PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 78 (13.309) Trst, nedelja, 2. aprila 1989 Pričakovana čistka v pokrajinskem komiteju ZK Kosova Azema Vllasija izključili iz vrst zveze komunistov Ista usoda doletela še Ekrema Arifija in Ejupa Gašija - Sadika Sadikuja naj razreši CK ZK Srbije, Alija Šabanija pa CK ZKJ - Zadovoljstvo ob pridobljeni enotnosti PRIŠTINA — Pokrajinski komite ZK Kosova je včeraj soglasno izključil iz zveze komunistov Azema Vllasija, Ekrema Arifija in Ejupa Gašija. Sprejeli so tudi predlog, da CK ZK S/bije razreši funkcije Sadika Sadikuja, zvezni CK pa Alija Šabanija. Za svojega bivšega člana Rušita Ramada-nija je pokrajinski komite predlagal, naj njegova temeljna organizacija ugotovi stopnjo odgovornosti. Sprejeli so tudi odstope Kagushe Jashari, Vojislava Zaiča in Džumreta Sel-manija, ki pa bodo kljub temu lahko dali svoj »aktivni doprinosi v zvezi komunistov«. Azema Vllasija so izključili zaradi »politične obstrukcije, karierističnega odnosa, liderstva, uzurpacije kadrovske politike, destruktivnega odnosa in delovanja v nasprotju s politiko ZKJ, posebno pa zaradi njegovega nesprejemljivega odnosa do novembrskih zbiranj in demonstracij ter februarskih stavk«. Ekrema Arifija pa obtožujejo, da je hotel prikriti politično delovanje, ki je bilo v nasprotju s smernicami ZKJ. Njegovi nastopi naj bi doprinesli mednacionalnim delitvam na Kosovu. Ejupu Gašiju pa so očitali, da je nasprotoval spremembam srbske ustave. Vse so obenem obtožili, da so na raznih sejah »zavzeli nesprejemljiva stališča«. Tako se je v bistvu končala skoraj deseturna seja pokrajinskega komiteja ZK Kosova. Na njej so proučili tudi trenutni varnostno-politični položaj na Kosovu in poudarili, da je včeraj dosežena enotnost v partijskem vodstvu Kosova spodbudna »v nadaljnjem boju proti kontrarevolucionarnemu delovanju albanskih nacionalistov«. Predsednik Rah-Rian Morina je obenem obsodil tista stališča v raznih republikah, ki »niso na liniji 9. seje CK Zveze komunistov Jugoslavije«. Med padlimi demonstranti predvsem dijaki in študentje PRIŠTINA — Pokrajinski komite ZK Kosova je včeraj proučil tudi dokument predsedstva o marčevskih demonstracijah. V njem je še vedno podatek, da je v demonstracijah izgubilo življenje 22 ljudi (dva miličnika in 20 demonstrantov), v seznamu pa ni dvefi oseb, ki sta kasneje podlegli poškodbam. Navedeno je tudi, da je bilo med mrtvimi demonstranti pet brez stalne zaposlitve, štirje so bili učenci, trije pa študenti. Iz dokumenta obenem izhaja, da je bilo kar 11 žrtev starih od 16 do 24 let. Med ranjenimi demonstranti, ki so v bolnišnicah, je 82 težje, tri pa lažje ranjenih. Med miličniki pa je bilo v spopadih devet težje, 112 pa lažje ranjenih. Dokument predsedstva navaja tudi, da so se demonstracije začele 23. marca v Uroševcu in da so se kasneje razširile v občinah Titova Mitroviča, Vučitrn, Priština, Podujevo, Suva Reka, Lipljane, Gnjilane, Dečane, Klina, Peč, Štimlje in Prizren. Sledi podroben opis škode, ki naj bi jo povzročili demonstranti. Po trditvah predsedstva so se vse demonstracije začele ob vzklikih Tito-partija, kasneje pa naj bi vzklikali Kosovo da, Metohija ne; Živijo ustava iz leta 1974; Ni sprememb brez soglasnosti; Tovariš Tito je podpisal, da se ustave ne spremeni; To je izdajstvo..., poleg takih so