16 številka Trst, v sredo dne 21. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja etkrat ra a: za vse lelo <>4 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en niPsee * K Naročnino je plačevati naprej. Na naroćbe brez pr iložene naročnine se upravni£tvo ne ozira 1V» tobakarr:>h v Trstu ee prodajajo posamične -i e% ke |<> 6 -t<>t. 3n»č.t; izven Trsta pa po 8 Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€6inost" za primorsko. T" edinosti je moe ! Delavsko gibanje. VII. Izrekši svojo sodl>o, Ha delavci nimajo ničesar pr čakovati ni o J vlade, ni od parlamenta, poživlja »Avstrijska strokovna Komisija« delavce: ni?j se oborcž; za l>odoči lw>j, vstopajo Daj v < h*toječe organiz^ije zavednega delavstva, ustanov1 jajo naj si strokovna društva, agitirajo naj zanja pov*odi in pridobivajo naj novih bojevnikov ! Avstrijska strokovna komisija poživlja torej delavee na samopomoč potom Btanovske in strokovne organizacije. Temu pozi vijanju ni možno oporekati v nijedni točki. Zivljenske razmere, načini pridi bivanja, prelrugačeni življenski pogoji, v>a revolueija, ki se je izvršila v g >sp< darskem, in velikanska evolucija, ki ee je izvršila v socijalnem ž v ljenju človeške družbe : vse to upiav izzivlja tendencijo po združevanju po sam čuh iodividuvov z istimi stanovskimi in razrednimi interesi v cele skupine. Vidimo, kako se obrtniki pojedinih strok združujejo v zadruge, zadruge zopet v »zveze« ; vidimo, kako trgovci mtsnovljajo kupčijske zveze; vidimo, kako veletržei, m: ljonarji, snujejo kartele in truste, vidimo, kako si zasebniki. državni in zasebni urad niki, snujejo, kon-umna društva, posojilnice, m razne gospodarske zadiuge v varstvo interesov, za pridobivanje cenenega kred ta itd. ; vidimo na pr. po naši okolici, kako se kmetje združujejo celd v »pogrebna društva« — m vse to v namene v zajem ue podj>ore. Povsodi, na vseh sfaneh, v vseh stano vih, v vseh razredi i se torej pojavi,* ten-deucija po združevaiju v samopomoč. In to — kakor rečeno — v sled smeri, v katerih se nekaj desetletij sem razvija gospodarno in socijalno življenje. S kako pravico bi smeli torej ravno de-lavs te sloje s silo odvračati od v se obče ten detc.je po sam^pom<»či ? S kako pravico bi ravno delavskim slojem smeli odrekati sredstva z i samopom č, katerih se poslužujejo že tli drugi sloji, v s drugi stanovi?! In ravno njim, k* so take pomoči najbolj potrebni in ki imajo največo moralno pravico do take samopcmt či ! Oni so tisti sloj, ki najbolj občuti neuglajeno-ti i a trpi vsled krivčaosti sedanje uredbe č.oveeke družl>e ! Njih je človeŠKa družita zanemarjala glede materc jalnega puloženja in jim odrekala socijalno policijo, ki jim gre kakor toli koristnim, da, neizogibno potrebnim členom družbe ! Za delavske tloje je zadnji čas, da misijo na združevanja v obrambo svojih sta uovskih oziroma strokovn h, materijalnih in moralnih interes >v. Na to ftran «mo t^rej na jasnem in v soglasju tudi z »Avstrijsko strokovno komi sijo«. V navskrižju pa smo glede vprašanja : v kakih okvirjih, v kakih zvezah in depen-dencah naj se snujejo take delavske < rgani zacije ? Mi smo na tem stališču, da te ( rga nizaoije morajo biti le gospodarske in povsem neodvisne od političnih strank in struj ! V zmi-lu tega stališča našega morejo v taki stanovski in strokovni organizaciji biti ljudje, ki so sicer različnega političnega n isljenja in ki pripadaj ) različnim političnim strankam ! Saj že poj m »strokovna organizacija« sam zahteva strogo abstrahiranje od poli ti č nega mišljenja in pripadnosti k tej ali oni narodnosti. Jn gospo 1a voditelji socijalistiČne stranke : to je tudi jedina pot — ako se namreč pri strokovnih organizacijah prepušča členom popolna svoboda v polit Čnem m šije-nje — v dosego tistega ciija, po katerem kličete vedno ravno vi: po internacionalizmu v obrambi stanovskih in razrednih interesov delavstva ! Brez take svobode bosta politično mišljenje ali pa pripadnost k gotovi narodaosti v krajih z narodno mtšanim prebivalstvom jednemu delu delavstva zagrajala pot v taka strokovna društva, kjer za h tn vaj o < d členov, da morajo biti pripadaiki gotove politčne stranke ali struje ! Kdor hf če biti pravičen delavskim masam, kdor ni gluh in slep za položaj delavstva, mora privoščati istim čim krepkeje strokovne obrambene organizacije! Kajti v sedanjih časih trdega buja za ekzistenco, ko vse šče zas ombe iu opore v združevanju, je ravno med delavstvom bolj nego kj« drugje osamični individuvi kakor biljka ob viharju : vihar jo upogiblje in jo zlomi. Poiitičui pre^iea. V Trstu, 21. januvarja 1903. O položaju. Po našem rotranjem političnem obzorju se že dolgo vlačijo grdi oblaki, ki donašajo sleherni hip hudo uro. Včasih se zdi, kakor da se misli nekoliko jasniti. To so časi, ko se trudijo mogočni vplivi, da bi prišlo do kakega sporazumlje-nja ali vsaj do premirja med Čehi in Nemci. Tako so zadnje čase, ko je ministerski pred sednik dr. Koerber uprizoril najnjveji tak poskus, menili oficijozni vremenski proroki, da je vse nade, da se prične jasniti na ob : zorju. Prišla je vmes obstrukcija čeških radi-kalcev in oblaki so se zopet zgostili in temno, uprav strašijiVo temno je postalo. Ko so bili I češki radikalci mirioli teden zastavili z ob struke j \ smo menili mi nekako : težko, da bi tako malo številce moglo vstrajati, ker mu PODLISTEK. it; Na rojstni zemlji. .-pisal Ksaver-Šandor-Gjalski : prevel K. C. In od teh spominov mu je bilo v duši prijetno in milo. Ćutil je, kako rastejo okolo nje g i koreni in žilje, ki ga spajajo s to grudo, ki ga je rodila; in potem mu je čim dalje tem jače srce utripalo od čitstvovanja in ni svojemu ljubljenemu predmetu stavil meje le pri tej grudi sami, ampak dalje — dalje — vse dotlej, dokler se razprostira ista zemlja, ki je, kakor le ta gruda, pokrita s kostmi redu in napojena krvjo jprednikov in po kateri se razlega i-ta pesen:, šri ista beseda, in on — kakor poprej za narod — umeva eedaj d( movinsko ljubezen v vsej njeni velelepoti ter občuti vel činstvo njeno, dihaje va-se prah rojstnega praga. — Oj — dom — jedini dom! — je govoril glasno in navdušeno, a v duši mu je bilo blago in mirno in sigurno — bilo mu je kakor obsejano od svetniške svetlobe. »Oj — kako sem nekako ves drugi !