Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'—! za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.:
Stev. 113.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 19. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Še enkrat ogrska,agrarna in trgovska banka za Bosno in Hercegovino'.
Dne 17. t. m. je začela ogrska „agrarna in trgovska banka za Bosno in Hercegovino" v Sarajevem delovati. Ker je ta zavod madžarskih kapitalistov tako neizmerne važnosti za gospodarsko in politično bodočnost priklopljenih dežel, ne bode odveč, ako posvetimo temu vprašanju še par besed.
Ko so hrvatski rodoljubi svoje dni s hrvatsko-ogrsko nagodbo od 1868. 1. izročili finančne in trgovske stvari Ogrski v upravo, so se pač ravnali po prav tako „idejalnih" kakor kratkovidnih načelih gospoda Muhiča, ki je baje izjavil: „Kaj bi mi štibre pobirali, to bi nas činilo nepopularne." Mislili so, da je za vsak narod čez in čez dovolj, ako ima šole v narodnem jeziku in ako je njegov jezik uveden v državne urade. Ni še preteklo mnogo let in Hrvatje so se prepričali, da je pravica nalagati in pobirati „štibre" ter je za svoje potrebe uporabljati, kakor tudi pravica za svojo trgovino, industrijo, obrt in poljedelstvo po svoji volji in potrebi skrbeti brez ozira na želje in mnenja drugih, večjega političnega pomena kot „vnanji in notranji" uradni jezik, da celo večjega pomena ko same šole. Trideset let se bore Hrvatje za gospodarsko samostojnost, katero so v trenotku navdušene nerazsodnosti brez potrebe izročili Madžarom, kateri sedaj gospodujejo nad njimi kakor nad zasužnjenim narodom kljub hrvaškemu uradovanju pri sodnih in političnih uradih, kljub narodnim šolam. Z gospodarsko neodvisnostjo je Hrvatska zgubila tudi politično samostojnost ter nima niti toliko moči, da bi mogla za-prečiti madžarizacijo železnic in pošt ter finančnih uradov in snovanje madžarskih šol po Hrvatskem. S koncesijo madžarske banke za Bosno in Hercegovino pod znanimi pogoji je bila na podoben način izročena gospodarska bodočnost teh dežel na milost in nemilost madžarski kliki, katera je samo orožje madžarsko-imperialistiških šovinistov. o tem ni dvoma.
Kje tiči nevarnost, katere se je bati od delavnosti te banke? — Ta banka ima v prvi vrsti namen odkupovati kmetska zemljišča iz lastnine mohamedanskih begov, ag in spahijev, kterim kmetje še vedno plačujo tretjino (včasih in nekod manj, drugod pa tudi več). Namen je sam na sebi dober. Avstro-ogrska monarhija je svoje dni v proglasu generalov Filipoviča in Jovanoviča obljubila kmete odkupiti iz oblasti mohamedanskih veleposestnikov, ni pa svoje obljube spolnila. Po tridesetih letih okupacijske vlade je še vedno v Bosni iu Hercegovini 88.970 kmetov (kateri nimajo prav nič lastne zemlje), 22.655 poljedelcev, ki imajo nekoliko kmetskih, nekoliko lastnih zemljišč in 23.477 poljedelcev, ki imajo samo lastna ali svobodna zemljišča. Polje bodoče delavnosti ogrske agrarne banke je torej zelo veliko. Ako bi od-
kupovalna stroka nove agrarne in trgovske banke slonela na načelu proste, z nikakimi privilegiji zaščičene konkurence, potem bi pač nikdo ne imel kaj ugovarjati proti tej banki. Pa baš tu tiči nevarnost. Madžarska banka bode imela take privilegije, da bode vsaka večja konkurenca z njo nemogoča. Tako bode imela ogrska agrarna in trgovinska banka ta privilegij, da bode zanjo ustanovljeno posebno sodišče ter da se bodo eksekucije zaradi zastankov pri odkupovanju kmetov, oziroma kmetskih zemljišč izvajale brez sodnijskega odloka ali razsodbe! Knjige te banke bodo imele dokazilno moč v sporih med banko in kmeti. Končno pa bode tej banki izročena pravica izkoriščanja bosansko-liercegovskih državnih domen, za katere je monarhija izplačala Turčiji baš te dni 54 milj. kron odškodnine!
S pomočjo teh privilegijev bode nova madžarska banka ne samo lahko premagala in udušila vsako resnejšo konkurenco, podvrgla si bode tudi v najkrajšem času v gospodarskem oziru štiri petinke vsega bosansko-hercegovinskega kmetskega prebivalstva, katero bo cela dolga desetletja izsesovala in tudi politično zlorabila. Sarajevska vlada bode pomagala banki do mastnih divi-dend, banka pa bode dodajala vladi za volitve i. t. d. volilni materijal, ki bode vedno „pripravljen voliti", kakor bode banka (ali vlada) želela. Kdo bi se pač drznil glasovati proti vladi, ko bodo kmetje v jarmu banke? Moha-medanski veleposestniki gredo vedno z vlado, uradniki in uslužbenci so prisiljeni iti z njo, slabo razvite obrti so le majhnega pomena ter so povsem vrhu tega tudi še od vlade same ali njej prijaznih krogov odvisne.
Pod takimi razmerami, kakoršnih se nam je v resnici bati, bi pač ne bilo nemogoče, da bi bosansko - hercegovski deželni zbor na tihi migljaj ogrske banke glasoval za priklopljenje Bosne in Hercegovine k Ogrski, ali storil kak podoben Madžarom jednako ugoden sklep. Kedo se bode potem še čudil, ako se bodo bosanski in hercegovski kmetje z bridkostjo spominjali, da niso kmetje v Srbiji, v Črni gori in Bolgariji plačali mohamedanskim veleposestnikom nikake odškodnine za njih posestva in da bodo našo monarhijo še bolj sovražili, ko jo že danes sovražijo? Je li to tista politika miru in sprave s srbskim in hrvatskim narodom, katere imajo naši nemško-madžarski državniki vedno tako polna usta?
