko) romanje tudi na Okroglico, kamor nameravajo «draj-sati» vsa posušena grla svojih Trubadurjev. Prav te dni je slovenski «Piccolo» objavil «nekoliko spremenjen» spored teh nastopov. Radovedni smo, kakšno «kulturno» višino so dosegli njihovi takozvani «zbori». Ali se bodo tudi na Okroglici «odrezali» kot na Gorjanskem? Tam ni sicer terana, je pa za to vipavska kapljica, KT je še bolj učinkovita za «ancora un litro de quel bon», ker zleze pač še prej... pod kapo. Mnenja smo, da ne bodo glede -«repertoarja» niti tokrat v zadregi, Dovolj je, da posežejo v «kulturni» arhiv svoje «in-dipendentistične» podružnice, kjer bodo našli materiala a la «ancora un litro de quel bon» na izbiro. Giampiccoli jim bo prav gotovo nasvetoval, razen uradne himne «Viva la e po bon», še par drugih, kot «Bu-time zo i stramasi che dormirò più. ben», «La mula rossa no la ■voio, no...» itd. Najbolj priporočljiva pa je posebno za ti-tovce «Molighe el fil che el svoli...» To bodo lahko zapeli zvečer ob slovesu. SMRTNA KOSA V NABREŽINI V četrtek popoldne je mnogoštevilna množica s podeželja ir, iz mesta spremljala k zadnjemu počitku mlado profesorico Maro Stem-berg, ki je te dni preminula. Hudo prizadeti materi in sorodnikom naše sožalje LJUDSKO OGORČENJE ZARADI TITOVSKE MAHINACIJE PROTI P. D. „CANKAR“ IN „RINALDI“ Se večji prezir in sovraštvo do roparjev ljudske imovine Velika protestna manifestacija na terasi Ljudskega doma - Uspele nadaljnje prireditve - Titovci so se poskrili - Protesti in izrazi solidarnosti - Poziv SHPZ - Žalitve „Primorskega“ na račun Šentjakobčanov V četrtek prejšnjega tedna je bila na terasi Ljudskega dotila v ul. Montecchi vejka protestna manifestacija proti zadnjemu -lopovstvu titovcev, ki hočejo sodnim potom izgnati iz te ljudske stavbe slovensko prosvetno društvo «Cankar» in italijansko «Rinaldi». Velikemu številu udeležencev, ki so se zgražali nad početjem Titovih fašistov sta spregovorila tov. prof. Paolo Sema in Claudio Tone!. Predstavnik Sveta italijanskih prosvetnih društev je v svojem jemnatem govoru podčrtal, da se je vsa reakcija vedno še posebno zaganjala proti šentjakobskemu okraju, in to prav zaradi tega, ker je znan, kot središče tržaškega proletariata. Toda nihče ni mogel ukloniti borbenosti in delavske zavesti Šentjakobčanov in to ne oo uspelo niti titovcem s svojim poaiim dejanjem. Nasprotno, ustudna mahinacija proti deiavskima krožkoma bo le še pcvečaia prezir in sovraštvo do titovske tolpe. Tov. ione. pa je poudaril, da nobena razsodba ne bo mogla izbrisati dejstva, da je stavba v u!. Montecchi izključna last ljudstva, ki jo je zgradilo s svojimi žulji in trudom. Svoj pristanek k manifestaciji so prinesli tudi predstavniki obeh prizadetih društev, «Dugofi-na», «-Cebulca» in zastopnik šentjakobske komunistične mladine. V teku manifestacije so se zbirale pred Ljudskim domom gruče ljudi, ki so ostro komentirali titovski tolovajski manever proti ljudskim sedežem. «Primorski» skuša seveda prikazati to kakor tudi naslednje manifestacije, kot propadle, ker si je verjetno pričakoval, da bo ostalo demokratično ljudstvo ravnodušno ob najnovejši titovski podli lopovščini. Dejstvo pa je, da ni bilo ob tej priliki na spregled v vsej stavbi niti enega titov-ca. Poskrili so se kot podgane. Naslednji večer je bil na te rasi Ljudskega doma nadvse u-spel koncert s sodelovanjem pevcev P.D. «Kraljiča» in «Tomažiča», dočim je v soboto zjutraj organizirala šetjakob-;ka komunistična mladina lep praznik. V nedeljo pa se je vrstil praznik demokratičnega :iska. Z veliko udeležbo na vseh navedenih prireditvah je demokratično prebivalstvo dokazalo svojo predanost in navezanost na slovenski in italijanski krožek, ki jih mečejo titovci na cesto, kot je storila pred nekaj leti VU z rek-vizicijo sedeža v ul. Caprin. Sloven ko in italijansko demokratično prebivalstvo je izrazilo svOjO soJdarnost s prizadetima društvoma s številnimi solidarnostnimi pismi in protestnimi resolucijami, s katerimi obsojajo titovski banditizem ter zagotavljajo, da