« -— se je prekinil zadovoljno v mislih svojih in se svojimi štiriintridesetimi leti je občutil, kako se mu iz očesa spušča solza, a v isti čas mu je zatrepetal okolo usten blažen nasmeh ; obrnil se je k steni, da je zapal v tiho, zdravo spanje. * * * Ni spal dolgo. Okolo pete ure ga je zbudil žvenket zvončić «. Bil je to oče, ki je vsako jutro tako zvonil Juridu, da mu je pr še) v sobo, in v L»evu se je vzbudil spomin na detinska leta, na mladeništvo ter ga nt kako vzbud 1 vsega. In kakor pred dvajsetimi in tolikimi leti, tako je tudi sedaj čul isti težki korak Juridav, kako je šal po hod niku, kako je odpiral vrata dvora, kako je glasnimi besedami budil služiinje, kako je potem šel po stopnjicah ter vstopil v sobo k cčetu. Starčev glas je močno prodiral tudi do Levo ve sobe, ki je razumel vsako besedo. Blinjevid je pozval k sebi svojega seljaka pomočnika in logarja in je ob tem vprašal Jurida, kako vreme se kaž\ In za Jurdem sta došla seljak in logar. Kopajoči se v bo nedostajalo fizičnih moči. Ali pomembnost te obstrukcije je odvisna od okolnosti, kako bo ista vplivala na češko javnost, in da li ne bo ta poslednja delovala na čsške poslance, oziroma, dali ne bo neugodno vplivala na rizvoj spravne akcije ? ! V tem je nevarnost te obstrukcije za politično situvacijo — smo menili mi. Danes došla nam »Politik« že izraži bojazen, da vedenje »Narodnih listov«, v zvezi s političnimi in parlamentarnimi dgodki — tu vsakako meni obstrukcijo radikalcev — dobi odziva v češkem klubu. Po parlamentarnih dog>dkih zadnjih dni — pravi — Be je sitHvacija v državuozborakem mladočeškem klubu na vsak načim poojstrila. Dogodki nam torej že dajejo prav, kakor pričajo ta izvajanja v praškem listu in kakor so mogli čitatelji posneti tudi iz včerajšnje vesti »o položaju«. Češki radikalci narodno socijalne in agrarne struje že mobi-lizujejo proti taktiki mladočeskega kluba in proti sodelovanju na spravni konferenci. — Glavno glasilo istih Mladočehov samih zahteva od poslednjih kategorično, naj n e n a-daljujejo pogajanj! Ali hitreje še, n°go je bilo pričakovati, se razvijajo stvari v neugodni smeri. Iz poročila o včerajšnji spravni konferenci za Češko morejo posneti čitatelji, daje 1 a -dija Koerberjeve spravne akcije že obtičala na suhem! To je gotovo, da skromnejih zahtev, nego jih je formuliral posl. Paeitk, češki zastopniki niso mogli slaviti, ako nočejo, da jih ne odnese s pozorišča vihar narodne nevolje. Nemci pa so 'udi te zahteve proglasili kakor jednostavno nesprejemljive. Je pač stara stvar : sprava med dvema sosedoma ni mogoča, ako je nočeta oba ! Kaj ukrenejo sedaj »miri-telji« ? ! Spravna akcija. V včerajšnji seji čeških in nemških delegatov iz Češke izjavil je posl. P a c a k, da zastopniki češkega naroda ne morejo vsprejeti vladnih predlog glede rešitve jezikovnega vprašanja. V do-^ego sprave stavijo Čehi sledeče glavne predloge : 1. Popolna jedaakopravnost češkega in nemškega jezika po vsej Češki. 2. Vsaka oseba, ki se poslužuje jednega od obeh deželnih jezikov na Češkem, ima pravico posluževati se tega jezika po vseh uradih v deželi. 3. Vsi deželni uradi morajo vspreje-mati toliko Češke, kolikor nemške akte in jih morajo v dotičnih jezikih tudi reševati. — Poleg tega je izjavil Paeak, da Čehi ne morejo dopustiti, da bi se rešitev spora delala odvisna od reforme uradov državne uprave. Posl. E p p i d g e r je v imenu nemških delegatov izjavil, da Pacakova izjava o nemogoč uje n a d a l j n a pogajanja. hladni vodi dog >varjal se je Btarček s slugama o dnevnem opravilu. Mej tem razgovorom je nekolikokrat zaorilo od jezne starčeve besede, ki ni bil prav zadovoljen z njiju pripovedovanji. — Ne - tako ne sme biti — je kričal stari — poleg vas bi človek Še pone3reč 1. Ako sta od naših volov dva bolna, naj se vzame v vasi -- saj tako je Ferkovidjv Ivo dolžan ee dve oranji. Jaz hočem, da je danes njiva zrahljana. Ali si razumel? — Ferkovidivega Ive ni doma — prosimo Njihovo Grspodstvo — je odgovoril seljak. — Ni ga doma — e pa dobro — naj gredo konji na polje — naj se Tprežejo pred brano. — Saj tako treba malo z brano po-valiti, da se zemlja laglje razsiplje. — - Kaj hočeš ti, Jankid ? — Rekli so mi, da popazim na češplje v Graličih ; otroci in ptiči gredo nad-nje. — Hm, veš kaj — Jankic — pojdi takoj v Belo, naberi deklic — in takoj danes pobirajte češplje. Že davno bi bili morali — ali ste zaspanci ! volili seja za-akcija ► Obzor« Ministerski predsednik dr. Koerber je pripomnil, da vladne predloge nikakor niso nespremenljive ter je nasvetoval, naj se izvoli posebni pododsek. Konservativni veleposestnik grof Sylva-Tarouca je izrazil željo, da bi se na vsak način poskušalo doseči soglasje, na kar se je seja za jedno uro pretrgala. Ko se je seja zopet otvorila izjavil je posl. dr. H e r o 1 d, da so Čehi pripravljeni imenovati svoje zastopnike v pododsek ; dr. E p p i n ge r je pa izjavil, da so češki pogoji za Nemce nevspre-jemljivi, vsled česar se Nemcem ne zdi vredno da bi pododsek. Po tej izjavi je bila kij učen a in po takem je spravna v novič pokopana!! Avstro-Ogrska in Italija, beleži različne podatke o irredentističnih, naši monarhiji strupeno sovražnih demonstracijah, ki so se vršile v Rimu povodom obletnice \ smrti kralja Viktorja Emanuela. Posebno be-| leži tudi sporočilo v listu »Zeitc, da so bile zastave »neodrešenih« pokrajia zaobrnene, I ko je sprevod šel mimo avstro-ogerskega po-! slaništva in da so v tem hipu raztresali na ' vse strani lističe z irredentiČnimi reki. Ko se je pa nedavno temu raznesla laž-njiva vest, da so hrvatski dijaki nekaj kričali v Zadru proti Italiji, kakov krik so zagnale italijanske novine in italijanski konzuli. Radi teh lažnjivih vesti je bil Zadarski »Na-rodai list« dvakrat zaplenjen. »Obzor« vprašuje torej, kaj stori naša diplomacija proti onim sramotnim in izdajalskim pojavam v Rimu ? No, videli bomo, kako bo avstrijska vlada vzdržavala tudi na dalje krivico italijanskega kakor uradnega jezika v Dalmaciji (in krivico v Trstu, in krivico v Istri.) Tako se še enkrat uresniči, ker je poslanec Biankini rekel v državnem zboru: Avstrijska vlada podpira irredentizem v Dalmaciji, v Istri in v Trstu. Habeat si bi! Napadi na cesarja Viljelma II. v nemškem državnem zboru. Tekom | včerajšnje seje nemškega državnega zbora je govoril člen centra, posl. Sch:'Ldler, ki je j ojstro napadal vlado in postopanje nemškega cesarja. Povdarjal je, da so državni dohodki vedno manjši, a kljubu temu da se izdatki vedno večajo. Nalagajo se vedno veči davki, a iz vsakoletnih sklepnih računov je razvidno, da vlada redno prestopa v proračunih dovoljene jej krediti in ti prestopki da vedno znašajo mnogo milijonov. Povpraševal je potem, čemu da se predlagajo državni proračuni v odobrenje državnemu zboru, ako smejo posamična ministarstva redno prestopati dovoljene svote ? Govornik se je posebno spodtikal na vedno rastočih stroških za vojsko. Govornik se je potem dotaknil znane Ko se je Jur c vrnil z obleko in čevlji, odpustil je stari seljaka in logarja, no, nadaljeval je z Juridem, da se je dalje jezil radi češpelj. Juric, ki je bil že trideset let pri svojem gospodarju, je poznal istega v dušo, pak je tudi sedaj storil tako, kakor je bilo najbolje. Najprej mu je tudi on pomagal psovati, ker češplje še niso pobrane ter je dajal prav gospodu v vsem, in ce\6 obžalc- i val je, da bodo češplje sedaj le za žganje ne pa več za sušenje — potem pa je spremenil smer in je začel trditi, da seljak prav za prav ni nič kriv, ampak nekoliko dež v avgustu, nekoliko opravilo z otavo — eno z drugim — ter tla ni moglo biti drugače. In stari Blinjevid je slednjič dal Juridu prav. JLev je slišal vse :n ni več mislil na spanje. Ko je Jurid prišel po njegovo obleko, ga je že našel izven postelje. — Saj je bil ves nekako vzbujen in je Bkoro plamtel, da bi se ogledal po domu in da čim prej pride pred stariše. In v njegovem duhu so se zakrožile m:sli in Blike o očetu in materi — o rojstnem doma. (Pride še.) brzojavke, s katero je cesar Viljelm bavarskemu princu-regentu ponudil onih 100.000 mark v povspeševanje umelnosti, katero Bvoto je odklonil bavarski deželni »bor. Sckadler je povdarjal, da se je nemšii cesar, kakor že mnogokrat, tudi v tem slučaju, umešaval v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Bavarska zbornica da Be je v tem slučaju le poslužila svoj li pravic, t. j. onih, ki jo pooblaičjjo, da sme vladne predi >ge VBpre-jemati ali odklanjati. V tem konkretnem slučaju pa da se je ona predloga odklonila za to da «e da vladi neziupnico, ne pa radi kake animoznosti do princa regenta. Govornik je nadalje povdarjal, da je Bavarska po polnoma avtonomna dežela z la9tnim vladarjem ; nemški cesar da ni vibovni monarh, marveč le s mbol suverenite nad vsemi zveznimi vladami. Drugi govornik, ki je še b >lj brezobzirno napadal nemškega c?sarja, bil je socijalist V< limar. Govoril je o Kruppovem slučaju ter izjavil, da je bila njegova stranka na nezaslišan način insultirana od nemškega cesarja. Predsednik je hotel govorniku preprečiti, da bi se govornik bavil s lem vprašanjem, a socijalisti so burno protestirali. Govornik je nadaljeval ter izjavil nasproti predsedoiku, da si ne bo dajal nadeti torbe na usta ! Povdarjal je, da ima pravico govoriti in da hoče govoriti, ker sta ga v ta namen poslala v parlament dva milijona volilcev. Nadaljuje svoja izvajanja o Kruppovem slučaju in o tozadevnem nastopu cesarja Vil elma, pobjal je govornik Bulo\vo mnenje, da ima cesar, kakor vBak drugi bvo-bodai državljan, pravico javno izražati s?oje mnenje o političnih vprašanjih. Vollmar je izvajal, da se da cesarja prej primerjati b funkcionarjem, n<-go s svobodnim državljanom ; na Pruskem pa lunkcijonarji nimajo pravice do svobodnega izražanja. Govornik je priznaval, da obstoji paragraf, ki izredno omejuje javno kritiko vladarjevih besed, ta paragraf pa da tudi predpostavka, da se vladar ne sme osebno vmešavat- v strankarske boje. Ako bo še nadalje smel cesar tako postopati, a se proti njegovim besedam oe l>o f-rnel > reagirati, se bo moralo reči, da so nemški državljani na slabšem, nego v Turčiji, ker se ne l»odo mogli braniti pred žaljenji. Vollmarju je odgovarjal državni kancelar, grof Bu!ow. V nadaljevanju svojega govora dotaknil se je tudi razmerja med Nemčijo in Frane rjo. Povdarjal je, da so odno-šaji med tema državama najboljši in obljubil, da bo gledal na to, da prijateljsko razmerje do z^padnega h. seda [►ostane vedno intim-nejše. O tej priliki je povz ligoval frtncozki narod in rekel med drugim, da je isti jeden najmogočnejših faktorjev človeške kulture. so bili Tržaške vesti. Dogodki v Kicmanjih Tudi v ponedeljek dne 19. t. m. smo poslali v R cmanje svojega posebnega poročevalca. I*ti nam poroča o dogodkih tega dne : Za zjutraj zgodaj pripeljal se je v Kc-manje g. okrajni g a var SehaffVsnhauer-Nev* z drugim vladnim komisarjem, slugo okrajnega glavarstva in seveda tudi z neizogibnim kovačem ključavničarjem koperakim. Od todi bo gospodje odšli v Boršt, kjer imajo na znani pošti svoj glavni kvartir. Orožnikov je tudi v ponedeljek kar mrgolelo po Ricmanj h in Logu. Cerkvi v R cmanjih in Logu h ti zaprti in zapečaćeni. Sf-ažijo ja neprenehoma orožniki z nasajenimi b>dal\ Zvonenja seveda ni nikakega. No, ljudstvo ricmanjsko je praznovalo ta dan praznik bogojavljenja ali sv. Treh kraljev ter je bilo vse v praznični obleki. Gospodom komis'je to očevidno ni bilo po godu in so mrko gledali. Kakor s?m bil že javil, ni hotel vaški župan ricmanjski v nedeljo izročiti ključa cerkve. No, danes so mu ga na ukaz c. kr. okrajnega glav arja se silo vzeli. Imel je ključ pri sebi. Štirje orožniki bo ga držali, peti pa ga je preiskal in mu vzel ključ. Zvečer je dal vladni komisar odpreti cerkev ter je s pomočjo orožnikov šel prižigat večno luč. Na to so zopet cerkev zaprli in zapečatili. Ljudstvo v Ricmanjih je popolnoma mirno nasproti vsem tem — dogodkom, ki jih upri zarjajo šk( ti ski ordinarijat in c. kr. vladni organi in se ne daje nikakor begati |>o vsem tem velikanskem aparatu. Govori se, da je bilo v nedeljo in v ponedeljek v Trstu korsigniranih 4t>5 voja- kov. Tudi domobranci v Rocolu da pripravljeni. Omeniti moram, da je bilo včeraj v Ricmanjih izredno veliko ljudij iz Trsta in okolice. Naj tukaj še objavim — z