Avstrijski finančni minister Bilinjski je v àneksijskem odseku izjavil, da je avstrijska vlada stavila skupnemu fin. ministru Burianu pogoje, od katerih je odvisno, ali bode smela nova banka izvrševati odkupovalne posle. Glavni pogoj je ta, da mora bodoči bosansko ■ hercegovski deželni zbor odobriti oni del bančnih pravil, ki govori o odkupovalni delavnosti te banke.
Gospod B litijski pač sam ne verjame, da bi taki pogoji imeli tudi najmanjšo praktično vrednost. Saj bode vendar g. Burian in njegova vlada v Sarajevu „delal" volitve v deželni zbor. Tam bodo sedeli po večini njegovi kimovci, kateri bodo glasovali za vse, kar bodo gg. Burian, Benko, Hörmann i. t. d. od njih le hoteli.
Privilegiju banke za izkoriščevanje bosansko,-hercegovskih domen se ne bo nikdo čudil. To je samo nadaljevanje v roparskem gospodarstvu različnih Rotschildov, Papperjev, različnih nemških drnžb i. t. d., ki so zagnezdene v Bosni že od 1884. 1. Kam vodi tako gospodarstvo, nam pokaže bodočnost.
Avstrijski parlament bi bil delovanje te banke lahko zaprečil, ako bi le bil v resnici hotel. Nemško-poljska večina se je pa „iz političnih" ozirov potolažila, ko ji je finančni minister obljubil, da se bode mogla tudi ona s svojimi milijoni udeležiti kšefta v Bosni in nima nič resnega ne proti kšeftu samemu, ne proti madžarski firmi. Jugoslovanom in opoziciji sploh bode o priliki razprave o dr. Šusteršičevem nujnem predlogu dana prilika razkrinkati iu izkoriščevalsko, brezobzirno politiko madžarskih in dunajskih kapitalistov, katera je za monarhijo naravnost po-gubonosna. Če merodajni in odločilni krogi ne bodo hoteli še v zadnjem trenotku popraviti storjene napake — tem slabše za nje. Kesali se bodo, ko bode že prepozno. _
Politična hroniba.
a Predsednik parlamenta dr. Pattai
je izjavil v pogovoru z urednikom „Brüxer Ztg.", da je premena parla-mentaričnega poslovnika neobhodno potrebna. Rekel je, da upa, da bo v kratkem času postalo prepričanje splošno, da nikakor ne gre, da bi bile pravice kakega naroda odkazane na pomoč v sili ali na nekak silobran s tem, da se v slučaju nevarnosti vloži 700 nujnih predlogov, da bi se razpravo v zbornici onemogočilo. Nasprotno, treba vstvariti narodnostni zakon, kateri more obstati za Češko samo v pravični razdelitvi narodnostnih ' okrajev, s katerimi bi pa skupnost dežele ne bila raztrgana.
a Iz parlamenta. V seji dne 18. t. m. je nadaljeval posi. Masaryk svoj govor o veleizdajniškem procesu v Zagrebu. Pred vsem dokaže govornik na temelju Nastičevili brošur in njegovih pod prisego danih izpovedb pred sodiščem v Zagrebu, da je to človeče navaden lažnjivec in popolnoma nezanesljiv človek, vse kar Nastič pravi o autorju takozvanega „statuta" so čisto navadne kvante ter ni dvoma, da je to njegova „domača naloga", ki jo je spisal po nalogu svojih službodajcev obenem pa je to plod zelo konfuzne glave. V statutu se pravi, da bi bili atentati brezuspešni in nemogoči in da se na Ogrskem ne more niti misliti na revolncijonarno gibanje. Na Hrvatskem in v Dalmaciji pa, naj se demokratična politika nadaljuje. Proti Črni
gori, Turčiji in Bosni se pa more, ako bode treba, uporabiti tudi teroristična sredstva. Statut jasno kaže, da ne more biti govora o revolucijonarskem terorizmu na avstro-ogrskih tleh. O aferi z bombami je govornik natanko poučen, ne bo pa o tem govoril, ker ima o tem svoje razloge. Da so v Slovanskem jugu kovali atentate specielno na avstro-ogrsKem ozemlju, bi morali oni, ki to trde, še le dokazati To je neresnica. Govornik ima v rokah Nastičev lastnoročni manifest na cesarja Franca Jožefa. Ta manifest nima datuma, je pa jasno, da je bil pisan leta 1906. še predno je prišel Nastič v Belgrad. V tem manifestn se že grozi z bombami in atentati, torej v času, ko ni Nastič še nič vedel o bombah v Kragujevcu. Podpisan je izvrševaini odbor bosansko-hercegovske revolucijonarne stranke na Dunaju.
Še predno je Nastič prišel v Belgrad, je bila njegova domišljija napolnjena z bombami in podobnimi rečmi. Govornik je te stvari v Belgradu kon-statiral in je bil zato tudi denunciran. Govornik je pa v Belemgradu prav odkrito postopal, ker ni mogel v Zagrebu, kjer je vse v strahu pred policijo, skoro ničesar zvedeti o zelo važnih stvareh. Pred vsem je dognal resnico o Slovenskem jugu. Ni res, kar Nastič trdi, da je bilo to društvo osnovano 1. 1903., ko je nastopil kralj Peter vlado, res je, da je Slovenski jug bil osnovan 1.1902 kot dijaško društvo, katero ne samo da ni imelo namena delati dina-stično propagando, ki je bilo mariveč popolnoma antidinastično in revoluci-jonarsko. Spočetka je nosilo ime „demokratično društvo", se je pa prekrstilo pozneje v ,,Slovenski jug". V društvu je bila propagirana celo autono-mija Bosne iu Hercegovine, zato je oficijelna družba v Belemgradu imenovala člane Slovenskega juga izdajalce naroda in srbske države. L. 1906 je stavil nek član predlog, naj se dela za Avstrijo in ne za Bolgarijo, društvo je pa kmalo na to vsled pomanjkanja denarnih sredstev zaspalo. Govornik kon-statira, da ni bilo nikdar kake srbske ali srbsko-hrvatske iredente ne na Hrvatskem in v Slavoniji ne na Slovenskem. Srbom v Belemgradu pa niti na misel ne pride tirati veliko srbsko propagando, že samo zato, ker nimajo zato niti kulturnih niti denarnih sredstev.
