oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu
I v *
uvrsujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing oi All Kinds
XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 20, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 227
xov grob
LAKICH
čeraj zjutraj ob 8.15 uri je v Lutheran bolnišnici p ^ Lakich, stanujoča na 2231 ^^%klin Ave. Pokojnica je ro-^ Srbkinja, dobro poznana ђ iT	narodom ter je s
J ®jnim soprogom Obrado, ki let ^^ta 1942, dolgo vrsto . Vodila trgovino z grocerijo ftiesnino. Doma je bila iz Za-p ^,^ovi grad v Dalmaciji. Za-^ sina Michaela in tri hčere: Mildred Martin, Mrs. Anna p°ldrak in Mrs. Olga Bronza. ^°gfeb se vrši v petek popoldne Д Uri iz pogrebnega zavoda Trdina in sinovi, 1053 E. 62 •> v cerkev sv. Save in nato na pokopališče.
'diplomat zahteva ^^avico zagovora
I^^^ASHINGTON, 19. novem-- "7" Louis F. Budenz, bivši "ћ • ^°"^U"ističnega glasila (g Worker," ki je sedaj pro-na katoliški univerzi Ford-je nedavno pred senatnim pod prisego trdil, da je Y ®^iški diplomat John Carter '^cent komunist.
■ ^anes je državni oddelek ob-pismo obrekovanegd orlplo-gi j® sedaj konzul v Tan-1)^ ' Vincent v tem. pismu za-<ia senatni odbor, pred obt v!^ ga je Budenz krivično in ^^di njemu nudi pravico
^љ.Ј^А.л.љ. V. л.л.*л.\
^^iiko do zagovora.
Drž
pismo Vincenta, ker se-(Јц1 ' odbor, kateremu predse-МбЈђ	McCarran, na to
Vor ^	še nobenega odgo-
oddelek pravi, da je

H^IVERZA za oficirje
19. novembra — 12 ta • ^ ®®vemo-atlantskega pak-v^J^.^^^^novilo posebno šolo za svojih oficirjev. 50 od s šolanjem takoj, ^vanja so se začela ta po-Šola stoji pod koman-GGRerala Eisenhowerja.
^^dnje slovo
društva Dosluženci so da pridejo jutri, 21. no-ob 8.30 uri v pogrebni St. p. ^.°seph žele in sinovi, 6502 ђјо 5''" Ave., da izkažejo zad-
ki
4the
Sasst
umrlemu članu
^ Zabkar.
društva Waterloo 110 WC so prošene, nocoj ob osmih v po-novi *2^&vod Joseph Žele in si-jo g' E. 152 St., da izkaže-®Uli čast umrli članici Ur-
^lazetič.
ob 7.30 uri se vršijo Vpf^б^^о "Ekvinokcij," ki jo dramsko društvo Ivan v navadnih pro-^lovenskega narodnega бе, p' ^°si se vse, ki imajo vlo-багцј	one z manjšimi vlo-
ђа vaje^ gotovo pridejo ob času
dUtvi , „
7.30 uri se bo brala ^ cerkvi Marije Vne-^ice ^ spomin druge oblet-'»rti Victoria A. Jarm.
Obe zbornici v Toki ju odobrili mirovno pogodbo z Japonsko
TOKIO, 19. novembra—Potem ko je že 26. oktobra odobrila spodnja zbornica mirovno pogodbo z Japonsko, kakor tudi ameriško-japonsko medsebojno pogodbo, prvo s 307 proti 47, drugo z 289 proti 71, sta bili pogodbi na dnevnem redu japonske zgornje zbornice.
Zgornja zbornica je sprejela
mirovno pogodbo z Japonsko 174 proti 45, ameriško-japonsko varnostno pogodbo pa s 147 proti 76 glasovom.
Sprejeti pogodbi mora podpisati japonski cesar Hirohito, da stopite v veljavo. Pogodbi ste mu bili že predloženi v podpis.
Iz zunanjega ministrstva v To-kiju se javlja, da bo posebni zastopnik odletel dne 29. novembra v Washington, kjer se bo izvršila izmenjava obeh listin ali ratifikacija.
Proti obema pogodbama so glasovali komunisti, nekaj social demokratov levega krila te stranke, zastopniki poljskih delavcev in neodvisni. Drugi del socialistov in neodvisnih pa je šel v opozicijo zoper drugo, to je posebno japonsko-ameriško varnostno pogodbo, in so glasovali proti njej.
Ker je ameriška zunanja роИ-tika v rokah senata, ki je odložil svoje zasedanje na januar 1952, bo možna debata o obeh pogodbah v ameriškem senatu šele, ko se ta sestane. V Toki ju pričakujejo, da bo razpravljanje o teh pogodbah imelo v senatu prednost, ker je pogodbe že sprejelo japonsko narodno predstavništvo.
trgovska zveza med rusijo in kitajsko
MOSKVA, 19. novembra — V Moskvo je prispela kitajska delegacija. Namen te delegacije je, da se dogovori s Sovjeti o novi trgovinski pogodbi med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko za prihodnje leto.
94. smrtna žrtev v Clevelandu
Jerry Coakley, ki je bil povožen zadnji petek, in sicer na E. 18 St., je ranam v bolnišnici podlegel. To je letošnja 94. žrtev prometnih nesreč v Clevelandu, medtem, ko je bilo lansko leto ob istem času le 83 žrtev.
Seja direktor! j a AJC
Jutri, 21. novembra ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ame-riško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
Mossadegh končno odpotoval v Iran
NEW YORK, 19. novembra — Iranski ministrski predsednik Mossadegh je odpotoval z nizozemskim letalom nazaj v Iran. Pot ga bo vodilo preko Amsterdama ПЦ, Nizozemskem, Rima in Caira v Egiptu v Teheran.
Ob odhodu je izjavil 72-letni iranski nacionaHst, da je za časa svojega štiritedenskega bivanja v Ameriki storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se na pogodbeni način rešil britansko-iranski petrolejski spor. Mossadegh je sicer izjavil, da ima upanje, da se bodo obnovila pogajanja z Britanci, toda je istočasno naglasil svoje največje upanje, da bo dobil od Amerike—$120,-000,000 posojila.
Okolica Mossadegha je potrdila, da rovarijo komunisti v Teheranu in da je kaka tisočglava množica zasedla univerzo, odkoder pa da je bila pregnana.
'Daily Worker' prosi za pomoč
LONDON, 19. _ novembra — Glasilo britanske komunistične stranke "Daily Worker," ki nosi isto ime kakor glasilo ameriških komunistov, deli tudi v ostalem usodo ameriškega komunističnega lista. Newyorski "Daily Worker" je objavil, da se nahaja v slabem finančnem položaju in apeliral na somišljenike in či-tatelje, naj priskočijo na pomoč z dolarji, ker sicer ne bo mogel izhajati.
Londonski "Daily Worker" je napadal poljskega generala Vla-dislava Andersa, znanega iz zadnje svetovne vojne, ko je bil komandant posebne poljske armade, ki je operirala samostojno ob vzhodni obali Italije. Anders se ni hotel vrniti na Poljsko in biva v Angliji. General Anders je tožil list "Daily Worker," ki je bil obsojen na plačilo $14,250 (5000 funtov) odškodnine. To odškodnino mora plačati list do 1. januarja.
Črni dnevi na Malajskem polotoku; angleški klic za pomoč iz Koreje!
SINGAPORE, 19. novembra —25,000 britanskih, kanadskih, avstralskih in novozelandskih čet, ki se sedaj bojujejo na bojiščih na Koreji, je bolj potrebnih na Mala ji, kakor na Koreji. Zato naj se te čete premestijo iz Koreje na Malajo, kjer doživljajo Britanci "črne dneve in tedne" v borbah zoper komunistične gverilce. Ta predlog je stavil britanski konservativni'list "Straits Times," ki izhaja v Singaporu.
Na kocki so britanci interesi in vrednost stvari, za katero gre, je trenotno večja na Mala ji, kakor na Koreji. Za Britance je borba zoper rdečo gverilo bolj važna na Malaji kot so pa severno korejski in kitajski komunisti na Koreji.
Samo zadnjega tedna je prišlo
do 60 oboroženih spopadov med komunisti in med britanskimi varnostnimi četami. List imenuje teden "eden najbolj črnih med črnimi."
Malajski polotok je za Veliko Britanijo važen radi gumija in cina, katere surovine uporablja britanska industrija.
Za dneve 23. in 27. novembra bo v Singaporu konferenca britanskih governerjev, vojaških poveljnikov in diplomatskih zastopnikov iz pokrajin južno-vzhodne Azije. Glavni predmet te konference bo posvetovanje kako in s kakimi sredstvi biti kos gverilskim napadom ,ki se v zadnjih časih stopnjujejo po številu samem in moči, ki v teh napadih sodelujejo.
koliko mesa gre v ameriki v—nič!
Pred 13 leti je prišlo na vsakega Amerikanca letno 126 funtov mesa; danes— 144 funtov.
Zvezna vlada bojuje boj z mesarji in živinorejci radi cen mesu in da ne pride do pomanjkanja mesa.
80% vse ameriške klavne živine prihaja na trg ali v klavnico po tovornih avtomobilih. Spremljevalci živine med potjo ali pobijejo ali poškodujejo dvakrat toliko prašičev in goveje živine in štirikrat toliko ovac kot pa je poškodb, če gre žival po železnici.
Statistike izkazujejo, da je v enem letu 88,500 svinj, 25,500 ovac in 14,700 goveje živine—poginilo, predno je žival dospela na določeno mesto.
Trikrat toliko te živali pa pride na trg in v klavnice z ranami na sebi. Ker se zmečkano meso ne sme prodajati in je odstraniti kose, na katerih se poznajo udarci, gre v nič 36% tega mesa pri svinjah, 88% pri goveji živini. Koliko je te poškodovane živali? Neka mesna tvrdka je ugotovila, da je bilo 161 od 204 glav prignane živine take, ki so bile zbi-te med potjo.
Letno gre tako v nič—70 milijonov funtov mesa v vrednosti 50 milijonov dolarjev !