vsemi Blovni-škimi napakami — razglas, ki ga je v nedeljo dal nabiti gospod glavar Schu ftanhatier-Nevs na cerkvenih, farovžkih in diugih zidovih. Ta se glasi : Št. 13/Pr. R a z g 1 a b. Na zahtevi preč. škofijskega ordinarijata V Trstu se je uradno zaprlo in zapečatilo cerkvi v Ricmanjih in v Logu ter kapelanij-ski urad v Ricmanjih. To daja ee občno na znanje z opazko, da je strt g > prepovedano poškodovati dotične pečate ali odpreti vrata cerkev in ka-pelanijskega urada. Osebe, ki se ne držijo tega ukaza, za krivijo ee prestopka 316 kazenskega zakona in bode Be proti njim od kazenskega sodišča postopalo. C. kr. okrajno glavarstvo V Kopru, dne 18. jan. 1903. C. kr. namestn. svetovalec. Schatfenhauer p/r. L. S. O dogodkih od torka bomo poročali jutri. Ricmanjski dogodki in »Piecolo«. Pišejo nam : Že par dni sem smo ugibali, od kje neki dobiva sedaj tržaško glasilo najumazanejš h Židov obvestila o dogbdkih v Ricmanjih. Nekateri so bili mnenja, da »Picaoloc pošilja zopet »EdinoBt« »Tagesposti« v Gradec. Drugi so menili, da se sedaj zateka v kako »Prtsse« — tretji so zopet govorili, da se Žid poslužuje zanj najkrajše poti — da si namreč daja pirati iz — Ljubljane ! Kakor pa čitamo danes v omenjenem židovskemu glasilu, nas je ta umazanec — prevaril vseh. Mesto da bi si dal pisati, ali vsaj brzojaviti od zunaj o tem, kar se godi v Ricmanjih, je pa ta nesramnež kar pla-giral »Edinost«, ne da bi bil — to se u meje — citiral izvor ! Ker je plagiranje grdo početje, ne bi bilo slabo, da Žida potegnete malo za ušesa, ali pa za njega — veliki nos ! In da mu ob enem pritisnite na čelo pečat nesramnega lažnji vca. Mi smo namreč že davno vedeli, da »P.ccolo« prepieuje iz »Edinosti« in da Židovi isto sleherni dan prav pazljivo čitajo in da ta slavni organ dveh vlad le slepi, češ, da mu take stvari pišejo od zunaj, oziroma, kakor da jih prepisuje iz vnanjih listov. Zato ga po pravici moramo imenovati lažnjivca in slepilca. Sedaj pa vas prosimo, da zahtevate od glasila tržaških Ž dov in — bab, naj navaja izvor svojim, po »Edinosti« povzetim noticam ! Ako pa ne stori tega, ga bomo odslej še z večo pravico imenovali —kakor tu gori. Ker smo že pri Ricmanjih, dovolite nam, da vprašamo sledeče: Postopajo-li Ricmanjci proti zakonu? Jeli pri nas še v veljavi zakon, ki jamči svobodo mišljenja in vesti ? In denimo tudi, da so R.cmanjci na krivi poti ; so pa sredstva, ki se rabijo v njihovo »spre-obrnenje« res najprim^rneja v dosego tacih verskih namenov ? ! Mi men mo, tla niso, ker bolj kompromitujejo, nego pa mirijo! Shod težakov iz svobodne luke. Z oeirouu na notico, priobčeno včeraj v našem listu pod gorenj rn naslovom, nam pišejo iz krogov omenjenih težakov : »Gospod urednik ! V nedeljo popoludne nas je bilo torej zbranih — na podlagi ij 2. — kakih 200 težakov iz svobodne luke v šolskem poslopju v ulici Nuova, katerega prostore nam je bil dal župan g. Sandrinelli na razpolago. Namen temu frhodu je bil, da zasnujemo tržaški kon sorcij mej delavci svobodne luke. Shoda se je udeležilo, kakor pravimo, kakih 200 delavcev, katerih imena bo po večini i t a 1 i j a n s k a. No preidimo k stvari, ki mora posebno zanimati tudi slovenske TržaČane. Na shodu je bil voljen predsednikom začasnega odbora za osnovanje novega kon-sorcija, gospod Rihard Arnerritsch. Ta gospod je imel govc r, v katerem je ne-vsmiljeno udrihal po onih, ki v škodo domačinu delavcu podpirajo konkurenco, ki jo delajo domašinom oni delavci, ki prihajajo k nam iz Italje. A pod besedo domačini — je de- jal g. Arnerrvtsch — jaz ne menim le onih, ki so v Trstu r« jeni, ampak sploh vse one, ki so služili v avstrijski vcjni. Oni »calati dalle montagne«, kakor jim pravijo židovski lažiliberalci, oni so domačini, a tujci so oni, ki se privajajo k nam črez lužo, namreč Italijani, ki potem pošiljajo v Italijo tukaj zasluženi, domačinom ukradeni denar. Burno ploskanje in razno vsklikanje, kakor : »Ven ž njimi ! Abbasso la camorra !«, in drugo je pritrjevalo govorniku. Gospodu Arnerryt9chu je sledil gospod Viktor Cuttin, ki je toplo priporočal organizacijo domačih delavcev v bran proti konkurenci tujcev iz lačne Italije. Go3pod Cuttin je izvrstno opisal revščino, ki jo trpe domi-činf, Avstrijci, vsled priseljevanja Italijanov. To priseljevanje da sploh ni nič druzega nego manever italijansko židovske kamore, ki, ža-libog, gospoduje v tem nesrečnem Trstu. Gospodje na magistratu — je dejal Cuttin — skrbe le, da Trst izgleda kar najbolj mogoče italijanski, a da so radi njih izdajalske politike Tržačani sami 1 a č ni, to njih ni malo ne briga. Gledč socijalno demokratične stranke je obžaloval govornik zaslepljenost nje pristašev, ki ne vidijo, da služijo le židovski ka-mori. Mej navdušenim pritrjevanjem je gospod Cuttin predlagal sledeči dnevni red : »Tržaški težaki, zbrani na shodu, prote-stujejo z indignacijo proti psevdo-socijali-stičnemu časnikarstvu, ki se prostituira židovskemu capitalu«. Cuttinov dnevni red je bil vsprejet enoglasno in z velikim navdušenjem. Kaj pravite vi, gofpod urednik, kaj so neki dejali gospodje na magistratu, ko so izvedeli, v kake namene so bili porabljeni prostori, katere je dal tržaški župan tižaškim delavcem na razpolago ? Jjz mislim, da je Venezian včeraj gospoda župana zlasal. (Prijomba uredništva. Gospodje dopisniki naj nam dovole odkrito besedo. Malo dni je temu, ko smo v našem listu priobčili članek, v katerem smo govorili o predstoječi volilni ktmpanji. Ta članek nam je narekovala previdnost, kakor bo nam jo naložile mnoge prebritke skušnje. Isto ponavljamo tudi danes : mi tržaški Slovenci moramo biti do skrajnosti previdni nasproti vsakemu novemu pojavu v našem javnem življenju. Skušnje nas uče: motrite pazao in ne zavezujte se na nobeno *tran, dokler ne poznate v vse globine onega, s katerim bi ee hoteli vezati ! Mt moramo biti politični filozofi v zmislu priprestega sloveuskega reka : Ne kupuj mačka v vreči! Mi hočemo imeti na dlani, mi hočemo videti dejstva, ki odpravljajo vsaki dvom, da, ako poj demo v boj, ne bomo noaili kostanja iz žerjavice le — za diuge ! Na stališče take neizogibne, od premno-gdi skušenj zahtevane previdnosti se moramo poutaviti tudi nssproti