Leto IX., štev. 19. PoStnina platana t gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 9. maja 1925. Današnja številka Din 1*50. razen ponedeljka in dnova f prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniStvot igaMJana, poštni predal štev. 168. a telegrame: »Naprej«, Ljubljana. čekovni račun 8t 18.807. i Stane mesečno . • » » Din 25-— ta Inozemstvo . . . t Din 85-—. Oglasi: Proetor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: ben4| 60 par, najmanj 6 Din. Dopise frankirajte In podpisujte, aicej^#a M priobčijo. — Rokopisi se na vračajo, Reklamacije za list so poštnine proatC _ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. ietnik VII., Stev. 1®. Četrtkova .'iaprejeva" Številka Izhaja kot tednik: Davčna in finančna politika vladajočega razreda in naloge proletarske stranke. Krajevna organizacija naše stranke na Vrhniki je o priliki svojega občnega zbora v nedeljo, 3. maja sklicala javen shod z dnevnim redom: 1. 2 % davek ročnih delavcev, 2. obnovitev poslovalnice OUZD na Vrhniki. Dobro obiskani shod je otvoril sodr. Langof, ki je omenil, da so na dnevnem redu vprašanja, ki se tičejo vsega delavstva brez razlike. Zato je naša stranka tudi pozvala vse delavstvo, da na javnem shodu obravnava ta važna vprašanja. Poročal je k prvi točki dnevnega reda sodr. L. Klemenčič. Njegovo predavanje je reasumirano v resoluciji, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Delavstvo se vse premalo zanima za davčno in finančno politiko, ki je glavna os, okoli katere se suče ves politični boj. Niti nacionalistične, niti reli giozne fraze, čeprav jih je polno kapitalistično časopisje, niso bistvena vprašanja. Te fraze so samo pesek v oči ljudstva, da ne vidi svojega stvarnega interesa. Državni proračun, to je verno ogledalo vse politike vladajočih kapitalistov, izraženo v suhih številkah — kakor je obračunski pregled In bilanca stranke verno ogledalo zavednosti in požrtvovalnosti njenih članov. Razsipnost vladajočih kapitalistov v neproduktivnih izdatkih in skopost v produktivnih izdatkih za ljudske potrebe, silna obremenitev revnih slojev potom indirektnih in tudi direktnih davkov — to so karakteristične črte vladne davčne in finančne politike. Radi te politike so široki sloji ljudstva tako obubožali, da njih kupna moč stalno pada, kar izziva veliko krizo v trgovini in industriji ter ustvarja brezposelnost. Davčno izkoriščanje ljudstva je torej prekoračilo tiste meje, v katerih začenja biti akumulacija kapitala zapreka povzdigi produkcije posebno še zato, ker se akumulirani kapital porablja v neproduktivne svrhe in se kopiči samo v južnih pokrajinah naše države. Delavstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavanju, kar dokazuje njegovo vsak dan večjo uvidevnost, da je njegova rešitev samo v razredno zavedni socialistični organizaciji. Resolucija: Delavno ljudstvo, zbrano 3. maja na shodu, ugotavlja: 1. Da je davčna finančna politika vladajočega razreda, ki se zrcali na proračunskih dvanajstinah za april, maj, junij in julij 1925, naperjena proti osnovnim gospodarskim interesom revnih slojev, posebno pa proti ročnemu delavstvu in malim kmetom. Od skupne vsote kreditov, ki presega ogromno vsoto 4 milijarde dinarjev, ki očitno presega finančno moč našega narodnega gospodarstva in je znak razsipnosti vladajočega razreda, je samo majhen, skoraj smešen del odrejen za ustanove, ki bi bile lahko v korist širokim slojem ljudstva, to je: za narodno zdravje, šolstvo, poljedelstvo, agrarno reformo — a ogromna večina državnih dohodkov, ki jih po večini plačuje delavno ljudstvo, gre za ne- GLAS Glasilo * Kmetsko-dclavske «v< Stana letno 60 Din — meseCn* I ] produktivne namene, višjo birokracijo, oboroževanje itd. 2. Taka razkošna in razsipna finančna politika vladajočega razreda v Jugoslaviji, v kateri je svetovna vojna razrušila gospodarstvo posebno v južnih pokrajinah naše države, v kateri je zločinska vojna uničila milijone najbolj zdrave ljudske delavne sile, napravila na tisoče invalidov, vdov in sirot, razrušila gospodarstvo tako v industriji kakor poljedelstvu, nakopala ogromne državne dolgove — taka finančna politika vodi vse gospodarstvo iz krize v krizo. Brezposelnost delavstva in obubožanje kmetskega ljudstva sta prvi posledici te razsipne in neproduktivne politike. 3. Vrhutega dela vladajoča buržua-zija v svoji finančni in davčni politiki razliko med kraji onstran Save in Donave in kraji, ki so se pridružili v Jugoslavijo iz bivše avstro-ogrske monarhije. Posredni in neposredni davki niso enaki po vsej državi. Državni dohodki se ne razdeljujejo proporcionalno po prebivalstvu in potrebah. Slovenija, Hrvatska in Vojvodina so nesorazmerno hujše obremenjene, kakor ostale pokrajine, a za njih je določen zelo majhen del državnih izdatkov. To je glavni in bistveni vzrok nezadovoljstvu Slovencev in Hrvatov nad vladajočim centralizmom. 4. Krona take nesocialne, samp v interesu vladajočega razreda urejene finančne politike, ki jo vladajoči razred kratkim potonr kar diktira potom svoje majhne večine, pridobljene z nasiljem, pa je obdavčenje zaslužka fizičnih (ročnih) delavcev. 2% svojega zaslužka, k temu še invalidski davek in posebni pribitek bodo morali plačevati po tem zakonu vsi fizični delavci, ki niso v državni službi. Z ozirom na to, da znaša letni povprečni zaslužek fizičnega delavca, če je vse leto zaposlen, povprečno komaj 8000 dinarjev, kar je pri današnji draginji najmanj 100% izpod eksistenčnega minima, nasprotuje ta davek vsakemu socialnemu in gospodarskemu čutu. Če pomislimo, da bodo morali ta davek plačati tudi sezonski delavci in če pogledamo današnjo brezposelnost delavstva, ne najdemo besede, s katero bi ta nesocialni in protigospodarski davek karakterizirali. Vladajoči razred v svojem brezmejnem pohlepu po profitu in eksploataciji ne misli na to, da ima vsako izkoriščanje svoje meje. Delavski razred je največji produktivni faktor v gospodarstvu, ker ga tako sistematično uničujejo 1n tlačijo, se to odraža brez dvoma tudi v vsem gospodarstvu. 