Na to je posi. Sylvester v imenu nemškonacijonalne zveze podal izjavo, o kateri smo včeraj med telegrami poročali. Nemškonacijonalna gospoda misli, da so izvajanja posi. Masaryka sicer zanimiva, da pa ima toliko parlament kolikor aneksijski odsek mnogo važnejših in nujnejših nalog rešiti kakor je ta. Govorili so še posi. Ivaniševič in Biankini, Marckhl, Redlich in Nemec. Kojčno je spregovoril tudi baron Bienerth ter svaril pred vmešavanjem se parlamenta v sodne razprave tujih držav. S tem je bila debata zaključena in je spregovoril glavni govornik za Masarykov predlog soc. dem. Perner-storfer, ki je dejal, da je naša dolžnost baviti se s tem vprašanjem, ker tvori
\
Avstrija z Ogrsko in Hrvatsko še jed-notno državo in nam je mnogo na tem ležeče, da izvemo, koliko procentov Azije moramo še prenašati. Madžarski sistem je sistem znasiljevanja narodov, kateremu ni para. Ni ga naroda v Avstriji, katerega bi vlada še ne dol-žila veleizdajstva. Ako hoče pa ta država postati kedaj kaj več kot domena kake vladarske hiše, potem pač ne sme biti druzega kot skupni dom svobodnih, neodvisnih narodov. Govornik se potem obrača proti kršč. soc. prof. Mayer j a ter pravi, da predno se Srbom- očita veleizdajsko propagando, bi bilo treba vprašati, kaj je ta država storila, da bi srbsko-hrvatski narod osrečila ? Njegova stranka bo glasovala za nujnost, ob enem pa tudi obsoja staro-avstrijski sistem narode zatirati ter obljublja vsem narodom te države stati na njih strani v boju za njih razvoj in prostost. Za nujnost Masarykovega predloga je glasovalo 167 poslancev proti 133 ter ni predlog dobil 2/3 večine, nujnost je torej odklonjena.
Kedaj bo prihodnja seja se pismeno naznani.
v Na konferenci klubovih predsednikov je bilo sklenjeno, da pred Bin-koštmi ne bo več nobene skupne seje v parlamentu, da. bo imel proračunski odsek več časa za svoje delo.
v Ogrska kriza. Listi poročajo, da kani cesar poveriti Kossuthu nalogo izvesti rešitev krize in da je obljubil članom stranke neodvisnosti, da bode razmišljal o njih zahtevi, ustanoviti samostojno ogrsko banko.
a Prestolonaslednik je baje, kakor „Pesti Naplo" poroča proti trializmu in za dualizem ter hoče, da naj vladajo v «Avstriji Nemci na Ogrskem pa Madžari, le armada mora ostati skupna in taka, kakoršna je. Ako Madžari opuste svoje zahteve glede poveljnega jezika itd. se prestolonaslednik ne bo mešal v notranje reči na Ogrskem in do pustil Madžare nemoteno nadalje vladati, ako se podvržejo njegovemu geslu: „Armada je dobra, ne tikajte je".
a Turčija. Prejšnji veliki vezir Tevfik paša je imenovan za poslanika v .Londonu. Vojno sodišče nadaljuje svoje delo in je obsodilo celo vrsto častnikov in drugih ljudij na prisilno delo.
a V ruskem državnem svetu je
stavil Andrejevski predlog, na se na Ruskem uvede Gregorjanski koledar.
o Novi madžarski načrti. Da bi
Bosno in Hercegovino ne samo gospodarski ovladali, ampak tudi v duševnem obziru vklenili pod madžarski upliv, izdali so Madžarji parolo, naj se ustanovi v Budimpešti islamitska visoka šola. — Ta načrt so pripisovali skupnemu finančnemu ministru Burianu, toda on trdi, da nima z njim nič opraviti. Kdo je oče tega načrta, je pač postranska stvar, glavno je, da projekt obstoji. Madžari bodo že skrbeli, da ga izvrše, dobro vedoč, da bi bil to znaten korak za popolno podjarmljenje Bosne in Hercegovine pod madžarski upliv.
Dnevna hroniha.
d Izpuščen je iz ječe nrednik hrv. dnevnika „Pokreta" A. Schlegel, bivši duhovnik, i kateri je prof. Masaryku brzojavil, da je bil priča pri veleizd. procesu Schmidt po dveh piičah razkrinkan kot plačan vohun in detektiv. V kratkem se bode vršila proti Schleglu javna sodna obravnava, ki bode po poročilu „Pokreta" vrlo zanimiva.
o Ravnateljstvo Škodovih tovarn v Plznu je odpustilo vse delavce. 4000 delavcev je na cesti.
o 200 podružnic nemškega Schul-vereina se je ustanovilo od početka tega leta do danes.
Štajerske novice.
d Volitve v slovenski trški skupini. Klerikalce silno peče Kralov poraz v splošni skupini slovenskih trgov in mest. Videli so, da so volilci v slovenskih trgih šli mož za možem na volišče in tam pripomogli s svojimi glasovi do nemškega poraza, čegar velikost in pomen smo že razmotrivali. Sedaj so klerikalci uvideli, da so napravili politično neumnost, ker so tako jasno pokazali svojo „narodnost"; zato se sedaj v potu svojega obraza trudita „Straža" in „Slovenec", da bi oprala klerikalce te pege in zatajila kompromis z Nemci. No, posrečilo se jima to ne bode. Saj smo videli na lastne oči agitacijo klerikalnih prvakov vVelenju inSlovenj-gradcu za Krala! Saj nismo citali, da bi „Straža" pisala le jedno besedo, kako imajo klerikalci pri ožji volitvi v mestih voliti; da, še več: v nekem poročilu iz Veržeja se g. dr. Kukovca celo med vrstami napada, da je kot politično pametno in narodno koristno priporočal na ta-mošnjem shodu volitev Horvateka. Nadalje, ali smo videli voliti notorične klerikalce v Celju in drugod ? O pisavi nemških listov in strastni agitaciji različnih nemškutarjev proti nam smo že deloma poročali in še poročamo. Tako se torej razblini „Slovenčevo" klepetanje o „liberalnih lažeh" in ,Stražine' psovke, ki popolnoma spominjajo na kajhovski žargon v prazen nič; tržani le vidijo narodno izdajstvo in se bodo tudi po tem ravnali. Kaplani namreč nimajo v trgih opraviti s čredo brez lastne sodbe in mišljenja!