bila tudi gesla, ki so zahtevala delo za može v tujini. Medtem pa iz številnih krajev Zahodne Evrope prihajajo vesti o množičnih protestnih manifestacijah Albancev pred veleposlaništvi in konzularnimi predstavništvi Jugoslavije. Gesla so bila tu drugačna: Srbski pustolovci ogrožajo mir na Balkanu; Kruha, delo in svobodo za Kosovo; Glasovali so tanki in Kosovo republika. Vse manifestacije so se končale brez incidentov. Volitve bodo prvič direktne in tajne Danes v Sloveniji izbira med kandidatoma za predsedstvo SFRJ LJUBLJANA — Danes ob 7. uri zjutraj bodo odprli 4.500 volišč po vsej Sloveniji, zaprli pa jih bodo ob 19. uri. To so prve direktne, tajne volitve, ki bodo po vojni zajele celotni teritorij SR Slovenije. Niso izvedene v okviru države, temveč so v okviru SZDL, vendar pomenijo nov pomemben korak slovenske pomladi in splošne demokratizacije slovenske družbe. Volilci so že prejeli obvestilo, kje bodo volili (volišča so urejena povečini po šolah, pa tudi v krajevnih skupnostih in v drugih primernih prostorih). Na volišču bodo prejeli listek z odtisnjenima imenoma obeh kandidatov. Volili bodo v kabini ali v zagrnjenem prostoru, tako da je zagotovljena tajnost volitev. Ni enakih kabin, ker so volitve prostovoljna stvar aktivistov SZDL, ki za delo ne bodo plačani, njihovo plačilo bo samo skromna zakuska in zavest, da so opravili izredno pomembno družbeno nalogo. Zadnje prognoze govorijo o zelo tesnem rezultatu med obema kandidatoma Markom Bulcem in Janezom Drnovškom. V petek zvečer je bil med njima zadnji televizijski "dvoboj". Rezultat je težko oceniti, lahko pa rečemo, da sta oba kandidata pokazala izredno visoko raven, široke poglede in bo izvoljeni prav gotovo dostojno zastopal slovenske barve v beograjskem glavnem mestu. Socialistična zveza je razobesila po vsej Sloveniji lep plakat ' Za zaupanje", s katerim poziva volilce. Volilna udeležba bo namreč tudi odraz zaupanja slovenskih ljudi v sedanje slovensko politično vodstvo, kar je pomembno, saj mu prav iz "juga" to zaupanje oporekajo, češ da v Sloveniji niso izvedli "protibirokratsko revolucijo". (B. S.) Pogreb Zite Habsburške Nostalgična Avstrija pa tudi nič koliko radovednežev so se včeraj poslovili °d posmrtnih ostankov poslednje cesarice Zite Habsburške-Lothringove. Preostala habsburška dinastija so Zitin sin Otto, njegova žena Regina in sin Karl, ki so prisostvovali maši zadušnici v dunajski katedrali sv. Štefana na castnem mestu poleg krste (Telefoto AP) Finančni ukrepi stopnjujejo nesporazume v vladi PRI zavrača vsako odgovornost De Mita pa ne odobrava kritik RIM — Polemike v vladni večini so se razplamtele kot se to običajno dogaja pred vsakimi volitvami. Vsi nasprotujejo vsem, prvi pa je dvignil glas ministrski predsednik De Mita malo pred svojim odhodom v To-kio.Direktorju dnevnika La Repubbli-ca je poslal pismo, v katerem formalno zavrača nekatere trditve, ki izhajajo iz članka s podpisom predsednika PRI Bruna Visentinija. Za slednjega so finančni ukrepi vlade (zloglasno kleste-nje, proti kateremu delavci protestirajo s številnimi spontanimi stavkami) predvsem pretežko finančno breme, poleg tega pa so tudi neučinkoviti. La Malfa pa je med drugim tudi napovedal, da če KD in PSI ne bosta našli ustrezne strategije, republikanci ne nameravajo več podpirati tovrstnih »formul«. Pripravljeni so izbrati drugačno pot, samo da jim ne bi bilo treba deliti odgovornosti, ki jih nosita največji koalicijski stranki. To izjavo je De Mita tolmačil kot napoved, da se namerava PRI razrešiti obveznosti, ki jih ima kot stranka vladne večine. De Mita v svojem odgovoru piše tudi, da je o zadnjih vladnih ukrepih obširno razpravljal z najvišjimi zastopniki vseh strank vladne koalicije. Vsi po vrsti pa so odločno pristali na predloge vlade. De Mita zato ne razume, kako je po prvotnem soglasju lahko prišlo do tolikšnega neodobravanja. Nadaljuje pa se tudi vojna med republikanci in socialisti, ki obtožujejo La Malfo, da povzroča destabilizacijo med vlado in njeno politično večino. La Malfa zavrača obtožbe, vendar priznava, da se z ukrepi vlade ne more strinjati. Tudi on soglaša z Visentini-jem, ko pravi, da so finančni ukrepi »grenki in neučinkoviti«. »Šibkosti vlade sprejemamo vedno težje in z vse večjo zaskrbljenostjo,« trdi La Malfa. Socialistično glasilo L'Avanti odgovarja z nepodpisanim kurzivom: »Ce so vse trditve, ki jih je izrekel La Malfa, resnične in ne sad prehodne histerije,temveč sad poglobljene ocene in političnega prepričanja, potem ne preostane drugega, kot da primerno ukrepamo na politični ravni.« Z drugimi besedami to pomeni, da socialisti va- no krizo ali pa naj molčijo. La Malfov »laični zaveznik« Altissi-mo previdno ohranja razdaljo, nemara tudi zato, ker se je včeraj srečal s tajnikom KD Forlanijem. Čeprav Altissi-mo priznava, da je nekajkrat kritiziral izbire vlade, ugotavlja, da je »treba naprej po tej poti, saj bi se drugače ustvarila nevarna politična praznina. Forlani se kot običajno ne izpostavlja in pravi, da bi moral La Malfa nekoliko komentirati svoje izjave, da bi bile bolj razumljive. Oglasila se je tudi opozicija, v prvi vrsti tajnik KP1 Occhetto, čigar mnenje se ne dosti razlikuje od La Malfo-vega, čeprav klestenje ocenjuje z drugačnega zornega kota. »Velikonočni manever je krivičen in nevaren hkrati, saj spodbuja inflacijo,« meni Occhetto in opozarja, da želi KPI prispevati k sanaciji finančnega primanjkljaja in da ima za to tudi nekaj dobrih predlogov, ki pa so za De Mito preveč skrivnostni. G. R. Jadran klonil po ogorčenem boji t \r7ry\nr^ r_i__ , , , . ..... , SAN LAZZARO Jadranova peter-je po hudem boju, ki je že prerasel l^eje normalnega športnega agonizma, ftjubila (s 110:96) na igrišču vodilnega .palagutija iz kraja San Lazzaro v oko-1(d Bologne ter tako nekoliko zakom-Phcirala svojo pot do play-offa, čeprav |e Uvrstitev v končnico prvenstva po-Vsem realna. Tekma je bila zelo lepa, borbena, ;*aPeta, zanimiva prav do konca, žal Pa so si jo jadranovci zapravili že v 0rire.m Polčasu' Malaguti je namreč ulična ekipa, vendar menimo, da si-j.°či nikakor ni bila nepremagljiva, iti r° le 'e izkoristila hitrost svojih Jfalcev in čisto "jugoslovanski" protinapad in tokrat slabo Jadranovo ob-nrbo v prvem delu igre. Prav ta ob-urba^ pa tucjj taktična nedisciplina 4vih, sta prva in glavna razloga za p oglavje zase sta bila preveč fiskal-pi m občasno slaba sodnika, ki sta sKala vse vprek, na koncu prvega dela igre pa sta dosodila kar tri tehnične napake Jadranu (eno Starcu ter dve trenerski klopi). Sodnika sta tako povzročila izredno napetost in nervozo na igrišču, ki se je žal stopnjevala prav do konca. Tekma