To se dogaja v deželi, kjer se misli, da ne nu>ra nikoli ničesar zmanjkati ...
poročno potovanje odloženo za pet let
FORT WORTH, Texas, 19. novembra — Poročna ceremonija mladega para se je izvršila v kaznilnici. Ženin je prestajal že prisojeno petletno kazen zapora, obenem pa ima nad sabo viseč proces radi tatvine. Nevesta ga je vkljub temu vzela. Par je sicer poročen, toda poročno potovanje je odloženo najmanj za pet let.
23,000 ovac poginilo
SIDNEY, Avstralija, 19. novembra—Volna avstralskih ovac je svetovno znana. Ovce se gojijo na debelo. V nekaterih predelih na prerijah so nastali požari in je prišlo ob življenje 23,-000 ovac v vrednosti $258,750. Koliko ovac je izgubljenih za gospodarje in raztresenih po posameznih farmah, se ni dalo ugotoviti.
Žalostna vest
Poznani Mr. Martin Kožar, lastnik Nottingham Winery na Waterloo Rd., je prejel iz rojstne domovine brzojavno sporočilo, da mu je 17. novembra umrla nadvse ljubljena mati, v starosti 75 let. Na bolniški postelji se je nahajala sedem let. Doma je bila iz vasi. Velika Malenca pri Brezici na Dolenjskem. V stari domovini zapušča soproga, starega 85 let, ki se takisto nahaja v bolniški postelji, tri sinove in šest hčera ter veliko sorodnikov, tu v Clevelandu pa sina Martina in njegovo družino ter več sorodnikov. Bodi pokojnici lahka domača gruda! Na operaciji
Mrs. Mary Vidmar iz 5807 Gerald Rd., Parma, Ohio, se zopet nahaja v Woman's bolnišnici, soba št. 512, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega popolnega okrevanja!
Kongres najbrž izvrši preiskavo
o vojnih zločinih na Koreji
KONGRESNIK IZ INDIANE PREDLOŽIL TAKO ZAHTEVO
Družina petih članov zgorela
URBANA, O., 19. novembra —V Mutua v okraju Champaign je' živela družina Cantrell v hiši z dvemi stanovanji. V njej sta bivala brata Ben in George Cantrell. Oba sta bila poročena. Ben Cantrell je imel troje otrok, brat George je bil brez otrok.
Oboje družin je šlo na obisk v Rosedale v Madison County. Ob povratku je Ben Cantrell na-lil nekaj kerosina na premog, da bi hitreje gorelo in bi se hiša ogrela. Nastala je eksplozija, ki je povzročila ogenj.
Med glavnimi vrati so se dre-njali v naporih, da jih odprejo, Ben in njegova žena s tremi otroci. V pr-vem nadstropju je stanoval George in ko je slišal eksplozijo in videl, da je nastal požar, je razbil okno in vrgel ven svojo ženo. Žena je bila prene-šena kasneje v bolnico, kjer pa je umrla. George je skušal pomagati odpreti glavna vrata, pa je bilo prepozno.
Žena Bena je očividno držala dete v naročju, ki ga je pa spustila na tla, ko je ogenj zajel njeno obleko. Truplo drugega otroka je ležalo zogljenelo na tleh med dvema sobama. Enaka usoda je zadela tudi tretjega otroka in očeta družine.
ci, ki se peča z ameriškimi "vojaškimi zadevami. Tudi drugi člani tega odbora so zahtevali, naj se radi dogodkov na Koreji nemudoma uvede preiskava.
Ne znašajmo se nad farmarji!
WASHINGTON, 19. novembra — Kongresnik Harold D. Cooley iz Virginije je zbral podatke, kako so se v Ameriki dvigali dohodki in kakšne so cene poljedelskim proizvodom.
Vsakdo, katerikoli sloj naj že bo, se znaša nad farmerji, češ, da oni dvigajo cene živilom. Toda cene kmetijskim proizvodom so naravnost nizke, če se primerja dohodek in cene kmetijskim proizvodom od leta 1939 dalje. Zračuna naj se v koliko so poskočile cene tem proizvodom, v koliko je poskočil dohodek Amerikanca, koUko odstotkov svojega dohodka je Amerikanec potrošil za živila te(Jaj, koliko jih potroši danes, pa bo moral priznati, da so današnje cene kmetijskim proizvodom razmeroma nizke.
Štorklja zaposlena
V oktobru tega leta je bilo v Clevelandu rojenih 2,646 otrok,
kar je najvišja številka za en mesec od leta 1947, ko je bilo v celem letu rojenih 29,761 otrok, i v prestolico kongresnik Vinson, Letos to število najbrž ne bo do-; demokrat iz Geoigije, ki je pred-seženo.	' sednik odbora v spodnji zborni-
WASHINGTON, 19. novembra—Madden, demokratski kongresnik iz Indiana, je najavil, da bo zahteval od kongresa, kakor hitro se ta sestane v januarju; da začne s preiskavo o pobijanju vojnih ujetnikov na Koreji. Kongres naj zbere potrebni material, da pridejo zločinci pred razprave mednarodnih sodišč za vojne zločine, kakor se je to storilo z vojnimi zločinci zadnje svetovne vojne.
Politični krogi so vzeli na znanje, da je tudi general Matthew B. Ridgway potrdil obtožbe, ki so izšle iz glavnega stana osme amerišrke armade, da so komunisti, tako Korejci, kakor Kitajci morili vojne ujetnike. O dejstvu samem, da je bil storjen zločin, ni v teh krogih več pomislekov. Pomisleki obstojajo v tem, koliko je bilo pomor jenih zavezniških in posebej ameriških vojnih ujetnikov, ki so prišli v roke bodisi severno "korejskim komunistom v začetnih mesecih vojne na Koreji, oziroma kasneje Kitajcem.
Poveljstvo osme armade operira s številko 5,500 kot številom umorjenih ameriških vojnih ujetnikov. Glede te številke so mnogi skeptični in o njej se trdi, de je bila izrečena preveč na splo šno.
Kongresnik Madden pravi, da je bilo svetovno javno mnenje prestiašen'o, ko je zvedelo za novico, da je bilo na Koreji umorjenih okrog 6,000 zavezniški!-.
vojakov, ki so padli v komunistično vojno ujetništvo. Kongret mora slučaj preiskati.
Kongresnik Madden napove duje, da bo združil preiskavo ko rejske zadeve s sličnim slučajem iz zadnje svetovne vojne znanim pod imenom "umori poljskih oficirjev v Kitajskih gozdovih," kjer so Rusi baje pomoril.
11,000 poljskih oficirjev.
Kongresnik Madden se nada Ije sklicuje na objavo slik, ka tera objava se je izvršila že preje, predno je prišlo poročilo iz osme armade. Slike so kazale trupla 26 zavezniških vojakov,
ki so bili ustreljeni v glavo oc zadaj, roke pa so imeli zvezam na hrbtu.
Kongresnik Madden trdi, da sr to metode komunistov, kadar iz vršujejo pokolje v masah. Nadalje se sklicuje na pričanje polkovnika Donalda B. Stewart, ki je bil nemški ujetnik in ki je poročal, da je videl v Katinskih gozdovih masovne grobove. Razpadajoča trupla so potrjevala,
da so bili ti vojaki ustreljeni oo zadaj, njihove roke so bile zvezane z žico na hrbtu.
Danes v ponedeljek se je vrnil
Najmanj en mesec bomo imeli hud mraz, napoveduje zvezni vremenski urad
V^ASHINGTON, 19. novembra — Vremenska napoved osrednjega metereološkega urada napoveduje za Ameriko mesec podnormalnega mraza. Ta doba bo trajala tja do sredine meseca decembra. Mraz bo zajel pokrajine ob Velikih jezerih, doline Ohio in območja Mississippi. Samo vzhodne pokrajine Floride in jugozapad lahko pričakuje milo vreme ali celo nekaj gorkeje.
Vzhodno od Mississippija se napoveduje izreden sneg, j«eno od tega porečja pa deževje. V teh pokrajinah bo padal sneg in bo deževalo preko normale.
Veliko snega bo zapadlo v sredini in v severnih predelih Amerike, ter tudi na vzhodu. Druge ameriške pokrajine pa bodo po tej napovedi imele padavin in snega pod normalo.
Sovjeti obtoženi antisemitizma
NEVy YORK, 19. novembra— Ameriški židovski odbor trdi, da živi v Sovjetski zvezi dva milijona Judov, od teh pa da jih je na tisoče v taboriščih za prisilno delo. V Sovjetski zvezi se goji anti-semitizem, ki je že prišel do izraza v nekaterih manjših ukrajinskih mestih. Sovjeti očitajo Judom, da niso zanesljivi, ia imajo "zapadno" mišljenje in ia so reakcijonarji. Zato—v taborišča z njimi.
Odbor trdi, da so ti podatki resnični, zbrani deloma iz sovjetskih virov, deloma so jim vir poročila. tujih diplomatov, izjave beguncev in zunanjih opazovalcev.
Škofje obsojajo korupcijo
WASHINGTON, 19. novembra— Enaka moralna kriza, ki je nekoč ugonobila mogočni rimski imperij, preti Ameriki, so izjavili katoliški škofje, ki so te dni zborovali v tem mestu. Podobnost med gnilobo, ki se zajeda v ameriške javne posle, in j;nilobe, ki je razkrojila rimski mperij, je osupljiva, se glasi izjava katoliških škofov.
Izjava, obsegajoča 2,500 besed, med ostalhn biča politike, ki uporabljajo nepoštenost in )brekovanje v svrho svojih ci-jev, ker smatrajo, da "v politiki je vse dovoljeno." Z ozirom na pojave korupcije v javnih ura-iih, ki so prišli na dan v novejšem času, izjava poudarja, da judstvo te uradnike ni izvolilo, ia bi si polnili žepe, temveč za /estno službo občo korist.
V tej izjavi se med ostalim obsojajo ameriški časopisi, češ, da prenmie poročajo o zatiranju katolikov v državah v ozadju železnega zastora.
Eden ubit, trije Clevelandčani ranjeni
Med nadaljnimi žrtvami Cle-velandčanov na Koreji, se objavlja iz obrambenega oddelka smrt Rudolfa J. Spiska, ki je bil ubit 24. oktobra. Družina stanuje na • 1504 Roycroft Ave., Lakewood. Spisko je šel na Korejo preteklega marca, k vojakom pa je bil poklican pred enim letom.