d Iz Središča. Dobro se še spominjamo truda vodjev takozvane kmečke zveze, kateri so hoteli naš trg vsekako priklopiti zopet nemški mestni skupini ter ga izločiti iz slovenske trške, ker so se bali naših naprednih volilcef. Zato se bodemo tudi klerikalcem hva« ležne skazali s tem, da volimo enoglasno g. dr. Kukovca! On je politično šolan mož, izkušen v vseh narodno-političnih in praktičnih gospodarskih vprašanjih, česar se o njegovem nasprotniku ne more trditi. Vrhu tega so njegove zasluge za naše narodno in napredno strankarsko življenje tako velike, da zasluži zaupanje vseh volilcev. Slovenski tržani, naš zastopnik v deželnem zboru naj bode gosp. dr. Kukovec!
d Iz Studenc pri Mariboru se nam poroča, da agitira tam za „narodnega" kandidata dr. Medveda neki nemški agitator Fanedl. Lazi okrog Nemcev, Slovencev in socijalistov ter skuša naloviti nekaj kalinov na svoje limanice. G. dr. Medved, ali je tudi to v vašem „narodnem" programu, da agi-tirajo Nemci za vas?
d Iz Braslovč nam pišejo 18. maja: Danes je imel, tu shod dr. Medved. Navzočih je bilo 9. Pripeljal se je pod trgom in ravno tako odišel.
d Spodnještajerske volitve in kranjski naprednjaki. Iz Ljubljane se nam piše: Izid volitev v kmetskih občinah na Slov. Štajerskem med kranjskimi naprednjaki ni nikogar iznenadil. Mogočni volilni boj nas je veselil, saj je v tem jamstvo, da v težavnih razmerah bojujete osebno skrajno nehvaležen boj z mladeniškim ognjem. Mi na Kranjskem dobro poznamo vsa na-sprotniška sredstva, ves tisti aparat, ki ob volitvah pritiska na ljudstvo. Manjšine, ki jih je izvojevala mlada narodna stranka so častne, ker je tudi upoštevati, da se cela vrsta naprednih veljakov drži silno rezervirano in nemarno. V nastopu celjskega vodstva narodne stranke je nekaj, v čemur je bistvo in jamstvo bodočih nspehov:
velika požrtvovalnost, ki vzbuja povsod občudovanje in iskreno prijateljstvo. Pred nastopom narodne stranke sploh ni bilo pravega naprednjaštva na Štajerskem, da, naši voditelji so iz ozirov na skupne narodne interese povsod sistematično vadili ljudstvo v tem, da morajo v duhovniku videti tudi političnega vodjo. Kar smo sami v napačnem umevanji sloge gojili skozi leta, to se v dveh letih delovanja mlade stranke ne iztrebi. Smešen je triumf ljubljanskega „Slovenca", češ, zdaj bo konec „Narodnega Dnevnika" in narodne stranke. Mi pa vemo dobro, da bo odgovor te žilave mlade stranke — nadaljevanje boja za narodne ideale in proti klerikalizmu do zmage.
u Drzni kakor zmiraj. Današnji „Slovenec" praznuje zmago duhovščine na Štajerskem z uvodnikom, ki se giblje v običajnih katoliških frazah. Da bodo pa vedili naši somišljeniki, ki so v dokončanem boju sami videli „prepričanje" naših volilcev in agitacijo duhovščine, kako se te stvari dado lepo zasukati, navajamo nekaj primerov: ... Slovenski štajerski kmet je pokazal, da duševno stoji višje (glej Terglav, Meško, Vrečko in Roškar) kot tisti, ki so z lažjo in tesramnostmi (katerih klerikalni listi niso mogli kot neresničnih ovreči) hoteli premagati resnico (!).. Nadalje govori „Slovenec", da so „štajerski liberalci neumnejši ko kranjski," o „drago plačanih agitatorjih," „liberalnih in slogaških sleparjih," da je „štajerski kmet poslal v kot liberalce pa Plojeve slogaše" itd. Ne splača se, da bi zavračali vse te psovke..Pustimo jih mirno, naj psujejo. Mi nismo v tem volilnem boju ničesar zgubili, kar bi bili že imeli; pač pa smo dokazali vkljub ogromnemu pritisku duhovščine, da stoji za nami lepa vrsta neustrašenih mož, ki bodo svoje delo za pro-sveto in politično izobrazbo naroda nadaljevali. Ako si klerikalci mislijo, da so obračunali z nami, se zelo — motijo.
u Letak „Kmečka zveza leta 2000" je nabilo „Slovenčevo" uredništvo na svojo tablo v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo gotovo čedna sličica zelo zanima; zato smo „Slovencu" za njegov trud prav hvaležni.
d O Binkoštih hoče počastiti celjsko mesto s svojo navzočnostjo tudi K. H. Wolf. Pridejo tudi nemški drž. poslanci Mühlwerth, dr. Sylvester in Marckhl.
b Še septemberski dogodki. Naši listi so objavili o celjskih izgredih v lanskem septembru več dogodkov. — Celjsko c. kr. državno pravdništvo je poslalo v naše uredništvo mestnega redarja, da uredništvo naznani podatke. Da celjskim policajem ne zaupamo, je pač naravno. Mesto uredništva je naznanil g. dr. Kukovec v pismenih vlogah naravnost sodniji, kar mu je bilo od prič naznanjeno. Nemški odvetnik dr. Zangger in drugi so iz maščevalnosti zaradi ovadb nemških hudodelstev brskali po besedilu ovadb in tožili v 20 slučajih (kjer so priče odstopile od prvotnih izjav!) g. dr. V. Kukovca zaradi žaljenja časti in sicer v imenu vseh celjskih policajev, njih predstojnika dr. Ambroschitza in nemških buršev. Dr. Kukovec je smatral pod svojo častjo zagovarjati se.