gibanju, katero sta začela propagirati gg. Araer.ytsch in Cuttin. Mi ne izrekamo nikakega nezaupanja, a 1 i tudi zaupanja ne moremo izrekati, dokler nas ne pouče dejstva, da smemo zaupati! Obramba delavca domačina pred inozemsko ubijalno konkurenco — to je stara točka našega programa. Dosledn > nam mora biti simpatično vsako gibanje s tikimi nameni ! In ko gre za dosezanje tega nt mena, tudi radi pozabljamo na vsa narodna nasprotstva. Naša de-viza je: Avstrijski Trst — Avstrijcem! Ali — kakor rečeno — gg. snovatelji nas mjrajo najprej temeljito prepričati, da poleg označen b namenov ni nobenega druzeg a, zasedaj (iz taktičnih razio-gov) pritajevanega namena. Sicer pa : brez zamore !) Prosimo pojasnila. Iz Padrič nam pišejo : V soboto predpoludne smo imeli pri nas imenitoega gosta s še imenitnejšim spremljevalcem : g. hlepeč konjederčev in spremlja-jtči ga magistratni redar sta počastila našo vas b Bvojim obiskom. In vBa čast j ma ! Tudi ona Bta se potrudila, da sta se sv* j m vedenjem pripomog'a v dokaz, kako »radi« nas imajo njiju gospodarji in mojstri. Na dvorifču Matija Grgiča hšt. 33 je bil hišni pes. Tega je vzel konj-derec na muho in je streljal nanj na kakih 30 metrov daljave Slami inagistratni organ se seveda ni menil za nevarnost, ki je spojena s takim streljanjem v vasi na 30 metrov daljave. Kaj bi bilo na vse zadnje, ko bi bilo nenadoma Do sedaj rabili po ki so zi-malto in prišlo strelu na pot kako — človeško bitje ? ! Saj bi zadelo le kakega — šSava ! ! GoBpodar, ki je — začučivši strel — prihitel iz škednja, je z vso pravico ogorčeno protestiral, in sicer ne samo radi nevarnosti, ampak je tudi zahteval pojasnila, da-li ima imenitni gospod konjcderec pravico streljati na žival, ki se nahaja na tleh, ki so zasebna posest ? Na te oiločne proteste se je začel dreti nad gospodarjem mestni redar in je v kontroverzi prijel za svojo eabljo in je isto že malce privzdignil, da bi jo potegnil. Gospodar se seveda ni dal prestrašiti po mestnem sablarju, marveč je zahteval od tega poslednjega, naj gre žnjim k vaškemu načelniku, da se dogodek spravi na ja*no. Redar pa se je zadri nad užaljenim gospodarjem : Vi pojte j z mano ! Ni pa povedal, kam naj bi bil šel Grgič ž njim. S tem se je zaključil ta prizor. Ali zahtevo moramo ponoviti : kompetentne oblasti naj nam dajo pojasnilo, da-li ima konjederec re3 pravico streljati na žival notri v vasi in na tako daljavo, in še na žival, ki sa nahaja ne ie na tleh, ki so v neposredni dotiki s človeškimi bivališči ampak so vrhu tega še privatna posest? ! Ubogi delavec! Pišejo nam so na sleherni gradnji novih hiš več moških in ženskih podajačev, darjem prinašali kamenje, opeko, drugo. Na tem si je služilo kruha na stotine najrevnejših delavskih moči, ki ostanejo sedaj, ako se uvede nova iznajdba, brez dela in brez — kruha ! Pri neki novi zgradbi v ulici Conti smo namreč opazili nek aparat, kateri, postavljen visoko nad zidarje, donaša vse omenjene predmete, a po drugi strani vrača prazne posode nazaj v pritličje ! Tam, kjer je prej delalo kakih, recimo 20 ljudij, delajo sedaj štirje ; to je zopet — napredek revežu v pogubo ! Državna nagrada učencem glasbe. — Naučni minister je določil letno nagrado 1000 K iz državnih sredstev za učence vseh konservatorijev in glasben h šol. Prva nagrada se podeli že tekoče leto. Prosilci za to nagrado morejo biti le učenci zadnjega leta na imenovanih zavodih in njihove kompozicije morajo biti plemenitega zadržaja kakor opere, operni del', oratoriji, sinfmije, over-ture, koncerti z orkestrom in dvorni glasbeni izdelki večjeg* sloga. Vsak prosilec sme predložiti le jedno svoje delo in je mora pcs'at1 naučnemu ministerstvu do .'11. dec. vsakega leta ; podelitev nagrade sa ima vršiti meseca julija naslednjega leta. Z o«irom na to pa je dovoljeno vložiti za tekoče leto prošuje še do 31. sušca. Vojaške vaje /a poljedelce. Toliko rezervisti, kolikor nadomestni rezervisti v vojski in domobranstvu, ki morajo leto3 na vojaške vaje, smejo, ako so vinogradniki, iti na vojaške vaje še le meseca avgusta. Tozadevne prošnje naj se tekom meseca marca ulagajo na pristojna okrajna glavarstva, oziroma (v Trstu) na mastni magistrat. Aretiranje izsiljevalca. Policijski ofi-cijal Titz je te dni aretiral 26 letnega kot-larj* Josipa Coalovicha iz Buj, kateri se je že Kakih deset mesecev prav po gospojsko preživljal s pomočj » izsiljevanja. Poizvedoval je namreč pikantne tajn sti premožnih oseb in ko je kaj izvedel, podal se je k dotični osebi, zahtevajč toliko in toliko denarja, da stvar z m >lči. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 2. jan. ob 1C). uri predpoludne se bodo vsle^l taradli« tak. c. kr. okrajnega sodišča r.n vilne Htvan vršil« sledeče dra*h« prmn^nii) : v ulici Belvedere št. 3">, glasovir in mize; v ulic: G ulia št. 1, oprema v zalogi; v ul. Media št. 15, kopel in razno ; v ulici Acqu-dotto št, 44, hišna oprava ; na "Korzu št. 22. in 26, glasovir, hišna oprava, opreaaa v zalogi in ramo; na Korzu štev. 9, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1*7, ob 2. uri p)poludne 5 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7 14'4. — Danes plima ob 5'12 predp. in ob <542 pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob 0'40 popoludne. Društvene vesti. V spomin pok. Frana Žitko, dolgoletnega cdboraika »Tržaške posojilnice in hranilnice, umrlega dne 31. dec. 1902, darovali so sohki družbi (»Tržaški moški podr. sv. Cirila in Metodija« gg. odborniki : Mankoč Ivan 20 K, Stepaocič Gracijan 10 K, Bartelj Srećko 10 K, Grebene Vekoal. 