€r Hj AS
WT
R
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, h. avgusta 1956
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LITIJA
DRUŽBENI PLAN
c J*!11 Podlagi 1., 2., 7. in 9. člena . Nožnega zakona o ureditvi občin n okrajev (Ur. list FLRJ, 26-269/55) ? na podlagi 50. člena Zakona o .‘•('inskih ljudskih odborih (Ur. list ~‘*'N št, 19/52), v zvezi z določbami .lenega družbenega plana z.a leto r 7>.b (Ur. list FLRJ, .št. 14-155/56), ii “Nočbami družbenega plana Ljud-lč m' republike Slovenije za leto 1956 list LRS, štev. 15-45/56) in na " Pdlagi to. in 5. točke 24. člena 7abitu občine Lilija, je sprejel Ob-Vr\i ' ljudski odbor Litija na svoji *R. redni seji dne 6. VI. 1956
dRužbeni PLAN OBČINE LITIJA ZA LETO 1956 _ P r v i d e 1
nazvoj gospodarstva v letu 1956 ’ smernicah in ukrepih, ki jih
predvideva Občinski ljudski odbor Litija za nadaljnji razvoj gos|MMlar-stvu na svojem področju, so upoštevane značilnosti zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, ki so' odraz sprememb v naši ekonomski politiki. Vse te spremembe so usmerjene na stabilizacijo tržišča in na dvig življenjske ravni. To bo doseženo z večjo produktivnostjo, povečanjem proizvodnje za široko potrošnjo in izgradnjo objektov družbenega standarda, predvsem stanovanj.
I.	poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
Predvideno je .sledeče gibanje skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka:-
‘'kupni družbeni proizvod Narodni dohodek
v 000 din	Indeks
leto 1955	leto 1956	1955 =	100
1.557.519	1,518.605	97,1
1,252.254	1,202,862	96,1
J j- zmanjšanje družbenega pro-J Vlll- u in narodnega dohodka Ivo j [,*''Valo zmanjšanje obsega grad-skp (*l'jttvnosti in deloma industrij-e proizvodnje.
II. poglavje Industrija
J^ični obseg industrijske proiz-Ki}n!|JV i?11 pusanieznih strokah se bo
takole: a) državni sektor:
Indeks fi*. obsega:
j.	trn - 100
. Llektro-Ljubljana, obrat Ufc d ia	109.2
(osavski rudniki, obrat IgpRarjcvec	169.0
•Vresniška industrija ap-i toKresnice	97.2
124 n a,es<. Litija	140.9
t2s predilnica Litija	105.4
‘(•varna usnja Šmartno 124.9
državni sektor — skupaj 109.4 zadružni sektor:
LIP,
Zagorica 270.6,
l2a ' uruzn' sektor:
, '/"družno podjetje lubljana, obrat Za
Industrija — skupaj 110.6
v ''-'^ni obseg proizvodnje se Ivo k>zi, '■ Uslriji povečal za 10.6%. Pri Več J? indiu posebej poudariti po-kvec 1' Proizv<vdnje Rudnika Sitar-»ep^J-aradi izgradnje dveh novih
vilo zaposlenih v industriji se wvečalo v letu 1956 za 6%.
lil. poglavje ^	Kmetijstvo
> letu kmetijske proizvodnje sc Xdi '* nt' hu bistveno povečal, 'vju :. uSf>dnih pogojev za živino-K..' su,djarstvo Im> treba zlasti ^vimsti1* l* l,a,K,gi kmetijske
*k> o,!.!V',l(?rcji Sl> Im razširilo umet-uenjevunjc iu izvedla selek-
cija živine. Zaradi nizke molznosti krav, ki je sedaj pod republiškim povprečjem, bo v letu 1956 posvečena posebna skrb povečanju molznosti.
Poljedelska proizvodnja bo v glavnem ista kot v prejšnjem letu. Zuradi povečanja živinoreje se bodo povečale površine pod krmnimi rastlinami.
Sadjarstvo, ki ima ugodne pogoje je zaostalo, kar se kaže v majhnih donosih posameznih dreves in slabi negi dreves. Predvideno je, da sc v letošnjem letu izvrši izbor tistih vrst sadja, ki daje največji donos in da sc pristopi k sistematskemu čiščenju in negi sadovnjakov. Na novo se balo ustanavljale sadne plantaže, ki nudijo širše možnosti razvoja sadjarstva.
IV.	poglavje Zadružništvo
Splošne kmetijske zadruge zajemajo 69 °/n vseh kmetijskih gospodarstev. Poleg odkupne dejavnosti se zadruge bavijo tudi s kmetijsko pospeševalno službo, sadjarstvom in predelavo sadja.
V letu 1956 sc predvideva večji obseg odkupa ih nadaljnje ječanje gospodarskih dejavnosti zadrug. Predvsem bodo zadruge nadaljevale z ustanavljanjem sadnih plantaž, iu predelavo sadja.
V.	[Migluvje Gozdarstvo
Skupna površina gozdov na jmmI-ročju občine Litija obsega 14.428 ha, od česar odpade:
na gozdove SI.P	2.815 ha
na privatne gozdove 11.615 ha V letu 1956 sc 1m> sečnja v primerjavi z letom 1955 zmanjšala za 5 “/o. Večja skrb pa bo posvečena obnovi in varstvu gozdov ter izgradnji gozdnih komunikacij.
VI.	poglavje
Trgovina
Blagovni promet se bo v I. 1956 povečal za 5,5 %. Število trgovinske mreže se ne l>o spremenilo, medtem ko se .bo število zaposlenih neznatno povečalo.
Večji razmah trgovine onemogočajo slabo urejeni skladiščni prostori in slabi in neprimerno opremljeni trgovski lokali. Zaradi tega se IhmIo y letu 1956 porabila sredstva za investicije v trgovini predvsem za modernizacijo opreme v lokalih in ureditvi in opremi skladišč.
VII.	poglavje Gostinstvo in turizem
V gostinstvu se predvideva povečanje prometa za 22,t %>. Na tako povečanje bodo vplivale nove investicije, ki bodo vložene v letu 1956 v gostinstvo. Predvideno je, da se adaptira poslopje »Restavracija Postat. S to adaptacijo bodo pridobljeni novi prostori, ki bodo omogočili širši razmah gostinstva. Poleg tega je predvidena tudi ustanovitev kavarne in adaptacija obrata »MA-JOLKAc v Šmartnem.
Vlil. poglavje Obrt
Obrtna dejavnost l»o v letu 1956 porastla. na kar bodo vplivali novi obrati, ki Im »do ustanovljeni v letu 1956. Predvideno je, da se ustanove obrati socialističnega sektorja kovinsko mehanične stroke, ker teh obratov v občini najbolj primanjkuje.
Za ustanavljanje novih obratov se IhmIo |M>rabila sredstva občinskega investicijskega sklada.
Obseg obrtne gradbene dejavnosti se bo v letu 1956 v primeri z letom 1955 zmanjšal za 55,9% zaradi tega, ker je gradbeno podjetje TEHNIK A-Ljubljana v letu 1956 prenehalo z deli na območju občine. Število zaposlene delovne sile se bo zmanjšalo za 70%.
IX.	pogluvje
Komunala
Predvideva se, da bo vrednost proizvodnje in uslug komunalne dejavnosti povečana za 1,7 %.
•Drugi del
Ekonomski instrumenti za občino Litija za leto 1956
X.	poglavje
Kot komunalni podjetji bosta poslovali na območju občine Litiju:
Pekarija Litija in
Kino Litija.
XI.	poglavje
Amortizacije
Gostinstvo:
Gostinska podjetju in gostišča ter pavšuiirana samostojna gostišča 1h>-do obračunavala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, zn gradbene objekte pa samo za vzdrževanje v višini 50% predpisane polne amortizacije.
LETO III., ŠTEV. 62
Obrt:
Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunavale polni znesek amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Komunalna podjetja:
Komunalna [Midjelju bodo obračunavala [Milni znesek amortizacije^ izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
XII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev Gostinstvo:
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za:
a)	zgradbe	2%
b)	ostala osnovna sred. 4% Obrati družbene prehrane k*
plačujejo obresti 'na osnovna sredstva.
Obrt:
Obrestna mera za osnovno sredstvu znaša na leto za:
1.	Opekarna Litija	1%
2.	Kovačnica Šmartno pri
Litiji	2%
3.	Kmjačnica in šivalnica
Litija	2%
4.	Kmjačnica Šmartno pri
Litiji	2%
5.	Čevljarna	Litija	2%
6.	Mesarija in prekajevalnica
Litija	2%
7.	Brivsko-frizerski salon
Litija	2%
8.	Elektrotehnično podjetje
Litija	5%
9.	Mizarska	delavnica Litija 4%
10.	Obrtno gradbeno podjetje
Remont Litija	6%
Komunalna podjetja:
Obrestna mera za osnovna sredstvu znaša na leto za:
a)	Kino Litija	1 %
b)	Pekarija Litija	2%
Splošne kmetijske zadruge: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 2 %.
XIV.	pogluvje Občinski prometni davek
Občinski prometni davek bo predpisal Občinski ljudski odbor Litija s posebnim odlokom.
XV.	[Miglavje
Razdelitev dobička
1.	Trgovina:
Dobiček trgovskega pcMljctia in trgovine na drobno, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad [mi ‘k), členu Uredbe.o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 10/56), se razdeli:
50% v občinski družbeni investicijski sklad,
50 % v občinski proračun.
2.	Gostinstvo:
Dobiček gostinskih [Midjetij in gostišč, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 113. oziroma 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list EI.RJ, št. t0/56), se razdeli:
50% v občinski družbeni investicijski sklad.
50% v občinski proračun.
5.	Splošne kmetijske zadrugo
Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli:
10% v občinski proračun,
40% v sklad Okrajne zadružne zveze (ta sredstva sme Okfajna zadružna zveza uporabiti samo za pospeševanje trgovinske dejavnosti), 50% kmetijski zadrugi.
XVI. poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
1.	Trgovina:
Trgovskim podjetjem in trgovinam se določa sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih:
Trg. podjetje »PRESKRBA«
Litija	3.12%
Trg. podjetje »TIŠJE« —
Šmartno	3.50%
»NASA KNJIGA« Litija 9.10%
2.	Gostinstvo:
Gostinskim podjetjem in gostiščem sc določa sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih:
Gostinsko podjetje Litija 10.84% Gostilna »MAJOLKA«
Šmartno	13.20%
XVII. poglavje
Občinske doklade na dohodke od kmetijstva, privatne obrti in samostojnih poklicev
1.	Kmetijstvo:
Stopnjo občinske doklade na dohodke od kmetijstva znaša 11.4% katastrskega dohodka.