se je verjetno odločila že v zadnjih minutah prvega polčasa, ko so si domačini nabrali 16 točk prednosti, ki se jih nikakor ni dalo nadoknaditi. Drugi polčas se je za naše dobro začel, v tem delu pa sta se najbolj izkazala Sosič v obrambi in Ban v obrambi in v napadu, odličen pa je bil tudi Starc. Plavi so se v 27. minuti približali nasprotnikom na samih 8 točk, vendar več žal niso zmogli. Verjetno ni bila njihova fizična kondicija na optimalni ravni. Žal moramo omeniti tudi splošen pretep, do katerega je prišlo le 66 sekund pred koncem, ko je bila tekma že odločena. Povod je bila povsem neznaten razlog (pač normalna osebna napaka Rauberja nad Tuberti- nijem), trajal pa je nekaj minut, "boj obračun" pa je sledeč: izključeni bili jadranovci Daneu, Rauber in Coi ter igralca Malagutija Cuccoli in T bertini ter še Jadranov maser, polt tega pa je moral zaradi tretje tehniči napake trenerski klopi moral z igriši tudi Jadranov trener Brumen. Sino njo zmago pa so si domačini zasluži Pravi junak je bil Berganzoni, odlič pa so bili še Galassi, Tubertini "nervozni" Cuccoli. Po tem porazu ni še nič izgubljen saj so jadranovci dokazali, da so v oi ločilnih trenutkih borbeni in agoni tično na višini in da znajo dati vse c sebe. IZJAVE PO TEKMI PETER BRUMEN (trener Jadram »To je bila naelektrena tekma, k t nervozi pa smo pripomogli tudi sami taktičnim neizpolnjevanjem navod trenerja v napadu in obrambi, sevec NADALJEVANJE NA 14. STRANI Na tržiškem koncertu največje primorske zborovske prireditve je zbranim spregovorila Sonja Pahor. (Foto Pavšič) V Krajevnih zdravstvenih enotah je spet kaos Včeraj so začeli veljati novi tiketi za zdravstvo RIM — Tokrat res ni šlo za prvoaprilsko šalo. Višje cene za razne zdravstvene storitve so resničnost, s katero se bo marsikdo le težko sprijaznil, v veljavo pa so stopile prav 1. aprila. Ta vladin ukrep sicer ni novost, saj ga je napovedala že pred meseci, kljub temu pa je že sprožil vrsto upravičenih negodovanj in protestov, v domala vseh Krajevnih zdravstvenih enotah pa je včeraj zavladal kaos. Ljudje, ki bodo odslej potrebovali zdravniško pomoč, bodo morali plačati še dodatne samoprispevke ali ti-kete, od katerih je najbolj nesprejemljiv tisti, ki se nanaša na hospitalizacijo. Vsak dan hospitalizacije, od vključno sprejema do odslovitve, bo namreč bolnika stal 10 tisoč lir. Zdravniških posegov za prvo pomoč a ne bo treba plačati. Prav tako ne o treba dodatno plačevati zdravstvenih služb za rehabilitacijo in pomoč fizično in umsko prizadetih in socialno ogroženih državljanov. Kar se analiz tiče, bo treba plačati po tisoč lir za vsako analizo, ki je nave- dena na zdravnikovi napotnici. Za rentgenske slike, vključen je tudi TAC, bo treba odslej odšteti 10 tisoč lir; zobozdravniške rentgenske slike pa bodo znatno dražje, in sicer: 30 tisoč za zgornje in spodnje zobe ter za panoramsko sliko čeljusti. Ehog-rafija trebušne votline bo stala 20 tisoč lir, pregled pri specialistih, ki imajo konvencijo s KZE pa bo stal 15 tisoč lir. Največji povišek bo terjalo termalno zdravljenje, za katerega bo treba odslej odšteti 50 tisoč lir za vsak terapevtski ciklus. Ministrstvo za zdravstvo je medtem že razposlalo v vse Krajevne zdravstvene enote podrobna navodila za takojšnjo uvedbo novih tiketov ter seznam kategorij, ki so po