Pri današnji razpravi so še toži-telji vzdržali obtožbe in je sodnik spoznal na neko globo, o čemur še pa ni izrečena zadnja beseda. Öe je Nemcem prav, da se še pere njih umazano perilo, pride še na vrsto precej gradiva. Prihodnjič tudi objavimo pismo dr. Zanggerja na neko pričo v zadevi sev-niškega hotela. Žal nam je, da se nas sili na to polje, pa videli bodemo, kdo se bode zadnji smejal.
d Za narodni sklad za prodane bloke je nabrala gdč. Rozika Tajh-majster v gostilni gosp. Kincla v Št. Jurju ob Juž. žel. 12 K.
d Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Gospa Kincl je otvorila novo restavracijo blizu kolodvora.
o Iz Bizeljskega. Dr. Jaokovic je imel v nedeljo volilni shod pri nas, na katerem je res prav „lepo" govoril, kakor so ženske pripovedovale, kajti teh je bilo največ; volilcev je bilo samo 10, pa še tisti so bili narodne stranke, izvzemši fajmoštra in Peč-nika. Simpatije si je pridobil le pri ženskah, ker je „fest" fant.
o Iz Bizeljskega. Dr. Jankovič je prišel na Bizeljsko le samo po 5 glasov. Volilcev je bilo 123, izmed katerih so oddali Malusu 118 glasov, dr. Jankoviču pa 5, reci: pet. Živio napredni Bizeljanci!
o Iz Laškega trga. (Ožja volitev.) Kakor pri prvi, tako so storili naši „Nemci" pri ožji volitvi vse za zmago svojega Krala. V dosego „vzvišenih" nemških namenov jim je bilo vsako še tako umazano sredstvo dobrodošlo. Tako n. pr. se je pri oficijelnem popivanju „fajerberja" napelo vse strune, da se navduši „kamerade" "za volilni boj. Kdor izmed uslužbencev pri c. kr. davkariji, sodniji ali pošti je imel volilno pravico, je moral voliti nemškonacijonalca. Vsak pristen „Nemec" je hotel takrat pokazati, kako zelo mu je pri srcu blagor matere Germanie; tudi pek Fretze je poskusil svojo srečo, pa smola ga žal spremlja na vseh njegovih trnjevih potih, zlasti če se gre za to, da bi ohranil nemški značaj svoje trgovine. — Uboga para, policaj, se je trudil kolikor mogoče ter gonil nerazsodne volilce na volišče, kot bi gnal mesar jagnjeta v mesnico. Celo pri „nemških" hišah uslužbene dekle so morale navsezgodaj Da lov za počasnimi hlapci-volilci, da vsaj ti rešijo „nemški" značaj Laškega trga — če zna kdo nemško ali ne, za to se sploh ne gre; saj so bili vendar tudi Kralovi volilni lepaki slovenski! No, volilna komisija je bila „nemška". Volilni komisar Valentinič se je sicer opetovano odstranil iz lokala ter stikal po trgu okrog, pa to menda on kot bivši sokolski zastavonoša že sme storiti, sicer bi se že zavedal, kaj se to pravi biti volilni komisar. — Horva-tekova zmaga je udarila naše purgarje kot strela iz sinjega neba. Najbolj jih peče, da niso še Pepeka spravili na volišče, ker potem bi imel Kral komaj 540 glasov premalo in bi bila zmaga Horvatekova že nekoliko v nevarnosti; pa kdo more naprej vedeti, kaj še zna priti? — Za nas laške Slovence so te volitve dobra šola, zdaj vemo, kdo je v naših vrstah in kdo v nasprotnih ; dejstva govore dovolj jasno, ni se mogoče več izvijati. Napredni Slovenci storili so svojo dolžnost, čast njihovi zavednosti, pomagali so streti nemškemu zmaju strupeno glavo.
o Iz Marij agradea. Agitacija klerikalcev pri volitvah je bila naravnost nasilna in se ni čuditi, da ima že orožništvo opraviti z vso zadevo. Počasi se dani, a tem gotoveje pride luč nad naše tako črne kraje; ljudstvo bode spregledalo in tem hujše bode maščevanje nad tistimi, ki ga sedaj zaslepljajo v svoji brezmejni strasti!
o Od Sv. Krištofa pri Laškem trgu. Kar nista zmogla naša kaplana, pripomogli so še sosednji župniki. -Zlasti g. Končan si je stekel s popisovanjem glasovnic nevenljivih zaslug in gotovo ga čaka kaka dobra fara v priznanje njegove spretnosti in vsestranske požrtvovalnosti na polju vsiljive klerikalne agitacije. — Pa to vam lahko rečemo, tudi v naši občini bode
T
zmagala luč nad temo; če si zbrusite še par podplatov in vaš kolega še toliko kilometrov na dan prevozi na svojem kolesu; vaše uje so vam štete, vaše žetve bo konec.
a Maribor. Kegljanje na dobitke po 10, 15, 20 in 25 kron za Ciril in Metodovo slavnost v Mariboru se začne danes v sredo, 19. t. m. Kegljalo se bode vsak dan do slavnosti 6. junija 1.1. Prijatelji kegljanja udeležite se te zabave, saj gre za našo prekonstno šolsko družbo.
a Maribor. Pripravljalni odbor ■ Ciril in Metodove slavnosti ima v petek 21. t. m. svojo sejo.
d Pobožne želje. „Slovenec" je priobčil včeraj to-le notico: O „Narodnem Dnevniku obvladuje mnenje, da se sedaj po volitvah stegne. — Treba bode zares, da se izobraževalno agitacijsko (!) delo podvoji — toda najprej v uredništvu „Sloveučevem". Štajerski Slovenci bodo skrbeli za to, da se pobožne želje ljudi, ki so zunaj agitirali, da odpelje vsakega, ki bi hotel voliti naše kandidate, „šintar", ne izpolnijo,
o Regulacija potokov na zgornjem Dravskem polju. Deželni odbor Štajerski se je sedaj vendar odločil k temu, da se bode izdelal generelni načrt za regulaaijo potokov na zgornjem Dr. polju. Ta zadeva se vleče že celih 20 let. Upajmo, da bodeta v odločilnem trenutku kaj ukrenila tudi naša izborna novoizvoljena deželna poslanca Meško in Novak.