Med ranjenimi sta dva Cleve-landčana in sicer Richard J. Sci-ranko ter Collins Mauldin. Prvi 24, drugi 22 let star, prvi na Koreji od avgusta, drugi od oktobra letošnjega leta. Dalje je bil ranjen na Koreji Steve Denis, ki je šel na Korejo meseca aprila.
STRAN 2
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE.	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and HoUdays
"	SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
ENAKOPRAVNOST
F'or Six Months—(Za šest mesecev) ■ For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
-910.00 _ 6.00 _ 3.50
For Six Months—(Za šest mpspfpvl For Three Months-—(Za tri mesece) _
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NAD EVROPO SE TEMNI
(1)
Še ena taka zmaga in po meni je! To je vsebina izraza, ki jo večkrat v življenju slišimo, da je kdo odnesel takozvano Pirovo zmago. To se pravi, da je vojskujoča se stranka bila v stanju, da je ravno toliko, da je zmagala, toda posledice te zmage so bile skoraj enake porazu, v primeri s prejšnjim njenim življenjem. O tej Pirovi zmagi se je govorilo v Evropi že po prvi svetovni vojni, kadar sta se imenovali Velika Britanija in Francija z vsem koloni jalnim imperijem.
V	svinčenem ozračju, ki je viselo nad Evropo v drugi svetovni vojni, je prebivalstvo hlastalo po vsem, kar bi mu moglo prinesti kakršnokoli olajšanje. Zateklo se je k starim prerokbam in hotelo vedeti ali te napovedujejo kak konec biča diktatorjev Hitlerja in Mussolinija. Iz stoletne zaprašenosti je privleklo neke srednjeveške prerokbe, ki so napovedovale nastop diktatorja, čeprav ga niso navajale imenoma, dalo pa se je sklepati iz njih na ime Hitler. Tako so odkrili, da je bil predviden tudi Mussolini. Obenem je bil predviden padec in pogin obeh. Te prerokbe (vsaj tako je bila splošna zavest med mnogimi evropskimi sloji) so videle tudi propast in razkroj nekega velikega kraljestva. Razlagovalci tega stavka so uporabili to napoved na Veliko Britanijo in njen kolonijalni imperij. V koliko je to razlaganje segalo tudi na umsko stran in je bilo plod logič nega premišljevanja, v koliko pa samo plod fantazije, se ne zdi važno. Dejstva govorijo za to, da se je gospodarski, kolonij alni in imperialni položaj Velike Britanije po prvi svetovni vojni bistveno spremenil, in tudi da se še danes ni sam v sebi zaključil.
Ravno v zvezi s kolonijalnim vprašanjem so imele glavne predstavnice kolonij alnega evropskega gospodarstva počenši z leti po prvi svetovni vojni stalne težave. Predvsem Velika Britanija in Francija. Poleg drugih vzrokov je borba za svetovni trg, za surovine in razpečavo gotovih produktov zanetila prvo svetovno vojno. Ce so se sklicevale države kot Velika Britanija in Francija na to, da širijo med kolonijabiimi narodi kulturo in civilizacijo, je Nemec upravičeno odgovarjal, da bo nosila med te kolo nijalne narode isto kulturo in civilizacijo nemška marka —v obliki obresti. ..
Po drugi svetovni vojni se je borba za surovine in za svetovni trg, kamor naj bi se odlagali produkti, še poostrila. Poleg te borbe smo doživeli drugi zanimivi pojav: Države s kolonij alno posestjo so se znašle v skrajno ne všečnem položaju. Mesto da bi dobivale obresti za vloženi kapital, da bi bili poplačani njihovi interesi, da bi kolonij alno posest izkoriščali in uživali, je bilo treba sedaj vložiti v to kolonij alno posest, vsaj na azijskem kontinentu, nov mrtvi kapital—orožje in vojaštvo. Tak vloženi kapital ne le, da nič ne nese, marveč obratno le silno obremenjuje državno blagajno. Posledice so bile dalekosežne in jih ni bilo mogoče predvideti niti takrat, niti sedaj.
Prvi pojav neurejenega gospodarstva, ki pa je bil le logični razvoj svetovne zgodovine, je bila ogromna brezposelnost. Brezposelnost v takrat premagani Nemčiji, ki je šla v milijone, je bila na prvi pogled človeško bolj razumljiva kot pa na primer brezposelnost v državi zmagovalki v Veliki Britaniji, ki je šla tudi v milijone. Brezposelnost v masah ni neznana tudi ameriškemu ljudstvu. Spravljali so jo v zvezo s stanjem, za katerega so rabili na splošno izraz depresija. Depresijo in brezposelnost poznajo tudi naši ljudje, ker so jo občutili sami. Zmotno je bilo njihovo mišljenje, da je bila ta depresija le ameriški, ne pa svetovni pojav, vsaj združen z Evropo in Ameriko. Ce gremo nazaj na to zgodovino depresije, se spomnimo tudi takratnih volilnih in političnih bojev, znanih pod imenom domačih, narodnih, ali pa splošnih, mednarodnih vprašanja.
V	zadnjem času se čuti gospodarska kriza v Evropi še ostreje. Ljudjem je bolje razumljiva, če se bere, da države iščejo posojila, da se rešijo gospodarske stiske. Države snujejo nekaj novega, iščejo novih potov v domačem in mednarodnem gospodarstvu.
Za stisko je na primer zelo značilno, da je 50-milijon-ska Italija doživela in doživlja ravno te dni poplave in neurja v severnih krajih dežele. S tem nastala škoda se ceni na nekaj milijonov dolarjev, morda pet, morda deset. Pa se ta vsota, ki je za naše pojme skoraj malenkost, označuje z italijanske strani kot dejstvo, ki bo zelo pretreslo italijanske državne finance. Znak slabosti, ne pa normalnosti! Omenjamo ga le v ilustracijo in podkrepitev trditve, daje gospodarsko nebo nad Evropo v resnici mračno.
L. C.
UREDNIKOVA POSTA
o TEM IN ONEM
CLEVELAND, Ohio — Pred par tedni je bilo objavljeno Se-liškarjevo pismo iz Ljubljane, pod naslovom: "Ali pridejo slovenski pevci v Ameriko—ali ne?" Gre se za oktet najboljših pevcev, ki so znani tudi izven Slovenije. O tej koncertni turneji po naših naselbinah, je SANS potom Izseljeniške matice vodil že obširna pogajanja, ampak vsied raznih razlogov—predvsem gmotnih, so tam zadevo odlagali in nas pustili v negotovosti. Toda potom poročil, so ovire premagane in pevci pripravljeni za odhod. Nismo pa seveda mi, da jih angažiramo, kar je vsled pozne sezone, velike odgovornosti in rizike čisto um-Ijivo.
Seliškarjev nasvet, da bi se v ta namen sestavil poseben koncertni odbor, je docela na mestu. Ker je zadeva strogo kulturna, je priporočljivo, da se zanjo zavzamejo predvsem naši pevski zbori in ostale kulturne skupine. Seveda so dobrodošli tudi: narodni domovi, podporne organizacije in za našo pesem vneti poedinci. Vsled precejšnjih vzdrževalnih, oglaševalnih in drugih stroškov, bi ta koncertna turneja morala biti zasnovana na zelo široki podlagi, pri kateri bi sodelovale vse slovenske naselbine. Po mnogih krajih bi lahko pritegnili tudi Hrvate. ,
Na noben način pa se ta turneja ne more izvesti pred prihodnjo zimo, kajti treba je rezervirati dvorane, osnovati pripravljalne odbore, določiti sposobnega ravnatelja, ki bi vodil vse predpriprave in oglaševanje, ter še več drugih zadev.
Pisatelj Seliškar, ki je obenem tudi predsednik Slovenske izseljeniške matice, piše, da dobiva v zvezi s to turnejo mnogo pisem od naših rojakov iz Amerike. Če je temu tako, čemu se dotičniki ne oglasijo tudi v naših ameriških časopisih, da vidimo, koliko zanimanje vlada med nami za te pevce. Ker vsi ljubimo našo milo slovensko pesem, zlasti če jo zapojejo poklicni pevci, tedaj hi dvoma, da bi dobro organizirana koncertna turneja ne uspela. Ako drugi narodi z manj razvito glasbeno kulturo žanjejo uspehe (še celo med Ameri-kanci), tedaj ni vzroka, zakaj bi imeli mi pomiselke. Oglasite se torej v časopisih in povejte vaše mnenje!
#
Tukajšnja klerikalna Ameriška domovina, se stalno zaletava v naše napredne organizacije, čeravno jo pustimo v miru kot konjsko figo na cesti. Ker vsled McCarthy-jevega tipa "lova na čarovnice" jezdijo tudi oni vi-
sokega konja, jim je seveda vse komunistično, kar ne trobi v njihov rog. Tako so se spodtaknili ob SNPJ, kjer so se pa nekoliko opekli. Neštetokrat pa že ob SANSa, Slovenski narodni dom in bivši Narodni odbor za svobodni tisk. Seveda neprestano ponavljajo "pogreto rihto" o nekakšni subverzivnosti, čeravno vedo, da je vse skupaj "bunk," in da je SANSovo delo le pomožnega in kulturnega značaja.
Višek natolcevanja in vtikanja v druge zadeve pa nedvomno tvori zmazek v koloni "Tri na dan," z dne 24. oktobra AD. V tej izdaji Jaka ponovno vprašuje, kako je glede preostalega denarja za svobodni tisk (kot bi on kaj daroval v tisti sklad). Pravi, da se sliši, da se je SANSa prijelo več tisočakov od tistega, in če tudi SANS potrebuje branilca za svoboden tisk? Svojo kolonico pa zaokroži z neslano opazko, da bi bilo dobro, da se o tem ob priliki dožene pred sodnim stolom.