10 K, dr. G. Gregorin 10 K, Kaliater Anton 10 K, dr. M. Pretner 20 K, dr. O. Rvbaf 10 K, Vrabic Anton 10 K ; gg. nadzorniki: Gorup Kornelij 20 K. dr. J. Abram 10 K, Kenda Anton 10 K, Koavs Ivan 10 K, Perhavc -Jakob 10 K. Skup*j 170 K. Vsem gospodom dobrotnikom presrčna hvala ! Plesni venček tržaških irospa. Plesni venček, ki ga je priredil odbor tržaških gosj a slovenskim otroškim vrtcem na korist, bil je kaj dobro obiskan. Videli smo ce'6 zastopnikov iz Istre in Gorice. Vsa čast jim ! Plesalo se je z vso vnemo do jutra. Pohvaliti moramo pesebno Ijubeznjive gospe in gospice, ki so se v popolnem številu odzvale rodoljubnemu vabilu. Tega pa ne moremo reči o gospodih, kajti »veliko je bilo poklicanih, pa malo doslih«. Pripravljeno smo imeli trpko besedo na njih adreso. A naj bo za sedaj. Ostane naj v peresu, kajti prepričani smo, da gospodje popravijo svoj pogrešek ter pridejo vsi na kostimirani ples, ki ga priredi isti odbor tržaških g >spa v Boboto, dne 14. februvarja v si. čitalnici. Namen je isti, kakor sedaj. Tedaj zabeležite si : 14. febr.! fi^ovedati moremo, da je oddelek Majcenovega orkestra prav dobro igral ter priporočamo istega društvom tu in po okolici. < italnica pri sv. Jakobu je naznanila že v »Eiincstic, da priredi v sebito, dne 24. t. m., v dvorani Mal'v, ulica Torrente št. 1(3, svoj prvi plesni venček. Ker naše slavno »Delavsko podporno društvo« letos ne priredi (vsaj naznanilo še ni tega) nobenfga plesa, na kateri bi imeli naši sloji pristop, zato si usoja pod pisani odbor vse plesoljubne gospode in gospice vabiti na plesni venček naše »Čitalnice«. Odbor. vedali, da ga bodo morali operirati, česir se je pa menda zbal in je dne 29. m. m. ušel iz bolnišnice ; kam je šel, nihče ne ve. Njegovi sorodniki ga išsejo, ker Be še do sedaj ni vrnil domov in tudi ni od nikoder pisal. * V Ameriko se je odpeljalo včeraj iz Ljubljane 59 oseb. * Vedno isti. V Škcfji Loki so dne 19. t. m. italijanski delavci igrali »moro«. O tem so se sprli, jeli pretepati in prišel je — než v akcijo. Jeden pretepaćev je dobil tri sunke z nožem v rebra in dva sunka v roko. Kinjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, ranilca pa pod ključ. Vtdno isti — vedno jim je nož v rokah. Vesti iz ostale Primorske X Vipavska železnica Vendar! Is »Gorice« poenemljemo, da se na vipavski železnici v kratkem uvede tretji vlak, ki bo okolo poludne odhajal iz Gorice v Ajdovščino. X C- kr. kmetijska družba. — V ne deljo ne je vršila v novih prostorih ces. kr. kmetijske družbe goriške dopolnilna volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer za skupino mesta Gorice in za goriški sodni okraj. Izvoljeni so bili gg. : Prof. Cebnlar, .Jakončič Anton, Klaičič Anton, Mervic in dr. Turna. Do sedaj so bili iz te skupine vo ljeni samo Italijani. X Hrvatska čitaonica v kast*u priredi v nedeljo dne 25, t. m. večerno zabavo v prostorih »narodnega doma« v Kastvu. Na programu to : deklamacija, petje, tambu-ranje in gledališka predstava. Začetek ob 8. uri zvečer. X Tragedija. Pr< d kakimi 15 dnevi je v Poljanah pri Veprincu imanjkala neka Marija Lade. Nikdo ni vedel, kam je šla. L gibali so to in one, ali nič pozitivnega se ni moglo doznati, dokler ni pred par dnevi goli elučaj prinesel {»ojasnilo. Neki kmet je šel na Učko se Bvoj m pse m. Pes je začel tužno lajati nad nekim kupom k m nja. Žival je začela z nogtmi brskati kameaje in je bila nemirna, skoro besna. Kmet je šil tja. raz-metel kamenje, in tako nat-ei vrečo, a v vreči Marijo Lado, katero bo toliko časa zastonj iskali. Hitro jc obveslil oblast o tej sveji grozni najdbi. Sum, da je izvršil zločin, je pal na 59 letnega Ivana Lada ie Poljan, oženjenega in očeta več otrok. Isti je imel razmere z Marij « Lado, s katero je imel sina, ki je i-edaj v 15. letu. Zvabil jo je t a gori ter jo tam pobil s kamenjem, a na truplo je nasul kamenja. Na zaslišanju je s početka tajil, ali zaplel se je in slednjič priznal vse. Sodili ga bodo na dež. sodišču v Trstu. Vesti iz Kranjske- * Obesil se je 19 let štiri Andrej Gril iz Vač; neka dekla ga je našla v bližnjem gozdu na veji visečega. Andrej Gril je bil edini sin svojih star še* ; duh se mu je omrač I. Bil je vedno žalosten in zamišljen. Usodnega dne, ko je v veži srečal svojo mater, obrnil je obraz od nje in odišel — v smrt. * V straha pred operacijo ubežal. •Janez Kotnik, posestnik in župau v Jezeru v Logaškem okraju je prišel 23. m. m. v deželno bolnišnico, ker je bolehal za neko *>oleznijo na želodcu. V bolnišnici so mu po- Vesti iz Štajerske- — Zveza slovenskih štajarskili učiteljev in učiteljic. Dne 6. t. m. se je zbralo v Celju mnogo slovenskih učiteljev in učiteljic, ne da bi bili drugi vedeli, kaj pomenja to. Vse se je izvrš lo na tihem. Zbrali so se, da ustanove »Zvezo štajarskih slov. učiteljev in učiteljic.« Namen društva je: združevanje vseh učiteljev in učiteljic in drugih prijateljev ; povspeševanje duševnih in materijalnih interesov učiteljstva : gojenje splošne, posebno pa p=?dagogiško didaktične naobrazbe svojih členov. Društvo bo prirejalo splošna poučna pre davanja in koncerte, bo pošiljalo peticije ii resolucije višim oblastim, bo provzročalo in podpiralo izdajanje mladinskih in sploh poučnih spifov in bo moglo imeti svojo knj ž-nico, bo podp ralo ustanovi anje šolskih in ljudskih knjiž »ic ter bralnih društev. Na tem ustanovnem shodu je pristopilo Zvezi že osem okrajnih učiteljskih društev, a nadejati se je, da pridejo kmalo v Dje okrilje tudi ostala slovenska štajarska učiteljska društva. Predsednikom Zveze je b 1 izvoljen gospod nadučitelj Armin Gradišnik. »Domovina« pozdravlja z veseljem ta odločni korak zavednega učiteljstva ter meni, da je uč;teljstvo s tem korakom zamašdo usta tiBtim klevetnikom, ki mu tako radi c čitaj o brezdomovinstvo in preziranje narodnih interesov. — Oleispaeliovo delovanje. »D imovina« piše : Vnebovpijoče imenovanjesod.uradnikov in popolnoma degenerirani zistem, ki leži v brezprimerni krivični j rotekcij' nemških uradnikov, je a^vemko javnost razburil do skrajnosti. Naš narod je teptan kakor suženj - — ali proti mora vstajenja dan ! Naš pol< žij je tak, da nimamo ničesar več zgubit'. Zatorej v boj priti velikanski krivici, katero čutimo dan na dan ! Ce bi še sedaj čt kali, bi bili hinavci ali neummži. Razum nam veli, da natančno razjasnimo položaj vsej javnosti. Samo jasno mi ra enkrat b ti ! Kakor litro spoznajo drugi slovanski narod', kaj se z nami namerava, vedeli bodo, kaj njih čaka ! Zatorej zahtevamo od svojih poilancev, da ostanejo nevs-trsšeni in trdi kakor jekio — položaj je tako resen, da zahteva cele može — da bodo razumni in da iščejo bratske ljubezni in podpore pri bratih Čehih in Poljakih. Ce stoje tudi oai neomajni na naši strani, mora biti zmaga nfcši, tako dolgo zaničevani in tako grdo omadeževani pravici ! Gradiva imamo v listih dovolj in lahko je torej polt žaj d(,ce!a razjasniti. Ne moremo poslancem naš m dosti glasno klical i : neuprgljiva vztrajnost in doslednost kaj d« seže. In če se bodo dižali tega gesla vestno, jim bo brez dvoma in jim mora biti ves slovenski narod vedno hvaležen. Pomoli Bog in sreča junaška ! — lUakrat je volil in bil — obsojen. Neki Anton Schmidt v Celju je o zadnjih deželnozborskih volitvah dvakrat oddal svoj glas za nemškutarskega kand data Scal!