1MU\ POUK IN ZABAVA 11/ A Starinski napis. Naloga. Priobčil J. Nabrok. Priobčila 0. B. ^^^fc^^^^ Kmetica Urša je nesla v mesto 300 hrušk. ^^^^^^^H Prodajati jih je hoteia po 2 za 1 h, skupiti ^J ^K^^^K 'oreJ 1 K 50 h. Spotoma se oglasi pri prijateljici ^f IPiS^A Rezi, ki je bila tudi pripravila prav takih 300 ¦ ^taPPIfl^L hrušk; prodala bi jih pa ceneje, po 3 za 1 h. ¦ -^^¦K ' ji^ Ker je šla radi opravkov težko z doma, naprosi iSP^B^"! P VlSe^ Uršo, naj proda še njene hruške. M^Sl^ '^^ GredŽ V mesto> sklene Urša t0"le: >>M°Je /S^J/J^.lf _ A hruške so po 2, Rezine po 3 za 1 h; da se ne Ir?/'/ Op^y a bom motila, bom jih prodajala po 5 za 2 h.« * 'V Ko Je na ^a način za 600 hrušk izkupila HSJNTV \//^w 2 K 40 h, je šele zapazila, da ima 10 h premalo. vT^/fc-'1:./-> i /{^i#ij^^^^ Rez' mora dati za 300 hrušk po 3 za 1 h 1 K; -^. V. \iinl^H^r nJ' ostane 5e 1 K 40 h, in vendar bi bila imela v ° ' Š^B^^W dobitl 1 K 50 h. Če pa obdrži zase 1 K 50 h, ' ' r- Jj^^^m ostane za Rezo le 90 h. ^¦UMj^^^V Prijateljici sta se sicer pobotali, a Urša ^^^^^^^V še danes ne ve, zakaj je dobila 10 h premalo. flešitev in jmena rešilcev ppiobčimo v prihodnji številki. Za kratek čas. Saj ni tako hudo! Kam pa pridemo, go- spod general, če se bomo začeli mi — Cigan Cigo je bil potrjen v vojake. gospoda — med seboj prepirati in zapirati!« Pa je dosegel visoko dostojanstvo. Našili p t .. ¦ Mi ¦ . ., nntripn v so mu pod brado po eno zvezdo - bil je . Ja ^ ?'ga" ™'«°o]JL-™ ^'ZJ t*'TJLS /e vbdePdn°kakoCigmaoSkiigO! in goesPoSdtalpJreočPniekd, ^T imel" taSo' JtoDal' SvaZ i e cigafeto V ?em e službo' mu Je naroči1' da & naJ takoJ mmm mmm Gospod general pa je bil dober človek neraia. ln Migo odgovori, da ga še ni bilo. in reče ciganu: »Na, pa si pnžgi! A v bo- poročnik spet odide in se vrne črez nekaj doče ne bodi več tako drzen, zakaj ni vsak časa z istim vprašanjem in odide z istim tako dober kakor sem jaz. In kaj lahko se odgovorom. Zopet preteče nekaj časa, ko ti pripeti, da boš moral v Iuknjo, kjer boš prjde cigana-vojaka v tretjič vprašat go- držal »špange«!« spod poročnik po gospodu generalu. Pa A »frajtar« Cigo se vzravna pokonci tudi sedaj dobi odgovor, da gospoda gene- in reče gospodu generalu: »E, bože moj! rala še ni. Poročnik zopet odide. ' ' ->¦ 107 i<~ Sedaj pa pride gospod general. A si- Deli sveta in njih prebivalstvo. romak Migo ni poznal gospoda generala, . pa ga tudi ni pozdravil, ampak stal je pri A ...V OEY™P' ^1 pnbližno 380,000.000, v miru in ga debelo gledal. Gospod general Azij. »60,000000 v Afrik. 18,000.000, v pa pristopi bliže in mu reče z ostrim Amenki 140,000.000 rn v Avstrahji 6,000.000 glasom: »Zakaj me ne pozdraviš, človeče? ljudi. Ali ne veš, da sem general?« Paikov želodec Ciganu pa se pri teh besedah razjasni Pajkov zelodec. obraz, in ustnice se mu razširijo v glasnem n^j učenjak-naravoslovec je ujel pajka smehu. »A vi ste gospod genera!