5. Taka finančna in davčna politika je direktna posledica politične in or-ganizatorične nemoči delavstva in kmetskega ljudstva, ki je pri zadnjih volitvah glasovalo za kapitalistične stranke. To je samo uvod za še hujše izkoriščanje in tlačenje. Breme svetovne vojne in razrušenega gospodarstva valijo vladajoči kapitalisti sistematično na rame delavstva in kmetskega ljudstva, a vrhtega jemljejo delavcem in kmetom osnovne državljan- ske pravice, pravico svobodnega organiziranja, svobodnega tiska itd. 6. Niti ena politična stranka niti v Sloveniji niti izven nje ne mara začeti resne akcije proti taki davčni in finančni politiki. Ko vse to upoštevamo, apeliramo na vse delavstvo in kmetsko ljudstvo, da se organizira v svoje delavsko-kmetske razredne organizacije, ki so samo takrat njegove, če jih delavci in kmetje sami vzdržujejo, sami na svojih sestankih vodijo in sami sodelujejo s tem, da svoje časopisje čitajo, vzdržujejo in vanj dopisujejo. Samo združeni v močni organizaciji se bodo mogli delavci in kmetje uspešno boriti proti vedno hujšemu izkoriščanju. Samo v močnih razrednih organizacijah se bomo uspešno borili: 1. za sistematično uvedbo progresivnega davka v državi in občini in odpravo indirektnih davkov; 2. za davčno in finančno izenačenje vseh pokrajin; 3. za sorazmerno in pravično razdelitev davčnih dohodkov in izdatkov po potrebah prebivalstva; 4. za odpravo obdavčenja vseh ročnih in duševnih delavcev, katerih zaslužek je manjši od faktičnega eksistenčnega minima; 5. za povišanje davkov prostega eksistenčnega minima od smešno nizkega zneska 5000 Din na 30.000 Din. Na naslov finančnega ministrstva pa to-le: 2% davek na zaslužek ročnih delavcev, ki niso zaposleni v državnih podjetjih in ustanovah, ni nič drugega kakor za 2% znižanje delavskih mezd v privatnih podjetjih. Nezaslišano je, da se znižujejo delavske mezde pavšalno za celo državo, ko vlada tolika brezposelnost, ker nima delavstvo niti močnih strokovnih, niti političnih organizacij. Na Slovenskem ne dosega povprečni letni zaslužek delavcev niti tretjine stvarnega eksistenčnega minima. (Ministrstvo bo pač gluho, dokler se ne bodo pokazale močne razredne delavske organizacije, potem pa nič več ne bo tako slabo slišalo!) Majske prosi- V Hrastniku se je pr ikavskega praznika vršila astni udeležbi. Kljub slabemu -m se je vršil običajni sprevod od rudniškega konsuma do kolodvora, kjer je bil javen shod pred Drnovškovo gostilno. Na shodu je govoril s. Alojzij Leskošek iz Celja. V svojem referatu je obrazložil pomen in zgodovino praznika Dela. Srezko poglavarstvo je prepovedalo nositi društvene zastave, ker je to boljševiški znak. (Vsaka rdeča barva je po logiki PP režima boljševiški znak!). Nekdo je naredil medklic: Proč z vojno! Tega nesrečneža je začel vladni komisar iskati, da bi ga aretiral, ker je imel strog nalog, da se vladi neljubi medklici ne smejo delati. Gospoda se bo morala že na to navaditi, da je danes več talcih, ki trdijo: proč z vojno! Tako je n. pr. v amsterdamski internacionali organiziranih kar 20 milijonov takih članov. Buržuazija se bo morala na io navaditi, da proletariat v resnici uoče več barbarskih vojn. Drugače je proslava minila mirno in v redu. V Libojah so proslavili delavci 1. maj samostojno v Libojah. Shcijč bij popoldne v dvorani g. Slfolberneta, govoril s. Leskošek iz CeljaVji^^^ V Celju je bila proslava^p maja prepovedana. Kaki so bili razlogi za to, nam še ni znano. Morda se je le posrečilo bivšemu predsedniku delavske organizacije, Ljubeju, spraviti delavce v cementni tovarni v demokratski oziroma orjunaški tabor? Pri volitvah so bili ti delavci volilci SPJ in za enotno fronto. Sedaj pa, ko bi bilo treba pokazati zavednost, so pa delali. Čudna je ta logika: da so se »internacionalno priznani socialisti« pokaš-ljali na internacionalni delavski praznik. Res je, da je to delavstvo pretrpelo veliko krizo preteklo zimo. Vendar še to ni dovolj opravičljiv razlog, da bi delavskega praznika ne praznovali in to zlasti, ker praznujejo cerkvene praznike, ki za delavstvo nič ne pomenijo. Med železničarji vseh kategorij in na celi liniji ni bilo opaziti nobenega praznika razen par zastavic, ki so jih imeli nekateri vlaki in to povečini nacionalne trobojnice. Kako je bilo vendar zedinjenje teh železničarjev? To nam je brezdvomno pokazal 1. maj! Praznovanje 1. maja v Ljubljani se je vršilo kakor navadno vsako leto od prevrata. Na predvečer so igrali v Dramskem gledališču »Golgoto«, a je bilo gledališče le slabo obiskano. Zjutraj je bila budnica, ob 10. dopoldne shod pred Mestnim domom. Udeležilo se je shoda okoli 1000 delavcev, nekaj radovednežev, obilo policije in fronta orožnikov. Govorilo je več govornikov od hudega socialpatriota do še hujšega revolucionarja. Tako je pozival neodvisnež Štukelj, daj se delavstvo bori za volitve v socialne inštitucije, kristanovec Golouh pa, naj se delavstvo bori, da »si« obdrži pozicije v socialnih institucijah. Delavstvo je ostalo na ta poziv hladno, ker že ve, zakaj gredo bratcem pozicije (korita) v socialnih institucijah po glavi. Delavstvo ve, kako je: trpi šikane, čaka, pritožuje se, plačuje — da si drugi dele korita in nagrade. — Popoldne je bila na ljubljanskem gradu veselica, da se majska proslava konča z alkoholom. Tu so bratci pokazali svoje reakcionarno kopito, ko so namreč našim sodrugom prepovedali kolpor-tažo raznih brošur (Majskega spisa, Komunističnega manifesta i. dr.). V veseličnem odboru je bila neki zastopana tudi »Svoboda«, ki nosi naziv Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. Karl Marks. Brez tiska je demokracija nemogoča. Brez demokracije delavstvo ne more zmagati, Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk i »izobraževalna« organizacija — kako je mogla soglašati s prepovedjo kol-portaže? Na protest naših sodrugov, so se izgovarjali, da morajo najprej prodati majske znake za pokritje stroškov — a alkohola iz tega razloga niso prepovedali! Prepovedati kolpor-tažo socialističnega tiska, ko je nezavednost našega proletariata tako strahotna, to je sramotno! — Pozneje, ko so naši sodrugi odšli, so pa postavili — tako smo zvedeli — stojnico, kjer so prodajali neodvisni in korun-kri-stanovci svoje liste in brošure. — Karel Kisovec. 