-nerja. G. Schmidt pa morda ni vedel, da takega načina dvakratnega man testiranja svojega nemškutarskega mišljenja ne dovoju je zakon, kajti še bahal Be je po mestu, da oo — Schmidt — je največi Caljan, ker je dvakrat volil Stallnerja. Ali prišel m a je za petč — In sodišče je po zahtevi tega S spoznalo, da je g. Schmidt zakrivil volilno slepar>jo ter mu prisodilo celh — 24 ur strogfga zapora. Razne vesti. Stoletnjak. V Kindrovu, v brodskem okraju, živi kmet Luka Rosand'c, ki je sedaj v 103. letu svoje dobe. Stari Luka se je rodil leta 1800. Starček je zdrav, ima dober vid in lase, sicer sive, ali dobro ohranjene. Samo sluh mu je oslabel. L'jka je imel sedem sinov in dve hčeri. Udovec je že 40 let. Božične praznike je preživel prav veselo v družbi svojih vnukov, pravnukov in pra-pra vnukov. Žena, gospi in soproga. Te tri besede je raztolmačil nekdo tako le: Kadar sta se poročila iz ljubezni, tedaj imamo moža in ženo ; kadar iz udobnosti goBpoda in gospo ; kadar radi denarja, soproga in soprogo. Mož je ljubljen od svoje žene, spoštovan od gospe, a trpljen od soproge. Žena vodi gospodinjstvo, gospa hišo, soproga plemenitost. Žena streže bolnega moža, gospa ga obiskuje, soproga povprašuje po njegovem stanju. Z ženo hodi mož na sprehod, z gospo se vozi, s soprogo pa le potuje. Ko smo mrtvi, žena joče za nami, gospa ž a 1 j u j e, soproga pa — nosi črnino. Poljakinje kakor vseuči'iščni docenti. — Na v«*učilršču v Ženevi je začela dr. Miha lina S.trnovska svoja predavanja iz splošne fizijologije ; a istodobno je dr. Jcs pa Joteyko na bruseljski visoki šoli naznanila svoja predavanja tudi iz ppltšae fizijologije. Teorije smeha. Tudi smeh ima svoje teorije. Eua najboljih ga deli v pet vrst, ki temeljč na ptt alfubetskih samoglasnikih. Smeh ust je najdražestneji in je ob enem najduboviteji. Smeh v E, je najveseleji, izzvan cesto po zasmehovanju. Oai v I je najmehkeji, ker je izzvan po kaki patetični šali. Oni v O najiskreneji, ker je produkt prave živalske nravi. Končno je smeh v U-glafu naj jeduostavneji, ker izraža lastno mnenje. stanju Ormanjana. Atentat ae v armenskih krogih splošno obsoja. Ce tudi ni mogel Or-manjan ozdraviti vseh posledic armenskih zmešnjav v letu 1895., 1896., je vendar Fto-ril, kar je bilo v njegovi moči in je vedno pritiskal na turško vlado s tozadevnimi zahtevami. Patrijarhatski krogi oporekajo, da bi bil Ormanjan v zadnjem Času dobil od odbora grozilna pisma. Takih ni Že dobil dve leti. Visoka igosta v Opatiji. VOLOSKO 24. (B.) Danes sta došla v Opatijo veliki vojvoda in velika vojvodinja Luksenburška s spremstvi. Na veprejem na kolodvoru je došel okrajni glavar dr. pl. Manussi, v vilo »Amalia« pa predstojnik zdravilišča in župan. Opatija je v zastavah. Eksplozija kotla. BILSTON (Angležko) 21. (B.) V tovarni za izdelovanje železa ee je dogodila eksplozija kotla. Dve osebi ste ubiti, devet ih je težko ranjenih. j ^ SJMuiiir Levi Minili & st Prva i» sajreij« tovarna pohtltra v«eh vrst. •J T R S T TOVARNA: Via TMfc, vogal I (šolsko poaiopjt) Via Llnltanea | In Via Rlbarg« it. 21 Telefon «t. 6 7 O. St 127 Velik izbor upe c ari j, srca! In slik. vrloj« nmročbe tndl po posebnih načrtih Cen« bru konkurence. & iLDITBOUIJ C1III 2AST0IJ II rillKO K7 Predmet? postavio se na Da> onrod ^ ali železnico rran«o. ZALOGE: j Plazza Rosarfo it 2 gj I (šolsko noaJoni«) S) Hi m O* Vesti iz Koroške. + Vrat si je prerezala v Spodnjih Borovljah 30-letna poaestoikova žena VošiS. Nesrečo ca je zapuBtila dva mala otrcčtča. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 21. (B) (Zboraica poslancev). Mej došlimi spisi je predlog poslancev Fuchsa in tovarišev, po katerem Daj bi se delalo za spremembo poslovnega red* zbornicp, ker se je dosedanji poslovni red izkazal nezadostnim in ker je potreben spopolnjenja in zboljšanja v mnogih točkah. Predlagatelji predlagajo torej, naj se izvoli odsek 36 členov, kateremu je naložiti, da tekom dveh mesecev predloži zbornici nov poslovni red. V tozadevnem vprašanju do predsed-sednika je protestoval pesi. Dvorak proti za3ramovanju čeških poslancev izla^ti od strani Vsenem«*ev. Govornik je ob vinarnem pritrjevanju svoje stranke omenjal, da se je na kazenske m procesu v Mostu (Wolf-Schalk) pokazalo, kako je neko društvo v Xameiji podarilo 1000 imrk za povspeševanje volilae agitacije, t^r je vprašal, da li je predsednik pripravljen uvaževati to stvar, in kake korake smatra primernimi v obrambo dostojanstva zborn ce ? (Dulgotraja.oča pohvala mej Ćehi. Nt m r.) Podpredsednik Kaiser je obžaloval, da se v zborniei šopiri ton, ki gotovo ne odgovarja dostojanstvu zbornice. On da obsoja taka zasramovanja, pa naj že prihajajo od nemške ali češke strani. V takih slučaj.h da hoče uporabljati vsa sredstva, ki j h daja poslovni red ; žal le, da so ta sredstva nedostatna. (Mejklicr. Nemir.) Zbornica je na to razpravljala o nujnem predlogu poslanca Dieta, tičočem se uporabljanja zakona o dovoljevanju olajšav za vrtcinje predujmov, dooljenih v lajšanje bede. Poslanec D i c k je utemeljil nujnost. Atentat na armensko gregorjanskega patrijarha. C AR IG RA. D 20. (B) Neki mlad mož, imenom Agop Hičikjan, iz ^rierums, je iz-\rš.l atentbt na armensko-gregorijanskega patnjarht. Ormanjana. Obiskovalci cerkve so bili tako ogoičini, di so napadalca tako silno pretepli, da so morali istega odnesti iz cerkve. Na prvem zaslišanju je Hačekjan priznal, da je hotel patrijarha umor t'. Vse ceste v Kunkapu so zasedene od vojakov, ker se je bati še kakega atentata ali demonstracij. Moogo oseb so zaprli. Da-li je napadalec pripadal armenskemu odboru, ni še znano. Na atentat ga je cajbiže navelo čitanje armensko revolucionarnih spisov in pa esebno eovnžtvo proti patrijarhu. Rana ni nevarna. Sultan, veliki vezir, ministri in diplomat]« so se dali obvestiti o „Edinost" se prodaja raz ven v že znanih tobakarnah v mestu in okolici tudi pri Josipu Dane v na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja in Benjaminu Podboj na Vcrdeli št. 170 (gošket). Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Prendinijerl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 6O stotink. XXX XXXXX K * * X JC *X K X Svoji k svojim! ^ ZALOGA K »pohištva* jg dobro poznane X tovarne mizarste zadruge v Gorici (Solkan) i X X i M | ^ aerni sesiav. ivonKurununu uena. ^ S BT Album poMttov brezplačen. jg XXKXXX»XXXXXXXXX X X M X X K X X vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Naročja toTarna poiiiStra primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista ..E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcij lista ..Edinost" v Trstu. Jinzpro letnim jamstvom in sUnt.liioo. 1 kra-r a g Min a!i nikljasta okropna verižica s privesof. Parižki sistem. 1 prid n igla. za kravate z im-tir. l>riljant:. 1 p*r gumbov z« manšete, znamka »(Jarantie«. 1 p* t ni t tira (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 | ar uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. 1 g"Jdin prstan s krasnim kainenou. l žapno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro A nker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradoin IT. - krakovo ^eodgovirjajoče sprejmem v S dneh nazaj ir> j ovmem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kuj>ee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krnkov-i. Mala oznanila. Fod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjil j :enah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za 1 besedo: za večkratno insercijo pa »e cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v Četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. :XXXXXXXX7\ 0000005000000003 Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročile za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo prij>oroča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim ! Pekarna in slasčičarna Antona Peternel v ulici Solitario št. 25. Podpisani priporoča svojo pekarno in slaščičarno, v ^ a te rej se dobiva trikrat na dan svež kruh in siasčiee vsake vrste. Prodaja tudi: veakovrct'ie moke iz < grških mlinov po najn žj'h cen.di, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi dona« kruh v pecivo. Udani A. Peternel. O P Ct P ►s M* P P M 10 < ta o X O < 4 © sr 8» p >4 O to r-t O 3r ta t? n O—• 3 CD -t O IU Zaloga likerjev v sodčih in bu+elikah Perhauc Jakob ▼in in bateljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne, Antnn Snrli prip°r<>^» »*ojo kavano millUII OUI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago »o vsi slo senati in mnogi drugi Ča?piki4 ta O < k .v.v.v.;, §11 m Trgovina z železnino „MERKUR" ■V Oel j "U.., Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite ieleznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverie, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. g^T* Tomaževa ž.1 io.c3.ra., r^a.j"boljše umetno g-nojilo. " W « Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. STROKOVNE KNJIGE za krojadtvo. , 1. Knjiga krojaštva za m ško obleko Ćast mije zaznanit, p. n s. občinsvuj A SS I C U T SZ j O H j 06116^11 • mesta J r^ta in okolice, vanje-n Matko Paić. Wilhelmov obliž Ta izključno v lekarni Fana Wilhelm c. in kr. dvornega založnika v Neunkirchen. 6p. Avstrija izdelani obli/, p<^rablja se često v vseh slučajih. kjerkoli jt* treba, rabiti cbliž. P<>sebn«» kor -Ujo deluje pri starih in ne vnet'h l»ole-činata k:.kar za Kurje oči. ture, itd , katere se ima p >pr<*j očistititi ter pot-m dotične metita (»okriti z ■ »bližem ramazan in oa k< -i-eku platua ali u-nja. 1 škatljica. "»O >tot.. 1 dvanajstorica -katljic k 7: 5 »Ivanajstoric K ;<•. V znamenju pristnos i se nahaja na vsakem zavitku gni trga Neunkirchen (devet cerkva). Vdobiva se v vseh lekarnah. Kjer M1 i»e \ :edu, v katen se izvršuje gostii- . , Josip Stantič čevlj. mojster, niska obrt, tj-osiKioarska p v pi- p,jv. av8tr. Lloyda. -arni gospoda Dr. Albina Kapu*, rdve'nika v Ljubljani Ko'odverske ulice šiv. 35. i V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je r&ztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnen odposlanega blaga in zavarovanje na življente. Društvena glavnica in reserva .U25-03 Plačana povračilu: a) v letu 1894..................9,737.1514-48 b) od začetka društva /S o « ° -> 1 35, 1 letni Hiša na prodaj Primerna hiša na lepem kraju v bližini Sv. Justa je takoj na prodaj., Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica1 LJUBLJANA Carintia štev. VZ. j Pred škofijo -------8t. 20. Očiščeno perje za postelje in puh pri poroča F. HITI po s O! i < i — /a o .»:i u n — 4 ,ii MJ • _ n _ nrnHoi ra7"a stanovanja nI od lld prUUdj se dajajo v najem (»ri ."^v. Ivanu >t- !S*>3. pri poroča LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. Naročila se točno izvršujejo. Na zahtevo vzorce s cenami, "•i -i - h 9 911 o ' 4 ' O I O s o ll 8 Napoleone : 0 proti 20 dnevni odpovedi 40 n 3 mesečni • rt 3 ",0 'i r. Tako obrestovan;« pisem o uplačilib velja <>1 oziroma avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2'//,, «1 > vs i'c^ i z i ^k i zplačuje se do 20.0;)0 gld. a cheque; za veje /.aesk treba avizo pred opoldansko bor/, t. Potr lila se dajijo i v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako up!ačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejela za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne pa pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone pro rimerui proviziji. } Foiiiovsjiaćani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vnite rent, zastavnih pisem, prijontet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeise izdaja k vsakemu žrebanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Zakenpt tn Infcmo menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija; Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestitn. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do j -dne vid i ga, = Promet s čeki in nakaznicami.