tudi to podlo dejanje ne bo uklonilo borbenosti tržaškega delovnega ljudstva in ne bo o-krnilo slovansko-italijanskega bratstva. Njihova briga je bila le, da so se polasti i stavb, zgrajenih z ljudskim denarjem in trudom. V svojem protiljudskem in protin/rodnem bistvu je začela Titova klika po letu 1948, načrtno in s podporo oblasti napadati prosvetna društva in njihove sedeže. Titovci so krivi izgube sedežev v Skednju. Lonjerju in pa Proseku. Najbolj znači'en primer, ki odkriva pravo bistvo titofašistične tolpe, je izgon slovenskega društva «Cankar» in italijanskega krožka «Rinaldi». S tem dajejo titovci podporo raznarodovalni politiki oblasti, u-stvarjajo zmedo med ljudstvom in ovirajo razvoj ljudske napredne kulture ter skušajo o-ne.mogočati utrjevanje narodne zavesti med Slovenci. SHPZ se popolnoma pridružuje protestu šentjakobskega prebivalstva ter poziva v to akcijo vsa včlanjena drušstva in vso slovensko javnost. Proteste so poslale med drugimi tudi Z-DZ, Zveza partizanov in Udruže-nje bivših političnih preganjancev antifašistov, ki poudarjajo pravico demokratičnega ljudstva do Ljudskega doma v u1. Montecchi. kateri je bil zgrajen z delom in žrtvami delovnega ljudstva obeh narodnosti. Titovci so računali z gotovostjo, da bodo s to lopovščino oslabili demokratično gibanje in njegovo napredno kulturo. Toda naraščajoče ogorčenje Slovencev in Italijanov, delavcev in kmetov dokazuje, da so se pošteno ušteli. Slovenski in SPORERJEVA SMRT in vodstvo “mdipendentistov" Sporer je umrl. Z njim je iz-1 Njegova smrt je mobilizirala ginil «vodja» takozvanega indi-1 ljubljanske mogočnike. Ze pred V svojem protestu proti izgonu poudarja P. D. «Slavec» iz Ricmanj, da. so se titovci s tem dejanjem pokazali, kot hlapci Amerikancev in istočasno zavezniki italijanskih nacionalistov in fašistov ter najhujši sovražniki slovenske kulture. V svojem protestu u-gotavlja SHPZ, da je titovska klika v vsej povojni dobi ovirala razvoj ljudske kulture, kar se je odražalo z zabranje-vanjem gradnje ljudskih domov v mestu in na podeželju. pendenstičnega gibanja. Mi smo se proti njemu vedno borili, saj so znani politični in moralni vzroki, ki so nam to borbo narekovali. Mislimo, da smo, ko smo se borili proti njemu in njegovim sodelavcem, očiščevali o-zračije Trsta. To borbo nadaljujemo in jo bomo poostrili, ker tisti, ki n,u bodo sledili na vodstvu «indipendentistov», nimajo niti njegovih sposobnosti in bodo zato vodili politiko, ki jo bodo narekovali gospodarji «Fronte za neodvisnost». Smrt Sporerja predstavlja udarec za «Fronto», ki ji ni nikoli dal socialnega programa, kolektivnega vodstva, možnosti kontrole od spodaj, računovodstva, v ka erega bi lahko vsi imeti vpogled. Ta «fronta» vodi politiko pod geslom «Trst Tržačanom», ki nima nobene socialne in napredne vsebine, obuja avstrija-antstvo, protiitalijanstvo, proti-slovanstvo, bedno nevednost in sebičnost, ter hoče odpraviti vsak zdravi narodni povos, razredno zavest, vsako moralo in čut človeške solidarnosti. Sporer je bil zelo nesrečen am-bicioznež.' Posli so mu šli slabo, večkrat je moral zaradi tega pred sodišče. Zalo se je po vojni vrgel v politiko, s katero je imel večjo srečo, ker je začel s pomočjo drugih organizirati gibanje, ki je lahko nastalo samo v sedanjih tržaških razmerah. To gibanje je prejelo 22.000 glasov anonimnih, ne preveč pogumnih ljudi, ki ga niso hoteli spremljati niti na zadnji poti, ker se nočejo kompromitirati. Za njegovo krsto so šli sodelavci, predstavniki «fronte» in «bloka», «Corriere di Trieste«, znani N. N., ki finansirajo gibanje, in so bedni politični grobarji. Za njim so šli ljudje od titovcev do voditeljev SDZ, ki predstavljajo proti-narodno fronto «indipendenti-z ma». Sporer ni imel prevelikih skrbi od kod prihaja denar. Prejemal ga je od N. N., ki so terjali od Slovenci! Ali veste, da naš tisk živi samo od vaše podpore, od podpore delovnih ljudi in da ne prejema denarja niti iz Rima, niti ne iz Beograda? Zato prispevajte v njegov sklad! smrtjo so se