1. maj na Dunaja. Za ves razredno zavedni proletariat je 1. maj največji praznik. Upam si pa trditi, da ga morda nikjer ne praz-nuejo tako lepo kakor na Dunaju. In resnično praznujejo prvi maj kot praznik vstajenja proletariata, ne tako kakor pri vas v Jugoslaviji, ko vladajo nad proletarsko zavednostjo klerikalizem, nacionalizem in teror. Zvečer pred praznikom: bakljada, petje godba, organizirani člani socialističnih političnih, kulturnih in strokovnih organizacij v sprevodu, pa tudi otroci s svojimi voditelji iz organizacije »Kinderfreunde« veselo vskli-kajoči svoj pozdrav: Freundschaft, Freundschaft! Po vseh gledališčih so delavske predstave, gledališča polna! 1. maja zjutraj ob svitu godbe in petje, trombe. Delavce bude na proslavo. Zares: zbudiš se, pa zaslišiš vse to in ne moreš verjeti, da je resnica. Kakor da sanjaš, se ti zdi. — Vse delo počiva, iz dimnikov se ne kadi, električna cestna železnica stoji do 2. popoldne — njeni uslužbenci manifestirajo vsi z zavednim proletariatom. Kapitalisti se jezijo, še z avtomobili se ne morejo voziti, šoferji manifestirajo in povsod, kamor pogledaš, povsod so proletarci napolnili ulice. Proletariat na Dunaju manifestira: 1. za starostno in invalidsko zavarovanje; 2. za delo brezposelnim; 3. za zakoniti 8 umik za \'9e delavstvo vsega sveta; 4. za svetovni mir — proti vojni. Bili so štirje shodi na »Ringu«: pred magistratom, državnim gledališčem, parlamentom in univerzo. Nepopisno lepo je bilo videti to proletarsko armado, disciplinirano iz svobodoljubja, prikorakali so po 10 mož v vrsti, mirno in v redu, kakor da bi tekla velikanska reka. V sprevodu si videl vse: navadne ročne delavce, uradnike, dijake, vojaštvo v ci-vilu in na tisoče in tisoče delavskih telovadcev in telovadkinj. Ni mogoče vsega popisati! Po shodih je igrala godba pred magistratom, godbenikov je bilo več sto. Nato so peli, pevcev je bilo okoli 1000. — Popoldne ob 2. je zopet začela voziti električna cestna železnica, vozovi so bili vsi ovenčani, povsod rdeči trakovi in cvetlice. Ob 3. pred magistratom javna telovadba delavskih telovadcev: nad 3000. Tako za silo sem opisal 1. maj na Dunaju, jugoslovanskim proletarcem v vzpodbudo. Otrebite pšenico od lju-like, organizirajte se! F. Oset. Skupni dom in strokovne organizacije. V Jugoslaviji se uveljavlja za socialistično orientirani proletariat nova smer za uresničenje socialističnega programa. Dosedaj so socialisti zapadnih držav organizirali za boj proti kapitalu strokovne organizacije, katere so, dasi strankarsko neodvisne, bile vsekakor vodene po principih socialne demokracije oziroma socialističnih strank. Te strokovne organizacije so bile prvi bataljoni za razredni boj." Stranke same so delale le akcije za razredni boj potom strokovnih organizacij. Stranka brez strokovnih organizacij ni pomenila nič, kakor tudi strokovne organizacije brez stranke ne pomenijo nič, ker bi strokovne organizacije brez stranke bile brez ideje, stranka brez strokovnih organizacij pa stranka brez vojske. To dvoje je jasno vsakemu začetniku v razred- nem boju. Še bolj jasno je to našim nasprotnikom kapitalistom, od tod tudi boj proti delavskim strokovnim organizacijam in delavskim zaupnikom v tovarnah. Politični boj je torej obenem eksistenčni boj proletariata s kapitalizmom. Kapitalistično časopisje cedi krokodilove solze, ker socialistična stranka ni dobila nobenega poslanca pri zadnjih volitvah. Sočasno, ko kapitalistično časopisje to piše, odpuščajo delavske zaupnike iz tovarn zato, da preprečijo idejo razrednega boja. Kjer to ni mogoče, tam odpuste večje skupine delavcev zato, da delavske organizacije oslabe moralno in materialno. Iz vsega tega je jasno, da je delo proletariata le krpanje dosedanjih socialno ekonomskih razmer in to zlasti če pomislimo, da ima delavstvo danes za vsak svoj poklic posebno organizacijo. Tako n. pr. imajo pri železnici strojevodje svojo organizacijo, katera se bori zato, da imajo strojevodje 10 krat večjo plačo kakor oni delavci, kateri delajo istotako na železnici in to na progi, kjer se vozijo strojevodje s strojem. Dalje: tipografi imajo strokovno organizacijo brez stranke in brez ideje, katera je sicer za tipografe, a le za tipografe koristna, ker jim nudi visoke plače po visoki tarifi. To so pa dosegli le radi tega, ker so tudi podjetnikom dovolili ogromno izkoriščanje odjemalcev. Nadalje imajo gg. inženirji svojo strokovno organizacijo, katera jim omogočuje visoke tarife po Din 100.