o Iz Ptuja. Dne 16. maja 1909 uprizorila je ptujska „Čitalnica" povodom otvoritve prenovljene dvorane in novega odra malomestno šaloigro „Cigani" od Milčinskega, Igra je uspela jako dobro. Igrali so domači diletanti in so rešili svojo nalogo nad vse pričakovanje dobro. Najbolj so se odlikovale gospici Emica Mahorič, ki je igrala ulogo Anice Puc, in Natalija Vabič, katera je imela ulogo ciganke Marije Brajtič. Izvrstno sta rešili svojo nalogo tudi gospici Ida Toplak (Cve-tana) in Micika Lukner (Katarina Brajtič). Med moškimi ulogami so najbolj rešili svojo nalogo g. Iv. Kocmut {Brenk), g. Silvester Šentjurc (dr. Pa-cek), Cvetan g. Tomaž Breznik, pa tudi nadzornik g. Francé, sodnik gosp. Breznik, avskultant c. Lenart in odvetnik dr. Veselko g. Franc Špur so bili na svojem mestu. Obisk je bil prav izvrsten, tako da je bila nova dvorana natlačeno polna. Igra je občinstvu zelo ugajala, tako da se sliši splošna želja, da bi se morala v kratkem ponoviti. Po igri se je zbralo mnogobrojno občinstvo v spodnji dvorani „Narodnega doma", kjer se je razvila ob zvokih domače ptujske godbe vesela neprisiljena zabava.
u V Dravo je skočila v Mariboru hčerka nekega Žagarja Jaunika v Studencih. Utopljenke še niso našli. Bila je stara okrog 18 let. — Ujeli so 13 letnega učenca na meščanski šoli, Krajnca, kateri je v klavnici kradel meso ter ga oddajal za male zneske dekli Mole.
u Izvoz štajerskega sadja na Dunaj. Kakor smo že omenili, se je vršil minolo soboto občni zbor štaj. sadjerej. društva v Gradcu. Iz izvajanj društvenega predsednika grofa Bardeau bode zanimalo naše čitatelje poročilo o uspehu štaj. sadjerej-ske razstave na Dunaju, kateri je največje upe še prekosil: štajersko sadje, katero je bilo poprej na Dunaju le malo znano, si je hipno pridobilo odjemalcev in občudovateljev. — Nemška graška zveza kmet. zadrug je lansko leto od razstave naprei prodala v dunajskih tržnicah pol milijona kilogramov sadja po cenah, ki «o bile za producente zelo ugodne. Izkupiček
je bil vkljub stroškom še vedno dvakrat višji, kakor če bi ga bili prodali navadnim sadnim mešetarjem. Nadalje je omenil, da se nameravajo prirejati tudi na Štajerskem sejmi za sadjevec kakor se to godi na Nemškem. Štaj. sadjerejsko društvo je štelo lansko leto 554 članov.
Kranjske novice.
v Teiika pevska slavnost v Ljubljani. Svojo udeležbo pri slavnosti 25 letnice „Slavca" je nadalje prijavilo 7 slovenskih društev in korporacij, hrvaški pevski društvi „Kolo" in „Savezjhr-vatskih pjevačkih društva" iz Zagreba in „UstFedni jednota zpévackych spolku českoslovanskych" iz Prage. Ona bratska društva, katera še niso prijavila svoje udeležbe, naj blagovolijo to čimprej ukreniti.
v „Narodna tiskarna" je imela v pondeljek zvečer svoj letni občni zbor. Iz čistega dobička se bo izplačalo na delnico po 6 K in v narodne namene se razdeli 1200 K, od katere vsote dobe: „Dobrodelno društvo tiskarjev 50 K, „Prosveta" 200 K, „Akad. društvo „Sava" 200 K, „Nar. del. organizacija v Ljubljani" 200 K, „Slov. planinsko dru-štve" za „Aljažev dom" 100 K, „Sokol" v Kočevju 100 K, „Sokol" v Žireh 100 K za „Sok. dom" in f„Sokol" v Domžalah 50 K ter družba sv. Cirila in Metoda 200 K. V nadzorstvo so izvoljeni Ivan Knez, Miroslav Malovrh, dr. V. Murnik, Lad. Pečanke in V. Rohr-mann.
Yeleizdajski proces y Zagrebu.
Po priči Blažu Bašteku, peku v Dvoru, ki ni izpovedal nič važnega, je bila še v pondeljek zaslišana
13.	priča Luka Jurjevič, občinski blagajnik v Divuši. Pravi, da se je v najnovejšem času začelo širiti srbstvo. Ne izpove nič posebnega.
54. dan razprave.
14.	priča Mato Begič, ratar. Na vprašanja predsednika o širjenju srb-stva, cirilice, odgovarja, da je slišal klicati „Živila Srbadija" in slično. Gju-riča, Oreščanina in dragih ne pozna. Slike kralja Petra ni videl in tudi ne ve, da bi jo kdo imel.
15.	priča Jure Mihelič, trgovec in podjetnik, rodom iz Črnomlja na Kranjskem. O raznih „pojavih" mu ni nič znano, pač pa je tupatam slišal od drugih. Za nobenega izmed obtoženih ne more ničesar navesti. Srbskih grbov ni videl. Srbstvo se je začelo intenzivneje širiti pred 10 leti in to ne samo med inteligenco, temveč tudi med priprostim narodom. O Srbiji in srbskem kralju je najprvo slišal, ko je čital „Finale".
16.	priča Mirko Mihelič, trgovec. Ni slišal poveličevati srbskega kralja, niti peti srbskih pesmi j; pozna srbski „Sokol", ali pri njem ni opazil ničesar, kar mu podtika obtožnica. Čitajo se med Srbi „Srbobran" in „Srpsko kolo", a med Hrvati hrvaški časniki; časnike si naročujejo kmetje sami. O obtožencih ne zna navesti nič obtežilne^a; opaža, da je med Srbi in Hrvati zadnji čas zavladala lepša sloga.
