Deda skuša vnuka tudi vzgojno usmerjati; neredko pa se primeri, da ima prav Tilen in se mora odrasli nekako ukloniti otrokovi prostoduš- ni modrosti. To razmerje med raz- krivajočim otroštvom in možato zre- lostjo je nekaj čisto posebnega: pra- vila niso strogo določena, zato so do- pustni razpoloženjski preskoki. Otrok ima specifičen položaj in drugačne pravice; kar velja za druge, njega pogosto ne zadeva. Gre za tih spora- zum, ki ga v življenju pogosto skle- nejo otroci in stari starši, tisti, ki so na pragu življenja, in oni, ki ve- do, da bo nekega dne treba oditi. Ker so že v obdobju zrelosti, čutijo, kako dragoceno je človeško življenje, ka- ko lepo je odkrivati svet, ki se zdi vsakič drugačen, in zvedavo zako- rakati vanj. In vendar ni med našimi spoznanji nič dokončnega! Presenetljivo je, kako deda ob vnukovi rasti odkriva tudi samega sebe. Kadar ga hoče na kratko odpraviti, ga otrok spodbudi k daljšemu premisleku. Všeč mu je, da ga vnuk pohvali in mu obljubi čokolado. Pripravljen se je strniti z otroškim igrivim svetom, v kate- rem je vse tako preprosto, čisto in brezskrbno. Hrup, ki ga povzroča Ti- len, ga prav nič ne moti. Ko skuša idejno obarvano pojasniti, kako so živali sestankovale in glasovale, se ukloni Tilnovim in Tinkatonkinim popravkom in pobudam. Ne samo zato, ker so se vsi trije odpravili k počitku in je že čas, da se potopijo v spanec, ampak tudi zato, ker je povsem življenjski in strpen deda, ki ve, da so stvari zdaj take in zdaj drugačne, dobronameren smeh lepša naše dneve, resnica pa nikoli ni ena sama in neizpodbitna. Nova povesti- ca se bo začela, ko se bodo naši ju- naki prebudili. V literarnem svetu Janeza Vipot- nika torej ni podrejenih in nadreje- nih ljudi — otrok, ki bi morali biti poslušni, in odraslih, ki bi samo uka- zovali. Vsi so drug z drugim, nave- zani drug na drugega, prijateljski in humani. V knjigi ni mogoče prezreti tudi sledov našega časa: otrokov vstop v vrtec je mogoče razumeti kot svo- jevrstno službo, ki jo bo treba »-od- govorno opravljati«. Ko fantek -na- stopi to službo, se zgodi, da ga otro- ci ščipljejo, kar dedu seveda ni prav in ga za hip spodbudi k odločitvi, da bo v vrtcu uredil in pomagal vnuku. Toda Tilnov popis vstopa v vrtec ni povsem resničen in ga ni treba jemati kot suho zlato, zakaj tudi on se bori za svoj položaj med vrstniki in do deklic ni vedno naj- bolj nežen. Za te nežnosti bo imel kasneje še dovolj časa, z grobostmi pa tudi ne gre pretiravati. Deda in Tilen že vesta, kako in kaj. Vi potnikov literarni jezik je bo- gat in barvit, veliko popisov je ozalj- šanih s humorjem in hudomušnostjo. Knjigo bodo gotovo radi prebirali mladi in nekoliko starejši bralci — pritegnil jih bo humanizem, ki veje iz tega posrečenega dela. Marija Svajncer PISATELJ, POVEJ MI Leopold Suhodolčan. Pisatelj, po- vej mi. Ilustr. Alojz Zorman. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1982. Zunaj zbirk je pri založbi Mladin- ska knjiga izšlo zanimivo delo pre- zgodaj umrlega slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana; knjiga nosi naslov Pisatelj, povej mi. Urednik Miha Mate je zbral dvaintrideset krajših besedil, ki so izhajale v Pio- nirskem listu. Ti razgovori z mladi- mi bralci nam ponovno pričajo o mo- či pisateljevega peresa, iskrenosti povedanega tega pisca, ki smo ga, žal, prezgodaj izgubili. Prav bi bilo, da bi slovenska literarna znanost pisateljev opus problemsko predsta- vila in ovrednotila. Morebiti se je tega dela že kdo lotil, vendar še ni našel založnika. O težavah z založ- niki potama Suhodolčan sam, omeni pa tudi, da ga študenti o marsičem sprašujejo, kar pomeni, da se teore- tično ukvarjajo z njegovimi deli. Avtorjevo kramljanje v knjigi Pi- satelj, povej mi je nadvse sprošče- no, toplo in duhovito, hkrati pa Leo- pold Suhodolčan svoje mlado bralno občinstvo tudi nevsiljivo poučuje in pedagoško usmerja. V umetniško barvitem jeziku razkriva poglavitne življenjske vrednote, obnavlja drob- na srečanja ob podelitvah bralnih značk na posameznih slovenskih šo- lah in odstira zaveso, za katero se dogajajo skrivnostne reči, ki se tako ah drugače nanašajo na knjigo. Ko- munikacija je dvostranska: iz posa- meznih zapisov je mogoče razbrati, da pisatelj neposredno odgovorja na vprašanja mladih bralcev in torej ve, kakšno je v posameznih primerih njihovo mnenje, kaj imajo radi in česa ne »odobravajo«. Gre za dejan- ske dvogovoire in nikakor za samo- govore. Pisatelj ima rad raznohčnost živ- ljenja. S fantazijo krasi naše dneve in jih potaplja v živa barvila. Pravi, da vsak človek potrebuje kakšno pravljico. Se danes živijo Anderse- nove pravljice in prav nič ni nezna- no, da cesarji še zmeraj hodijo po svetu v novih oblačilih. Marsikdo bi pomislil, da današnji čas knjigam ni najbolj naklonjen. Znašli smo se v obdobju nepresta- nega vrvenja in hitenja, ves čas se nam nekam mudi, knjige pa nekako sodijo v samoto, kot pravi francoski pisatelj Jean-Paul Sartre. Nad ljud- mi so zagospodovali sodobni mediji, črke v knjigah pa so morebiti preveč tihotne, da bi ljudi množično poteg- nile za sabo. Dvoma te vrste v Suho- doičanovi knjigi ne bo najti. Pisatelj je na vso moč prepričan, da bo knji- ga ohranila svojo vrednost tudi v drugačni in razburkani sedanjosti ter je ne bo povsem prekril prah. Se zmeraj bo veliko trenutkov, v kate- rih bodo ljudje posegli po njej, se poglobili vanjo in pri tem občutili veliko srečo. Pisateljevo optimistič- no predvidevanje se v resnici ures- ničuje, saj je veliko slovenskih šo- larjev, ki imajo Leopolda Suhodol- čana za svojega najljubšega pisatelja. Zatem izvemo, kako umetnik ust- varja. Vtisi iz vsakodnevnega živ- ljenja se v pisatelju kopičijo; neka- teri dogodki se ga dotaknejo bolj, drugi manj. V vsem tem je on sam, z njim pa so tudi drugi. Ideje počasi zorijo in potem pride dan, ko ga preplavi navdih, da mora sesti k mizi in tisto, kar ga tišči v notranjo- sti, spraviti na papir. Včasih piše z lahkoto, drugič pa z napisanim ni in ni zadovoljen. Tudi pisatelj se mora veliko učiti, kar pomeni spremlja- nje ustvarjalnosti drugih piscev, re- lativno zgledovanje po velikanih mladinske književnosti in seveda ne- nehno piljenje lastnega sloga in is- kanje novih izrazov. Navedenih opravil avtor ne ideali- zira, marveč ravna prav nasprotno: hudomušno in iskrivo nam pričara pisateljevo razpoloženje. Vidimo ga, kako si ruva brado, če jo seveda ima, mečka popisane liste, jih meče v