— in več na uro. Prav tako tudi odvetniki, tudi njihova tarifa je splošno znana, da je visoka. Na vse te tu navedene strokovne organizacije nima socialistična stranka te in one smeri nobenega vpliva, dasi so »socialisti« i med strojevodji, inženirji, tipografi in advokati. Vsi ti so socialisti le toliko časa, dokler se stranka odnosno strankini člani pravijo, ka odnosno strankini člani v njihovo nesocialistično ponašanje ne vmešavajo. Kadar pa stranke ozir. strankini člani pravijo, da je to krivično, da zasluži (dobi, ne zasluži!) posamezni človek nase družbe desetkrat večjo plačo kakor drugi ljudje, tedaj je ogenj v strehi, tedaj slišiš vrišč in krič: »V našo organizacijo se ne spuščajte, naša organizacija je nepolitična in od stranke neodvisna i. t. d,l Tako, kakor je pri teh poklicih, tako je tudi pri mnogih drugih, na primer pri delavcih »nižje« strop-nje. Vsak elektrikar, strojnik, akor-dant, polir itd. hoče imeti svojo posebno strokovno organizcijo zato, da se bo razlikoval od drugih delavcev, da bo na račun drugih delavcev dobival dvakrat, trikrat, štirikrat in petkrat večjo plačo kakor jo drugi delavci dobivajo. Take razmere so dovedle do tega, da je začelo socialno čuteče delavstvo o tem razmišljati, posebno pa ono delavstvo, ki je politično organizirano v stranki SSJ in KDZ, kako odpraviti ta sistem namonizma v različnih strokovnih organizacijah. Zlasti je začelo o tem razmišljevati tedaj, ko je videlo, da so vodili stranko po večini taki ljudje, ki niso hoteli plačati stranki prispevkov po svojem zaslužku in po določeni progresivi in ko je videlo, da organiziranje v tej obliki ne pomeni razrednega boja, temveč je to čisto navadno slepomišenje ubogih nezavednih delavcev, kateri bojujejo potom svojih strokovnih organizacij razredni boj, vendar pa jim odrekajo vsako pravico sood-ločevanja, kadar gre v resnici za strankine koristi in za strankine akcije; posebno ob volitvah. Tedaj imajo glavno in odločujočo besedo razni pisarji, advokati, podjetniki itd., le delavci pa so pri tem izvzeti, ti naj bodo samo »Stimmvieh« za one, ki so sicer radi voditelji razrednega boja, a ne marajo ga priznavati osebno. Kdor to spozna in razume, se naj ne čudi, zakaj se ne moremo zediniti s takimi strankami, ki delajo po gornjem programu, a sklicujejo se na socialistični erfurtski program, nočejo pa po njem delati. In ravno zato je postala ideja Skupnega doma bolj aktualna ko kdaj, kajti v Skupnem domu se bodo te razlike odpravile, ker bodo odločevali le tisti, ki za Skupni dom delajo in njega načela priznavajo. A še z drugega vidika je potrebno pozdigniti Skupni dom: z gospodarskega, kajti brez lastnega gospodarstva je o razrednem bo|u govoriti blaznost. Gospodarstvo, produkcija je danes v rokah posameznikov in kapitalističnih družb; prav tako je trgovina v rokah političnih nasprotnikov. Vse to so sredstva, iz katerih črpa buržuazija svoj kapital in nastavlja svoje strankarske pripadnike, ki so zagovorniki zasebne lastnine. (Oglejmo si razne banke, hranilnice in druge take zavode; kjer so demokrati gospodarji, tam so njihovi uradniki orjunaši, kjer pa klerikalci gospodarijo, tam so pa Orli in podobno). Delavci v tovarnah se ne morejo politično udejstvovati, ker političnega boja ne razumejo. Edino kar delajo, delajo za strokovno organizacijo, ta pa je po navadi po g. ravnatelju prepovedana. Delavec, ki postane v razrednem boju žrtev, da postane brez posla, se nima kam obrniti, ker je sedanja metoda razrednega boja taka, da se dajejo breposelnim delavcem po pravilniku predvidene brezposelne podpore, če je dovolj dolgo že organiziran. Ta podpora pa zdaleka ne zadostuje za dnevne potrebe za življenje. Zato je jasno, da je treba način organiziranja delavcev in razrednega boja spremeniti s tem, da se osnujejo delavska zadružna produktivna sredstva, kjer bodo brezposelni delavci in člani organizacije, ki ima načelo razrednega boja, prišli v delo. Naše geslo mora torej biti: Borba proti profitarstvu in zasebni lastnini se mora vršiti potom skupnega organiziranega dela brez ovinkom z jasno začrtano potjo, kakor jo ima Skupni dom. Produetus. Ako piješ .BUDDHA' čaj, vživaš že na zemlji raji Razno. r Prepeluh in Pucelj sta se združila, tako je nastala iz slovenske republikanske (Prepeluhove) stranke po Radičevem vzorcu in slovenskih samostojnežev (Pucljevo stranko) nova stranka, katere ime še ni mano. Zadnjo nedeljo, 3. t. m. je bil občni zbor samostojnežev, na katerem so to združitev proklamirali, tiho so se pa že prej pripravljali na to. Za politično življenje na Slovenskem je to pridobitev. Obe stranki sta izraziti zastopnici velikih in srednjih kmetskih posestnikov in podeželskih obrtnikov. Obe sta za privatno lastnino, torej kapitalistični. Želeti bi bilo še, da bi vodila nova stranka tudi res kmetsko politiko, ker se bo tako še prej pokazala nujnost, da imamo š« vedno preveč strank, mali kmetje bodo pa najprej uvideli, da je njih pravo mesto le v skupni stranki z industrijskim in drugim proletariatom v socialistični stranki. — Znano je, da sta Prepeluh in A. Kristan od nekdaj intimna sodelavca, torej bo Kristan poskušal sedeti na 2 stolih, pri kmetih in pri takozvanih socialistih potom Konsuma in Koruna. r Radikali in samostojni demokrati (Pribičevičevi in Žerjavovi demo-kratje) se tudi pripravljajo za združenje. »Slov. Narod« je to že parkrat oznanil. Poročajo pa tudi, da radikali Pribičevica ne marajo posebno. Ni jasno, zakaj ga ne bi marali, morda se boje, da bi potem prenehalo sedanje stanje med njimi: razmerje gospodarja in hlapca. r Zedinjenje vsega razredno zavednega proletariata je vprašanje sledečega preprostega spoznanja: ali se bo proletariat še pustil cepiti od voditeljev, v katere ne more imeti zaupanja — ali pa bo vzel svojo usodo v svoje roke, in sicer v enotni organizaciji, ki ima program, katerega smo vsi spoznali, da je pravilen in pravilnik, ki onemogočuje vsako tajno diplomacijo, vsak absolutizem in vse »nadsodrugarstvoc. r Kraljevič Jurij interniran. Ker so se pojavili znaki, da mu je opešal um, je vlada v soglasju s kraljevo rodbino sklenila, da bo kraljeviča Jurija, najstarejšega sina pokojnega kralja Petra, internirala na drž. ve-leposestvu Belju. Pridelila mu bo posebnega zdravnika. Pri ljudeh, s katerimi je največ občeval — baje pri samih izrazitih republikancih — je vlada odredila preiskavo in policija je zaplenila neke spise, ki jih je pri tej priliki našla. r Politični položaj t Beogradu: Pasic je bolan. »Boli« ga menda vprašanje, »ali naj vzame radičevce že v v vlado, ali ne. Kupčija še ni končno-veljavno sklenjena. — Narodna skupščina je izvolila zopet nekaj odsekov, ki obdelujejo nove zakonske predloge, o kmetijskih kreditih je menda najnujnejši predlog. Glasni so postali poslanci le, k oso zvedeli, da je Korošec snel napis v cirilici nad vrati svojega klubskega lokala in pustil samo napis v latinici. To je kulturen škandal, so vpili poslanci; res je, samo ne tako, kakor so mislili oni, temveč, da je že res skrajni čas, da pride cirilica v muzej, če smo res kaj moderni. r Dr. Žerjav »pobija« klerikalizem. Premeščena sta namreč klerikalna profesorja Evgen Jarc in Bogumil Remec, oba odlična klerikalna voditelja, v Srbijo ozir. Bosno. Iz Maribora pa je bil premeščen prof. Bračun, menda pristaš Davidovičev, v Niš.