17.	priča Pavel Nučič, občinski tajnik v Divuši. V občini se ljudje samo malo grdo gledajo radi volitev. Omeni nekega Mirkoviča in Sto-janoviča, ki sta govorila ljudstvu, a on ne ve kaj. Bojkota prej ni bilo, ko ob času volitev proti frankovcem. Slišal je od drugih, da sta Živkovič in Bekič govorila narodu o gospodarskih stvareh. Sliko kralja Petra je videl samo pri nekem Mirkoviču. Ni slišal peti pesmi „Oro Klikce" niti klicati „Živila Srbija". V občini je 1000 Hrvatov in 3000 Srbov. O kaki propagandi ni nikoli opazil ničesar. Kralja Petra pozna iz hrvatskega koledarja „Bog i Hrvati".
18.	priča Adam Mrkobrad, poljedelec v Dvoru. Se ne bavi s politiko. Ni slišal o nikaki srbski propagandi in ni opazil nikakih sprememb na od-nošajih med Srbi in Hrvati. Čitajo se „Obzor", „Pokret", „Srbobran", ^Srpsko kolo", ali on ne čita ničesar. Čuti se že od detinstva Srba.
19. priča Pajo Salamon, upravitelj občine Divuša in trgovec. Odno-šaji v občini so se spremenili 1. 1903., ko so obtoženi Živkovič in Bekič začeli širiti srbstvo. Glavni agitatorji so bili Bekič in Živkovič. Dalje mu ni nič znanega. Na vprašanja zagovornikov noče odgovarjati, čeravno ga tudi predsednik opominja, da je dolžan odgovarjati.
Ker obtoženi Gjurič protestira, ker se državni pravnik vmešava v vprašanja zagovornikov, ga senat obsodi na 24 ur samotnega zapora s postom.
2 0. priča Dragan Korvič, krčmar v Dvoru. Njegove današnje izpovedbe so popolnoma drugačne ko v preiskovalnem zaslišanju in predsednik na predlog dr. Lukiniča konštatira razliko.
najnovejša brzojavna in telefoničnajoročila.
Dr. Ploj — padel.
o Gradec, 18. maja. (Za včerajšnjo štev. prepozno.) V ptujsko-ormoškem okraju je bilo oddanih 3.533 glasov. Dr. Ploj je dobil 1185, Kolarič 1068, Ozmec 1908, Meško 1944, Ornik 294, Visenjak 180 glasov. Izvoljena sta torej Ozmec in Meško. Dva mala rezultata še manjkata, ki pa ne moreta izida bistveno spremeniti.
Instalacija praškega župana.
o Praga, 19. maja. (Brz. N. Dn.) Današnja instalacija zopet izvoljenega praškega župana dr. Groša je potekla brez vsakega motenja. Kot zastopnik namestništva je bil navzoč dvor. svet. Vojaček, ki je del svojega pozdravnega govora, kakor je bilo dosedaj v navadi, tudi tokrat govoril nemški. Dr. Groš je izjavil v svojem nagovoru, da so ga V tako žalostnem času za Čehe, ko se morajo boriti za svoj obstoj, zopet izvolili mestnim županom. Položaj vsled nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru je tak, da so bili parlamentarni zastopniki' češkega naroda primorani stopiti v opozicijo proti sedanji vladi, ki nam je vsilila ta boj za eksistenco. Želja po koncetraciji češkega odpora ni našla povsod odmeva, so češke stranke, ki so ta klic preslišale. Ne preostaja nam pač nič drugega kakor upati, da češkega naroda ne bodo zadele prevelike oškodbe. Toda zmiraj bolj jasno bo, da je koncentracija odpora za Čehe nujno potrebna.
Potovanje posi. Kramara na Rusko.
o Petrograd, 19. maja. (Brz. N. D.) Češki listi poročajo, da odpotuje v kratkem poslanec KramaF v Petrograd, da se udeleži vseslovanskega kongresa.
Nemiri v Bieiicah. o Bielice, 19. maja. (Brz. N. D.) Ker je posi. Stojalowski izobesil na svoji hiši rdeče belo zastavo, je prišlo do hrupnih demonstracij, tako da je morala policija in žandarmerija poseči vmes, da je pomirila razburjene duhove.
Ogrska ministerska kriza.
o Budimpešta, 19. maja (Brz. N. D.) Glasilo stranke neodvisnosti reprodu-cira nekatere pogovore iz kluba 48-nikov in skupno z aktnelnimi vprašanji tudi obisk nem. cesarja na Dunaju. Z veseljem konštatira, da se cesar Viljem zelo zanima za ogrsko krizo in upa od tega, da se bo ogrska kriza za Ogre ugodno rešiia.	%
Brzojavka avstrijskega cesarja turškemu sultanu.
v Carigrad, 19. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Povodom vročitve novega akreditiva po mejnem grofu Pallaviciniju je naš cesar poslal sultanu Mehmedu V. brzojavko, v kateri povdarja prijateljske odnošaje med Turčijo in Avstro-Ogrsko monarhijo. Tudi sultan Mehmed je zelo prijazno odgovoril.
Avstrijsko - srbska trgovinska pogodba.
v Belgrad, 19. maja. (Brz. „Nar. D.") Avstroogrski poslanik na srbskem dvoru grof Forgach je posetil ministra zunanjih zadev Milovanoviča in mu izjavil, da je avstro-ogrska vlada pripravljena zopet začeti pogajanja za trgovinsko pogodbo. Milovanovič mu bo -odgovor kmalu sporočil. V Belgrado upajo, da se že v kratkem sklene trgovinska pogodba.
Stavka poštnih uradnikov na Francoskem.
d Pariz, 19. maja. (Brz. „N. Dn.") Poziv splošne delavske zveze, naj se proklamira splošna stavka, ni našel zaželjenega uspeha. Celo mesto ima navadno podobo. Splošno se sodi, da se je stavka ponesrečila.
d Pariz, 19. maja. (Brz. „N. Dn.") Odbor splošne delavske zveze poziva v nekem oklicu vse delavske organizacije, naj podpirajo stavko poštnih uradnikov s tem, da proglasijo splošno stavko. Dosedaj sta se temu odzvala samo sindikata mizarjev in kovinskih delavcev, ki baje jutri stopita v stavko. Tudi trgovski pomočniki so imeli miting, kjer se je sklenilo, da bodo solidarni s poštnimi uradniki.