zakonu oproščene dodatnih denarnih bremen za zdravstvene storitve. Te razbremenitve bodo stopile v veljavo šele 30. junija, do takrat pa bodo morali vsi plačevati samoprispevke. Tudi bolniki, ki so bili sprejeti v bolnišnico pred 1. aprilom, bodo morali od tega dne dalje plačati dnevno kvoto. OZN obsodila krvoprelitje v Bejrutu NEW YORK — Varnostni svet OZN je predsinočnjim pozval vse sprte strani v Libanonu, »naj takoj prekinejo sovražnosti in naj se vzdržijo od kakršnekoli pobude, ki bi stopnjevala obstoječo napetost.« V pozivu, ki ga je podprlo vseh 15 članov, varnostni svet podpira vse mirovne pobude, ni pa sprejel nobenih konkretnih pobud, prav tako ni nikogar obsodil. Na podoben način je včeraj pozvala sprte v Libanonu tudi Evropska gospodarska skupnost. Prav predsinočnjim pa se je položaj v Bejrutu ponovno poslabšal, ko je muslimansko topništvo začelo obstreljevati vzhodni Bejrut. Maroniti so takoj odgovorili, tako da je bila prejšnja noč ena najhujših. Po trditvah tiskovnih agencij se je šiitskemu topništvu pridružilo tudi sirsko, v ta topovski dvoboj so se s Šufa vključili tudi druži. Muslimanske granate so popolnoma razdejale grič Ma-riso, kjer je apostolska nunciatura, vatikanski predstavnik Luciano Angelo-ni se je rešil. Vest je potrdil italijanski veleposlanik Antonio Mancini. F Neaplju nova žrtev paraquata Umrla je tudi Camerinova žena nišnice Cardarelli so ugotovili, da ni bilo sledu paraguata v arteškem vodnjaku, iz katerega je črpala vodo družina Camerino ter v veliki cisterni, ki jo je pokojni Santolo Camerino dal zgraditi za potrebe svoje družine. Zdravniki pa so tudi trdno prepričani, da so se osebe, zastrupile s paragua-tom, ki so ga kakorkoli zaužile z vodo. Pri tem je treba vsekakor upoštevati, da je minilo že 10 dni, odkar so se člani družine Camerino zastrupili s paraguatom, v tem časovnem razmahu pa bi lahko izginili sledovi strupenega herbicida. Zdravniki ne izključujejo možnosti, da bi lahko kdo hote zastrupil vodo, ki je tekla iz pip družine Camerino, karabinjerji pa zagovarjajo tezo nesreče. Obdukcija trupel Santola Camerina in njegove tašče je sicer pokazala, da je bil za Santola usoden prav herbicid, tašča pa naj bi umrla zaradi srčne kapi. Ker ni bilo mogoče dokazati, kje je bila raztopljena strupena snov, bodo izvršili še nekaj dodatnih pregledov, da bi ugotovili, če je bil paraguat morda v hrani. Ne glede na končne rezultate preiskave, ostaja še vedno odprto vprašanje proste prodaje tako nevarnih snovi. Paraguat je mogoče kupiti za pičlih 14 tisoč lir v vsaki trgovini. Predpisi sicer prepoveduejo prodajo teh snovi ljudem, ki nimajo posebne kmetijske izkaznice, nihče pa ne preverja spoštovanja predpisov. Paraguat je tako na voljo vsem, ki se želijo znebiti plevela s snovjo, ki izsuši rastline in omogoča hitrejšo pripravo tudi obsežnih zemeljskih površin. CICCIANO (NEAPELJ) — Smrt štirih oseb in zastrupitev devetih sta pustili globoko sled v manjšem mestu, ki je na pol poti med Neapljem in Avellinom. Sinoči je v neapeljski bolnišnici umrla tudi 41-letna lolanda Di Stefano, žena gradbenika Santola Camerina, ki je bil prva žrtev herbicida paraguat. V Ciccianu ne kupujejo več povr-tnin in zelenjave, pijejo pa izključno mineralno vodo. Prebivalci se bojijo, da bi tudi njih doletela tragična usoda družine Camerino, ki