Krajgher, Regent in Babič večkrat sestali, da pregledajo seznam ljudi, ki bi ga lahko nadomestili. Prišli so do zaključka, da jim lahko dobro služi Belihar, ravnatelj lista «Corriere di Trieste», ki naj mu pomagajo Cerne, Godini, Toolloy in drugi. In Belihar je te dni v Jugoslaviji na «oddihu». Najbrže ne bo pozabil obiskati «tetke», ki je v Ljubljani. Skupno z novim vodstvom naj bi prišlo do še večje povezave med «indipendentisti» in titovci, do večjega preokreta na desno v vrstah in politiki «fronte». «Corriere di Trieste» je v tem smislu te začel pomnoževati svoje napade na komuniste, Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Mi pa bomo nadaljevali svojo borbo p. oti tem nečistim ljudem, ki ne morejo predstavljati našega ljudstva, niti ne kakršnega koli političnega gibanja. Borili se bomo proti takozvanemu «indi-pendentističnemu» gibanju, ki ni nič drugega kot bedna krinka ti-tovščine. italijanski demokratje se bodo še tesneje strnili okrog svojih d ruš le/ in organizacij in s še večjo vztrajnostjo nadaljevali borbo proti tolpi roparjev ljudske imovine, zaveznikov italijanskih šovinistov in fašistov. S tem dejanjem so si titovci nakopali še večji prezir in sovraštvo vsakega poštenega demokrata, Slovenca in Italijana. Tega so se začeli verjetno tudi zavedati in prav zaradi tega skuša njihovo trobilo opravičevati to roparsko lopovščino. Pri tem seveda ne štedi z žalitvami na račun po-štenih šentjakobskih delavcev, mladincev in mladink, ki jih skuša prikazati kot pijance, pretepače in razuzdance. Tudi to si morajo Sentjakobčani dobro zapomniti! Titovci naj molčijo Na Opčinah, na pašniku med obema postajama, ležijo sovjetski borci, ki so padli v borbi za našo osvoboditev. Ljudstvo je postavilo na tem mestu spomenik v znak hvaležnosti in v večen spomin junakom, ki so daleč od svoje domovine prelili svojo kri za nas. In ta spomenik so prejšnji teden neki neznani ničvredni podleži oskrunili. Potrgali so cvetje, spominsko ploščo pa pomazali s človeškim blatom. To podlo nizkotno dejanje, ki si ga pošten človek komaj more zamisliti, je vse obsodbe vredno in človek, ki je to storil ni drugega pokazal, kot svoje pokvarjeno fašistično bistvo, svoje slepo sovraštvo do Sovjetske zveze in njenih junaških ljudi. Najlepše pri vsem iem pa je, da se je neka naivna žena v svojem upravičenem ogorčenju obrnila na «Primorski dnevnik» in ta se je pridružil njenemu zgražanju nad izvršenim «vandalizmom». Kako je mogoče, da more «Primorski» sploh govoriti o tem, ko pa vse dneve sika svoj strup na Sovjetsko zvezo, Rdečo armado in sovjetsko ljudstvo. Kako se more «Primorski» zgražati nad iem dejanjem, ko pa sam na- vaja no takšna dejanja. Najboljši dokaz o lem je nudil pred nekako dvema letoma, ko je naše ljudstvo pobožno poromalo na grob sovjetskih borcev in tam ob prisotnosti tov. Pajette počastilo njihov spomin. Tedaj se je « Primo-ski» divje zagnal v padle borce, ki se ne morejo več braniti, ter jih obsipal z žalitvami. Zaman je danes njegovo zgražanje, kajti ni izključeno, da je oskrunitev izvršil človek, ki čita «Primorski» in se je nalezel sovraštva, ki so ga vedno polne njegove strani. Titovski fašisti se nimajo pravice zgražati in ne protestirati, ker so izdali žive in mrtve sovjetske borce in sami vsakodnevno skrunijo njihov spomin. Naivna žena z Opčin se Je pa v resnici obrnila na napačen »naslov. Jutri, v nedeljo 23. avgusta t. 1. s pričetkom ob 15. bo v Ljudskem domu na Opčinah (v dvorani in na vrtu) DemoHRflTicneen TISKU s pestrim in bogatim sporedom: pevski in godbeni koncert, baleti, športne igre, iznenadenja. igrala bo bolgarska ekipa odbojke, ki jo sestavljajo mornarji bolgarske ladje v popravila v Miljah. Za teden — dni — Sobota, 22. - Timotej Nedelja. 23. - Filip Ponedeljek, 24. - Jernej (ščipl Torek, 25. - Ludvik Sreda, 26. - Samuel Četrtek, 27 - Natalija (Božen5 Petek, 28. - Avguštin. ZGODOVINSKI DNEVI 22. 1944 so nacisti umorili junal miljskih hribov tov. Fran' Kolariča. 25. 