— Dr. Žerjav ga s takimi stvarmi zelo lomi in dela klerikalcem le uslugo. r Ravnatelj 0UZD ▼ Ljubljani, Kocmur, je premeščen v Zagreb. Ali se bo Korunova stranka zavzela zanj, da se povrne v Ljubljano? — Drugie več o tem. r Komunistična nevarnost. Ker razredna zavednost proletariata zopet narašča in s tem sporedno tudi njegova materialna moč, se pripravlja internacionalni kapitalizem za nov udarec, s katerim misli to naraščanje proletariatove moči ubiti. Skriva se pri tem poslu kapitalizem pod krinko »komunistične nevarnosti«. To »nevarnost« bodo pobijali zunanji ministri Male antante na svojem sestanku v Bukarešti, kjer se bodo te dni sesli. Tja potuje menda tudi zunanji minister dične sedanje bolgarske vlade. — Boj med kapitalom in delom, ki se vedno bolj zaostruje, se vrši tudi za interese slovenske^ ga proletariata, zato mora tudi slovenski razredno zavedni proletariat poseči v ta boj s tem, da krepi svoje vrste v pravih razrednih organizacijah! S tem bomo pokazali, da smo internacionalni I r Na Bolgarskem vlada še vedno odkriva »Zarotnike«. In vsi ti zarotniki imajo navado, da se ne marajo mirno pustiti aretirati in gnati v zapore. Ker se pa upirajo, jih »morajo« na begu ustreliti. Pa mora biti sedanja bolgarska vlada res vražje »priljubljena« med narodom, če ji vstajajo kljub vsemu terorju vedno novi zarotniki. Tako okoli 90% vsega prebivalstva jih bo v resnici, le zavedni niso dovolj. r Franco« so se zopet izkazali! Preteklo nedeljo so bile na Francoskem v okoli 40.000 občinah občinske volitve. Reakcionarci so upali, da bo zmaga reakcije v Nemčiji (izvolite« Hindenburga za predsednika republike) pomagala zmagati tudi reakciji na Francoskem. Pa jim je zavednost francoskega ljudstva prekrižala ta račun, zmagale so z veliko večino povsod demokratične stranke, socialisti so znatno napredovali, komunisti pa mnogo zgubili. Važna je zmaga radi tega, ker tista stranka, ki ima večino v občinskih odborih, vpliva tudi iui sestavo zgornje zbornice, senata. Sonati pa so povsod gnezda reakcije. r Mussolini pripravlja nov volilni red, že drugega, odkar je na vladi. Po novem bi volili samo polovico poslancev (300) direktno pri splošnih volitvah, ostalo polovico bi volile p» različne organizacije, kakor zveze in-dustrijcev, trgovske zbornice itd. Na tak način hoče ohraniti fašizem kapitalizmu premoč nad proletariatom. Tako je povsod jedro nacionalizma. r Doslej so veljali Bemotovci ** ljudi, ki se bore proti korumpirano- mu socialpatriotizmu, piše zadnji »Del. kmetski list-c. Malo drugače je to: borimo se še vedno proti korupi-ranemu socialpatriotizmu, četudi mu je prišel >Del. kmetski list< na pomoč! Taki smo mi, ne mi >Bemotov--ci«, temveč mi socialisti! r 1. maj in »Grjuna«. Za praznik •dela je izdala tudi >Orjuna< nekako .majsko številko. V uvodniku citira Masaryka, pa ne, da bi ga napadla, kakor bi po pravem svojem programu morala, temveč je soglašujoče debelo podčrtala tudi ta-le citat Masarykov: »0 domovini se lepo poje in govori, a v resnici, kaj vidi navadni češki človek v svoji koci, kaj mu je domovina, kaj ve o češki domovini, ako v slabem stanovanju njegovi otroci moralno in telesno propadajo! Takemu človeku ne smemo govoriti rodoljubne ■ifraze. Izboljšajte mu stanovanje in bo imel drugačne nazore in bo čutil dru-gače, nego ako čuti bedo, ki je ni sam zagrešil.« — Masaryk je napisal še drugačne stvari, a že s tem njegovim citatom se je »Orjuna« obglavila, primerjajte samo njeno delo, magari samo tisto, kar se je zgodilo lani 1. junija v Trbovljah! r Iz Celja nam poročajo, da je mestni magistrat odpravil svinjerejo, katero je vodil g. Mam na svoj račun. Svinjereja je povzročila, da je prišla še druga svinjarija okoli mestnega ©skrbništva na dan. Proti oskrbniku je uvedena preiskava, kar je imelo za posledico, da je g. oskrbnik zbolel in šel na daljši dopust. Nekateri ljudje iz opozicionalnega bloka pravijo, da so konstatirali diagnozo: corrup-tio. Šef-zdravnik te najnovejše me-■žcanske bolezni je baje g, Ž., gostilničar v Celju. 0 izidu te afere bomo še poročali. 2 ©Bleke O B roke On MESTNI mm C • ■Oernatovto. ■■■■»■■■■■m—■«ii n ■——m mn m nrnrnim Vinko Modemdorfer: Odgovor »Socialistu". ^Razkrinkanje dela hude bolečine -spsem koritarjem. Na obenem zboru Kons. društva za Slovenijo sem pove-•dal svoje in tudi v »Napreju« sem dolžan povedati svoje. To ne boli samo }Kristana in Svetka, temveč tudi gosp. ^Konstantina Ryndina, ruskega emi-;granta, ki prakticira v Mežici kot diplomat, zrayen tega je pa še debel prijatelj našega župana Petra Logarja. Logar se je v zadnjem aprilskem ; »Socialistu« razkoračil in se podpisal .pod napad, ki se je pa rodil v glavici 'Fkakega advokata ali prej imenovane-jga diplomatskega praktikanta. — Iz mvoda se vidi, kako nerad bi Logar aapustil županski stolec in kako silno meprijetno bi bilo to ne samo njemu samemu, temveč tudi armadici lažiso-•cialističnih in drugih intrigantov in razbijačev. — Prva smrdljiva bomba v napadu hoče dokazati, da delam na to, da bi Logar odstopil, radi tega, Iker mi on v uradnih urah ne pu-rsti pisati na občinski pisalni stroj. Že Ho pove dovolj, da je tisto, pod kar se i|e Logar v ^Socialistu« podpisal, na-jpisal nekdo, ki te zadeve ne pozna. JSoglasno so namreč sklenili naši