se je zastrupila s herbicidom paraguat. Občinske oblasti so sicer sporočile, da je zelenjava v prodaji povsem »čista«, prav tako brez paraguata pa je tudi voda mestnega vodovodnega omrežja. Zdravniki oddelka središča za boj proti strupom neapeljske bol- Požar v kosovski tovarni akumulatorjev TITOVA MITROVIČA — Preiskovalni sodnik občinskega sodišča Mirko Rakič je novinarje včeraj obvestil o požaru v Trepčini tovarni akumulatorjev. Zagorelo je zjutraj ob 3. uri in 10 minut. Uničene so tri kasete za polnjenje akumulatorjev, dvanajst akumulatorjev in desetine metrov raznih kablov. Preiskovalni sodnik je poudaril, da ponoči v tovarni ni bilo delavcev. Preiskava še teče - vzroki požara pa še niso znani. Trepčini obrati v Titovi Mitroviči so bili center lanskoletnih demonstracij delavcev na Kosovu (iz njih so krenili prvi delavci peš proti Prištini) in tudi letošnje februarske splošne stavke v pokrajini (začela se je s samomorilskim vztrajanjem Trepčinih rudarjev v jamah). Zato možnost sabotaže ni izključena. Seznam albanskih oficirjev je nabrž le obstajal TITOGRAD — Občinsko javno tožilstvo je zavrglo kazensko prijavo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (obrambnega ministrstva) proti novinarjem osrednjega črnogorskega dnevnika "Pobjeda" Čedomirju Radušinoviču in Jovanu Stamatoviču in novinarju titograjske televizije Radomirju Peroševiču, ki naj bi domnevno širili lažne vesti. Obrambno ministrstvo jih je hotelo kazensko preganjati zato, ker so kot posebni poročevalci s Kosova med februarsko splošno stavko v pokrajini svojo javnost obvestili o obstoju spiska 107 vojaških starešin, ki naj bi jih vojaška policija sumila sodelovanja z albanskimi nacionalisti na Kosovu. Obrambno ministrstvo je obstoj takšnega spiska odločno zanikalo, novinarje pa obtožila za širjenje lažnih vesti. Občinsko javno tožilstvo v Titogradu je ocenilo, »da v dejavnostih prijavljenih ni mogoče najti bistvenih elementov kaznivih dejanj, ki naj bi jih bremenila, niti drugih kaznivih dejanj, ki se jih preganja po službeni dolžnosti«, zato je kazensko prijavo zavrnilo. Znanstvenofantastično pisanje beograjske Duge o zarotah CIA PRIŠTINA — V najvišjem nadstropju modeme zgradbe tiskarne je luksuzna pisarna vodstva Komunista, glasila Zveze komunistov Kosova, ki izhaja v srbščini in albanščini. Živorad Igič, pomočnik glavnega urednika, seveda odgovarja za srbsko izdajo, hkrati pa je tudi v vrhu jugoslovanskega novinarskega društva, kjer bo v kratkem prevzel predsedniško mesto. Izredno dobre volje je, saj se je z razglasitvijo srbske ustave in z zbrisanjem meje med Kosovom in Srbijo uresničil tudi njegov življenjski sen. Razgovor teče sproščeno, skoraj brez vprašanj, saj je sogovornik poln podatkov, stališč in dokončnih resnic. Igič pravi, da je zdaj bistveni kosovski problem premagati albanski nacionalizem, ki je v polni evforiji. To naj bi bil v prvi vrsti rezultat aktivne vloge Tirane, ki prepričuje Albance na različne načine. Po petkrat na dan oddaja Radio Tirana nalašč za Kosovo, v srbskem in albanskem jeziku. Odkrili so natančen subverzivni načrt, ki ga je razkrinkal Moj sov v zvezni skupščini in katerega podrobnosti so bile objavljene v zadnji številki srbskega tednika Duga. Med demonstranti so prišli na sled veliko takim, ki so se nalašč za to priliko vrnili