1948 se je v šil v Vroclavu Poljskem prvi svetovni kd gres intelektualcev za mir. OD 20. URE DALJE BO PLES Posloval bo dobro prekrbljen bité z domačim pršutom, teranom itd. Udeležencem bosta prinesla pozdrave tovariša: Marija Bernetič - Marina in Francesco Gašperini 27. 1944 je bilo prvo zasedati Albanske antifašistične ski ščine v Beranih. 28. 1749 se -je rodil veliki ne-ški pesnik J. Wol gang C-t the; umrl je leta 1832. 23. 1851 se je rodil slovenski satelj dr. Ivan Tavčar; um] je leta 1923. 28. 1866 se je rodil prerodit6 slovenskega zborovskega tja in pedagog Ma:ej Hub TRST II. SOBOTA: 13. Šramel kvintet pevski duet - 13.30 Kulturni ° zornik - 19. Pogovor z ženo - j So< Slovenski motivi - 21,45 S* igj rjane: Concertino za klavir in 1 ( ■ kester - 22.50 Ples za kolk l=Vil tedna. »slo- NEDELJA: 8.45 Kmetijska »: fešk daja - 11.30 Oddaja za najmlat j - 12.15 OJ melodije do melodij* j 13. Glasba po- željah - 18.10 K» *tij; cert tržaškega mandolinskega " tv» kestra - 19. iz filmskegasvet? ^, Dl KER NIMA BANKIRJEV, DA BI GA ZALAGALI Naš tisk potrebuje finančno podporo ljudstva OB PRILIKI TEŽKE TITOVSKE PROVOKACIJE Na Okroglici naj rajši govorijo o svojih zločinih več tednov titovci bob-po svojem listu, da bi njega samo to, da se bori proti komunizmu, da ne napada Tita, da podpre, v kolikor mu je mogoče, titovske «rešitve» v pogledu našega vprašanja, da razširi protiitalijanski in protislovenski čut, da skuša onemogočiti delavsko enotnost. Ljudski oder gostuje jutri v Ricmanjih Letos 8. septembra poteče 10 let, odkar je padel kot žrtev nacifašističnega rablja veliki borec za svobodo češki rodoljub Julij Fučik. V okviru počastitev 10 letnice smrti bo Ljudski oder priredil njegovo dramatizirano delo v petih dejanjih s prologom in epilogom «Izpod vešal», jutri v nedeljo 23. t. m. ob 19.30 v Ricmanjih na društvenem dvorišču. Fu-čikova «Izpod vešal» je eno najlepših del vojne literature, ki jo je Fučik napisal v ječi, medtem ko je bil že obsojen na smrt. Uprizoritev te zanimive igre je povsod dosegla najlepši uspeh. Poleg napete vsebine je zanimivo tudi svojevrstno odrsko podajanje s senčnimi slikami. Pri igri sodeluje s pesmijo tudi sveto-ivanski kvartet. Pred pričetkom bo kratek nagovor v počastitev 10 letnice Fučikove smrti. Nadaljnje uprizoritve Fučikove «Izpod vešal» v počastitev obletnice njegove smrti bodo še: V Nabrežini, 30. t. m. skupno s praznikom tiska (in ne v Križu, kot je bilo zadnjič javljeno); v Trstu v Kinu ob morju, 8. septembra ob 20. uri, to je prav na dan obletnice, ko bo obenem osrednja proslava pod okriljem častnega odbora zastopnikov partizanske zveze, ZtD-2 in SHPZ z nagovorom ter s sodelovanjem godbe Rinaldi in pevskega zbora Tomažič. Jutri Praznik tiska na Opčinah Jutri v nedeljo 23. t. m. z začetkom ob li6. uri bo na Opčinah v Prosvetnem domu, v dvorani in na senčnatem dvorišču, ve’ika kulturna prireditev v znamenju Praznika tiska. Na sporedu bodo kratki nagovori, pevski nastopi, godbe, zabavna igra «Jezični dohtar» in druge zabavne točke. So-de’ujejo domači orkester in dramska skupina, pevski zbor in godba iz Trebč in godba Rinaldi. Po prireditvi bo ples. Dobro bo preskrbljeno z jedjo in pijačo. Pridite vsi na to lepo in veselo prireditev! Kulturna prireditev v Bazovici Ob priliki proslave Bazoviških žrtev v Bazovici v nede- ljo 6. septembra, kjer bodo na spominski svečanosti, v sprevodu in pri spomeniku štirih mučenikov sodelovali pevski zbori in godbe, bo po svečanosti tudi kulturna prireditev. Kriški najmlajši nam bodo u-prizorili 'Golievo mladinsko i-gro v 4. dej, z godbo in baletom «Jurček». Proslava Frausina V četrtek zvečer je bila v stranski dvorani gledališča «Rossetti» svečana proslava devete ob etnice mučeniške smrti Luigija Frausina, neustrašnega borca za pravice delovnega ljudstva in organizatorja o-svobodilnega gibanja v naših krajih. Tov. Marija Bernetič-Marina, namestnica sekretarja naše partije in tov. prof. Sema je v lepem govoru opisal težko življenjsko pot, ki jo je prehodil voditelj osvobodilnega gibanja v mladostnih borbah proti fašizmu