Sevnica-Brežice-Kozje:
Mains dr. Jankovič
9	23
5	1 9	3
72	9
11	5
6	6 9	1 1	4
19	35
11	4
—	33
19	37
11	61
10	18
118	5
9	33
Volilni okraj Slovenjgradec - Šoštanj-Marenberg.
	Verstovšek	BOŽIČ	Kallšnlk
Staritrg	21	7	—
Golovabuka	' 30	10	—
Št. Ilj	27	10	4
Št. Janž	22	6	6
Legen	36	10	1
Šmartno	12	55	—
Mislinja	14	21	—
Šmiklavž	26	14	—
Otiškivrh	17	20	3
Pameče	36	3	1
Podgorje	53	14	—
Razbor	23	3	—
Sele	7	3	—
Št. Vid	38	2	—
Vrhe	24	7	—
Sv. Anton n.	P. 28	—	—
Remšnik	3	. 20	34
Vižinga	9	' 17	27
Janškfvrh	5	2	14
Volilni „okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laški trg:
dr. Karba Goritan dr, Beokovit Terglav Trbovlje	116 128 37 45
Volilni okraj Ptuj-Ormož:
K>
S	«	o'	e	-	t
Ph	O	2	^	«
■	M	?	I	a	s
k.	.	>S	JS	Ä	C
■o	M	s	O	O	t»
Naraplje 26	8	6 7	17	1
Runeč 13	15	14	18	— —
Društvene vesti.
o Telovadno društvo „Sokol" v Žalcu priredi v petek dne 21. t m. v restavracijskih prostorih jour-fix. — Vsi podporni in izvršujoči člani kakor tudi prijatelji društva se vabijo. Na zdar!
Zakot Mostec Veliki Oorež Kapele Loč
Gaberje Sela
Mihalovec
Globoko
Bojsno
Pleterje
Pišece
Artiče
Sromlje
Bizeljsko
Videm
• Volilni okraj
■ i-»«'^w	i«.1 «.??,. «' iß
o Šaleško učiteljsko društvo priredi v četrtek dne 20. maja izlet na Goro Oljko. Ker ima izlet v prvi vrsti zabaven namen, obravnavale se bodo pri zborovanju, ki se začne ob 10. uri predpoldne, le najnujnejše društvene zadeve. Tov. Košntnik nam bo pa v šaljivem govoru vzbujal spomine na naš zadnji izlet na Goro Oljko! Za vse one, ki se pravočasno zglasijo pri učitelju J. Krajncu, Šmartno ob Paki, pripravil se bode priprost obed. Tovariši sosednih krajev ter prijatelji narave dobro došli!
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 18. maja 1909. Jajca v zabojih à 351/2 k po K 2'—
I-ma	jajca v sodčkih à 361/2 „
II-da	„ „ „ à 37 „ Niž. in gor.-avstrij. à 38 „
I-ma	štajerska jajca à 361/2 „
II-da	„ „ „ à 37 „
I-mamoravska	„ à 361/2 »
II-da	„ „ „ à 37 „ Šleska jajca	à 38 „ Hrvaška jajca à 361/2 „ Slovenska jajca à 37 „
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-m banatska jajca Zgornjeogrska jajca I-ma sedmograška sortirana I-ma „	nesortirana
Bosanska jajca
I-ma	bolgarska jajca
II-da	„ „ Ima- srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana I-ma ruska I-da „ ,, I-ma srednja jajca I-ma mala „. Vreme: lepo. Tendenca: trdna.
Častna izjava.
Podpisani obžaluje, da je ob priliki deželnozborskih volitev dne 7. maja razžalil strojevodjo, gospoda Viktorja Konečnika in ga tem potom prosi odpuščanja.
F. Prettner
delavec v c. kr. cinkarni v Gaberju pri Celju.
n	11	-
n	11	2 —
n	1*	2 —
ii	11	2 —
n	11	2 —
ii	11	2 —
ii		2 —
n	11	2 — 9*—
n	» n	a 2 —
à K		80
à	ii	78
à	ii	77
à	M	76
à	ii	75
à	n	75
à	ii	83
à	»	
à	li	-
à	»	76
à	n	75
à		—
à	il	—
à	li	72
à	li	68
Tržne cene.
18. maja.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'—, za september 32*50, ža december 31'50, za mare 31'50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'95, nova kampanja K 22'75. Tendenca mirna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 18. maja. Pšenica za maj 14*81, pšenica za oktober K 12 69, l ž za maj K —'—, rž za oktober K 9'93, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'54, koruza za maj K 7'74, koruza za julij K 7'89, ogrščica za avgust K 15'40. Premet 10.000 met. st.
Budimpešta, 18. maja. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.268 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 154"—, namizna slanina 138'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 18. maja:
Na tukajšnjem trgu se zahtevalo za pšenico danes 15 vin. več. V rži, koruzi in ovsu so ostale cene nespremenjene. Promet zelo zastajal, kouzum bil v nakupu nedelaven.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 33"60, moka za prihodnji mesec 33'95, moka za maj — avgust 33*30, moka za Sept. — decemb. 32'20, pšenica za tekoči mesec 26'45, pšenica za prihodnji mesec 26'80, pšenica za maj — avgust 26'25, pšenica za sept. — dee. 24'35, rž za tekoči mesec 18" 50, rž za prihodnji mesec 18'60, rž za maj — avgust 18"25, rž za sept. — dee. 18'—.
Tendenca: moka in rž: trdna, pšenica: mirna.— Vreme se jasni.
„Narodna založba y Celju
registrovana zadruga z omejeno zarezo

priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe v Celjn"
I. zvezek.
Vsebina : Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909
i«
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropino vca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—38
101 40-11
Steckenpferd-iilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnini pegam!
Dobiva se povsod! —
Cdino narodno Kamnosek podjetje V Celju.
1 ?rVa jnznoštajcrcKa Hatnnoscštta
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	- :::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::i
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
industrija družba.
Brzojavi : .Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: lavanje napisov r iste. ::;
Poštne hran. račun št. 54. - Telefon St. 48. •
„LASTNI DOM"
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
eee
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
Najboljša prilika za sigiirno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine - pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ^ z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoòi račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
pet od sto (5%)