2.	Privatna obrt in samostojni poklici:
Privatnim obrtnikom, samostojnim poklicem in zasebno-provnim osebam sc za leto 1956 odmeri občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke iz njihove pri-dobitvpne dejavnosti, oziroma samostojnega poklica.
Občinska doklada se ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 din.
Stopnjo te doklade bo predpisal Občinski ljudski odbor Litijo s posebnim odlokom.
XVIII. poglavje
Predpis družbenih obveznosti v pavšalu
Gostinskim, obrtnim in komunalnim gospodarskim organizacijam — pavšalistom bo Občinski ljudski od bor Litija predpisal družbene obveznosti s posebnimi odločbami.
Tretji del
A. BILANCA PRORAČUNSKIM SREDSTEV OBČINE LITIJA
V LETU 1956
I. SREDSTVA	v 000 dm
1.	del dobička gospodarskih organizacij (29 %)	....	21.142
2.	del prometnega davka iz gospodarstvu (1 %)	....	2.678
3.	del posebnega proračun, prispevka (50%)....... 391
4.	del dohodnine kmečkih gospodarstev (70%)	....	11.056
5.	del dohodnine od ostalih poklicev (70%)......6.297
6.	45% občin, doklade na dohodnino od kmetijstva . .	5.266
7.	občinska doklada na dohodnino od ostalih poklicev .	381
8.	občinski prometni davek......................3.780
9.	lokalne takse............................... 1.880
10.	zemljnrina (brez kmetijstva) ...................... 597
11.	dohodki uradov in ustanov..................... 287
12.	ostali proračunski dohodki.................... 188
13.	davek na maloprodajni promet.................3.446
14.	50% ostanka dobička od gostin. in pavšal, podjetij
ter 10% od dobička KZ.........................2.727
Skupaj proračunska sredstva: 60.116
II. IZDATKI:
1.	administrativni proračun......................... 53.358
2.	negospodarske investicije.......................  3.331
3.	dotacije in snbycncije.............................3.427
Skupaj izdatki 60.116
B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE LITIJA V LETU 1956
1
Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956 . . .	10.884
2
Sklad za zidanje stanov, hiš bo znašal v letu 1956 ... 33.610
3
Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 ........... 1.235
4
Občinski sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal v
letu 1956 ..........................................3.253
XIX. poglavje	Ta družbeni plan velja od 1. ja-
Prehodne določbe	nuarja 1956 dalje.
Svet za gospodu rslvo je poobln-
Ičcn, da po potrebi izda natančnejša	Predsednik:
navodila za izvajanje tega družbe-	Miha Berčič, I. r.
nega plana.
OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE
DRUŽBENI PLAN
Na podlagi L, 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. sist FLRJ, 26-269/55) in na podlagi 50. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega planu zu leto 1956 (Ur. list FLRJ, št. 14-135/56), določbami družbenega planu Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Ur. list, LRS. št. 13-43/56) in na podlagi 24. člena statuta občine Črnuče je sprejel občinski ljudski
odbor Črnuče na svoji seji, dne 31. maja 1956
DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBI.JANA-CRNUCE za LETO 1956 Prvi del
Smernice zn razvoj gospodarstva občine Ljubljana-Crnuče zn I. 1956
I.	poglavje Industrija
Na podlagi uspehov, ki so jih dosegle industrijske gospodarske orga-
nizacije v letu 1955 ter analize možnosti proizvodnje in plasmaja industrijskih izdelkov, se predvideva, da se bo vrednostni obseg industrijske
proizvodnje v letu 1956 v primerjati z letom 1955 povečal za 23%.
Po posameznih strokah je pove* Čanje predvideno takole:
Stroka
Vrednost proizvodnji
Indeks ^ 1955 - lil
lil	Proizvodnja in rnzdelj.	električne energije	123
119	Elektroindustrija	126
120	Kemična industrija	121
121	Industrija gradbenega	materiala	104
127	Živilska industrija	90
Skupaj industrija 123
Pri tem povečanju proizvodnje lovne sile v primerjavi s povpreČj a se bo povečalo število zaposlenih nim številom zaposlenih v letu 195'
P	_
le za 6%. Po posameznih strokah gibalo takole: predvidevamo, da se bo število de-
Stroka
lit Proizvodnja in ruzdelj. električne energije
119	Elektroindustrija
120	Kemična industrija
121	Industrija grad. mat.
127 Živilska industrija
Industrija skupaj 748
Povprečno	Zaposlenih	Indeks
v letu 1955	plan 1956	1955 - 100
65	45	70
577	635	110
58	63	108
40	40	100
8	8	100
ij 748	791	106
Elektroindustrija bo vrednostno povečala proizvodnjo za 26 %. Porasla bo proizvodnja instalacijskega materiala in termičnih aparatov za široko potrošnjo.
V kemični industriji sc ho povečala proizvodnja za 21 %. Izdelali bodo več finejših barv in povečali proizvodnjo steklarskega kita.
Belinka, tovarna elektrokemičnih izdelkov v Soteski ob Savi, je v končni fazi izgradnje. Predvideva se, da lx> podjetje z novembrom 1956 pričelo s poizkusno proizvodnjo vodikovega peroksida.
Industrija gradbenega materiala bo povečala proizvodnjo zu 4% zaradi večje proizvodnje votlih izdelkov.
II.	poglavje Kmetijstvo
7. ozirom na lansko dobro letino v letošnjem letu ni pričakovati znatnega povečanja kmetijske proizvodnje.
Za izboljšanje in dvig kmetijske proizvodnje so predvideni sledeči ukrepi:
1.	raionizacija pasem živine!
2.	selekcija molznic,
3.	nabava dobrih plemenjakov,
4.	povečanje hektarskih donosov,
5.	smotrnejša uporabu umetnih gnojil,
6.	negovanje sadnega drevja.
7.	aradi pravilnejše obremenitve kmečkih gospodarstev sc z letom 1956 uvajajo nove takse na vprežno živino, mlatilnice, vozove, mline in na kotle za žganjekuho. Vse te takse skupaj bodo znašale I/>00.04)0 din.
III.	poglavje Zadružništvo
Nn območju občine poslujejo tri splošne kmetijske zadruge, ki vršijo kmetijsko pospeševalno služi*) vsaka na svojem območju.
V letošnjem letu bodo kmetijske zadruge posvetile največ skrbi živinoreji. Z odkupom živine si bodo pridobile znatna denarna sredstva, ki bodo vložena v nakup plemenske živine.
Urediti je treba tudi zbiralnice mleku. Vse kmetijske zadruge so dolžne posvetiti največjo skrb odkupu mleka in okrepitvi gospodarskih dejavnosti.
Večji del občinskih doklad in taks sc l)o stekal v Občinski investicijski sklad, iz katerega se bodo črpala sredstvu zn pospeševanje kmetijstva in zboljšanje vaškega gospodarstvu.
IV.	poglavje Gozdarstvo
V občini je 887 ha gozdov, od F' odiMidc no zasebni sektor 97”’
ga odo gozdni!
...-li površin.
V	zasebnih gozdovih je treba d®*
seči zmanjšanje sečnje p rod vse'" z boljšim izkoriščanjem sečm11 ostankov ter uporabe ostalega riva.	..
Redno vzdrževanje gozdov, * obsega pogozdovalna delu, varsto in urejanje gozdov, sc bo v letu 19/: nadaljevalo. Na novo bo posajen1"
20.000	sadik smreke in bora. Vzdrz^ valna dela na gozdnih poteh se b0”" v letu 1956 zmanjšala.
V.	poglavje
Trgovina
V	trgovini na drobno bo pro®®! v letu 1956 porastel za 5%, naspr01 realizaciji v letu 1955. Od skupncft prometa v trgovini na drobno ™ odpadlo na trgovine Splošno ktO6-tijskili zadrug 41 %.
Odkup, ki ga vršijo Splošne knjjj tijske zadruge, se Ivo v letu nekoliko zmanjšal, zarodi organ*2*' cijskih sprememb pri odkupu 1** Ta izpad bodo kmetijske zadrOv delno nadomestile z odkupom ne. Odkup ostalih kmetijskih P.L delkov je minimalen, zaradi bHzlfl ljubljanskega trga.	,
Z boljšo organizacijo pri odkaP.{ mleku in ureditvijo novih zbiral® sc bo odkup mleka v letu 1956 V večal za 10%.	«.
VI.	poglavje
Gostinstvo	j
Gostinstvo povečuje v letu 1™ promet za 6%.	, „
V	letu 1956 je treba i*)vcčnti PJjj trošnjo brezalkoholnih pijač, /ia v privatnem sektorju gostinstva-
Za uresničitev gornjih s,I,cr()j' bodo potrebne tudi nekatere org11" zncijske spremembe v gosti»slvU'
VIL jM)glavje
Obrt
V	letu 195J) se predvideva "e, ,jd, dalinji porast obrtniške pror/vod®£ ki bo zu 10% večja kot v letu t
Socialistični sektor obrtništva-j, katerega odpade 40% celotne vJJJj, nosti obrtniške proizvodnje in tev, nekoliko zaostaja v razvoju za privatnim obrtni*1'! ft Zaradi tega 1*) potrebno skrb1-1' p uspešen razvoj socialističnega torju obrti.
Vlil. poglavje Investicije	^6
Obseg investicij sc bo v 1- . j# predvidoma znižal zu 20%.	'
eno petino, kar je v skladu z gospodarsko politiko.
V letošnjem letu se formirajo Pri ObLO naslednji skladi:
Občinski investicijski sklad bo namenjen za finansiranje investicij na področju kmetijstva, obrtništva, “govine in gostinstva.
Skupna sredstva tega sklada bodo znašala nad 4 milijone dinarjev. £>% od teh sredstev se bo uporabilo za investicije v napredek vaškega gospodarstva (gradnja silosov, enojišč).
Občinski cestni sklad v višini '®0-OO<) din bo služil za vzdrževanje J?®! IV. reda. Potrebe po predlogu komisije za ceste pri ObLO pa zna-“No 2 milijona dinarjev.
Stanovanjski sklad bo predvido-!”a znašal 14 in |K>1 milijona dinar-ftv- Ta sredstva sc bodo uporabila P° pravalniku sklada za posojila S^podnrskih organizacijam, ustano->8,n in zasebnim prosilcem za zida-ale stanovanjskih hiš.
Skladi podjetij bodo predvidoma T letošnjem letu nekoliko večji kot X Preteklem letu, ter bodo uporabni za manjše rekonstrukcije, na-bavo nekaterih osnovnih sredstev, garancijske pologe, ter delno tudi za P°večanje obstoječega stanovanjske-ga fonda.