in pozneje proti nacizmu. Rojstni kraj Milje pa so svečano proslavile njegov soomin v petek zvečer. Ze najo pripravili nekaj ljudi v Okroglico, kjer organizirajo «partizanski» tabor, na katerem bo baje govoril sam poglavnik titofašLtične države. Ob tej pri.iki so se titovci prevarantsko polasti i imena Zveze partizanov STO, ker tipajo, da bodo ped njenim znakom lahko osleparili nekaj partizanov, ki naj bi šli igrati vlogo «tržaških množic» na fašističnem taboru, ki s partizanstvom nima in ne more imeti nobenega opravka. V ta namen so natisnili nekaj lepakov, ki so jih nalepili po Trstu in podeželju in na katerih sta ze'o neokusno narisana partizan in garibaldi-nec. Vse to, da bi polovili nekaj naivnih kalinov. Jasno je. da titovska tolpa nima pravice posluževati se imena «Zveze partizanov STO» za svoje nečiste namene, še najmanj pa partizanstva, ki ga je s svojim početjem oskrunila, kot je pljunila na pridobitve narodno osvobodilne borbe, na 1.700.000 padlih Jugoslovanov, na tisoče požganih vasi, na invalide in pohabljence, na sirote in vdove, na matere in družine padlih. Partizani se niso bori i za uresničenje Titovih ciljev, marveč so se bili, trpeli, krvaveli in umirali zato, da se Jugoslavija osvobodi, da se dokončno stre nasifašizem. da se uničijo njegovi domači hlap-či: belogardisti, četniki, ustaši, domobranci, da pridobijo svoji domovini tisto svobodo in neodvisnost, ki je še nikoli ni ime'a v svoji zgodovini in ki je še nima. Kdor se danes brati z voditelji ZDA. z Mac Carthyem, z morilci Rosenbergovih, s Sin-marijem, turškimi in grškimi fašisti, z Adenauerjem, kdor je izpustil iz svojih ječ vse nacistične, ustaške, četničke in belogardistične vojne zločince, kdor je pomilostil morilca hrvatskega naroda von Wini-scha in spustil na svobodo zločinca Stepinca, kdor se pripravlja na to, da bo spreiel v Jugoslavijo vojnega zločinca Rožmana, kdor je poklical v domovino znatni del izdajalske kraljevske družine, kdor pripravlja napad na Albanijo in uprizarja provokacije proti ljudskim demokracijam, kdor je sovražnik Sovjetske zveze, kdor je ubil Arsa Jovanoviča, gen. Petričeviča, IIjo Bulatovi-ča, Kobeta, kdor drži po koncentracijskih taboriščih 250 tisoč jugoslovanskih rodoljubov, med katerimi ie večina partizanov, kdor je izročil fašistom Toneta Tomšiča, Rada Končarja, Kerševana, kdor je ubil Lolo Ribarja in komandanta 'Staneta, kdor je izdal v V. in VI. ofenzivi najboljše proletarske partizanske edini-ce in povzročil smrt desettiso-čev partizanov ob Neretvi, v Kordunu, v Liki itd. ta nima nobene pravice govoriti o partizanstvu, prirejati partizanske tabore in vabiti partizane na svoje organizirane skrunitve partizanske časti. To smo hoteli in morali povedati ,da bodo vedeli tisti tržaški kalini, ki bodo šli v Okroglico, kam in h komu gredo: da bodo vedeli, da gredo skruniti partizanstvo, pljuvati na naše in svoje mrtve. Na vsak način pa vemo, da večina od tistih, ki jih bo od tu šlo gor, ni imela- nikoli nobenega opravka s partizanstvom in da gre v Okroglico, da se napije in naje z malim denarjem, na račun jugoslovanskih narodov, ki bodo vse stroške krvavo plačali. Ce pa bo kdo šel v dobri veri, mu svetujemo, da titovskim vezirjem postavi vprašanje, kako je z zadevami, ki smo jih zgoraj navedli. Začela se je kampanja za širjenje demokratičnega tiska in zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. V tem «Mesecu demokratičnega tiska», ko se vsi tovariši mobilizirajo, da z uspehom uresničijo svoje delovne načrte, je potrebno tudi globoko razumevanje potreb našega tiska in načina, kako se približati širokim slojem prebivalstva, da od njih dobimo pomoč. Vsakemu tovarišu mora biti jasno, da tisk, ki se vsakodnevno bori za zahteve delavcev, kmetov, malih proizvajalcev, trgovcev, za mir in blaginjo, ne more upati kot na pomoč ljudskih množic. Iz-koriščevah i, monopolisti in ve iki kapitalisti podpirajo in vzdržujejo protiljudsko časopisje, ki podpira izkoriščanje, bedo, brezposelnost, povišanje davkov, priprave na vojno