Niti najmanj nismo obvezani dajati AD pojasnil glede naših financ, toda če vas preostanek sklada za NOST res tako boli, in ker bi nadaljni molk mogoče porazno vplival na Jakatovo srčno stanje, naj vam bo na uho povedano, da se je SANSa res "prijelo" več tisočakov preostanka od Rev. Gabrovškove izvensodni jske poravnave. So what? Ali bi jih mogoče vi radi za vašo nikdar polno malho ? Sicer pa to ni nobena tajnost, kajti že ob ustanovitvi tega odbora je bil sprejet tozadevni sklep in objavljen v javnosti. In kot vestni časnikarji, bi morali pač bolj točno zasledovati za vas tako "važna" poročila v naprednem časopisju, da bi vam ne bilo treba slepomišiti v "svetovnih caj-tengah." In če bi Jaka kaj daroval v ta namen, bi lahko že davno prišel v SANSov urad in dobil točne podatke, kot so jih drugi, namesto da trati "dragoceni" prostor v trinadanski koloni, kjer bi ga lahko porabil za druge neumnosti.
Zagovor pred "sodnim stolom" si pa kar sami zataknite za klobuk, ker ste nam s svojimi neosnovanimi napadi dali že dovolj povoda za vaš lastni zagovor. Ker so vam naše zadeve tako pri srcu, bi pa še mi vas ponižno vprašali: kam gre namreč denar, ki ga prejemate za Katoliško ligo? Odgovora nato seveda ne bomo prejeli, pa si zaradi tega ne bomo kratili spanja. Za zaključek pa ponovimo
vaš lasten izraz: Nuts to You!
«
Knjige Prešernove knjižnice, katere razpečava SANS, gredo dobro v denar. Baje se jih je že
prodalo nad 100 garnitur po raznih naselbinah. O zanimivi vsebini teh knjig se vsi pohvalno izražajo. Laskavo oceno je zlasti podal znani dopisnik Prosvete, Gornik. Ker je zadnji naš dopis glede teh knjig najbrž marsikdo prezrl, naj bodo tu ponovno omenjene.
Cela garniture (set) vsebuje pet zanimivih knjig za malenkostno vsoto $3. Pri večjih naročilih je 25% popusta. Koledar PK vsebuje poleg koledarskega dela tudi mnogo zanimivih povesti, poezije in podatke iz vsega sveta. Roman "Pod zvezdo" je spisal eden najboljših sodobnih pisateljev Miško Kranjec. Pisatelj s spretnim peresom opisuje dogodke zadnje svetovne vojne v Sloveniji, kakor tudi silne težave ob osnovu novega socialnega reda. "Kako je človek postal velikan," je poljudna zgodovinska razprava o postanju civilizacije. V Knjigi "Naša velika dela," nam podaja dr. A. Malik, obširno sliko industrije in ostalih gospodarskih in kulturnih podvigov nove Jugoslavije.
In kdo ne pozna vsaj po imenu svetovno znanega pisatelja in filozofa Lev Tolstoja. V tej zbirki je zastopan po kmečki povesti "Polikuška" in s šestimi drugimi literarnimi deli. V vseh petih knjigah je okoli 1,350 strani dobrega čtiva z mnogimi slikami iz Slovenije.
Poleg tega ima SANS v zalogi tudi sledeče knjige po znižani ceni: "Med padarji in zdravniki" in "Maloh" J. Kač. Trdo vezani obe za $1. "Fara sv. Ivana," M. Kranjec. Trdo vezana $1. Oto Župančič 100 pesmi. Trdo vezana $1. "Spomini na partizanska leta," France Bevk. "Makedonija," Vlahov, in "Veš poet svoj dolg," Oton Župančič. Vse tri knjige samo $1. "Pisarna" roman M. Kranjec in "Iz Dolomitov na Rog." Obe knjigi za $1. V zalogi imamo tudi 73 raznih iger, primernih za vse odre, kakor tudi note za pevske zbore. Knjige se naroča pri Slovenian American National Council, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali pa pokličite EX 1-6214.
Frank česen.
DEKLETA IMAJO DOBRO PRILIKO IZVRSTNIH SLUŽB
DO



ЈГ5
Pfc. Maymie P. Casey iz Eld-ridge, Ala., je tehnična asistentka zobozdravniku v vojaškem taborišču Camp Sheridan, 111. K ženskemu armadnemu koru je pristopila leta 1950 in svojo bazično treningo v tem poslu je
dobila v Fort Lee, Va. To je le ena izmed mnogih privlačnih služb, katerih si dekleta lahko izberejo če se. posvetijo armadni karieri., Podrobnosti je mogoče dobiti pri načelstvu najbližje naborne komisije.
Mati pripoveduje
CLEVELAND, Ohio —Nezakonska mati, tepena od bolečin življenja, ogoljufana za mladostne sanje njene deviške ljubezni, živi s svojim sinom kot navidezna vdova dolgo, dolgo let... Nekoč se vrne iz Amerike njen ljubimec, bogat, razkošen in krut ter zasnubi sinovo ljubico . . . Takrat zagori v raz-boletem materinem srcu kletev nezvestobe ter pove sinu takole:
"Ivo, on ni moj mož. Spočela sem te ž njim v grehu—potem ga nisem videla nikdar več."
Ivo strahovito zajoka, vrže se na stol in skrije svojo glavo med dlani. To je za njega največje in najhujše razodetje v njegovem življenju, strto je njegovo srce, ubita je mladostna misel na lepše življenje, ki ga je gledal v očeh svoje ljubice Anice. Popustile so v njem vse življenjske moči, obstal je na stolu zmučen do smrti, predan neusmiljeni usodi človeškega življenja.
Toda stara in siva mati Jela zbere vse svoje nadnaravne sile, ki jo podzavestno kličejo in rotijo, da naj pomaga sinu iz strašnega in usodnega stanja, se zdrzne in pride k njemu. Pripro-sto, izrazito in globoko govori, kakor bi se vse njeno življenje zlivalo v poslednjo in skrajno žrtev. Spoveduje se svojemu sinu samozavestno in prepričevalno :
"Ali je sinko, to moja smrtna ura ... ali odrešenje—ne vem. Čutim se, da sem na križu razpeta, in da si ti sedaj moje najvišje sodišče. Če bi ti rekla, da sem ljubila kakor tvoja Anica dobrega in poštenega fanta, bi lagala. On je bil samo mlad in lep. Jaz? Dobra, nespametna, sama z bolno materjo. Nekoč mi je prinesel prstan in rekel: 'Se-J
daj sva zaročena.' Tisto noč je ostal pri meni.—Greh moj je bil grenak kakor pelin. Neprestano sem nečesa čakala in se bala. In prišel je čas, ko je ribič prinesel njegovo pismo: 'Pozdravljam te, grem v Ameriko, pozabi me!' Kaj se je zgodilo z menoj takrat, ne vem. Našli so me napol mrtvo na tleh. Osmi dan sem se prebudila in zaklicala; 'Mati!'—Ni mi odgovorila.
"Odnesli so jo bili pod cipreso na pokopališče.
"Nato si se kmalu ti oglasil v mojem telesu, otrok sramote, otrok gorja, otrok joka, moj otrok. Ko sem ozdravila, sem prodala hišico, in šla v Konavle, bežala kot živina, da bi me nihče ne videl. Ivo, svet ne odpušča dekliških grehov. Prežalostni, a preblaženi čas je prišel. Ti si prišel na svet, jaz pa se oblekla v črno, bila sem 'vdova,' da bi te ljudje ne preklinjali. Bila je viharna noč ob ekvinokciju,— kakor danes, ko sem poslušala duhovnika in pribežala v to našo malo luke . . .
"Sedaj je 27 let, odkar si materin sin. Zate so moje molitve, moje solze, moji žulji, moje stradanje. Zate vse. Iz prs te grešnice si izsesal vse, kar je bilo še v meni. Moj otrok si, samo moj. Iz krvi, iz telesa, iz joka mojega si, toda kar si se bil sedaj namenil, to pa je prišlo iz njegove lopovske krvi. Sedaj veš vse, kakor Bog v nebesih, sedaj pojdi, teci . . . ubij ga!"
Mati še pripoveduje, toda sin se odloči in pravi:
"Čuješ morje, kliče me, tam je sedaj moje življenje, moja duša. Morje bo očistilo vso to sramoto."
Ivo zbeži iz hiše.
Kaj se je zgodilo pozneje, to boste lahko videli v nedeljo, '9. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, če pridete pogledat dramo "Ekvinok-cij." Vlogo Iva igra dober in naučen igralec—Frank Slejko, a mater Josephine Milavec-Lev-stik, ki je kos tej vlogi in zna doprinašati vsa ta težka materinska čustva z umetniškim uresničevanjem.
Kaj ne, da pridete!
Publicijski odbor Ivan Cankarja.
20. novembra 1951
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo?
Agencija Associated Press p"' roča iz Beograda, da je dosežen sporazum v načelu glede slovansko-italijanske predvsem glede Trsta in obeh zon.
Podrobnosti naj bi se dog"* vorile potom direktnih pogaj^J med obema vladama. To naj se izvršilo že v prihodnjih ted' nih.
Osnova da je bila dogovorjen® na konferenci v Washington^ kjer so se zastopniki zapa<^ sil pogajali z jugoslovanskimi ® italijanskimi zastopniki.
Po tem osnovnem dogovoru bi ostala zona A, kjer je sedaJ britansko-ameriška zasedben® uprava, italijanska, s tem Trst in tržaško pristanišče, pristanišču Trsta bi imela Jugoslavija kakor Avstrija svo" bodno zono.
Takozvana zona B, to so ski kraji, kmalu južno od Trs^a' kjer je sedaj Titova uprava, ^ pripadla definitivno JugoslaVi]';
Zapadni zavezniki bi ohranil obrambene baze v Trstu.
Rokoborba


Don Eagle
Glavni spoprijem pri nocojšnji rokoborbi, ki se vrši v Areni, bo med znanim Don Eagle in Big Bill Miller. To bo priUka za Mil-lerja, bivšega ohijskega atleta da prvič nastopi v glavni bitki v rokoborbi. Če bo premagal svojega nasprotnika, bo Miller imel v bodoče priliko pomeriti se drugimi znanimi prvaki.
Poleg teh dveh rokoborcev, se bodo poskusili v spoprijemu: Yukon Eric, ki upa premagati v pol ure času kar dva nasprotnika Joe Christy in Bob Leipler; R iffy Silverstein in Francois Mi-quet; Luther ^indsey in Jim Ma-loney in kot posebnost večera boste nastopile tudi dve ženski-rokoborbki: Adela Antone in Carol Carlota.