Drugi del
. Ekonomski ukrepi za izvršitev aružbenegn plana občine Ljubljana-Crnuče za leto 1956
IX.	poglavje
Amortizacija
Gostinstvo:
Gostinska podjetja bodo obračunala polni znesek predpisane »tnortizacije, izračunane po stop-lah. ki so določene z zveznimi Odpisi.
Gostišča na pravila bodo obraču-J?*8 amortizacijo po povprečni toptijj 10% od vseh osnovnih •bistev.
Gbrt;
Gbrtna podjetja in obrtne delav-be bodo obračunavale amortizacijo i/ s*opnjah, ki so določene z zvez-”88* predpisi.
* . fflede na prejšnji odstavek CwUic °l>rlno podjetje Šivalnica oiuče le 50% polne amortizacije.
X.	poglavje
Ghresti od osnovnih sredstev Gostinstvo:
ye]Gostinska podjetja l>odo vplučc-ohJ1 <>l>resti on osnovnih,sredstev po e®tni meri, ki znaša: fl od zgradb	2 %
“1 °d ostalih osnovnih
sredstev	'	3 %
Obrt;
' »icc ,r*n° podjetja in obrtne dclav-vPlačujejo obresti <m! osnovnih e) °v po obrestni meri: h ^alnica Črnuče	2%
c)	xa‘Carstvo Dol	2%
d xitoi,rijo Grnuče	3%
e) f^arija Dol	3 %
t) ^vačnicn Dol	4 %
.moštveno mizarstvo
g)oin!,čc	6%
‘rtno gradbeno podjetje
Na1UČC	6V‘
Ivo«]:... novo ustanovljena obrtna
tial^ J'j ‘n delavnice IkkIo obraču-l>0 d e/° ,r,lsti od osnovnih sredstev S|,| \obrostni meri. iuj(. Is"e kmetijske zadruge vpla-ho o o/ °nresti od osnovnih sredstev 0 obrestni meri.
s	XI- poglavje
lld za plače gospodarskih -p ■ organizacij oblj/f^inc in gostinska podjetja %t0„:r idačni sklad v naslednjih"
a)	V' celotnega prometa: •"Sovina »Center« Črnuče 4%
b)	Trgovina Dol pri Ljubljani 4,6 %
c)	Gostinsko podjetje Črnuče 14.5 %
d)	DUR. Elma Črnuče 8,5 %
XII. poglavje Razdelitev dobička
Trgovina:	■ '
Dobiček trgovin, ki ostane po izločitvi sredstev (50%) za okrajni družbeni investicijski sklad po 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list KER J, št, 10/56), se vloži v občinski družbeni investicijski sklad ter sc bo uporabil izključno le za investicije v trgovini.
Gostinstvo:
Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko sc izločijo sredstva (50%) za okrajni družbeni investicijski sklad z,a 113. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 10/56) sc deli:
Na podlagi 2., 8. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26/55), Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55). pril. l/A-b/XXVll. — t. točka 15. člena Uredbe o posojilih za gos|x>dnrske investicije (Ur. list FI.RJ št. 4/54) in Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ, št. 52/53) in 4.. 8.. 10. in 23. člena Statuta občine Borovnica, je občinski ljudski odbor Borovnica na 11. seji dne 15/7-1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada
1.	člen
Da se omogoči dajanje posojil gospodarskim organizacijam, zadrugam in drugim družbenim organizu-eijuin za gospodarske investicije, kakor tudi kmetijstvu in obrtništvu za pospešitev njihove delavnosti, se ustanovi investicijski sklad občine Borovnica kot družbeni sklad.
a)	50% v občinski družbeni investicijski sklad,
b)	50 % v občinski proračun.
Splošne kmetijske zadruge:
Dobiček, ki ostane po izločitvi
tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli:
a)	40% v občinski proračun,
b)	10% v sklad okrajne zadružne zveze (tu sredstva sme Okrajna zadružna zveza uporabljati le za pospeševanje trgovinske dejavnosti),
c)	5<^% kmetijski zadrugi.
XIII.	poglavje Občinske doklade
Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva znaša za k. o. Dol, Kleče, Vodgora 12%, za ostale k. o. na območju občine pa 13%. Osnova za izračun občinske doklade na dohodke od kmetijstva je katastrski dohodek.
Občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in zasebno pravnih osel) se določi s posebnim odlokom.
2.	člen
V	občinski investicijski sklad se stekajo:
1.	obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij,
2.	del dobička gospodarskih organizacij, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
3.	obresti od posojil iz tega sklada,
4.	drugi dohodki, ki so določeni v zveznih predpisih.
3.	člen
Z družbenim planom občine Borovnica se določijo najdaljši odplačilni roki in najnižja obrestna mera za posojila iz tega sklada.
V	kolikor pa družbeni plan občine Borovnica ne bi vseboval tozadevnih določb, veljajo zadevna določila zveznega družbenega plana.
4.	člen
Sredstva investicijskega sklada občine Borovnica se nahajajo pri Komutialni banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Sklad upravlja Svet za gospodarstvo in delo občinskega ljudskega odbora Borovnica.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Predsednik OBLO:
Čerin Janez 1. r.
Na podlagi t5. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 2., 8. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občih in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) ter 2. člena Uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ, štev. 19/56), je občinski ljudski odbor Borovnica na svoji 11. seji dne 15/7-1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi občinskega cestnega
sklada
1.	člen
Ustanovi se občinski cestni sklad zn občino Borovnico kot proračunski sklad, da bi se s tem zagotovila finančna sredstva za vzdrževanje, rekonstrukcijo. modernizacijo ter graditev cest IV. reda.
2.	člen
V občinski cestni sklad se stekajo:
t. dohodki 'iz stalnih virov po Uredbi o cestnih skladih in po drugih veljavnih predpisih;
2.	dotacije iz proračuna, občinskega ljudskega odbora;
3.	darila, posojila in drugi posebni dohodki.
3.	člen
Stalni dohodki občinskega cestnega sklada so:
1.	državne in občinske takse, ki se plačujejo za registracijo motornih in vprežnih vozil po predpisih o taksah;
2.	prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil;
3.	dohodki od prodaje trave, sadja in dreves s cestnega zemljišča;
4.	denarne kazni zaradi kršitve prometnih predpisov in predpisov o varstvu javnih cest ter zaradi poškodovanja cest, o katerih je izdal odločbo sodnik za prekrške OBLO Borovnica.
1’oleg teli ostalih dohodkov so stalni dohodki tudi denarna sredstva posebnega krajevnega prispevka, ki ga lahko predpiše občinski ljudski odbor.
4.	člen
Dohodke občinskega cestnega sklada pobirajo organi uprave za dohodke OBLO, nalagajo pa sc na posebnem računu pri KB, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Občinski cestni sklad upravlja svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
6.	člen
.Odredbodajalec za proračun dohodkov in izdatkov občinskega cestnega sklada je tajnik ObLO.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Čerin Janez, L r.
OBČINA GROSUPLJE
Na podlagi 2. odstavka 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17—101/53) in
2.	točke 24. člena Statuta občine Grosuplje z dne 31. maja 1956 je
XIV. poglavje
A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE
LJUBLJANA-CRNUCE ZA LETO 1956 T SREDSTVA	v 000 din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij ........ 3.170
2.	Del posebnega proračunskega prispevka............... 220
3.	Del dohodnine kmečkih gospodarstev (30%) .....	2.750
4.	Del dohodnine ostalih poklicev (30%)...............2.381
5.	45% občinske doklade nn dohodke od kmetijstva . . .	2.326
6.	Občinska doklada nn dohodke samostojnih poklicev .	1.000
7.	Občinski prometni davek............................6.400
8.	Lokalne takse....................................... 600
9.	Zemljarina........................................... 91
10.	Dohodki uradov in ustanov........................... 150
11.	Ostali proračunski dohodki..........................  80
12.	Davek na maloprodajni promet (4%)................... 800
13.	50% ostanka dobička gost. podj. in pavšalir. podjetij 394
Proračunska sredstva — skupaj 20.362
II. IZDATKI:
1.	Administrativni proračun......................... 20.362
2.	Občinski cestni sklad bo znašal.................. —
3.	- Negospodarske investicije...................... —
Skupaj izdatki 20.362
B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE LJUBLJANA-CRNUCE V I.. 1956
1.	Občinski investicijski sklad bo znašal.......... 4224
2.	Občinski cestni sklad bo znašal.................. 330
3.	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš............... 16657
4.	Sklad zn pobijanje alkoholizma............ 3280
XV. poglavje	Tu družbeni plan velja od 1. ja-
Svet za gospodarstvo je poobla- nuarjn 1956. ščen, da po potrebi izda natančnejša	Predsednik
navodila za izvajanje tega družbe-	Občinskega ljudskega odbora:
nega plana.	1	Peter Lešnjak, 1. r.
OBČINA BOROVNICA
STRAN 258
| Občinski ljudski odbor Grosuplje na | 10. seji dne 13. julija 1956 sprejel
ODLOK
>• postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja
1.	člen
Enostunovanjsbe in dvostanovanjske hiše sc prodajajo iz splošnega ljudskega premoženja v območju občine Grosuplje praviloma na javni dražbi, ki sc opravi po določbah tega odloka.
2.	člen
Vse potrebno za prodajo hiš na javni dražbi pripravi posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. Komisija ima predsednika in 6 članov. Predsednik komisiji; mora biti odbornik občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
Komisija po 2. členu določi, katere stanovanjske hiše iz splošnega ljudskega premoženja se prodajo, ugotovi njihovo prometno vrednost oziroma izklicno ceno za dražbo, razpiše dražbo in določi dražbe ne
pogoje.
Na eni dražbi se lahko proda ena hiša ali več hiš skupaj.
4.	člen
Izklicna cena je enaka prometni vrednosti. Komisija ugotovi prometno vrednost na mestu. Pri ugotavljanju prometne vrednosti hiše, sc upošteva vrednost vgrajenega materiala, stanje hiše, bremena, ki so na hiši in pravice tretjih oseb, višina investicij, ki bi bile potrebne za popravila, in cene za podobne hiše, ki se prodajajo v kraju iz proste roke.
Ko komisija ugotovi iu pripravi, kar je treba za prodajo Iviš in dražbo, razpiše javno dražbo.
5.	člen
Dražba se razpiše tako, da preteči' med dnem rtizgalsitvc in dnem dražbe najmanj 15 dni.
Dražba se razglasi na krajevno običajen način, na občinski deski ter najmanj v enem dnevniku.