itd. Zato ti listi nimajo potrebe organizirati kampanjo tiska, kot jo imamo mi. Vemo, da gospodarsko stanje de'avcev in ljudskih . množic na splošno ni dobro. Ravno zato se naš tisk vztrajno bori za izboljšanje življenjskih po goje v aktivnih slojev piebival-stva. In prav zaradi tega ne sme umreti, temveč ga je treba podpirati, da se vzdrži in lahko kljubuje vsem sovražnikom delovnih ljudi. Ce bodo naši tovariši in prijatelji to razumeli, potem jim bo lahko delo, ko bodo šli od hiše do hiše. V naši akciji za pomoč tiskovnem skladu pa moramo ludi začeti pogovor z vsemi ds ov.iimi ljudmi in jim dokazati, da mora človek, ki živi od svojega dela, citati in podpirati demokratično časopisje in da je nesmiselno, da čita tisk, ki ga čitajo in podpirajo njegovi gospodarji in vsakodnevni izkoriščevalci. Pojdimo torej na delo z navdušenjem in zaupanjem v prepričanju ,da bomo za uresničitev naših ciljev dosegli pomoč našega ljudstva in bomo tako okrepili tisk resnice, pravičnosti, miru in blaginje. nega osebja ACEGAT-a. V te- 1 strani, nosi vso odgovornost ku pogajanj, ki so se začela v petek zvečer na Uradu za delo, je vodstvo občinskega podjetja vendarle odstopilo od svojega trdovratnega stališča ter pristalo na delavske predloge glede delovnih izmen. V svrho olajšanja delovnega urnika bodo vključili v delovne izmene še 13 nameščencev. Petdnevna stavka se je torej zaključila z zmago nameščencev ACEGAT-a, ki so po dveh letih prizadevanj in borb končno dosegli olajšanje delovnega urnika. Zmaga je nedvomni sad njihove odločnosti in enotnosti, ki si je ravnateljstvo podjetja ni pričakovalo. Za posledice stavke, ki jih je moralo trpeti prebivalstvo, posebno pa nameščenci, ki so bili nedvomno najbolj prizadeti s 1 biančne ravnateljstvo ACEGAT ;, ki ni hotelo že v začetku agitacije sprejeti stvarnih predlogov prevoznega osebja. Sokriva je seveda tudi de-mokristjanska občinska uprava z županom na čelu, ker ni hotela posredovati za mirno rešitev spora. Dejstvo pa je tudi, da je bila stavka neizbežna posledica malomarnega u-pravijanja in brezbrižnosti de-mokristjanskih upraviteljev. Saj se je župan Bartoli podal na neko romanje v Assisi prav v dneh, ko je bila njegova prisotnost v mestu najbolj potrebna. Viden dokaz brezbrižnosti je dal tudi odbornik, ki odgovarja za občinska podjetja, kateri se je raje podal na letovišče namesto da bi posegel v spor in skušal doseči mirno rešitev. Zmaga prevoznega osebja ACEGAT-a Po petdnevni enotni in odločni borbi se je v soboto zjutraj zaključila stavka prevoz- Te dni je bila podpisana nova delovna pogodba za nameščence tvrdke «Arrigoni», v kateri so bile sprejete vse zahteve delav- cev. Čistilnica «Standarda» pri Sv. Soboti je napovedala da na merava odpustiti 12 delavcev z izgovorom, da ima zaposlenega preveč osebja. Vsi delavci so se na enotnem zborovanju temu odločno uprli. *** V torek je ravnateljstvo tovarne Sbocchelli v nasprotju z obstoječim sporazumno m samo voljno napovedalo odpust desetini delavcev. t** Prihodnji teden bo ponovno začela delovati Tobačna tovarna; nekatere delavke so že prejele poziv, da nastopijo službo. Upati je, da bodo sprejeli tudi one delavke, ki so v prejšnjih sezonah ostale brezposelne. ZA ODMERO DRUŽINSKEGA DAVKA ROK ZA PRIJAVE zapade 20. septembra V ponedeljek 17. t.m. je začel poslovati na tržaškem županstvu nov urad za družinski davek. Kakor znano, stopi ta davek, ki je bil odobren z glasovi občinske večine, v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. Prijave pa je treba vložiti že sedaj. Z uvedbo družinskega davka so odpravljeni: davek na stanovanja (valore locativo), klavirje in služinčad. Novi urad bo razpolagal s primernim številom uradnikov, ki so bili premeščeni iz drugih uradov. Občinski odbornik odv. Forti je imel z navedenimi uradniki sestanek, na katerim jim je orisal njihove naloge ter priporočal, naj vestno opravljajo svojo novo službo ter naj bodo z občinstvom vljudni. To je tudi zelo potrebno, ker gre za noy davek in bo treba dajati posameznikom