Don't gamble with fire— the odds ore against you!
Zopet negotovost na Koreji
TOKIO, 19. novembra— se bo dal odgovor komunist" na predloge zaveznikov na d® našnji konferenci obeh dele#* cij, vendar je nastalo razbur]®' nje r^di dveh govorov, to je ^ nistra za zunanje zadeve vlad Severne Koreje, in kitajskega zunanjega ministra. Kitajski zU nan ji minister je trdil, da se d® doseči mir na Koreji samo s P® godbo med petimi velesila^"' Zedinjenimi državami. Kitajski' Sovjetsko zvezo. Veliko Britan| jo in FVancijo. Korejski zunanil' minister pa, da se morajo ust&" viti sovražnosti takoj; da mora pomakniti mejo nevtraln® zone za približno eno miljo ^ en četrt od sedanje bojne v notranjost; da se morajo od' praviti iz Koreje vse tuje sile-
Iz Londona se poroča, da 3® zunanji minister Anthony podal zunanje politično poroC lo, v katerem je izrazil svojo skrbljenost glede Koreje v zve%i z mednarodno težkim položaje''''
Glavni stan generala waya je potrdil umore vojn^^ ujetnikov na Koreji, in celo vedel verjetno število 6,000, kO' likor naj bi znašale žrtve rov ameriških vojakov-vojn*^ ujetnikov. Do sedaj je šlo po ročilu iz glavnega stana osn"® ameriške armade za števil^'*' 5,500.
ZVIŠANI DAVKI
skill
do-
Poleg zvišanja dohodnin®'' davkov smo s 1. novembrom ' ^ bili zvišane davke tudi na r®" ne potrebščine. Ta zvišanja šajo: en cent od zavitka to je od 7 na 8 centov; na od $8 na $9 od sodčka, аИ \ centa od zaboja 24 steklenic; * žgane pijače od $9 na $10-50 galoni; na vino 12% proCG''^ več kot je znašalo prejŠnj® davčenje; na gasolin od 1^ ^ na galono na 2 centa; na a^^ mobile in motocikle od 7^ 10% tovarniške cene; na mobilske dele in dodatke od na 8%; enako zvišanje na buse in trailer]e; dosedanji 1 / davek na razno električno, V sko in oljno opremo je razŠfJ^^ na mnoge vrste tozadevne op me, ki dosedaj ni bila na; na športno opremo od ^ na 15%.
Na novo je naložen da 15% na vžigalnike cigaret ^ gar, na mehanične svinčnik® ^ polnilna peresa. Na fotog^^^^^. aparate in filme je naložen j. ten davek 20%. Hišni so oproščeni davka, go-športna oprema, ki jo e. Davka so oproščene tu ' katere potrebščine za dete _ _nova do*'
^ »ovembra 1951
ENAKOPRAVNOST
stran 3
Milčinski:
Cvetje in trnje
STARODAVNI MUHOBOR
(Nadaljevanje)
1,	je zaklical v sobi:
ђј, v gre!"—Ata Smerajec je • ^ ^apravljen za pot, še hitro ^ ^ni zabičal: "Na očeta pazi, ие bodo šli jajc krast iz in jo je ubrisal za Civ-
sta hodila že od nekdaj Qi ®?'^ijo: Smerajec ni zaupal Uro	bi že pred zapisano
g, ^opil na sodnijo in bog ve Ha a •	zasukal pravdo
Ipal 0^° stran, Civha pa ni za-гаи	Ta vzajemna ne-
je bila tudi vzrok, кге^^ ^ Lučah vsakikrat la	v isto gostilno; sed-
dru	drug čim dalj od
je bilo tudi da-
"Zlatem volku" sta bila 5j.j Л znanca in ljuba gosta. Zla-jg sta napajala vsak svo-ce v	puščala lepe denar-
Ijijo gostilni. Njuno sovraštvo je Up v®°®tilničarju dobro znaqo, ga je. pa nikdar ga
."Oče
Qaii"
Civha, Bog daj, Bog
j® hitel pozdravljati, "sla-kajne? Imate opravke
ter 1°^°' ^еро, le noter, le no-pa kaj zdravje, dada-W	se je oziral po ne-
ђоц,
ter!
da?'
^Sibnem nasprotniku.
je odzdravil, nezauplji-a ga je zadržala v veži, ni začutil za sabo Sme-
šele je vstopil v _ ° in se stisnil v kot.
volk" pa je pozdrav-^ Smerajca: "Bog daj, Bog U' °če Smerajec, slaba pot, J ne ,imate opravke—nonono ste, kajpak, dadada. Le
Jj
Stii^.v ga je prijazno V go^ del sobo in Smerajec je se-,/ <irugi kot.
golaža najprvo, kajne, ti	j® nadaljeval "Zla-
svojo službo. "Kakor po v Попопопо, medtem bo fosila. Rezi, Rezi! Pa pol ^ ^ina, kajne!—Oče Sme-^nialu bo kosilo gotovo, ure pa bo juha mehka, n 'b ^^tem pa malo golaža, želodcu dolgčas, kajne Pol T7^"^' kako imate radi—pa nterček vina."
Pa J® stregla. "Zlati volk" j® usedel na klop ob steni gostov.
sem hotel reči, dadada, ^ ^Gs Muhobor tukaj, žu-l)rivca imajo s sa-So'jq^ |in Hedervaryja. Prejle tajjjv . 'Pošti' zavili, nemara bo kosilo—to pot jih ni nič 4ц ^ nam, ne vem, zakaj ne. kaj!^^ Se jim kaj zameril ali da^l^ °g ve, jaz jim ne zavi-^obe	v Muhobor, če jo
^Že-j' verjamem, da jo do-Јо.^2 tem potu, kakor misli-
šli 2	ste vi tudi pri
Smerajec?"
po kaj," je od-^nierajec,. "imam svoje ^ађЈЈ^ ®;" Pričela ga je pa stvar "Kako ste rekli? Za-^°(lnije v Muhoboru? Za-kakšne sodni je?"
^^vha, ali vi tudi nič ne se je obrnil "Zlati ^^kisto f^gega gosta, ki je ^0 J, . Začuden poslušal nejas-Рац "Da se poganjajo žu-^Ocliiji njegovi prijatelji za ^ец^Ј ° ^ Muhobor, to vam je ^ znano, ne? In ker sod-^Ја, ij zato ne morejo dobiti ^OVqk- ^ bi imela v Muhoboru ko	—kajne, saj ve-
ljudje,.vsak se ne
•	svojo pravico, kakor
so se pa župan ^ i gospodje zmenili pa se seboj, veste, v norcih, samo
•	^3- ћо ^ več tožba, dada-HihAa naislijo, da nihče ne ve
jg vidi te njihove ko-' ®® jina že krave sme-
jejo, dadadada. To se pravi, jaz se jim ne smejem, saj ima vsak človek svojo pamet in vsak človek svoj prav.—Reza, prinesi mi no, prinesi malo mesa v juhi, pa poglej, kaj je s kosilom tukajle za gospoda!" .
Civha je zaničljivo pljunil pod mizo in rekel; "Takile se bodo pravdali!"
Smerajcu se je videlo umestno, da tudi razodene svoje mnenje.
"Takole v norcih se ne sme pravdati! Kaj pa, če pride na prisego!"
Civho je zbodla zadnja beseda in grdo je pogledal.
"Zlati volk," velik diplomat, je hitro poropotal z jedilnim orodjem, hrupno se okrepčal s požirkom vina in potem naprej pravil.
"Nič ne rečem," je rekel, "sodnijo imeti tik pred nosom, ima že svoj namen. Ne zaradi časa in pota—dan s pravdo je tako ali tako ves zgubljen, ne? Ampak sodnik pozna svoje ljudi, ker živi med njimi. 6e pride do pravde—še tožbe ne bere, kar človeka pogleda pa ve, kje je poštenje in kje je zvijača, dadada, še na priče dosti ne da, če so prav prisegle."
Civha se je spomnil na svojega pastirčka, Smerajec na svojo družino, ki bi potemtakem prišli ob vso vrednost v pravdi, in kosilo, ki sta se zdajle vsak v svojem kotu z njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo kakor druge dni.
"Zlati volk" pa je nedolžen kakor novorojeno dete nadaljeval:
"Drugi so lahko drugih misli, seveda. Včeraj je doktor Kljuka pri nas kosil—vem, da ga poznate, Piškurjevega fanta je prišel ven režat, ima neke sitnosti: fantini so se med sabo zravsali. Doktor Kljuka je učen gospod pa nič visok, nononono, pa je beseda nanesla tudi na sodnijo v Muhoboru in sva govorila tako in tako, pa je rekel doktor Kljuka: 'Čim dalj je sodnija, tem boljša je pravica. Pravica je kakor ogenj; če je preblizu, žge, ne greje!'—Tako pravi doktor Kljuka."
"Pa . . ." je rekel vznemirjen Civha, "pa . . ." je rekel ogorčen Smerajec pa sta oba hkratu obmolknila, ko sta začula drug drugega, in zakašljala, kakor da ni bilo nič.
"Jaz ne rečem ne tako, ne tako. Jaz prodajam, kakor sem kupil. Meni je vseeno!—Pa ne vem—ali Siste prej hoteli nekaj reči, pa sem vas zmotil?—Reza, Reza, poberi no, poberi posodo, dadada, pa en litrček prinesi tistega, ki smo ga včeraj nastavili, da ga pokusimo, dadada! Kaj pravite, oče Civha, ali niste . .
Civho je jezilo, da je poprej tako klavrno obmolknil samo zaradi svojega sovraga in soseda, kakor da se ga kaj boji! Ne boji se ga pa ne! Udaril je torej s prsti po robu mize in možato se zadri:
"Postava je postava! Priče so priče! Pa da priče ne bi nič štele? Tega pa ne in če gre pritožba noter na Dunaj!"
"Kajne, kajne, jaz tudi pravim. Ampak za vsako figo pritožbo na Dunaj bo predrago. Ljudstvo bo oškodovano! Kaj, oče Smerajec, kaj ste rekli?"
Smerajec si je mislil: "Civha je surovina—pozna se mu, pri-tepenec je s hribov: hribovec ali pa bik imata enake manire. Čemu bije po mizi, čemu pljuje po hiši! Jaz, nisem tak!" Zato ni udaril po mizi, le zasmejal se je gorjupo—morda se je spominjal svojih izgubljenih pravd—in je rekel:	^
(Dalje prihodnjič)
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I.