6.	člen
Oglas o razglasitvi javne dražbe mora vselujvati;
1.	kraj, dan in uro začetka dražbe;
2.	označbo hiše (ulica in številka) s zemljiško-knjižnimi podatki (štev. parcele, in štev. vložka, k. o. in' izmera) ;
3.	izklicno ceno;
4.	višino kavcije, ki jo mora dati ponudnik;
5.	način plačila kupnine.
Stanovalci hiše se morajo o dražbi obvestiti tako. da se jim najmanj 8 dni pred dražbo pošlje oglas o dražbi.
7.	člen
Vsakdo, ki se namerava udeležiti javne dražbe kot ponudnik, mora plačati kavcijo pri Komunalni ligniti, podružnici Grosuplje v višini 10 odstotkov izklicne cene ter predložiti o tem potrdilo Komunalne bunke družbeni komisiji vsaj 1 pro pred začetkom dražbe.
1 uro pred začetkom dražbe se lahko vplača kavcija v gotovini v roke predsednika družbene komisije.
Ponudniku, čigar ponudba ni bila sprejela, se takoj vrne potrdilo Knin umil ne banke oziroma vplačani znesek.
8.	člen
Javno družim samo- opravi posebna družbena komisija treh članov, ki jo imenuje občinski ljudski odbor in v kateri morata biti dva člana iz komisije po 2. členu.
9.	člen
Dražba sc ne more začeti, če ni vsaj dveh ponudnikov za dražbo. Če se dražba ne more opraviti, ker ni jmnudnikov ali iz drtigih razlogov, se razpiše ponovna dražba. Tudi pri ponovni dražbi mora preteči 15 dni med razglasom in dnem dražbe.
Če se tudi ponovna dražba ne more opraviti, odloči občinski ljudski odbor na seji, ali naj se hiša p rialu izven dražbe, določi najnižjo ceno in način, kako se prodaja opravi.
Prodajo opravi družbena komisija.
10.	člen
Javna dražba se začne in opravi tako, da predsednik družbene komisije ali njegov namestnik objavi ob pričetku dražbe, katere hiše se bodo na dražbi prodajale.
Nato objavi predsednik ali njegov namestnik izklicno ceno za hišo, ki je prva na seznamu in pozove navzoče, naj stavijo ponudbe.
Kadar na trikratni poziv ne stavi nihče boljše ponudbe, se prizna hiša najboljšemu ponudniku pod pogojem. da stanovalec hiše ne lm stavil enake in uginlncjšc ponudbe.
Če je stanovalec hiše na dražbi navzoč, se mu ustno objavi, da mora v. 24 urah podati enako ali boljšo ponudim, kakor najboljši ponudnik, sicer se bo hiša prodala najboljšemu ponudniku
Najlmlj.ši ponudnik ostane na svoj* ponudim obvezan, dokler sc hiša ne prizna stanovalcu.
tl. člen
O javni dražbi se piše zapisnik, ki mora za vsako hišo vsebovati:
a)	potek dražbe;
b)	ponudnike, kakor si sledijo:
c)	najboljšega ponudnika;
č) poziv navzočemu stanovalcu hiše, da stavi svojo ponudbo v določenem roku in rok, ki se mu zato določi ter pravne posledice prekoračitve roka.
Če stanovalec hiše na dražbi ni navzoč, kar se ugotovi v zapisniku, se mu mora poslati pismeno obvestilo z vročilnico. Obvestilo mora vsebovati: znesek najboljše ponudbe in poziv, " da mora staviti i-nako ugodno ponudim, kakor najboljši ponudnik ali pa boljšo ponudbo v roku 48 ur od prejema obvestila, ker se bo sicer hiša priznala najboljšemu ponudniku. V v točilnici o tem obvestilu se mora navesti dan in uro. ko je najemnik obvestilo prejel.
12. člen
Če stavi stanovalec hiše komisiji iz 2. člena pismeno ali ustno na zapisnik, ki ga komisija s stanovalcem sestavi, v določenem roku, enako ugodno ali boljšo ponudim, kakor najboljši ponudnik, napravi komisija v imenu občinskega ljudskega odbora kot zastopnik splošnega ljudskega premoženja s stanovalcem kupno pogodim za kupljeno hišo.
Če preteče rok. v katerem hi moral stanovalec hiše dati ponudim iz prejšnjega odstavka, brezuspešno, sc sklene kupna pogodba z najboljšim ponudnikom.
Kupna pogodba z najboljšim ponudnikom ali stanovalcem hiše mora vsebovati zlasti:
a)	nepremičnino, na kateri hiša stoji, z označbo parcelne številke in k. o.;
b)	izmero parcele, ki se kupcu prepušča v brezplačno uporabo:
e) ceno, zn katero se hiša proda;
č) izredno dovolitev prenosa lastninske pravice do hiše na kupen ter zaznambo pravice do uporabe /cm-* Ijišča. na katerem stoji hiša in ustreznih vpisov v zemljiški knjigi.
V kupni pogodbi se mora natančno popisati način, kako se poravna kupnina. Natančno se morajo tudi navesti posledice, ki nastopijo zaradi zamude plačila ali obrokov kupnine.
Če se določi kupnina v obrokih, se mora izrecno zapisati, da kupec "dovoljuje, da se hkrati z vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime, vknjiži na nišo zastavna pravica za vso šc neplačano kupnino in še za 10 odstotkov varščine zn stroške izterjave in obresti v korist občinskega ljudskega odbora.
13.	člen
Ponudnik mora plačati vso kupnino na tekoči račun občinskega ljudskega odbora pri Koniunalpi banki, podružnici na Grosupljem najdalj v 14 dneh po tem, ko se je sklenila kupna pogodba.
Tekoči račun občinskega ljudskega odboru pri Komunalni banki se navede v kupni pogodbi.
Če občinski ljudski odbor dovoli plačevanje na obroke, se morajo obroki kupnine plačevati točno po določenih rokih, kakor je zapisano v pogodbi.
Pri zamudi plačilu vse •kupnine ali pri zamudi zaporednih obrokov kupnine se ostanek vse kupnine ne sme takoj sodno izterjali. V tem primeru ima občinski ljudski imIImit izbiro, ali zahteva plačilo ostanka kupnine, ali pa odstopi od pogodbe.
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janežič Anton I. r.
OBČINA IVANČNA GORICA
Na osnovi 21. člena Temeljnega zakona o proračunih (lir. 1. FLRJ, št. 13/56) in I. ter 2. čl. Temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ, št. 19/55) in 21. pogl. 1. točke Zveznega družbenega plana zn leto 1956 (Ur. 1. FLRJ 14/56) je občinski ljudski odlnir Ivančna gorica sprejel na svoji 7. redni seji 30. V. 1956.
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od*zasebno pravnih oseb v letu 1956
1.	člen
Na območju občinskega ljudskega . odbora Ivančpa gorica se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih iMvklieev in od zasebno pravnih oseb.
2.	člen
Občinska doklada na dohodnino je dohodek občine za kritje komunalnih. gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, predvidenih za 1956.
3.	člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1956 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva. doklada pa se odmeri po katastra! n ih občinah v sledečih odstotkih:
Katastralna občina V«
1.	Gorenja vas	10
2.	Hudo	10
3.	Muljava	10
4.	Podboršt	10
5.	Radohova vas	10
6.	.Stična	10
7.	Šentvid	10
8.	Vel. Pece	8
9.	Mule Dole	10
		GLASNU
10.	Draga	10
II.	Dob	8
12.	Bukovica	8
13.	Dedni dol	8
14.	K rka	«
15.	Podbukovje	8 |
16.	Subrače	ti
17.	Sušica	8
18.	Zagradec	6
19.	Temenica	8
20.	Višnja gora	8
21.	Češnjice	8
22.	Vrhe	8
23.	Ambrus	6
24.	Dobrava	8
25.	Kriška vas	8
26.	1-cskovcc	8
27.	Metnaj	ti
28.	Polica	8
29.	Valična vas	6
30.	Vel. Globoko	6
31.	Višnje	6 :
J
4. člen
Samostojnim poklicem in zas*K pravnim osebam se za leto 1956 fr meri občinska doklada na dohod1! no, predpisano na dohodke iz Ilove pridobitvene dejavnosti o*,r‘ mu samostojnega poklica, ne p* I dohodke iz njegovega premožej1'” ali premoženjskih pravic, v koh*j se obdavčuje po 34. členu Uredb* dohodnini.
.Občinska doklada se po tem G nU ne odmeri zavezancem, kal*d celokupni letni čisti"dohodek ne F sega 160.000 dinarjev.
Vsem ostalim zavezancem s* tem členu odmeri občinska dok'1 takole:	^
L Samostojnim poklicem in A sebno pravnim osebam 45% dob*" ni ne, odmerjene na pridobit veno * javnost oziroma na dejavnost s#16 stojnega poklica.
II. Brivcem, frizerjem, če v V jem, čistilcem čevljev, čuvajem 1* j, lov, stanovanj, vozil in prtljage, J*] ni kurjem, dimnikarjem, garderob*! jem, izdelovalcem perila, kroja**' krpalcem vreč, krznarjem, mesari6; ped iker jem, modistkam, pericam .
Itkalkam, popravljavcem glasbil- P pravi ju vcem nogavic, preprog in F, gib tkanin, pretiskovalcem tka,1^. snažilcem oken, šiviljam, vezihj* žagarjem drv in osebam, ki se uk* ja jo s prepisovanjem, rnzmnož*^ njem, kopiranjem, plakatiranjem* J sestavljanjem oglasov in reklam.rj pogojem, da se pretežno biivij*' uslužnostnimi opravili zasebnim > trošnikmn — 10% dohodnine. i»
Dohodnina skupaj z občinsko ( klado ne sme znašati več kot ™ davčne osnove.
5.	člen	. jij
Občinska doklada se odmeri6^
plačuje v gotovini istočasno j način kakor odgovarjajoča nina.
6.	člen
Uredba o dohohnini (Ur. 1. I . ji št. 56/53) z vsemi spremembam » dopolnitvami, odlok o davčnih *jjjlj n juh dohodnine za leto 1956 (Ur; FLRJ. št. 6/56) ter uredbe o Prr.llir izterjavi davkov in drugih pro*" ( škili dohodkov, velja laku kako* t odmero in pobiranje dohodni".1 .p tudi za odmero in pobi m nje ske doklade.