« rece. jn dognal, koliko hrane rabi na dan ta ži- »Joj, to se Vam bo slaba godila! Gospod va|ca Vse, kar mu je dal použiti, je dobro »lajkmon« so Vas že tnkrat iskali, m ker zmerji in stehtal. Na ta način je preračunal, Vas ni bilo, so vselej napravili strašno da pojž pajek za zajutrek štirikrat, za obed kisel obraz!« dvakrat, za večerjo pa trinajstkrat toliko, kolikor tehta sam. Pajek je torej dober Drejčku se časih kar ni hotelo iti y gost! šolo. Pa tako je bilo tudi pred tednom dni. »Jej, mama, tako neusmiljeno me ščiplje Govorite pravilno slovenščino! po trebuhu«, je začel Drejče na vse zgodaj, »jej, jej, tako me ščiplje, da Bog pomagaj!« Vsi moramo biti ponosni na svoj pre- — »Nq, pa ostani doma«, so dejali mati. lepi, miloglasni materni jezik! V njem smo In Drejčku je bilo to po volji. Da bi mu začeli klicati svoje starše, v njem smo f. pa tnati še bolj verjeli, da je bolan, tarna začeli moliti Boga, v njem smo začeli pre- [ vse jutro: »Tako me ščiplje, ščiplje . . .-< pevati pesmi in v njem smo začeli razo- [ No, pa mati so poznali Drejčka, in zdelo devati svoje misli, svoja čuvstva in svoje | se jim je, da se le pretvaja. Pa so ga iz- želje. »Ime slovensko tebi sveto bodi, ne I plačali! Spekli so za opoldne lep kolač, da srami ga, sramiti ga ne daj!« Tako poje I je njega duh kar ščegetal po nosu. Kako se naš veliki pesnik Jos. Stritar. In v resnici ¦, bo šele prilegel v želodcu! In opoldne pri moramo vedno in povsod govoriti Slovenci ¦ obedu so rekli mati: »Glej, Drejče, ker te svoj jezik! Po naših šolah se tudi učimo T ščiplje po trebuhu, pa danes ne boš jedel slovenske slovnice, a v drugih slovenskih I kolača, ker taka jed ni za bolnike tvoje knjigah izpoznavamo lepoto in bogastvo I vrste!« — In glad je ozdravil Drejčka za svoje slovenske govorice. Zatorej si pa I vedno. Kar nikdar več ga ni ščipalo! moramo prizadevati, da govorimo pra- | vilno slovenščino. Ne smemo je kvariti s f Prepovori tujkami in potvoricami — lepo, gladko in r regovo . pravilno naj nam teče naša domača go- 1 Govori resnico, uvažui pravico! vorica! Ta je naš ponos, naša last, naše Tudi čma kokoš leže bela jajca. bogastvo! S tem, da se zavedamo svoje I Jesen je bogata, zima rogata. narodnosti m da govorimo pravilno slo- 1 Močnejše je delo nego beseda. venščino, tudi kažemo, da smo izobra- Jezik lahko bolj rani nego meč. ženl Slovenci! Kogar je usekala kača, se boji martinčka. Kakršno drvo, takšen klin, kakršen oče, „ takšen sin. Prebivalstvo avstnjske-ogrske drzave. Kolikor jebelihvran, toliko je dobrih mačeh. Po 7adniem liudskem Stetin ima nrp Konja ne hvalimo po dlaki negc, po hitrosti. ^J^S, ffi^gffij Gore^n a" Lepo vedenje je boljše od zlata. AvstHja 809 91^ Salcb-urg^0 193J47 Sta. Lakomniku je vedno premalo jersko 1,356.058, Koroško 367.344, Kranjsko Kar je lepo, to je vsakemu drago. S08 348 Trst 7 okolirn 178 67? hnriSkn in Bogatega bplezen in siromakov prešič slo- ^^'aLko 232.33? .strf 344 17f Pri- NeTolgko bi mU trl vozle naredil na jezik. ^ ^S^iK^S Bogatinec umrje, siromaka pa vzame Bog. S^5^QS\R7 2955^'iSki' Lačen sem te kot mačka česna. Divdicev. S klobasami nikjer ne zapletaj plotu! Kava. Komarje bi koval, ko bi mu kdo delal