(Nadaljevanje)
Ko smo stopale med temi odprtimi stojnicami, obloženimi z
različnim blagom, smo naletele ni dovoljeno moškemu izvršiti na marsikakega moškega s fe- telesne preiskave Muslimanke in zom ali turbanom na glavi in na ker ta oficir ni želel povzročiti mnogo žensk v gosto nabranih razburjenja med ljudmi, kar bi krilih in z zakritimi obrazi. se zgodilo, če bi jo preiskal, je Naši avti so nas že čakali ob sklenil vzeti jo na izpraševanje.
Toda ona je molčala, kot grob vprašanja. Sklenila je
koncu ceste in nas popeljali v drug del mesta. Kakšna razlika med tem delom, katerega smo
ravnokar zapustile in tem delom k&j bi počeli, so izvršili naj-
re-
Sarajeva blizu Ali Pasha mostu, kjer je bila v teku graditev no vega rezidenčnega okolja! Kakih 500 stanovanjskih hiš je bilo že zgrajenih, ki so nadomestile prejšnje lesene stavbe. Stare, ozke ceste nadomeščajo nove in široke.
Člani Osvobodilne fronte so prispevali za 40 milijonov dinarjev vrednosti v delu za obnovitev Sarajeva. To so isti možje in žene, ki so živeli pred vojno v polni zaostalosti. Zanimalo nas je obiskati kak muslimanski dom in smo se torej vrnile na eno ozkih ulic, kjer smo se ustavile pred kamenito hišo, katero je obdajala visoka zidana ograja. Ko smo ravno pnemišljevale, kaj je za temi stenami, se nam odpro vrata in smo vstopile v nekak vrt. Tu sta dve dekleti nekaj kuhale in mešale na odprtem ognju. Pozdravili sta nas in nato hiteli naprej z mešanjem. Ustavile smo se, ju nekaj časa opazovale in nato vprašale, kaj delata. Mlajša nam je odgovorila, da kuhata češpljevo marmelado za zimsko vporabo iz od-višnih češpelj.
Nato je prišla in nas pozdravila žena, oblečena v krasno turško nošo. Povabila nas je v svoj dom. Šle smo za njo navzgor po tapeciranih stopnicah in prišle v veliko sobo, ki je služila tekom dneva za nekako družabno sobo, ponoči pa za spalnico. Ob obeh stenah so stale zofe ali di-vani," okna nad temi divani pa so bila drapirana s krasnim da-maskom. V oddaljenem kotu je stala lončena peč, ki je služila tudi kot ležišče, kadar so pričele pihati mrzle zimske sape. V sredini sobe je stala miza, slič-na našim mizam za serviranje "cocktails," na kateri je stal samovar za kuho goste in sladke turške kave.
Serviralo se nam je nekaj te kave in to v skodelicah, ki niso bile večje od naprstnikov; nekatere so jo spile do 12 skodelic eno za drugo, jaz pa sem se ustavila po prvi, kajti ni mi ugajala.
Med številnimi ženami, ki so bile navzoče, je bila tudi Musli-manka, ki se je borila s partizani; ponovila nam je nekatere njene doživljaje. Orisala je junaštvo Muslimank za časa nemške okupacije: kako so nosile možem v hribih hrano, obleko in orožje.
Pravila je, kako je nesla nekega dne skrito orožje v gubah ^ njene obleke (pred vojno so se oblačile vse Muslimanke v njih nošo in imele zakrite obraze) in jo je ustavil na cesti nemški oficir. Ko je premišljal, kaj naj
hujše dejanje, ki se ga more prizadeti osebi muslimanske ve--prisilili so jo, da je zaužila
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Cialr Ave. In East 62nd^ St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega doHovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST/ CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
stori z njo, ji je šinila v glavo misel, kako ga prevari.
Po določbah muslimanske vere
namreč, delati se nemo. Ne ve-
celo skodelico svinjske masti. Zoperstavljala se je na vso moč, ne da bi izdala, da ni nema, toda zaman, morala je pojesti vso mast. Nato so jo izpustili. Vrnila se je domov in tekom noči varno oddala orožje svojim partizanskim prijateljem.
Rekla je, da ji ni bilo mar, če bi morala pojesti celo kanglo masti, da le niso pronašli, da je lagala in da ni nema, kajti tedaj bi jo bili gotovo ustrelili. Menila je, da so postale danes Muslimanke, ki so se borile s partizani, moderne in odložile njih nošo, toda, če bi bilo treba, da pomagajo, bi si jo zopet nadele.
Te žene, katerim moški svet ni dovolil sodelovati pri katerikoli skupini ali organizaciji, dr-
žijo danes odgovorna mesta v njih organizacijah in pri vladi.
Na moje vprašanje, kaj mislijo moški o tej ženski osvoboditvi in o njih soudeležbi v aktivnem socialnem in civičnem življenju, mi je odgovorila: "Tp je pa tako-le, moški so spoznali, da če smo bile zmožne udeležiti se bojev ob njih strani in nositi orožje, smo sedaj tudi zmožne pomagati pri vladi ali kjerkoli treba."
Kakor hitro smo se poslovile od naših novih prijateljic, smo že hitele na kavo s sarajevsko Antifašistično žensko zvezo.
Tu smo se srečale z ministri-njo izobrazbe za Bosno in Hercegovino, z Dushanko Kovace-Vich, z Olgo Humo, ženo pod-
Nova Lake Shore trgovina Bailey Co. se o+vori v petek, 23. nov.
)].	-.--V--.
Veletrgovina Bailey Co. bo v petek, 23. novembra otvorila svojo tretjo podružnico, ki se bo nahajala na E. 228 St. in Lake Shore Blvd., komaj 12 milj iz downtowna, v eni izmed najhitrejše razvijajočih se naselbin v predmestju.
Kakor je poročal Mr. Lambert G. Oppenheim, predsednik, bo to napravilo štiri velike department trgovine te družbe, v katerih se bo dobilo popolnoma vse, kar se potrebuje v opravi za vso družino, kakor tudi v pohištvu in hišnih potrebščinah.
Ena izmed mnogih posebnosti v novi Bailey trgovini na Lake Shore Blvd^, je popolna naprava za umetno prezračen je in inštalacija najnovejše razsvetljave. Vodstvo trgovine je prepričano, da razsvetljava igra zelo veliko vlogo pri izložbi blaga, ter se je poslužilo najnovejših iznajdb v tem oziru.
Tudi izložbena okna so dobila vso možno pozornost. Ko pogledate skozi okno trgovine, ne vidite samo najnovejšo izložbo blaga, ampak vidite vSo trgovi-
no, ker prednja okna imajo odprta ozadja.
Nova Lake Shore Bailey trgovina je največja izmed vseh treh podružnic te družbe, v velikosti jo prekaša edinole glavna trgovina v downtownu.
V pritličju so oddelki z opravo. Oddelki z potrebščinami so v sredini trgovine; moška oprava se dobi na desni strani, oddelki z otroško opravo pa so zadaj za oddelkom moške oprave. To je zelo velik oddelek, kjer dobite potrebščine za novorojenčke do že odrasle otrasle otroke.
Obuvalo se dobi zadaj trgovine, priročno pri vratih, kjer je odhod za parkališče.
Zadaj za tem je prostor ali čakalnica, kjer odjemalci lahko počakajo svoje prijatelje ali pa sami počivajo. Prostor je lepo pobarvan z zeleno barvo.
The Bailey Co., ki je med prvimi veletrgovinami, ki je odprla podružne trgovine, nudi svojim odjemalcem med drugimi ugodnostmi tudi 30-dnevni rbk za plačitev nakupov na Charge-a-plate, kakor tudi razne pogoje
na odplačevanje, popularne kupone in takozvane "Will Calls." Z vsakim nakupom dajo Merchant's rdeče znamke. Kakor je običaj, boste tu vedno našli blago znanega izdelka.
Mr. Fred L. Koening, ki ima 28 let izkušnje v prodajalni, bo poslovodja nove Lake Shore Bailey trgovine. Rojen je bil v Peru, Indiana, ter si je sedaj ustanovil svoj dom v Euclidu, O.
Parkanje avtov ne bo delalo nikakršne preglavice, ker je prostora za na stotine avtov. Otvoritev nove podružnice bo zaznamovala velikanska razprodaja, ki bo trajala osem dni in bo v teku v vseh štirih Bailey trgovinah. Vse štiri trgovine bodo odprte v petek, 23. novembra od 10. zjutraj do 9. zvečer. Bailey trgovina na Lake Shore Blvd. bo odprta kot druge podružne trgovine; vsak torek, petek in soboto od 10. zjutraj do 9. zvečer; vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 10. zjutraj do 5.30 popoldne. Pred božičnimi prazniki bodo pa trgovine odprte tudi ob drugih večerih.
predsednika Bosne, z Zdravko Ilich, članico tajništva AFZ, ki nas je vodila po Sarajevu in druge žene, ki spadajo k AFZ. Tu smo prebile zanimivo popoldne ob srebanju turške kave in uživanju okusnega peciva, kateremu pravijo "baklava," in kajpada razmotrivale naše in njih razmere; rekle so, da upajo doseči z mnogimi doprinešenimi žrtvami višji življenjski standard za vse njih ljudstvo in da so pripravljene za dosego njih ciljev doprinesti še nadaljne žrtve še nekaj let, ako treba.
Te žene se prav nič razlikujejo od naših ameriških žen v tem, da hočejo istotako boljše življenje zase in njih otroke.
(Dalje prihodnjič)
SOBO SE ODDA V NAJEM
za eno ali dve ženski ali dekleti.
Lahko si kuhajo in perejo. Vse udobnosti.
Blizu cerkve in busa.
Vprašajte zgoraj na 705 E. 156 ST.
SCRAPER HANDS
polni čas—najmanj 10 ur dnevno. Učimo vajence.
Visoka plača od ure. CORBAN SCRAPING & MACHINERY CO. 8905 Dickens Ave. RA 1-3737 ali SK 1-6455
DELO DOBIJO MOŠKI
ZASLUŽITE SI
BOŽIČNI
denar
SEDAJ
Prodajajte blago po vašem okusu. Igrače, darila, moško opravo in potrebščine.