7.	člen	. s
Davčne olajšave pri dohoda*'
morajo upoštevali tudi pri m",'y dokladi na odgovarjajočo dolu*1
8.	člen	,
Ta odlok začne veljali z
objave v »Glasniku« okrajnega ijji skega odbora Ljubljana, up®* pa se od 1. januarja 1956 duUe' |
Predsednik ., flr<: Občinskega ljudskega 1,1 Keber Stanislav, 1-
't
OBČINA KAMNIK
Na podlagi 10. točke 50. člena in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 37., 48. in 49. členom Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13/54) izdaja občinski ljudski odbor KAMNIK na svoji seji dne 11. VII. 1956
ODLOK
0 potrditvi zaključnega računa biv.
Občinskega ljudskega odbora MOTNIK za leto 1955
t. člen
Potrdi se zaključni račun Občinskega ljudskega odbora MOTNIK za lelo 1955.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem točanu:
Dohodki	4,292.528
Izdatki	3,864.589
Presežek	dohodkov	427.939
3.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odboru MOTNIK je sestavni dal tega odloka.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem ' »bjnvev »GLASNIKU«, glasilu OLO 1-jubljuna.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, 1. r.
Na podlagi 10. točke 50. člena in ‘8. Člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) Ul v zvezi s 37., 48. in 49. členom Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13/54) izdaja občinski ljudski odbor KAMNIK na Svoji seji dne 11. Vil. 1956
ODLOK
0 Potrditvi zaključnega računa biv.
Občinskega ljudskega odbora TUHINJ za leto 1955
L člen
. Potrdi se zaključni račun Občin-skegu ljudskega odbora TUHINJ leto 1955.
2.	člen
, Doseženi dohodki in izvršeni iz-(1«tki so znašali po zaključnem r«č»nu:
Dohodki	8.953. 597
Izdatki	7,506.419
Presežek dohodkov 1,446.978
3.	člen
, Zaključni račun Občinskega ljud-,)®8a odbora TUHINJ je sestavni e* tega odloka.
■ T	4. člen
, 'a odlok velja z dnem objave »GLASNIKU« OIX) Ljubljana.
Predsednik
Ubčinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, 1. r.
?c	P<allagi 10. točke 50. člena in
a'., člena Zakona o občinskih Ijud-i*lh odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) T,. v ?vezb s 37., 48. in 49. členom /.."'oljnega zakona o proračunih t'r'l>t FLRJ. št 13/54) izdaja ob-svljudski odbor KAMNIK na J1 "eji dne 11. VII. 1956
e	ODLOK
*Wltvl zaključnega računa biv. , "čiiiskega ljudskega odbora ‘UIUNJSKA SREDNJA VAS za leto 1955
n	L	člen
otrdi se zaključni račun Občin-Sv?" .,]il|dskegn	odlarru	TUH1NJ-
' SREDNJA	VAS	za	leto	1955.
p,	2.	člen
Izženi dohodki in izvršeni *<iču k' 80 zuušuli l>o zaključnem
Dohodki	3,572.420
Izdatki	3,t03.t(K)
Presežek	dohodkov	469.320
3.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora TUHINJSKA SRKD-N jA VAS je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »GLASNIKU«, glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, 1. r.
Nn podlagi 10. točke 50. člena in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 37., 48. in 49. členom Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13/54) izdaja občinski ljudski odbor KAMNIK na svoji seji dne tl. VII. 1956
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa biv.
Občinskega ljudskega odbora KOMENDA za leto 1955
1.	člen
Potrdi se zaključni račun Občinskega ljudskega odbora KOMENDA za leto 1955.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem račun u:
Dohodki	9,726.397
. Izdatki	8.112.201
Presežek dohodkov 1,614.196
3.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odboru KOMENDA je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok slopi v veljavo z dnem objave v »GLASNIKU«, glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, I. r.
Na podlagi 10. točke 50. člena in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 37.. 48. in 49. členom Temeljnega zakona <> proračunih (Ur. list FLRJ. št. 13/54) Maja občinski ljudski odbor KAMNIK na svoji seji dn6 II. Vil. 1956
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa biv. , Občinskega ljudskega odbora KAMNIŠKA BISTRICA za leto 1955
1.	člen
Potrdi se zaključni račun Občinskega ljudskega odbora KAMNIŠKA BISTRICA zil leto 1955.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu:
Dohodki	7,325.419
Izdatki	5,657.636
Presežek dohodkov 1,667.783
3.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora KAMNIŠKA BISTRICA je sestavni del tega odloka.
4.	člen .
Tu odlok stopi v veljavo z dnem objave v »GLASNIKU«, glasilu 01,0 Ljubljana.
■	Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, L r.
Na podlagi 10. točke 50. člena in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) in v zvezi š 57., 48. in 4*). členom Temeljnega zakonu v proračunih
(Ur. list FLRJ, št. 13/54) izdaja občinski ljudski odbor KAMNIK na svoji seji dne 11. Vil. 1956
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa
Občinskega ljudskega odboru KAMNIK za leto 1955
1.	člen
Potrdi se zaključni račun Občinskega ljudskega odlmru KAMNIK za leto 1955.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu:
Dohodki	60.432.678
Izdatki	51,575.823
Presežek dohodkov 8,856.855
3.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora KAMNIK je sestavni del tega odloku.
4.	člen
Tu odlok stopi v veljavo z dnem objave v »GLASNIKU«, glasilu OLO Lj ubljana.
Predsed ni k
Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred, 1. r.
i
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 3. točke 24. člena Statuta občine Kamnik ter 1. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13—126/56) je Občinski ljudski odbor KAMNIK sprejel na svoji 11. seji dne 31. maja 1956
ODLOK
o proračunu Občinskega ljudskega
odbora KAMNIK za leto 1956
1.	člen
Proračun Občinskega ljudskega odbora KAMNIK za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
I.	občinski proračun z dohodki v znesku 84,354.000 din; z izdatki v znesku 84,354.000 din.
II.	predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v /.nesku
52.330.000	din; z izdatki v znesku
61.530.000	din in s presežkom izdatkov v znesku 9,100.000 din.
III.	predračune posebnih skladov: z dohodki v znesku 118,050.000 din; z izdatki v znesku 118,050.000 din.
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno zamostojnih zavodov v skupnem znesku 9,100.000 dinarjev, se krijejo z dotacijami občinskega proračuna.
3.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku 00000 din, se krijejo iz občinskega proračuna.
4.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljeno z zaključnim računom zavoda za leto 1956, tako da vplačajo:
a)	v sklad za nagrade največ 50 odstotkov presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956;
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri zaključni rščun, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po
plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956, % posamezne druge sklade.
Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže na način, določen v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o zaključnem računu o izvršitvi občinskega proračuna.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS številka 17/53).
5.	člen
Predračune novoustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdaje novih odlokov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, odobrava Svet za družbeni plan in proračun, ki jih predloži naknadno v potrditev občinskemu ljudskemu odboru.	^
6.	člen
Svet za družbeni plan in proračun je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju Občinskemu ljudskemu odboru.
7.	člen
Krediti, ki jih vrnejo zavodi za socialno zavarovanje po členih 24., 26. in 29. Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, se ne smejo uporabiti brez soglasja Sveta za- družbeni plan in proračun.
8.	člen
Nastavitve v upravi Občinskega ljudskega odbora in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in proračun.
9.	člen
Ta. odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLf LJUBLJANA, upo-uporablja pa se od 1. jan. 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko, 1. r
OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA
Na podlagi 38. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51/53 in 30/54), na podlagi 2. odst. 15. čl. in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. FLRS 19/52) in 23. člena statuta občine Ljubljana-Siškn je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na 12. seji dne 13. julija 1956 izdal naslednji
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Električna
cestna železnica v Ljubljani« (EC2)
1. člen
Prva in druga točka 2. člena odloka o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Električna cestna železnica v Ljubljani« z dne 16. marca 1956. objavljenega v »Glasniku« št. 22 dne 20. marca 1956 se spremenita in dopolnita tako, dn se glasita:
1.	Redna tarifa za potnike:
Nnjnižja tarifa je 10 din in velja
za največ dve delni progi.
. Za vsako nadaljnjo začeto delno progo se plača 5 din več, toda skupno največ 30 din.
Za vožnje v času od 0.05 do 5. ure sc doplača 10 din na tarifo Iz prvega in drugega odstavka.
2.	Ugodnostnc tarife za delavce, uslužbence, upokojence v službi, učence in vajence:
Delavci, uslužbenci, upokojenci r službi, dijaki, študentje m vajenci imajo za prevoz od stanovanja do delovnega mesta oziroma šole in nazaj ugodnost nakupa posebnega bloku s 60 oziroma 52 vozovni; cami na podlagi posebnega potrdila delodajalca ozir. šole.
Podjetja socialističnega in zadružnega sektorja ter ustanove lahko nabavijo za svoje uslužbence brezimenske mesečne vozovnice po 4000 din, ki veljajo za vse proge in za neomejeno število voženj:
a)	tarifa za nakup bloka s 60 vozovnicami za delavce, uslužbence in upokojence v službi je za tri delne proge 000 din, za šest delnih prog 900 din. za nad šest delnih prog pa 1200 din. Delavci in uslužbenci, ki dokažejo, da imajo ves ‘mesec deljen delovni čas, si lahko nabavijo blok s 110 vozovnicami za isto ceno;
b)	tarifa za nakup bloka z 52 vozovnicami za učence, dijake, študente in vajence je 250 din. Lahko pa si nabavijo še I blok z 52 vozovnicami po ceni 250 din.
računih (Uradni list FLRJ, št. 15-126 (56) in 22. točke 24. člena statutu občine z dne 8/6-1956, je Občinski ljudski odbor Ljubljana Vič sprejel na 11. redni seji dne 13/7-1956
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije pri ObLO Ljubljana-Vič
1. člen
Ustanovi se sklad za štipendije pri ObLO Ljubljana-Vič.
Sklad je proračunski sklad in pravna oseba, s sedežem v Ljubljani,
tovilo, da gre za nalezljive bolezni, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico.
2. člen
Tistim, ki imajo imetje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve po sledeči lestvici:
Bolnik plača predpisane zdrav-
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni opro-stitvi plačevanja za zdravstvene sto* ritve po 3. in 4. členu tega odlok* t izda Svet za socialno politiko obči®-skega ljudskega odbora.
9.	člen	^
Zoper izdano potrdilo v sinls®
7. člena tega odloka je dopustna pri' tožba v roku 15 dni od prejema prf
stvene storitve, če znaša davčni ko tukajšnjega občinskega ljudske? p
l ržaška cesta št. 3.