razna pojasnila. Te dni bodo začeli razpošiljati po pošti obrazce za prija- vo dohodkov, .na podlagi katere se bo odmerjal davek. Vsaki prijavi bodo priložena podrobnejša pojasnila. Obrazce je treba izpolniti ter jih izročiti osebno občinskemu oddelku za davke in pristojbine. Pošlje se ga lahko tudi po pošti; odpošiljatev pa mora biti priporočena. Prijavo za odmero družinskega davka je treba vložiti najkasneje do 20. septembra 1953. Te dni bo izdalo županstvo posebne lepake z navodili, kako je treba prijaviti dohodke. Tovariša Armida in Spartaco Valentinis se zahvaljujem vsem tovarišem in prijateljem, posebno pa KP STO, demokratičnemu tisku in vsem tovariškim organizacijam za prisrčne čestitke in voščila, ki sta jih prejela ob priliki njune poroke, V sredo preteklega tedna je 53-lefni Viktor Trippar, stanujoč pri Sv. M. iM. spodnji 181 padel iz ptega nadstropja nove zgrad be v ul. Negrelii, kjer je bil zaposlen. Pri padcu si je ubogi delavec prebil lobanjo: njegovo stanje je resno, *** 41-letna vdova Natalija Vesna ver, mati štirih otrok, je bila svoj čas izgnana iz stanovanja v Zavljah in se je začasno zatekla z otroci k znancu, Leonardu Rojcu, bivajočemu pri Sv. M. M. sp. 1315, kateremu pa je ustanova IACP, lastnica hiše, prepovedala imeti podnajmnike. Zato’ je mož v sredo zjutraj, ko je bila Vesnarjeva v mestu, odnesel vse njene stvari kar na polje. Ko se je nesrečna žena vrnila, je ugotovila, da ji je nekdo odnesel zlato uro z zapestnico, majhen briljant, 20.000 lir in nekaj perila. Tako je uboga vdova izgubila streho nad glavo in vse, kar je skrbno hranila za težje drii. *** Prejšnji torek ponoči je Lamb-eta," na kateri sta se vozila 23-letni Lionello Sorina in 22-letna Liliana Samsa, na križišču ul San Francesco m Rismon-do trčila v avtomobil, katerega je vozil neki Luigi Gobbo. Trčenje je bilo zel O' močno in je najbolj prizadelo Samsovo, ki si je poleg drugih -poškodb pretresla tudi možgane. *** V četrtek dopoldne se je v stranskem prostoru skladišča z železnino v ul. Molin a Vento 21 obesil 51-letni Romeo Collarini. V zadnjem trenutku ga je rešil njegov brat Anton, ki je nemudoma poklical Rdeči križ in ga dal prepeljati v bolnico, kjer s-e zdravniki trudijo, da ga ohranijo pri življenju. Vzrok posku-šanega samomora je verjetno živčna bolezen. *** Grgič Stefan iz Padrič, star 63 let, je v četrtek padel z drevesa in se -pri padcu ranil v glavo ter si zlomil desno rebro. O-kreval bo v 30 dneh. *** V vrsti številnih prometnih nesreč, ki so se pripetile ob zadnjih praznikih je tudi trčenje o-sebnega avtomobila Fiat 1100 z nekim avtobusom v ul. Fabio Severo pri križišču z ul. Cotogna. Pri trčenju so ostali potniki avtobusa nepoškodovani, dočim so se morali vsi -potniki malega vozila zateči v bolnico. Ranjenci so: Vladim-ir Trampuž iz ul. Sara Davis, ki se bo moral zdraviti 50 dni, njegov brat Albin 8 dni, Pierina iN-ovak iz Nabrežine 20 dni, njena sestra Pavla 10 dni in Zora Stepančič iz ul. Sara Davis 8 dni. ***V nedeljo se je pa neki angleški vojak s svojim jeepom za- letel na pločnik Zelenega mosta na vogalu Riva 3 Novembre in ul. Rossini ter zadel ob mimoidočega 80-letnega Uga Biasolija. Sunek je nesrečnega moža vrgel čez ograjo na neki čoln. Biasolija 50 izvlekli iz čolna mrtvega. *** V javnem kopališču v ul. S. Lazzaro so v torek našli v kadi kabine št. 52 mrtvega nepoznanega moža, katerega -so pozneje identificirali za 47-letnega Renata Damianija iz ul. Delle Querce 2. Mož je verjetno izvršil zam-omor katerega vzroki niso znani. * * * 21,30 Donizetti: LUCIA - ... MiERMOOR, 1. dejanje. I «vi. PON-EDELJEK: 13.30 Kultu»1 !6itU obzornik - 19. Mamica pripovie ] duje - 21. Književnost in utr* ji nost - 2.1.30 Koncert violini* £ Karla Sancina - 21.50 Donize» Ko-LUCIA DI LAMERMOOR, 2. #7; t Janje - 22.30 Lucijan Skerja» j]a TOREK: 13. Glasba po želja», , V.šc 18.15 Koncert sopranistke Rož1 2ai Kozem - 19. Tehnika in gospod?'ojnj stvo - 21. Radijski oder JeromJio T Jerom: FANNY, TETE, STR^-t ..