Polni ali delni čas.
Stalna plača, provizija in popust. EMPLOYMENT OFFICE 9. nadstropje
higbee co.
ш
The Lake Erie Building Material
COMPANY
1321 MARQUETTE AVE.
EN BLOK SEVERNO-VZHODNO OD EAST 55th IN ST. CLAIR
PRODAJALCI FINEGA GRADBENEGA LESA ŽE NAD 50 LET NA ENEM
IN ISTEM NASLOVU
Odprto imbmo vsaki dan od 8.30 z j. do 5. pop.
HE 1-5080
GOVORIMO SLOVENSKO
Kadar rabite razni les in gradbene potrebščine, obrnite se na našo zanesljivo družbo, kjer si boste prihranili denar in dobili kar potrebujete in želite.
Imamo:
Tempered Masonite — Sash — Doors — Moulding — zimska okna in vrata _
insulacijo — potrebščine za pleskanje — lesene in asfaltne skrile, papir za pokrivanje strehe. Mar lite plastični tile za stene — hrastov in mehak les za pode ter sploh vse, kar rabite pri gradnji novega doma ali garage, kakor tudi za
popravila in prenavljanje.

OLIVER
(na obrambenem delu) potrebuje
OPERATORJE
za
Large Single Spindle DRILL PRESSES TURRET LATHES BORING MACHINES Lo Swing GRINDERS - EXTERNAL RADIAL GRINDERS
MILLING MACHINE ASSEMBLERS
Incentivna plača takoj od začetka na Incentivnem delu.
SHEET METAL LAYOUT INSPECTORS TOOL DESIGNERS TOOL GRINDERS TOOL & DIE MAKERS
TOOL MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS
Dobra plača od ure. Podpore, plačane počitnice in prazniki. Kavzu-la o življenjskih stroških, avtomatično povišanje do maksimalne plače; prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in njih družine.
5% več za 2. šift 10% več za 3. šift
CAFETERIA V TOVARNI
THE OLIVER CORPORATION
19ЗО9 EUCLID AVE.
KE 1-0309
STRAN 1
INAKOPRAVNOST
20. novembra
1951

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
"Možak ne miruje, previsoko si se mu dvignil, Lovrek. Ni dovolj, da ti z umazanim zniževanjem cen odvzema kupce, ni dovolj, da ti odjeda kruh, tudi vodo bi ti rad odpeljal."
"Kako to?" se je zavzel Lovrek.
"Zanesljiva oseba mi je sporočila, da je prav na tihem kupil veliko gozdno parcelo, h kateri spada Trnska peč. Tam hoče zgraditi velik zbiralnik, vanj napeljati Trnski slap, od tam pa vodovod, tako da bi imel vedno dovolj vode za Beli dvor."
"Ni slaba misel!" je menil fant pomirjen. "Vode je dovolj za naju oba, to se pravi, ako je votlinski potok sploh v zvezi s Trnsko pečjo. Ta reč me kaj ma-
lo skrbi, ali z vrtom me je hudo oškodoval. Naj le počaka! Prihodnje leto ga posekamo, boste videli, kajti takšnih povrtnin, kakor jih bomo pridelovali že drugo pomlad, ne bo nikoli mogel vzgojiti. In v mestu, kamor se obrnem, tam kupujejo, kar jim prija, ne glede na zveze."
"Že res, ali tisto z vodo ni tako preprosto. Odvisen si od Trnske peči, verjemi! Iz nje priteka voda v grajsko podzemlje! Prejšnje čase me je to podzemeljsko vodovje močno zanimalo. Z raznimi poskusi, z rdečim barvilom in žago vino, ki sem ju bil stresel v požiralnik pri Trnski peči, sem dognal resnico. Poskusi, ako ne verjameš."
"Nu, prav! Toda vode je več ko dovolj za oba. Jaz mu je nisem nevoščljiv."
Ever thrill to the sight of a sabre-wjitgea jec fighter—out-racing the sound of its own engines as it knifes through the summer sky?
Whenever you see this exciting—and reassuring—spectacle, remember the crew chief you see here, crouched in the engine compartment of an F-84. Remember that it's men like him, with their patient tuning and tooling, their Buperb intelligence and skill, their devotion to your defense, who keep these jets in the air. Hornet-ready at an instant's notice to protect your family and you.
mm.
Remember also that defense is your job, too. And one of the most important ways you can do that job best is to buy U. S. Defense* Bonds. For your bonds help keep America strong economically, just as the Air Force helps keep her strong militarily. And it's this combined strength that protects your town, your home, your right to work and prosper in peace. For your security, and your country's, too, buy Defense Bonds regularly — through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Remember that when you're buying Defense Bonds you're building a personal reserve of cash savings. Money that will some day buy you a house or educate your children, or support you when you retire. Remember, too, that if you don't save regularly, you generally don't save at all. So go to your company's pay office—now—and sign up to buy Defense Bonds through the Payroll Savings Plan.	'
Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you own automatically goes on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10. This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $26—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and
your country's, too, buy U. S. Defense Bonds now I ★ ★ ★
*U.S. SAVINGS BONDS ARE DEFENSE BONDS
BUY THEM REGULARLY!
Th* U. S. Government doet not pay for thi$ advertising; ^. The Treasury Department thanka,for their patriotic donation^ the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
"Zato pa on tebi. Ista zanesljiva oseba mi je povedala, da namerava vso vodo odpeljati proti Belemu dvoru, samo da bi uničil ali vsaj oškodoval tvoi vrt."
"Ne bo si drznil," je vzkliknil Lovrek s prebledelim licem.
"Kdo ve, saj ga poznaš! Po-čakajmo! Ako se izkaže, da sem pravilno poučen, ti ne bo kazalo drugega, kakor da naperiš tožbo proti njemu."
Mladi Gradnik je stisnil pesti.
"Oj, ta Miklausin! Da nas ne more pustiti pri miru!"
"Za revnega, za skorjico vsakdanjega kruha pehajočega se Gradnika bi se gotovo niti ne brigal, toliko bolj se mu je bati izobraženega, razumnega in kvišku stremečega, gospodarsko neodvisnega človeka."
Na Lovrekovem jasnem čelu sta se zarisali dve strogi, navpično stoječi gubi in se bolj in bolj vrezavali vanj. Čez nekaj časa se je obrnil k prijatelju in na njegovih ustnicah je plahutal nevaren smehljaj.
"Dobro! Ne bo mu brez kazni. Tokrat ga izplačam, da me bo pomnil."
Spet se je zamislil in nato nenadoma vprašal: "Ali Miklausin ,po svoji lepi navadi tudi letos tlači jabolčne cene?"
"Seveda," se je razjezil nadu-čitelj. "Saj jih lahko, ko so naši ljudje tako nespametni. Mnogi so mu odprodali še zeleno sadje na drevju, ker so mu dolžni za blago, ali tudi drugi ga obletavajo s ponudbami. Plačuje jim, kakor se mu zdi. Sicer pa Miklausin ni edina pijavka, skoro vsi prekupci ga verno posnemajo in odirajo kmete roko v roki."
"Gospod nadučitelj," se skloni k njemu Lovrek skrivnostno, "sijano misel imam. Ali mi boste pomagali?"
"Prav rad, samo kako?"
"Pijavkam jo zagodemo z njihovim lastnim orožjem. Naši sadjarji vas poznajo in vas cenijo. Pregovorite vsaj najboljše med njimi, naj trdovratna drže svoj pridelek, drže na vsak način, tako da bo Miklausinu na razpolago samo sadje slabše vrste."
"No, in?"
"Potem se pokažem jaz na mejdanu."
Nato je dvomečemu šolniku poročal o svojem dogovoru s ho-landskim trgovcem Hoovenom, od katerega je bil nedavno prejel poziv, naj se pripravi za nakupovanje poznih jabolk in, naj ga začetkom oktobra poseti v Mariboru, kjer se domenita o cenah in o vseh podrobnostih izvoza.
"Prepričan sem, da pobašejo Miklausin in prekupci njegove vrste tri četrtine dobička v svoje bisage. Mi se zadovoljimo z manjšim! Ni zlomek, da jih po-tolčemo."
Spročetka začudeni, pozneje prepričani in nazadnje navdušeni Urbančič je obljubil Lovre&u svojo in svojih tovarišev učiteljev pomoč. Najzanesljivejši med njimi naj bi prevzeli določene vasi in soseske, vse pa naj bi se izvršilo v popolni tajnosti. Nihče ne sme predčasno izvedeti, kateri zajec tiči za grmom.
"V dobrem tednu ti točno naznanim, koliko jabolk bo naprodaj," je obljubil nadučitelj ob slovesu. "Sam stopim k tovarišem, da jih pridobim za tvoj načrt, ti pa si pridobi duhovščino, zlasti župnike-sadjarje!''
"S sadjem ti jo zagodem," je godrnjal Lovrek, vračajoč se domov. Sam ni slutil, da je s svojo grožnjo napovedal znamenito sadno bitko, ki je razburila in razdvojila dolino in se za dolga leta vtisnila ljudem v spomin.
VI.
Dolina je podobna velikemu sploščenemu kotlu, kamor se z vseh strani stekajo manjše doline, soteske in tokave. V višini so bolj gorjanskega, spodaj pa milega dolinskega podnebja. V njih uspeva razno sadje, tudi pozna jabolka, ki se po svojem
okusu, obliki in velikosti lahko kosajo z najboljšimi vrstami. Središče sadjarstva je zložno gričevje, ki zagraja dolino proti južnovzhodni strani. S svojimi belimi zidanicami sredi vinogradov, sadovnjakov in kostanjevih gozdov, s svojimi ozkimi doli in okroglasto izdolbenimi globelmi močno spominja po značaju in čaru na slavne Slovenske gorice. Vrli učitelji in duhovniki so v poslednjih desetletjih naučili ta-mošnje posestnike umnega sadjarstva, boljše izbere sadnih vrst in pravilnega spravljanja pi;idelka. žal, so navadno pogoltnili ves dobiček drugi. Prekupci s sadjem so pobasali levji delež, a ostanek je revnemu kmetiču zadoščal komaj za nakup najpotrebnejšega. Ogromno škodo so povzročali sadjarjem zlasti tisti prekupci, ki so si zagotovili pri poedincih, potrebnih denarja, še zeleno, neobrano sadje in pozneje z njim pritiskali na cene.