2. člen se stekajo
naslednja
2. člen
V prvi točki 3. člena odloka o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Električna cestna železnica v Ljubljani« se doda kot drugi odstavek:
»Podjetja socialističnega in zadružnega sektorja ter ustanove lahko nabavijo za svoje Uslužbence brezimenske mesečne Vozovnice po 4000 din, ki veljajo za vso proge in za neomejeno število voženj.«
Druga točka 3. člena odloka o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Električna cestna železnica v Ljubljani« se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»2. Ugodnostne tarife za delavce,-uslužbence, upokojence v službi, učence in vajence:
Delavci, uslužbenci, upokojenci v službi, učenci, dijaki, študentje in vajenci imtijo za prevoz od stanovanja do središča mesta in nazaj ugodnost nakupa posebnega bloka s 60 oziroma 52 vozovnicami na podlagi posebnega potrdila delodajalca oziroma šole.
a) Tarifa za nakup bloka s 60 vozovnicami za delavce, uslužbence in upokojence v službi na relu-
V sklad sredstva:
a)	dotacije iz proračuna Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič;.
b)	'darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov;
e) denarne kazni po predpisih temeljnega zakona o štipendijah in povrnjeni zneski štipendij.
3.	člen
Iz tega sklada se dajejo štipendije:
a)	za reden študij na fakultetah, umetniških akademijah in visokih šolali;
b)	za strokovno in znanstveno izpopolnitev;
c)	za šolanje na strokovnih Šolali. učiteljiščih, na srednjih umetniških šolah in v višjih razredih gimnazije.
4.	člen
Sklad upravlja komisija za štipendije, ki jo imenuje ObLO Ljub-ljuna-Vič. Komisija ima 12 članov, ki jih imenuje navedeni ObLO na predlog Sveta za šolstvo ObLO.
Ta odlok začne veljati od dneva' objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: dr. Stefan Šoba 1. r.
predpis od premoženja ali dohodki na družinskega člana letno:
25%	od	201	din	do	300	din,
50 %	od	301	din	do	400	din,
75%	od	401	din	do	500	din
Če znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka na družinskega člana bolnika 451 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdrastvene storitve.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi socialnih, pri-dobitvenih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z reševalnimi vozili so popolnoma oproščene osebe iz točke a) 1. člena
odbora na Tajništvo za ljudsK zdravstvo pri OLO Ljubljana.
10. člen
Ta odlok stopi v veljavo 1. juffl ja 1956 in se objavi v »Glasnik**11 OLO Ljubljana.
Z 31. majem 1956 preneha velja® odlok OLO Postojna o oprostitva" ( in olajšavah samoplačnikov ^ zdravstvene storitve na območi61 Občinskega ljudslrega odbora Lo$* * dolina z dne 19. februarja 1954 (U J list LRS, št. 6—76—54).
Predsednik občinskega ljudskega odboi* Zigmund Janez 1. r.
OBČINA MEDVODE
Na podlagi 21. člena Temeljil^ zakona o proračunih (Ur. list FLjV št. 13/56) in 1. ter 2. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi *® posebnem krajevnem prispev**
(Ur. list FLRJ št. 19/55) in XXI. P*
tega odloka. V vseh primerih se lahko popolnoma ali delno oprostijo ' ia" I ‘točke zveznega"družbeni;
h esr AU&i« 3S
prevoza v delnem ali popolnem obsegu.1
5. člen
Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo sledeča zdravstvena opravila:
a)	Zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu.
b)	Zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih zavodih.
c)	Prejemanje zdravil in sanitarnega materiala.
č) Izjemoma in po prosti presoji
Medvode sprejel na dne 21. junija 1956.
ODLOK
o uvedli! občinske doklade na d? hod n in o od kmetijstva, samo ;tojo*f poklicev in od zasebno pravnih <>st v letu 1956
I, člen.	,
Na območju občinskega ljudsv' j
ga odbora Medvode sc pobira v h'1 1956 občinska doklada na dohodu*® od kmetijstva, od samostojnih P[
klicev in od zasebno pravnih °sl 2. člen.
Občinska doklada na dohodni®*
HRrlMfi I nčrfA nm INA Sveta M socialno skrbstvo in zdrav- jc dohodek občine za kritje koi®.1''
Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih,
cijali Ljubljana—Scdmica itl Ljub- 2. člena Zakona o pristojnostih občin-
ljana—Stepanja vns je 600 din. na relacijnh Ljubljana—Vevče, Ljubljana—1 lolirun ie. 1, j tihi ju n a—Rudnik (gasilski dom) in Ljubljana— Rudnik (nasel je London) je 900 din in na relacijnh J.iubljana—Zalog, Ljubliana -Sostro. I iuliljana—Lavrica in Ljubljana—Škofljica pa 1200 din. Delavci in uslužbenci, ki dokažejo da imajo.ves mesec deljen delovni čas, lahko nabavijo blok s 110 vozovnicami za isto ceno.
b) Na relacijah Ljubljana—Zalog, Ljubljana- Sostro, Ljubljana— Lavrica in Ljubljana—Škofljica jc za učence, dijake, študente in vajence ugodnostim tarifa polovična tarifa iz točke 2. a toga členu z. 52 vozovnicami.«
3. člen
Ta odlok velja od 1. maja 1936 dalje in se objavi v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasnik«.
Predsednik ObLO;
Jenko Marjan, 1. r.
skih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. 1. LRS, št. 26-130/55) v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju Zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 14-85/53) jc Občinski ljudski odbor Loška dolina na 7. redni seji dne 3. 6. 1956 sprejel
ODLOK
o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občinskega ljudskega odbora Loška dolina.
stvo občinskega ljudskega odbora v vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
6.	člen
Olajšave in oprostitve po 1. in 2. členu odloka se priznajo le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za zdravstvene storitve.
7.	člen
nalnili, gospodarskih, zdravstven*' socialnih, kulturnih, prosvetnih drugih potreb, predvidenih zn 1. I1*
3. člen.	^
Osnovo za občinsko doklado kmetijstva. tvori za leto 1956 >'? tovljeni katastrski dohodek od k*® tijstva, doklada pa sc odmeri P enotni stopnji 12"/o.
4. člen.	g.
Samostojnim poklicem in zašel1®, pravnim osebam se za leto 1956 ^ meri občinska doklada na doh*L nino, predpisano na dohodke iz "L hove pridobitvene dejavnosti roma samostojnega poklica, n® L na dohodke iz njihovega, prein0*^
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
2. in 9. člena sploš-
Na podlagi t.
nega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26-269(55), 16. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-349(55), v zvezi z 91. členom temeljnega zakonu o pro-
1. člen-
Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
a)	Plačila nezmožni ne glede na bolezni, če davčni predpis od bolnikovega premoženja ali dohodka družinske skupnosti ne presega 200 din letno dohodka r.a družinskega člana, pri čemer se v družinsko skupnost štejejo le člani, ki niso drugje stalno zaposleni
b)	Šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko 'indicira-no preventivno zdravljenje — zobno.
c)	Bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano.
č) Bolniki za zdravljenje v bolnišnici, čc se je šele naknadno ugo-
nju ali premoženjskih pravic, v N Potrdilo o upravičenosti do po- likor se obdavčujejo po 34. čl® polne ali delne oprostitve od plače- uredbe o dohodnini.	,u.
vanja za opravljeno zdravstveno st«- Občinska doklada se po t(.'*nfrj|i
ritev, ki mora obsegati sledeče kon- nu ne odmeri zavezancem,
katef
kretno navedene okoliščine in razlo- celokupni letni čisti dohodek ge za oprostitev, kakor tudi obseg presega 140.000 dinarjev. Vsvin <’*), oprostitve (to je ali gre za popolno lim zavezancem se po tem členu ali delno oprostitev), izda:	meri občinska doklada takole::	,
a) Za osebe iz točke a) 1. člena I. samostojnim poklicem •" j. tega odloka referent za ljudsko sebnopravnim osebam 35°/« elo® ,t„
nine, odmerjene na pridobili'0 p jovnosi, oziroma na’dejavnost 80
zdravstvo in socialno varstvo.
b) Za vse druee primere pristojni zdravnik. Prav tako izda potrdila o brezplačen) zdravljenju v pri.nerth, kadar gre za brezplačno zdravstveno oskrbo po V, 2., 3., 5. in 7. točki 6. člena Zvezne uredbe o obračunova-niu in zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah (Ur. list FLRJ, št. 56- 448	48).
Obrazec nredniše Svet za socialno politiko ObLO.
stojnega poklica; II. brivcem !
frizerjem,
ljarjem, dežnikarjem, izdelava*

perila, krojačem, krpnlcem vr<'1ji*.,ii ricam in liknlkam, popravlja* ^ glasbil, popravljalcem nogavic, P ^ nroir in druirili ikunin. siiaži*®
prog in drugih tkanin, snaz1". oken, šiviljam, veziljam, žuga1'* >
—1 ki se ukvarjal^
razmnože vonj
drv in osebam prepisovanjem,
kopiranjem, plakatiranjem ter se-Ovijanjem oglasov in reklam — d pogojem, da se pretežno bavi-io z uslužnostnimi opravili zaseb-ll® potrošnikom 10 %> dohodnine.
Dohodnina skupaj z občinsko “oklado ne sme znašati več kot 80 odstotkov davčne osnove.
5.	člen
a . Občinska doklada se odmerja in J plačuje v gotovini istočasno in na sti način kakor odgovarjajoča dolina.
6.	člen
"j*. Uredba o dohodnini (Ur. list .'“J št. 56/53)z vsemi sprememba-t ‘V. >n dopolnitvami, odlok o davč-«ih Stopnjah dohodnine za leto 1956. *Wr. list FLRJ št. 6/56) ter uredba '•Prisilni izterjavi davkov in drugih -i ?r^računskih dohodkov veljajo — ?*° kakor za odmero in pobiranje ,phodnine — tudi za odmero in pokanje občinske doklade.
7.	člen
Davčne olajšave pri dohodnini morajo upoštevati tudi pri ob-horj ^ (*0*yn(k* na odgovarjajočo do-
8.	člen
r* f, 1 u odlok začne veljati z dnem it “Jave v »Glasniku« v uradnem gla-lu 01,0 Ljubljana, uporablja pa 0 °d t. januarja 1956.
Predsednik
Občinskega Vvdt kegn odbora: Mravlje Franc 1. r.
OBČIMA VRHHI VA
«. Na podlagi določil 1., 2., 7., 8., **» 2fi R7 in fi7 Mnnri TV moli-
26., 57. in 67. člena Temelj-ona o proračunih (Ur. list .	13—-126'56),	2. ter 10.
člena in 1. odstavka 16. Zakona o občinskih ljudskih
Rji	^
^borih (Ur. list FLRJ št. 19/52) gejema občinski ljudski odbor ^bnika na svoji redni X. seji, dne 5- 1956
ODLOK
Ij^oračunu in skladih občinskega
__________
,^n občinskega LO Vrhnika za
:ga odbora Vrhnika za 1. 1956.