-1 itd. komedija v 4 dejanjih. SREDA: 13.30 Kulturni d3Z6j nik - 19. Zdravniški vedež - 2H,'»°žn Predavanje - 21.15 Koncert piai listke p-OL. M'irce Sancinove - Ito J Sibelius: Koncert v d molu -. jk. ■ Dve skladbi iz slovanskega si» »Lli repertoarja - Smetana: Uvod,Ig operi «Prodana nevesta» ter “V c tovčevo «Simfonično kolo». Ug 13 Pevski duet; E>a 19. Slovenščina Tsa 20.20 Enesco: Rom».!^*1 ČETRTEK: harmonika Slovence - u.^v n,nc^i.u. nvi*-, ska rapsodija št. 2. - 20. K»Y cert tenorista Fenata Rodermi-»aru - 21. Dramatizirana -povest - J ’h Se Marjan Lipovšek: Suita za * daini orkester št. 2. v C Duru. Alh PETEK: 13. Glasba po želja» ^ 19. Kraji in ljudje - 20. SlovenT d iv. ixi dji ni ijuuje - zu. aiuvc“,il u motivi - 20.30 Tržaški kultu6* lavii razgledi - 22. Iz angleških cert n ih dvoran. Obvestilo telovadne komisij® ZKM komisija Z1^! ^ o « tgo-s Telovadna sporoča vsem mladinkam, n ---začenja ustanavljati centra?11 j*t. žensko telovadno skupino. dekleta, ki se želijo vkljucLJhg v skupino so vabljena, da P^kir dejo od dnevih telovadnih 'V^i: ob ponedeljkih, sredah in Pe ,.1, k< kih. od 19.30 do 20.30 na to, kar raso Doma pristaniških del» k 2av Natečaj zgoniške občine Uprava občine Zgonik rdlLi suje natečaj za dve mesti u2 Ano silce- Zato je šel na policij postajo, kjer je edini tele. v vasi. Telefon pa je bil kvarjen. Preden so bili ga6' obveščeni, je poteklo pre‘ časa tako, da so prišli šele 9$. Kaj jev iskala policija v Čamporah? Prebivalci Camper in številni tržaški izletniki, ki so se mudili na dan Velikega šmarna v tej prijazni vasici miljskih hribov, so se nemalo začudi i nad zagonetnim nastopanjem civilne policije. Okrog 11. ure so prišle namreč v /as policijske patrulje, ki so začele patruljirati stransko pot, katera vede do I judskega doma. Vsem osebam, ki so bile tv-menje re v Ljudski dom so poli o isti prepovedali prehod po stranski poti ter jih zavrnile na glavno pot, po kateri je dohod daljši. V prvih popoldanskih urah so bile policijske patrulje ojačane in začele so raziskovati po terenu, ki :e nahaja ob stranski poti, kar je trajalo približno do 18. ure. Čudno in zagonetno nastopanje polici,e, ki je dejansko zaprla ves promet poti, je zelo ozlovoljilo izletnike, ki so prišli v -Campore v precej velikem številu. Kot je že v navadi, ni seveda policija dala ljudem nikakega pojasnila. Tudi pozneje ni bila dana v javnost nobena vest o tej zagonetni «policijski operaciji». Zelo dvomimo, da bi policija iskala ob belem dnevu, recimo n. pr. kake udbovske a-gente ali tihotapce. Saj imajo prav prebivalci obmejnih vasi v tem pogledu še preveč bridkih izkušenj, ko se na vse proteste zaraci oretovamh udbovskih terorističnih pohodov ni nihče zmenil. In tudi titovsko državno tihotapstv 3 se nikakor ne more pritoževati, kar se tiče budnosti tukajšnjih organov javne varnosti. Prav zaradi tega se ljudstvo sprašuje, kaj je iskala polimja na dan Ve ikega šmarna v Cam-porah in čemu vse to nepotrebno oviranje in motenje izletnikov, ki imajo vender pravico, da se kretajo po kateri koli poti. In. l5»-See d »tno daj, ko so pridni, požrtvoV-in hvalevredni vaščani sk01 popolnoma pogasili požar. Ta primer nam dovolj ja! prikazuje, kako je vas poti' p tj^. na javnega telefona, ki - ‘ lahko služil vaščanom v »to, in podobnih primerih. Ob' ( ska uprava že od 1949 zaL va od višjih oblasti naka? za javni telefon. Do sedai J je bila ta postavka vedno na iz proračuna, kot se je ž|j t- ^A: e=io M dilo tudi letos. Ali ne dobro gledale in z majhno vsoto le to vprašanje, ki je ve1 da bi višje oblasti hy važnosti za Boršt, kot ja5 dokazuje navedeni dogode» 11.1II Mf6ŽiW Sekcija Komunistične Par! rtlU STO iz Nabrežine vabi vse j čane devinsko-nabrežinsk®j zgoniške občine, da se žijo praznika demokratih tiska, ki bo v nedeljo 30. *• v Nabrežini, na prostem v' j žini novo zgrajene šole. v .' lica s pestrim kulturnim sr 15.30. SOd£i dam prične ob jeta godba in pevski zbor Križa. Po pozdravnih naAčf> rih bo ob 19. uri Fučikova v 5 dejanjih «Izpod vesa!’1' ; jo uprizori Ljudski o