Tisto jesen so bili posebno brezvestni! Jablane so obrodile, kakor že dolgo ne, ali prekupci so begali ljudi, da se bodo radi bogate letine cene še bolj znižale. Zamolčevali so jim, da je drugod kazalo sadje razmeroma slabo. Žal jim je marsikdo verjel in na slepo prodal ves svoj pridelek ali vsaj sprejel aro zanj. Z nagibajočo se jesenjo si videval dan za dnem z zlatoru-menimi in rdečkastimi plodovi naložene vozove, ki so še pomikali proti Zalesju in se ustavljali na prostranem Miklausinovem dvorišču, kjer so po dolgem čakanju smeli raztovoriti in obračunati. Trgovec jim je najprej odtegnil dolžni znesek za blago, kupljeno pri njem med letom, in jim nato izplačal ostanek, ki je bil pri večini prav nizek. Z mrkimi in zaskrbljenimi obrazi so se vračali kmetje domov in preklinjali.
Vseeno je bil Miklausin letos nezadovoljen. Večji sadjarji, oso-bito iz Šentjerneja in soseščine, so se letos za čuda trdovratno upirali sladkim besedam njegovih prekupcev in se smejali strašen ju z nižjimi cenami. Sicer se ni bal, da bi končno ne popustili, vendar so mu brez potrebe zadrževali izvoz, s čimer so izdatno pomnožili njegove stroške.
"Vam že pokažem!" se je srdil in še bolj znižal ceno. Ostali dolinski trgovci so ga verno posnemali in po možnosti še pretiravali.
Zdaj pa so se ljudje zares preplašili, in Lovrek je uvidel, da je prišla njegova ura. Hooven ga je bil na.sestanku v Mariboru založil s potrebno gotovino, dogovorila sta se tudi o načinu prevažanja, in nekega dne se je kakor bomba razietel po vaseh glas, da kupuje mladi Gradnilt vsako množino izbranih jabolk ter jih plačuje trikrat dražje od ostalih prekupčevalcev.
Ljudstvo se je dvignilo, dolina se je vznemirila. Cesta proti Gradišču se je natrpala s sadnimi vozovi, a okoli Kotnikove-ga kozolca, kjer je bil začasno Lovrekov glavni stan, so se gnetle, premikale in pehale pravcate sadne karavane. Najhitreje so opravili tisti sadjarji, ki so bili pod veščim vodstvom že doma skrbno izbrali jabolka in pripeljali le brezhibne plodove. Lovrek.jih je brez nadaljnjega prevzel in takoj plačal. Vobče pa je bil zelo natančen. Sprejemal je vse vrste, udomačene v dolini, zelene in rdeče štetince, zlate parmenke, kanadke, vo-ščenke, bobovce in mošančke, ali ni jih pustil mešati. Kdor mu je pripeljal enotno blago—in to se je hitro razvedelo,—je dosegel najboljšo ceno.
V bližnji Kotnikovi mizarski delavnici so istočasno noč in dan zbijali lesene zaboje—holandske jih je imenoval Lovrek—, ki so prepuščali sadju dovolj zraka, pa ga vendar zavarovali popolnoma. Domači fantje iz vasi so se pod Lovrekovim vodstvom dobro izvežbali; s strokovnja-ško skrbjo so polagali dehteče
plodove v oblovino, vrsto za vrsto, nazadnje zaboje zabili, opremili jih z žigom in jih odpeljali na železniško postajo. Delavnost slehernega poedinca je bila točno in njegovim silam primerno določena, zato je šlo odpravljanje gladko izpod rok. Vkljub silnemu navalu so bili prodajalci hitreje gotovi, kakor pri Miklausinu in drugih kupcih, zročih v kmetih manj vredna, topa bitja, ki jih je bilo dovoljeno poniževati in slepariti. Sadjarji so se brzo naučili ustrezati Lovrekovim zahtevam, tako da je prejemal vedno lepša in skrb-neje obrana jabolka. Hooven je poslal Lovreku laskavo pohvalno pismo in mu iz lastnega nagiba zvišal provizijo.
Nihče v dolini še ni pomnil takšne kupčije. Z žarečimi obrazi so zapuščali sadjarji Kotnikov kozolec in na vozovih sedeč vedno iznova preštevali izkupiček. V trgu so se potem oskrbeli za mizo, nabavili si oblačil in drugega blaga, ali vsi so se izognili bahate Miklausinove trgovine. Celo sladko vabeči Vrhunc, znani Miklausinov podrepnik, se je zaman trudil, da bi usmeril del zlate in srebrne leke v svoj žep.
(palje prihodnjič)
Nenavadna vojaška edinica
Na obširnih prostorih vojaškega taborišča Fort Lee v Vir-giniji izvaja trde vaje svojevrstna vojaška edinica, imenovana Quartermaster Board. Sestoji iz približno 200 izbranih vojakov, katerih edina naloga je preizkušati kvaliteto in trpežnost vojaških oblek, perila in čevljev. Ti vojaki nimajo običajnega vežba-nja niti stražne ali kuhinjske službe, toda njihove vaje jih vodijo skozi vse mogoče zapreke in neprilike, na kakršne bi mogel vojak naleteti na fronti, z izjemo sovražnikovega streljanja.
Vojaki se plazijo ргекб na tla postavljenih škriljastih streh, po trebuhu preko z ostrim kamenjem posutih strmin, skozi ozke cevi, pod nizko napeto bodečo žico itd. Drugi hodijo po cementnih ploščah, iz katerih štrli oster
pesek, po kamentih stopnicah, preko jarkov, po pesku, grušču in premogovih odpadkih. Spet drugi hodijo ali se plazijo skozi gosto grmovje, preko simuliranih razvalin poslopij, kamenitih kolovozov in tako dalje. Oblečeni v plašče, ki naj bi bili nepre-močljivi, marširajo ali se plazijo skozi gosto grmovje, ko nanje pada umetni dež polagoma ali v nalivah, za kar skrbijo posebne škropilnice. Na^teh vajah vojaki ne nosijo pušk, ampak samo močne palice.
Po vsaki završeni vaji se vojak javi pri nadzorniku, ki pregleda obleko ali čevlje ali kar je že bilo v preizkušnji in zabeleži svoje ugotovitve. Vsak tak predmet je bil natančno pregledan tudi pred vajo, da se more ugotoviti, koliko škode je utrpel v določenem času. Ugotovi se, koliko so se raztrgali ali v obliki pokvarili čevlji, kako dobro je prestala preizkušnjo obleka ali spodnja obleka, kako nogavice, kako uspešna je bila proti "dežju" tako zvana nepremočljiva obleka itd. Na podlagi takih preizkušenj se ugotovi, kako dolga je "življenjska doba" raznih vrst vojaške obleke in čevljev v skrajno neugodnih razmerah, ki pogosto čakajo vojaka na fronti.
Oddelki teh svojevrstnih vojakov so včasih poslani na vaje v vroče kržje našega jugozapada, da se ugotovi trpežnost obleke v vročini. Drugi so poslani v razne mrzle kraje, da preskusijo obleko, čevlje in šotore v mrazu, snegu in ledu. Vse te vaje se kajpak vršijo z namenoAi, da se ugotovi kakšni čevlji, nogavice, obleke in šotori so najbolj primerni in trpežni za vojake na raznih frontah.
Rutinske vaje te posebne vojaške edinice so na splošno mnogo težje kot vojakov v taboriščih drugih edinic. Vendar ima ta edinica tudi svoje ugodnosti. Poslovni dan je navadno krajši kot drugod, nočne službe skoro nikoli nimajo, stanujejo v modernih kasarnah po trije v eni sobi in hranjeni so dobro; celo malico dobijo dopoldne. Tudi, krajše in daljše dopuste ti vojaki lahko dobijo. Tako se vojaška služba tukaj ali tam nekako izenači.
—NOVA DOBA
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
, Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
\
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
MACHINE HANDS
izurjeni in deloma izurjeni
za Vertical Boring Mill Podnevi — 50 ur tedensko. ARCADE TOOL & GAGE 10926 Avon Ave., zapadno od E. 116 St. Pokličite VU 3-5361 in vprašajte za Joe
Slovenska tlvojic^
BREZ OTROK ŽELI DOBITI 3, 4 ALI 5 SOB.
Kdor ima za oddati naj pokliče UT 1-5138 ___.
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NO Vi-ako jih oddaste v popravilo sijivemu čevljarju, ki vedno prvovrstno delo.
Frank Marzlikci^
16131 ST. CLAIR AVE. _
Glavni stan volnenega blag^ za Evropo
za vaše sorodnike in prijal^l^
Pošljite danes! Dajte jim P"] liko, da si napravijo suits, suknje, obleke, hlače in krila pf®" božičem.	..
Prodajamo katerokoli no na jarde, malo ali veliKj^ skupno z podlogo, ki blagu, in drugimi potrebščina"" za zgotoviti vsake obleke. Govorimo slovensko in nemsK"' šivajte in hranite! S. Lieberman Woolen Co-
1446 W. 3rd ST.
Odprto dnevno od 9. do 5.3"' ob nedeljah od 9. do 12-
CH 1-6067	_

B
Kolikor vfoZe vode hožet®' kadar jo na budietu
$97.59
in naprej
poleg inštalacij
BUDGET
GAS FIRED WATER HEATER
bv

Avtomatični PLINSKI vodni lec, varčen na gorivu, nudi > ^ dAo dovoljšnjo in zanesU zalogo vroče vode.
LAHKI POGOJI
««
Kupite ga sedaj in posluii*® jg. našega načrta za lahko čevanje.
W. F. HANN & SONS
15505 EucUd Ave-
MU 1-4200
Ust. 1907
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTU
tavern
in Milan, III-
Established business-All new modern fixW^^ Good going business-Ideal for couple-
Write or call MR.
ANGLE INN, 103 W.
Phone Milan 293^^.^
MUSIC STORE
Old established fif"^'
n( '
Indiana will sell business building reasonably sible party. Immedia^® necessary. Owner:
Gary 6223