koš, in skuša enake stvari drugače povedati. Svoje pisateljske načrte lahko nemudoma uresniči, če ne pa- de v kanal ali pa ga ne povozi kak nepreviden voznik avtomobila. Pisa- telj ne tiči ves čas za svojo veliko pisalno mizo. Vedno znova mora odi- ti med ljudi, se naužiti življenja, prisluhniti čudežni govorici narave, govoriti, poslušati, se smejat i . . . Do- mišljija in resničnost si podajata ro- ki: pisatelja bi lahko odkrili v mno- gih junakih, predvsem v burkežih in veseljakih. Njegovo življenje je bilo pogosto tudi trnovo, vrstili so se ne- predvideni zapleti in včasih je bilo treba zbrati veliko moči, da se je tistega, kar je bilo sprva videti te- žavno, lotil znova. Humor mu je po- magal v še tako zapletenih okolišči- nah; smeh se je zmeraj navezoval na zaupanje v ljudi in vero, da dobro navsezadnje zmaguje. Znano pa je, kako je treba pisati knjige — tako da so videti resnične in torej nikoli niso absolutni posnetki življenja. Ce pa že skušajo biti, s tem še nimajo zagotovila dejanske kakovosti. Preden ugleda knjiga luč sveta, se mora pisatelj odpraviti k uredniku in biti pripravljen na morebitne za- plete. Ni namreč vseeno, kako je urednik razpoložen, prav tako je tre- ba urednika, h kateremu si name- njen, dobro poznati in vedeti, kakšni konci zgodb ga bolj navdušijo — ža- lostni ali veseli. Sprijazniti se je tre- ba tudi z urednikovo veliko omaro s številnimi skrivnostnimi predali, kamor je mogoče varino in za lep čas spraviti rokopise, ki bi jih pisatelj rad ponudil svojim bralcem že jutri ali pa najkasneje pojutrišnjem. Ko pa je knjiga vendarle natisnjena, se njena usoda pravzaprav šele začenja, kajti zdaj mora najti pot do bralcev. Postati mora del njihovega življenja. Leopold Suhodolčan mlade bralce popelje tudi na knjižni sejem, pouči jih o največjih in najmanjših knji- gah in podobnih rekordih, pomudi se v tiskarni, pokaže, kje stanuje knji- ga, popiše, kako knjiga odpotuje v svet, da se približa otrokom na dru- gih celinah. Tudi Suhodolčanove knjige so prevedene v tuje jezike. Ko piše o vsem tem, ni prav nič dolgočasen; do vsega ima izrazito oseben odnos. Spremljamo ga med vožnjo na posamezne šole in poslu- šamo razgovore z mladimi sopotni- ki — zmeraj namreč prisedejo otro- ci in se del poti popeljejo s pisate- ljem, ne da bi zmeraj vedeli, kdo je njihov šofer. Tako ga nekateri vna- prej opisujejo kot bradatega in sta- rega — morebiti so ga pač zamenja- li s katerim izmed slovenskih klasi- kov, o katerih jim je govorila tovari- šica v šoli. Za zvite fantiče pa se pi- satelj lahko odlikuje zgolj z vozniško storitveno dejavnostjo; še celo babi- ca, ki jo bolijo noge, pride na svoj račun in se zastonj odpelje do mesta. Drugič mu ni žal dragocenega časa, da ne hi priredil bralnega nastopa za eno samo bralko, za deklico, ki doma joče, ker jo kuha vročina in ne more prisluhniti pisateljevemu na- stopu. Včasih je ena sama solza po- membnejša od tisoč hudo resnih reči. Knjiga bo mlade bralce gotovo pritegnila, s pridom pa jo bodo upo- rabljale učiteljice, kadar bodo učen- ce pripravljale na srečanje s pisa- telji ali pa bodo otrokom vzbujale zanimanje za knjigo. Knjigo je domiselno ilustriral in opremil Alojz Zorman. Marija Svajncer