_	1. člen
^Prejme se odlok o proračunu in
Saaih
** vuvinaivcgc«	Vliuitnu
katerega proračunsko in 12 bn,k0 ie(0 traja od 1. I. do 31.
Občinski proračun * dohodki . . lzdatki . .
46,733.000 din 46,733.000 din
IVm	11
"računi finančno samostojnih
zavodov
dohodki	.	.	,	16,252.288	din
todatki	.	.	.	16,252.288	din
»OtJdančno samostojnemu zavodu <*oh(vel1 vrtec Vrhnika« se prizna za lep, e in izdatke višek sredstev bl u v 5 v višini 173.618 din in last-
1lha».dki lcta 1956 v vi5ini 166000 ktjjeJCv- Občinski ljudski odbor pa Projemke osebja vrtca.
»,	III.
redračunl posebnih skladov
.	61,313.000	din
.	62,713.000	din
pr	2. člen
to®dr*ji ek izdatkov nad dohodki v lhesk, Un‘k posebnih skladov v i.400.000 din sc krije z dota-°bčinskega proračuna.
, Svet	3- člen
cUn .‘to splošne zadeve in prora-
$blaj*. nskega LO Vrhnika se pobili nlda R8j®mc P1"' banki v slu-‘l.3^017161 nc8a dotekanja do-jjbjeir, ’ kr°tkoročno posojilo, s po-i i'?nitve do konca proračun-3r,e ^ta. Posojilo se sme najeti do 'thega'*tromesečnega plana do-tromesečja. Svet po lahko
d°hodkl . izdalki
vzame posojilo tudi pri enem izmed svojih skladov točke 3. tega odloka, razen pri skladu za kreditiranje gradenj stanovanj.
4.	člen
Proračun se izvršuje po trome-sečnih planih dohodkov in izdatkov po potrebi pa tudi lahko po mesečnih blagajniških planih dohodkov in izdatkov. O tromesečnih in mesečnih planih odloča Svet za gplošne zadeve in proračun.
5.	člen
Odredbodajalec za Izvrševanje proračuna občinskega LO Vrhnika je tajnik ljudskega odbora.
6.	člen
Občinski ljudski odbor Vrhnika pooblašča Svet za splošne zadeve in proračun, da razpolaga s proračunsko rezervo. Svet je dolžan, da za vsak odobren izdatek iz proračunske •rezerve poroča na prvi seji občinskega LO.
7.	člen
Tabelne priloge dohodkov in Izdatkov so sestavni del tega odloka.
8.	člen
Odlok stopi v veljavo z objavo v .»Glasniku«, uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. I. 1956 dalje.
Predsednik
občinskega LO Vrhnika:
Brenčič Janez L r.
Po določbah 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih LO je občinski ljudski odbor Vrhnika na ti. redni seji dne 11. julija 1956 s pristankom občinskega liudskcga odbora Dobrova pri Ljubljani sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o tarifi pristojbin za osemenjevanje ter
skočnini (
t. člen
i. Člen odloka o tarifi pristojbin za osemenjevanje ter skočnini z dne 27. jahuarja 1956, št. 330/1, objavljenem v »Glasniku« št. 14 z dne 21. februarja 1956, se dopolni z naslednjim stavkom: 7.n osemenjevanje krav na področju občine Dobrova pri Ljubljani se plača 500 din po glavi.
2. člen
Ta odlok velja od objave v »Glasniku«, uradnemu glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik:
Občinskega LO Vrhnika:
Janez Brenčič 1. r.
Občinski ljudski odbor Vrhnika je po določbah 15. in 50. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19/52), 25. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ, št. 5/54). 59. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ, št. 37/55), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ, št. 46/502) po zaslišanju obrtne in trgovinske zbornice ter po sklepu VT. in Vlil. seje Sveta za gospodarstvo ObLO Vrhnika na
XI.	redni seji dne 11. julija 1956 sprejel naslednji
ODLOK
o posle,valnem času trgovin, lekarn In obrtnih delavnic
1. člen
S tem odlokom se predpisuje obratovalni čas trgovinam, lekarnam, obrtnim delavnicam in drugim gospodarskim organizacijam, ki poslujejo s strankami, razen gostišč.
V času, ki je predpisan v tem odloku, morajo bili obrati odprti zn stranke, lahko so pa odprti tudi
izven tega časa, če je to v skladu s časom, ki je predpisan za zaposlene delavce.
2.	člen
Tajnik ObLO sme na utemeljeno prošnjo gospodarske organizacije izjemno dovoliti, da se obrat zapre med poslovnlnim časom, če je to nujno zaradi inventure, adaptacij in podobnih razlogov.
Svet zn gospodarstvo lahko dovoli posameznemu obratu na utemeljeno prošnjo obratovalni čas, različen od tistega, ki je predpisan s tem odlokom.
3.	člen
Zimski poslovalni čas traja od 16. septembra do 13. aprila, poletni pa od 16. aprila do 15. septembra.
4.	člen
Poslovalni čas, naveden v tej odločbi, velja le za delavnike. Ob nedeljah m dela prostih dneh morajo biti odprte le slaščičarne in brivnice, in sicer brivnice od ti. do 12. ure, slaščičarne pa pozimi od 8. do 14., poleti pa od 7, do 13. ure.
5.	člen
Obrati morajo biti odprti v času, določenem s tem odlokom.
6.	člen
Poslovalni čas mora biti vidno objavljen na vhodu obrutu.
Ce je obrat zaprt po izjemnem dovoljenju, danem po 2. členu tega odloka, morajo biti na vhodu obrata objavljeni podatki o tem, koliko časa l,o obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje.
7.	člen
Trgovine morajo biti odprte:
a)	trgovine z živili, gospodinjskimi potrebščinami in industrijskim blagom:
od ponedeljka do petka:
pozimi od 8. do 12. in od 14. do 17,30,
ob sobotah od 8. do 13. ure;
poleti od 7.50 do 12,50 in od 17. do 19,30, ob sobotah od 7,30 do 12,30;
b)	prodajalne sadja in zelenjave:
pozimi od 7,30 do 12. in od 15. do 18. ure;
poleti od 6,50 do 12. in od 17.
do 19. ure;
c)	trafike:
pozimi od 7,30 do 12. in od 15. do 18. ure,
poleti od 6,30 do 12. in od 17. do 19. ure;
d)	bencinske črpalke: pozimi od 8. do 18. ure, poleti od 7,30 do 19,30.
8.	člen
Lekarne morajo biti odprte pozimi od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, poleti pa od 8. do 12. in od 16. do 18. ure.
9.	člen
n) Poslovalni čas obrtnih delavnic, ki poslujejo s strankami razen brivskih in frizerskih delavnic, pekarn, slaščičarn in mesarij, je od ponedeljka do petka:
pozimi od 8. do 12. in od 14. do
17.30,	ob sobotah od 7. do 15. ure, poleti od 7. do 12. in od 15. do
18. ure ob sobotah od 6. do 14. ure.
b)	Brivske in frizerske delavnice:
od torka do petka pozimi od 8. do 12. in od 14,50 do 18,50 ure;
ob sobotah od 7. do 12,30 in od 14. do 20,30,
poleti od 8. do 12. in od 15,30 do
19.30,	ob sobotah od 7, do 12,30 in od 14. do 20,50.
Ob ponedeljkih so obrati brivskih in frizerskih delavnic zaprti.
c)	Pekarue: .
pozimi od 5,30 do 11. in od 15,30 do 18. ure,
poleti od 5,30 do tl. in od 16,30 do 19. ure.
d)	Slaščičarne:
pozimi od 8. do 12. in od 15. do
18.	ure,
poleti od 8. do 12. in od 16. do
19.	ure.
e)	Mesarije
pozimi od 7. do 11. ure, ob sobotah od 6. do 11. in od 15. do 18. ure,
poleti od 6. do 11. ure, ob sobotah od 6. do 11. in od 16. do 19. ure.
11. člen
Ta odlok velja od 15. avgusta 1956. objavi pa se v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega LO Vrhnika: Janez Brenčič 1: r.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
DRUŽBENI PLAN
Na podlagi L, 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. I. FLRJ št. 26-269/55) in na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št., 19/52). v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ št. 14-135/56). določbami družbenega planu Ljudsko republike Slovenije za leto 1956 (Ur. list LRS št. 13-43/56) In na podlagi 8.. 10. in 2t. člena statuta občine Liubljanu-Rudnik je sprejel občinski ljudski odbor Ljubi janu-Rudnik na svoji deveti seji dne 31. maja 1956
DRUŽBENI PLAN OBGINE LJUBLJANA-RUDNIK ZA LETO 1956 Prvi del
Razvoj gospodarstva v letu 1956 Smernice za razvoj gospodarstva občine predvidevajo zmanjšanje investicij, povečanje proizvodnje za
Družbeni proizvod Narodni dohodek ,
široko potrošnjo in hitrejšo izgradnjo družbenega standarda. Glavni poudarek nove ekonomske politike je na stabilizaciji tržišča. Podvzeti so vsi ukrepi, da bodo ostali proračunski izdatki na isti višini kot v letu 1955.
I.	poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
Porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo v primerjavi z letom 1955, kot kaže tanelica spodaj.
II.	poglavje Industrija
Na j večji porast proizvodnje je predviden v industriji. To povečanje, ki bo v glavnem rezultat boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet in boljše organizacije dela, prikazuje tabela na nasl. strani.
Realizacija	Plan	Indeks
1955	1956	1955 - 100
v 000 din
. 374.421	615.280	164
. 330.398	564.139	171
STRAN 262
GLASNIK
Podjetje	Real. 1955	Plan 1056	Indeks 1955	St. zanosi.		Indeks 1955
1. Kovinska ind. Ig	v 000 din	» 000 din	- 100	1955	1956	- 100
	90.001	269.525	299	75	79	105
2. Utensilia	550.570	365.000	104	360	361	100
5. LIP Škofljica	90.091	148.412	164	65	73	112
4. LIP Ljub. obr. Ig	24.150	40.810	170	20	20	100
5. Elektro Ljubljana obrat Ig	5.917	7.015	118	4	6	150
6. Pos. rud., obrat Pleše	57.147	54.000	94	62	66	106
7. Veledrog. obrat Lavrica		282.165		41	50	122
Skupaj	617.676	1,166.927	189	627	655	104 %
Pregled kaže, da bodo v letu 1956 vsa industrijska podjetja občutno povečala vrednost proizvodnje, razen Posavskih rudnikov svinca, cinka in banta, v obratu Pleše, kjer je treba zaradi slabše kvalitete rude pričakovati slabši finančni rezultat. K porastu proizvodnje bo’ znatno doprinesla tudi Veledro-gerija Ljubljana z novim obratom v Lavrici, ki je v letu 1955 poskusno obratoval.