podkove. Kavi je domovina Azija. Mnogo je pi- Kdor ima oblast, temu gre čast. jemo tudi v Evropi, kjer je porabimo vsako Ovca cela, volk pa sit — ne more biti. leto do 30,000.000 kilogramov, na vsem Nesreča ne orje in ne seje, pa vedno žanje. svetu pa je porabijo do 360,000.000 kilo- Ne stavi prsta med vrata! gramov. ->< 108 -«-• Slon je kaznoval nagajivca. medvedko iskat. Našel jo je blizu Zagorja na travniku, kjer je imela v leščevju svoje Menažerija Kludcega je sedaj v Kralj. ježišče. Puškarič je brez strahu naskočil Hradcu. Velik slon vozi vozove zverin. žjvaj ter j0 ubil, prodal meso, katerega je Te dni je peljal zopet tak voz. Otroci- bilo 1"., stota, in kozuh ter se tako odško- šolarji so mu nagajali. Slon je nekaj časa doval za troje raztrganih jagnjet. mirno vse prenaSal, končno pa je zgrabil najsitnejšega nagajivca, ga dvignil z rilcem visoko v zrak, ga parkrat potresel in po- Cloveško življenje. sadil na tla. Fantiček ie na to bežal, kar so . ga nesle noge, in je bil prepričan, da ni „ Vsehi ljudi živi na svetu 1'/, milijarde Hobro nagajati slonom. Govore 3000 raznihjezikov .n.majo 1100 s raznih ver. — Izmed 500 oseb doživi samo ena oseba osemdeseto leto, izmed 1000 oseb Dragocena knjiga. pa samo ena 100. leto. Vsako leto umre okolo 33 milijonov ljudi, t. j. okolo 96000 Papež Leon XIII. je dobil pred kratkim |juc[j vsak dan, 3730 Ijudi vsako uro, 60 knjigo, katere posamezni listi so sami ijucji vsako minuto in 1 človek vsako se- bankovci po 10.000 peset. Nek časopis kundo. Vsako leto pa je rojenih povprečno poroča, da je poslala to knjigo papežu 42 milijonov Ijudi. Prirastek bi torej znašal neka bogata in pobožna Spanka. — Peseta 9 milijonov oseb, a vojne, nenavadne na- je španski denar ter je vredna 95 V4 h na- lezljive bolezni in nezgode zmanjšujejo tudi šega denarja. 't0 število. Boj z medvedko. Kaj je šola? Kmet Janko Puškarič \z Zagorja je Šola je kraj,^ kjer se blažijo srca in gnal nedavno svoje ovce na pašo. Hipoma izobrazuje duti. Clovek se tamkaj daruje je prišla iz gorovja medvedka, si vzela vedam in krepostim, ki so mu najzvestejše troje jagnjet in izginila. Puškarič je pognal in najboljše spremljevalke na nevarnem nato ovce domov, vzel ostro sekiro ter šel poti življenja. Rešitev demanta v četrti številki. r—'—!—: Veselo Veliko noč! _Jj_L6_i?J__ |m e^S 3. r I Prav so ga reSili: Srečko Fer- ^^J_______l________I' L^^ jančič, učenec na vadnici v Ljubljam; Milko r™^ « | ¦ I + | l^^l 'n Slavko NagliČ, učenca v Ljubljani; Ivanka |mje S J e J l | a | | in Anica Gantar na Čatežu ob Savi; Anica ^™T----------------—p--------- j ^^^ Polanšek, učenka vBrežicah; Franc Tevž, de t e I I j iCal Jože Strnad, Franc Mirnik, učenci V. jaz. mm ------!-------------------'____________!------!------li nw II. odd. okol. šole v Celju; Vekoslav Čan- c p v plrln 7 I 9 h n l rt I der> "^enec III. razreda v Zibiki; Andrej ^^^ _________________I I I________' ' I . Cekada v Ljubljam; Martui PlaninSek v "t!^ . t 1 1/ I r» I 1 I • o Zibiki; Stanko Svetek, četrtošolec v Ljnb- l r.I g I a|V|