in »odborniki SLS, da imam pravico pi--.sati na stroj po uradnih urah. Ta sklep pa Logar krši, a ker se ga držijo občinski uslužbenci, stresa svojo mogočnost nad njimi g. »socialistični« -župan Logar in jim celo samolastno odpoveduje službo, kadar dobi brco, se pa izgovarja, da ni odpovedal. V svojem privatnem pismu — 21. aprila — istega dne torej, ko je izšel napad v >Socialistu«, mi pa piše, da je nervozen radi napadanja klerikalcev itd. Potem pravi, da moramo odstopiti mi, odborniki SSJ in KDZ, ker se on drži programa. Kakšen program ima, to ve najboljše g. Ryndin, ruski emigrant in sedanji predsednik Bratovske skladnice v Mežici, katere delavski zaupnik je tudi Logar. Tajništvo naj objavi sodne sklepe, katera da je prava socialistična stranka, ki ni menjala ne smeri, ne programa in ne pravilnika. (Vp. ur. Ti sklepi ozir. njih vsebina so bili objavljeni v zadnji številki >Naprejac.) Sicer pa bodo govorili člani naše organizacije in naši občinski odborniki ravno na dan, ko bo tale moj odgovor izšel, kako in kaj naj bo z županskim stolcem in po tem, kako bodo odločili naši člani, se boste morali ravnati in če bi imeli tudi 10 dekretov raznih >komisarjev« v žepu. (Op. ur. Ta odgovor s. Mo-derndorferja smo prejeli še prejšnji teden, vendar pa že prepozno za zadnjo številko!) Zakaj se boste morali ravnati po splepih našega članstva? 1. Ker imamo od Petra Logarja lastnoročno podpisan revers in 2. ker ne dela po socialističnem programu. — Čakali smo dovolj dolgo in mu dali tudi priliko, da se poboljša. Nekaj markantnejših zadev naj razložim: Logar je bil tik do občinskih volitev velik ekstremist, mene zmerjajo za takega, a jaz sam sem mu bil še premalo! Ko je postal župan, je postal drugačen. Začel se je pajdašiti z g. Ryndinom, ko je pa bil pozvan na odgovor, je obljubil, da se bo poboljšal. Svoj socializem je pokazal na seji odbora za prireditev božičnice revni šolski deci, kjer je pobijal načrt, da bi vprizorili diletanti znano dramo »RUR« z jasno socialno tendenco prav tako, kakor sta to namero pobijala g. Ryndin in še nekdo drugi, ki ni dolgo potem odšel za nekaj časa v celjske zapore. Logar me je napadal, da sem strankar in da z menoj ni mogoče obravnavati — pokazal je jasno svojo pripadnost h koritu, pa naj bo kakršnekoli barve. Ko je g. Ryndin, ruski begunec, prosil za sprejem v občinsko zvezo v Mežici, se je Logar zelo pobrigal, da je bil sprejet. V analognem primeru, ko je prosil za isto uslugo neki drugi ruski begunec, ki se ne vmešava v politiko, ki je bil revež v Rusiji in je revež sedaj in si mora tudi sedaj na malo težji način kakor g. Ryndin služiti svoj kruh, tedaj je Logar molčal in ta drugi ruski begunec ni bil sprejet! Letos je sestavil Logar občinski proračun, po katerem bi bilo občinskih doklad okoli 26%. Po hudem boju smo ga socialistični odborniki zvišali na okoli 40%. Seveda, g. Ryndin je dobil zato pri rudniku kolajno, kajti rudnik je glavni davkoplačevalec in rudnik je bilo treba pardonira-ti! — Kot član kraj. šolskega sveta je Logar govoril za to, da moramo dati rudniku častno mesto v odboru za prireditev božičnice, češ, čast komur gre čast! Kajti če prispeva 1000 Din podjetje, ki spravlja profit iz žuljev 1400 rudarjev, ko bi moralo po pro-gresivi prispevati najmanj par 10.000 Din, navadni rudarji so namreč prispevali po 10 Din, »zasluži« seveda častno mesto! Če da delavec po 10 Din, mu nihče niti pošteno hvalo ne reče, če pa da rudnik relativno veliko manj, je to seveda nekaj drugega! Bil je proti temu, da bi vzeli za božičnico kratkomalo primerno vsoto iz proračuna in ne ociganili revne delavske pare. Zakaj neki imamo socialistično občino, če bomo beračili in prosili, mesto da bi vsem enakomerno po njih zmožnostih naložili bremena in razdelili sadove, ko imamo za to zakonito pravico! Če delam prošnje in rekurze za delavce — zabavlja g. župan, da se zavzamem za vsako »barabo«. Delavci so dobri najbrže samo za to, da porinejo različne koritolovce na stolce! Gospodi, kakor je g. Ryndin, je »treba« pa zelo lepo ustreči. Ob neki priliki me je Logar lepo ujel, ko je lani občina kupina požarni brambi zastavo za okoli 15.000 Din. Ujel me je na grd način, češ, pbžami brambi še nismo nič dali, pa ji bomo kupili zastavo s socialističnimi znaki, drugače ji bo rudnik kupil orjunaško. Slikar je napravil po mojem naročilu osnutek risbe, rudarja, ki ima v roki venec, prepleten z rdečim trakom, ko čestita gasilcu. Z računom za sliko je poslal slikar tudi opis svoje risbe. Logar je pa takoj pisal tvrdki v Ljubljano, ki je zastavo izdelovala, da trak ne »me biti rdeč. Tako ima sedaj za- stava čisto nacionalistično-šovinistič-ne okraske. Logarja seveda jezi, da imam kot odbornik pristop v občinsko pisarno in najdem več njegovih socialističnih« odličnosti. N. pr. glede druge pisarniške moči, ko ji je 6lužbo odpovedal, ker misli, da emo že na vse pozabili. Dekle je zaprosilo, da bi bilo sprejeto za vajenko v konsum. 3 mesece ni bilo odgovora, med tem je pa stopil iz šole Logarjev sin, ki je bil takoj sprejet. Ko sem to videl, sem zahteval od Logarja, naj popravi to. Nastavili smo potem dekle v občinski picami, da bi imeli po nemškem vzorcu javno pisarno, v kater bi vsakemu potrebnemu človeku napravili brezplačno različne prošnje i. dr. Župan ni dal niti ene take instrukcije — kajti on samo suvereno podpisuje — pomagati moram potem pa jaz in »grešim«, ker ne gledam na to, kdo pride v rokavicah in kdo ne. Da Logar tudi laže, to je videlo članstvo na članskem sestanku Konsum-nega društva v Mežici. Hotel je vzeti aktivno volilno pravico dvema našima članoma, ker jima je manjkalo par dinarjev k polno vplačanemu deležu. Ista dva je pa na svoji separatni listi tudi sam kandidirali Na moje vprašanje, kako da ju sam kandidira, je izjavil, da je šele prejšnji večer zvedel, da nimata polno plačanih deležev. Povedal sem mu