III. poglavje Gradbeništvo
V gradbeništvu bo predvidena realizacija v letu 1956 znašala samo 46% realizacije letu 1955. To zmanjšanje je predvideno zaradi tega, ker so dela na avtocesti Ljubljana— Zagreb na področju občine v glavnem zaključena.
V. 'poglavje Zadružništvo
Za uspešen razvoj kmetijstva bodo morale odigrati odločilno iri napredno vlogo kmetijske zadruge, ki jih je v občini 7. Kmetijske zadruge bodo kmetovalcem pomagale pri osvajanju naprednih kmetijskih metod, s čimer se bo proizvodnja povečala in pocenila. Predvidevamo, da se bo povečal odkup preko kmetijskih zadrug najmanj za 50%. Na ta način bodo zadruge izključile nepotrebne posrednike in si ustvarile sredstva za zgraditev skladišč, zbiralnic mleka, manjših mlekarn, strojnih lop in plemenilnih postaj.
VI. poglavje < -Gozdarstvo
Površina gozdov znaša na področju občine 6659 hektarov. Gozdove Upravlja Uprava za gozdarstvo pri OLO Ljubljana, v manjši mori pa Uprava zelenega pasu. Vsa sredstva gozdnega sklada bodo v letu 1956 porabljena za izgradnjo in vzdrževanje cest ter nego gozdov.
predvsem z boljšo organizacijo odkupne mreže v kmetijskih zadrugah.
Ker je glavni vzrok za slabo poslovanje kmetijskih zadrug v slabem vodilnem kadru, bo moral občinski ljudski odbor v letu 1956 posvetiti temu vprašanju več pozornosti in skrbi.
K reševanju tega vprašanja bodo delno pripomogli potrošniški sveti, ki jih bo formiral občinski ljudski odbor.
VJII. poglavje Gostinstvo
V gostinstvu je predvideno povečanje prometa za -tl*/«. V socialističnem sektorju se bo promet povečal za 8°/o, v privatnem pa za 86°/». To povečanje gre na račun spremenjene strukture lastništva.
IV. poglavje Kmetijstvo
V	kmetijstvu sc pričakuje na vseh sektorjih porast proizvodnje za 4°/o nasproti 1. 1955, ki je bilo zaradi precejšnjih padavin povprečno.
V	poljedelstvu bo porasla proizvodnja vseh kultur z uporabo kvalitetnih semen, kakor tudi zaradi melioracijskih ukrepov, ki se že nekaj let postopoma izvajajo na področju Barja.
Glavno delo na našem področju bo regulacija Išče, za katero so že zagotovljena sredstva v višini 121 milijonov dinarjev iz zveznega kreditnega sklada. Po programu bodo morala bili ta dela končana najkasneje do leta 1957. Te investicije bodo za kmetijstvo naše občine izrednega gospodarskega pomena, ker bodo kasneje omogočile regulacijo Želimeljšce in osušitev predela Pijave gorice.
IX. poglavje
Obrt
V obrti, ki je v občini zastopana s 5 socialističnimi obrati in 174 privatnimi obrtniki, v letu 1956 ni predvideno povečanje proizvodnje. Največji socialistični obrat je opekarna 1) ra ga-Ig, ki bo v tem letu s pomočjo investicijskega kredita uredila svoje proizvodne naprave, kar pa bo vplivalo na povečanje proizvodnje šele v letu 1957.
Drugi del Ekonomski instrumenti Občine I.jubljana-Rudnik zn leto 1956
X. poglavje
Amortizacija
I. Gostinstvo:
Pavšali ra na sanfostojna gostišča bodo obračunavala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Gostišča na pravila bodo obračunavala amortizacijo po stopnji t0% od vseh osnovnih sredstev, razen gostišča Iški dom, ki bo obračunalo amortizacijo po stopnji 1% od stavb in 2% od ostalih osnovnih sredstev.
2. Obrt:
Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
XI. poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
VII. poglavje , Trgovina
V trgovini se računa v letu 1956 na povečanje blagovnega prometa za 10%. To povečanje bo doseženo
1.	Gostinstvo:
Obrestna mera za osnovna sredstvu znaša:
a)	od zgrudb	2%
h) od ostalih osnovnih
sredstev	4%
Za gostišče Iški dom znaša obrestna mera :
u)	od zgradb	1.5%
b)	od ostalih osnovnih
sredstev	2.0%
2.	Obrt:
Obrestna mera za osnovna sredstvu znaša na leto zn:
u)	Opekarno Drago	'1%
b)	Mesarijo Ig	2%
c)	Strojno "mizarstvo Ig 5%
5. Splošne kmetijske zadruge: Obrestna mera za osuovnu sredstvu znaša 2%.
XII. poglavje	_
Razdelitev dobička
1.	Trgovina:
Dobiček trgovskega podjetja na drobno, oziroma trgovine, ki ostane PO izločitvi sredstev za okrajni družbeni investicijski sklad po členu 90 in sredstva za razdelitev potrošnikom po členu 92 Uredbe o dodelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56) se vloži v občinski družbeni investicijski sklad in se sme uporabljati le za investicije v trgovini.
2.	Splošne kmetijske zadruge:
Dobiček, ki ostane po izločitvi
tistega dela, ki ustreza zveznemu davku na dobiček, se razdeli:
a)	v občinski proračun 10%
b)	v sklad Okrajne zadružne zveze	40%
Sredstva, tega sklada sme Okrajna zadružna zveza uporabiti samo za pospeševanje trgovinske dejavnosti.
c)	kmetijski zadrugi	50%
XIII. poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
Trgovina:
Obrtno nabavni prodajni zadrugi metlarjev in ščetarjev se določa sklad za plače od doseženega prometa v odstotku 1.8%.
b)	bivši ObLO Škofljica:
Gradišče	6.0 %
Lan išče ( razen vasi
Pleše)	11.5%
Pleše k. o. Lan išče	9.0%
Pijava gorica	9.0%
Drenik k. o. Vino	8.0%
c)	bivši MLO Ljubljana: Katastrske občine bivšega MLO (razen vasi
Orl je)	15.0%
vas Orl je (k. o. Rudnik) 9.0 %
Samostojnim poklicem in zasek no-pravnim osebam se za leto 1'T® odmeri občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke j* njihove pridobitne dejavnosti oziroma samostojnega poklica, nc P9j na dohodke iz njihovega premoženja ali premoženjskih pravic, v kolikor se obdavčujejo po 54. čl. Uredbe o dohodnini.
Občinska doklada se po tej tofl? ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisli dohodek ne pl*" sega 160.000 din. Vsem ostalim z«; vezaneem pa se po lej točki odm<-'P občinsko doklada takole: e
XIV. poglavje Pavšal isti
Gostiščem in obrtnim gospodarskim organizacijum-puv.šalistom bo družbene obveznosti predpisal občinski ljudski odbor s posebno odločbo.
u) samostojnim poklicem in z»" sebno-provnim osebam 45% dohodnine. odmerjene na pridobitno dejavnost oziroma na dejavnost samostojnega poklica;
b) brivcem in frizerjem, čevljflf' jem. čistilcem čevljev, dežnika rje1"1 dimnikarjem, garderoberjem, izdelovalcem perilu, krojačem, krp"1' ceni vreč. krznarjem, maserjem j" pedikerjem, modistkam, pericam likalkam. popravljalcem glasbil. I,,r
pravi juleem nogavic.
r....,—- ■■■	.., preprog
drugih tkanin, pretiskovulcem tkj)"
XV. poglavje Občinske doklade 7.u posamezne katastrske občine so določene doklade od kmetijstva v naslednjih odstotkih katastrskega dohodka:
a) bivši ObLO Ig za naslednje k. o.:
Dobravca	9.0%
Golo	6.0 %
Ig. Iška loka. Iška vas (razen Zg. Iga), To-mišelj in Vrbi jen	je	11.5%
Gornji Ig (k.	o.	Iška	vas)	6.0 %
Za potok	5%
Želi udje	8%
nin. snažilcem oken, veziljam in vil jam, žagarjem drv in osebam.
se ukvarjajo s prepisovanjem, ruf množevnnjem. kopiranjem, plakat"
ranjeni ter sestavljanjem oglal(,< in reklam, pod pogojem, da se P/T tožno ukvarjajo z uslužnostiii"" opravili, zasebnim potrošnikom P* se določi občinska doklada v viši"1 10% dohodnine.
Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 8®''
davčne osnove.
Občinska doklada se odmerja
plačuje v gotovini istočasno in "" isti način, kakor odgovarjajoča hodnimi.
XVI. poglavje
A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV V LETU
I.	SREDSTVA
1.	26% del dobička gospodarskih organizacij ....
2.	1%	del	prometnega davka iz gospodarstva . . .
5. 50% del posebnega proračunskega prispevka » . .
4.	70% del dohodnine od kmečkih gospodarstev . . .
5.	70% del dohodnine ostalih poklicev .......
6.	45% del obe. doklade na d oh. od kmetijstva . . .
7.	Občinska doklada na doli. ostal, poklic........
8.	Občinski prometni davek........................
9.	Lokalne takse..................................
10.	Zemlja rina (brez kmetijstva) .................
II.	Dohodki uradov in ustanov......................
12. Ostali proračunski dohodki.....................
15. Davek im maloprodajni promet...................
t.4. 50% ostanek dobička gostinskih in pavšal, podjetij .
Skupaj .
11.	IZDATKI
1. Administrativni proračun........................
1956
v 000 <0 8.658 i;240 18» 16.185 9.675 5.776 |.5()0 8.10® 1.600 200 200 50
1.260
526
54.948
54.948
II. SREDSTVA SKLADOV OBČINE LJUBLJANA-RUDNIK . j
v 000 f
Občinski investicijski sklad bo znašal...............10.95»
Občinski cestni sklad bo znašal . . . ............... 940
Sklad za gradnjo stanovanj bo znašal................. 20.79»
Sklud zn pobijanje alkoholizmu bo znašal ............4.71”
XVII. poglavje	Tu družbeni plan velja od i
Končne določbe	umirja 1956.
Svet za gospodarstvo je poobla-	Predsednik |Mr»
ščen, da po potrebi izda natančnejša	Občinskega ljudskega
navoijila za izvajanju lega družilo-	France Sitar L X*
nega plana.	,-