pa, da je že 14 dni poprej o tem govoril z nadzornikom Topolovcem in da se laže — na kar jo je brez odgovora odkuril s sestanka! V »Socialistu« piše mogočno tudi o 10.000 Din in o kolesu in pravi, da ne ločim svojega in tvojega, da sem torej tat. Zato pojde Logar pred sodišče. Mislil si je: Zavpil bom, da je on kradel, pa ne bodo opazili, da imam sam pisalni stroj politične organizacije — a mi vemo to! Čudno, da se Logar tako dobro spominja na denar, ki ga je dal konsum organizaciji in da je bilo za ta denar kupljeno tudi kolo v mojo vporabo, na stroj pa pozabi. Stroj sl je med tem pustil popraviti. Denar je imela organizacija, jaz sem bil predsednik, stroške je odobraval odbor, v katerem je sedel tudi Logar. K sreči imam shranjene še vse zapisnike in račune in Logar mi bo moral tatvino pred sodiščem dokazati in bo že tudi dobil čas in priliko premišljevati, kake so odbomiške dolžnosti in kake posledice rodi laganje, da so drugi tatovi! Logar pa se je naučil v svoji družbi tudi denunciantstva. Sicer me je že v zelo pisani družbi odstavljal od učiteljske službe, v »Socialistu« me hoče pa še denuncirati. L. 1921 sem bil skoraj 6 mesecev brez službe, ker sem organiziral Mežiško dolino. Pokrajinski namestnik g. Hribar me je zasledoval radi nekega napada v »Napreju«, da je protiustavno, da so v Mežiški dolini že 3 leta gerenti. Logar je priznal, da je napisal on tisti napad, sedaj sem pa jaz strahopetec! Težko bo s tem spraviti g. Hribarja nazaj — mene pa iz službe. Ves ruski »Spi-tzelsistem« tu nič ne pomaga, čeprav »premešča« g. Ryndin državne na-stavljence in pravi, da je pri srezkem poglavarstvu cela kopa spisov radi mene. že bodo, to rad verjamem — a pritlikavci se radi tega zastonj vesele. Gotovo bo res, da pijem za delavski denar — zato ker sem že precej časa abstinent. Logar, ki to ni, pije za svojega. Vem, kako je. G. »rudnik« bi navadno »barabo«, kateri jaz pomagam, postavil na cesto, Logarju pa telefonirajo: »G. župan, nekoliko morate že paziti na dinamo!« Vedel sem že dolgo, kaj imate gg. za moralo, škoda le, da sem te spoznal kljub temu prekasno — drugi so vedeli to že davno. Lepa »morala« je tudi to: meni priznati, da sem .ga hudo užalil, ker ga nisem predlagal ea delegata na kongres — v »Socialistu« pa skušati, norčevati se iz kongresa. Ali pa: pri volitvah 1. 1923 kandidirati v naši stranki, sedaj pa ne več vedeti, kak program imamo. Človek res ne ve, kje se konča idiotstvo in začne županska učenost. Tako. Marsikaj bi bil drugače zapisal, če bi me vodila osebna mržnja. To pa sem dolžan pojasniti vsem našim ljudem, marsikomu bo pomagalo, da se bo n. pr. v Črni lažje odločil, ali pojde s socialističnim delavstvom a£ kapitalističnim sorodstvom, ki je vzelo Logarja in njemu podobne v svoje okrilje. KOLII1SKACIKORIJA JE RES IZBORNA Iz stranke. s Popravek k pregledu organizacij, ki so obračunale za marec, objavljen v »Napreju« št. 18: zap. št. 2 se zamenja z zap. št. 30, zap. št. 6, Globoko, manjka število prispevkov (p« 2 Din 39 prispevkov); zap. št. 25, Zabukovca, znesek zamudnikov 4.20 (ne 4.50); zap. št. 26, Zg. šiška, ne 28 prispevkov po 2 Din, temveč samo 4.—; zap. št. 27, Gorica pri Mariboru, ni obračunala, torej nič prispevkov po 2 Din; zap. št. 28, Pragersko, manjka 28 prispevkov po 2 Din; zap. št. 29, Sv. Lovrenc na Pohorju, manjka 12 prispevkov po 2 Din; zap. št. 30, Colje, manjka 9 prispevkov po 2 Din. Zamudnikov je skupaj 299, znesek Din 465.50, ne 465.55. Prenoe na februar torej 668 rednih in 299 zamudnikov (ne 229), skupaj 967 (ne 897). Daaašnji številki prilagam« položnice — tudi vsem naročnikom »Ljudskega glasa«. Vsi naročniki naj žimprej pošljejo naročnino za drugo četrtleje. Dolžniki naj pošljejo tudi primeren znesek na račun dolga. Pr»a dolžnost vsakega »omiSljenika je, da plačuje točno naročnino za svoj časopis. Drug* dolžnost pa, da svoj list tudi razširja. Vsak sedanji naročnik naj pridobi samo Še enega novega naročnika pa bomo Se enkrat tak* močni, moč nasprotnega tiska bo pa «a toliko oslabela. Proletarci, paestriU svoj« orožje, ki je edino »možno bojevati a* uspešno proti vsem Škodljivcem delavskega razreda in to je proletarski tisk. TiVHa svojo dolžnost! — Uprava. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz dne 11. aprila Din t8.416.4t Josip Prašnikar, Ljubljana 2-4» Vinko M5demdorfer, Mežica 1.— Frane Mlinar, Vrhnika, ibirka 20 — Franc Mlinar, Vrhnika ia— P. B., Kranj io.— Karol Kisovec, Ljubljaaa za— Milan Vičič, Ljubljana 2.1* Fausta Pruijateljeva, preplačilo pri prodaji »Majskega spisat 5.75 Marija Rogljeva, Ljubljana 1.— Mihael Stopajnik, Sv. Lovren« aa Poh. 5 — Leopold Wesjak, Sv. Lovrenc ■a Poh. B.— Fel. Juhart, Sv. Lovrenc na Poh. 6.— Josip Oaovnik, Sv. Lovrenc aa Poh. 5.— Anton Maurič, Sv. Lovren« na Poh. 10.— Joško Sunčič, Maribor 10.— Karol Potočnik, Mežica 12J» V. MSderdorfer, za pomoč od neorga- niziranega delavca 40.— Aleksander Kuhar, Trbovlje 4.— Milan Knez, Trbovlje 5,— Franc Saje, Trbovlje 5.— Aleksander Kuhar, za zbirko kapital proti kapitalu še 10,— Anton Stropnik L, Velenje lOt- Rudolf Spendel, Velenje ij.— Jože Koželj, Velenje 2.— Ivan Doberšek, Velenje 1.75 Josip Resnik, Štore 4.— Mihael Varmočnik, Štore 5.— T. S., Štore C.— Jožef Smodej, Štore 5.— Ivan Vaš, Štore 2.— Ivan Flis, Štore 2.— Anton Stojan, Štore A. L., Celje, namesto cigaret S.— SSJ na Jesenieah, popust pri »Maj- skem 8pisu< 26.— Med veselo družbo 1. maja na Jesenicah: Kati Stanovnikova 10.— Flor. Stanovnik 5.— Ant. Fesaler 5.— Rud. Vehar 10.— Valentin Črv 5.— Ana Kavčičeva 2.— Neimenovani 3.— Josip Moretti 5.— Skupaj . . 83.722.8* s »Majskega spisa« nam je zmanjkalo. Ker smo prejeli še naknadna naročila prosimo vse organizacija in zaupnike, naj nam ostale izvoda takoj vrnejo. Za prodane izvode pa obračunajte takoj! Centralno tajni* štvo SSJ in KDZ v Ljubljani, p. p. 168. sZaradi odhoda sodr. Bemota na zdravljenje je bilo treba spre« meniti odgovornega urednika »Nar preja«. To mesto je v smislu sklepa seje načelstva z dne 3. marca prevaa*-la s. Iza Prijateljem. ", Industrijcem, trgovcem, obrtnikom priporočamo za strokovnjaške revizije in reklamacije železniških tovornih listov in plačilnih nalogov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter tarifnih računov vobče tvrdko Posredovalec« dr. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 23/1. Prevzema tudi v strokovnjaške superrevizije. NAŠI DRŽAVNI DOLGOVI. >Kmetsko-delavski list« je v svoji 15. številki objavil sledečo notico po belgrajski >Politikk: »Politika« prinaša v uvodnem članku vse dolgove bivše kraljevine Srbije in sedanje monarhije SHS. Skup- na vsota vseh državnih dolgov znaša 30 milijard 297 milijonov dinarjev. ,Če računamo, da šteje Jugoslavija 13 milijonov prebivalcev, pride na vsakega 2380 Din dolga. Če vračunamo tudi avans novega Blairovega posojila, potem ima Jugoslavija 32 milijard in 112 milijonov dinarjev. To so dolgovi, ki jih je večinoma napravila srbska buržuazija na račun vojnih stroškov. A ona seveda hoče, da bi jih plačalo delavno ljudstvo. Tako »Kmetsko-delavski list«. Mi pa dostavljamo, da se nič ne čudimo, če se hoče jugoslovanska buržuazija rešiti iz neprijetnega položaja na račun delavstva. Zato je tudi po novem finančnem zakonu (proračunskih dva- najstinah) obdavčila delavske mezde z 2% direktnega državnega davka. V oči mora suniti vsakega delavca cinično provokatorstvo, s katerim si upa seči jugoslovanska buržuazija po delavskih mezdah, ki so daleč za mezdami iz leta 1914 in daleč pod eksistenčnim minimum. Jugoslovanska buržuazija ve pač dobro, da se ji jugoslovanskega proletariata ni treba še nič bati. To so ji dokazale zadnje volitve. Nekateri proletarci so bili ob tej priliki za ljubo Žerjavovo nacijo, ki je baje v nevarnosti, drugi za klerikalno slovenstvo, tretji za Radičevo republiko. Rezultat je, da so zopet vsi trije potegnili proletariat za nos. Najbolj odlikoval se je menda v tem oziru Radič, ki so mu žal tudi okoli »Delavsko-kmetskega lista« precej zaupali, češ, bil je tudi v Moskvi. Moskovski blagoslov se pač pri tako tipičnem buržuju ni mogel ^prav nič obnesti. Treba bo bolj paziti na razne »republikance«! lig nn Lastnik: »Slogac, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: I*a Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne >Merkurc v Ljubljani. 9. V. 1925 - 2400. iaa IN VI MILOSTLJIVA GOSPA? Želite li, da se končno iznebile Vaših peg? Veselile se čiste in bele kože? Poukusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredslvo za lepoto, za vzdržanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistoče kože, prišče, pege, lišaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože. ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Din., (oda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzelju je za 10 dinarjev poštnina višja. Naročila naslovile na:' EUGEN V. FELtER, lekarnar V STUBICI DONJI, Elsatrg 232 Hrvatska. ELSA-TEKOČE LILIJINO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za pr il. ILSA-LIL1JINO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO. ELSA-GLICE-RINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe. Prava ura za Vasi je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja bosie vsekakor zadovoljni. Tvrdka Suttner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka „IKO‘‘l Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov: TOVARNA UR H. SUTTNER v Ljubljani št. 990 — Slovenija. POZORI Samo 300 Din franko na dom! POZOR Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno*bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu aii po povzetju. Kovinska industrija INijJH.B0HL.Maribor.SM . ■ > * »■ —--- - V—.*« m. 9 čmu Hit f Posode držijo in^sicer gornja vrsta od leve na desno po cm 21/*. l‘/s in l1/« litra in spodnja vrsta po ca 1, 1 s/4. 1 Vs* i1/* litra, premer ponve 20 cm. — Cenik brezplačno. — Inserat priložite. — Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj. — Naročite takoj, ker ne vemo, če bodo razmere dopustile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Oglejte si tudi Vi novo došlo blago za ženske in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo 1.1. d. po znižanih cenah v manufakturni in modni trgovini MIL0S PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta St. 5- V zalogi samo pristno loSko In angleško blago. — Postrežba solidna. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg Ste v. IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli —-- velikosti po najnižji ceni. ■ 1 Najboljši šivalni strof je edino le Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago Grietzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah Josip Peteline, Ljubljana za konserve. IS let priznane kapsule „LARUCIN“ zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (iriper) in bolezni mokril. Škatija 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA. UČITELJSKA TISKARNA K|ub^Jana — Frančiškanska ulica Stev. O reglatrovana Mdruga ■ omojeno savno, Tiskovine ■a Sola, inpanstva la orade, najmodernejše plakat« la vabila za veselica, leta« sakljnčk«. Najmodernejša uredba za tiskanj« časopisov, knjig, broior itd. STEREOTIPU A LITOGRAFIJA laaaiaiBBaaaaaaaaaaaaaaiaaat Kakor svojčas VYDROVKA, ki je bila doma v vsaki slovenski hiši, je danes „Žika“ io je najboljša in najbolj zdrava žitna kava. r Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lisla, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. tlstrezite jim! aaaaaaaaaaaai J Zopet razpošilja, svetovno znana; I. gorenjska razpošiijalnic* IVAN SAVNIK Kranj, Slovenila različno blago za moške-in ženske obleke po tzvaredno nizkih cenah. |PI5lle teko] po vzorce In cenika kateri se Vam poiljt br«z poltnlne.. Poravnajte naročnino?