iz tujine. Načrt je predvideval najprej mirne demonstracije, ki so bile lansko jesen, nato protest rudarjev v jami in spomladi oborožen upor. Načrt je bil narejen v Tirani in natanko predvideva vse faze. Duga v tej zvezi piše, da je jugoslovanska obveščevalna služba poročala o sestanku pri papežu Janezu 11., na katerem so bili predstavniki albanske emigracije, povezane z albansko obveščevalno službo Sigurimi; navzoči so bili kardinal Casaroli, šef CIA za Albanijo in pet generalov ameriške armade. Na tem sestanku so se dogovorili za strateški načrt ustvarjanja velike Albanije, ki bi imela pet milijonov prebivalcev in bi osvobodila peto ameriško floto, ker bi bila taka Albanija povezana z ZDA in Vatikanom. Pa pustimo Dugo in se vrnimo k Igiču. Ustavne spremembe so bile samo povod, nam nadalje razlaga dogodke, toda resnični vzrok je bil načrt, da se priključijo k Albaniji. Albanski radio iz Tirane nenehno ponavlja geslo, da je treba »pri-ključiti ilirskemu steblu vse alban- ske domove in ves teritorij«. Drugi razlog je indoktrinacija albanskih mladih ljudi s protisrb-skim sovraštvom, kar počnejo v šolah, od osnovne do univerze. Za to so krivi predvsem albanski šolniki in intelektualci. Kam privede taka indoktrinacija, kaže primer šestnajstletne deklice, ki so jo miličniki ustrelili med demonstracijami in kar resnično obžalujejo. Toda za to so krivi tisti, ki so jo "indoktrini-rali", torej, predvsem albanski intelektualci. Ta imena so znana, saj jih je 250 podpisalo znano peticijo, s katero so se uprli in pozvali k uporu proti sprejemanju srbske ustave. Proti tem intelektualcem je treba odločno ukrepati in jih poklicati na odgovornost za "zločine", ki so jih zagrešili. Prišlo je do močnega združevanja Albancev na pozicijah albanskega nacionalizma in separatizma. Na podlagi tega pa tudi do množičnega in brutalnega odpora, ki je prešel v izredno grobe oblike. Pri tem je bilo žal 21 ljudi ubitih, kot poročajo uradni viri. Igič priznava možnost večjega števila mrtvih, vendar o tem noče govoriti. Obžaluje pa, da je mrtvih toliko, ker se na ta način ustvarja fronta zelo odločnih nasprotnikov. Vsak mrtev Albanec namreč zapušča na desetine družinskihčlanov in tako postaja na desettisoče Albancev do kraja sovražnih in pripravljenih na upor. Alternativa je v odločnih stališčih, ker se sedaj ne sme več popustiti, kot je bilo to storjeno 1981. leta, ko so bili prehitro preklicani izredni ukrepi in so nacionalisti in iredentisti spet naglo dvignili glave. Sam je rezervni major in njegov oddelek je sposoben, da se mobilizira v dvanajstih urah (v prvi svetovni vojni je Srbija zabeležila rekordno mobilizacijo v šestnajstih urah). Rešitev je v rigorozni diferenciaciji in v dosledni zakonski odgovornosti za vse, kar je bilo v preteklosti zagrešeno. Na moje vmesno, bolj potiho izrečeno vprašanje, ali bi bil lahko posrednik politične rešitve Vllasi, pa je bil srbski sogovornik povsem drugačnega mnenja, celo nekoliko užaljen, ali bolje povedano, začuden nad mojo naivnostjo. Vllasi je pravi organizator vsega, moral bo odgovarjati, in to do kraja, vse do najhujše kazni, saj ne bi nikogar čudilo, če bi bil obsojen tudi na smrt. Ustavne spremembe bodo seveda izenačile Kosovo glede jezika, ker je sedaj po vsej Srbiji uradni jezik srbščina v cirilski pisavi. Na Kosovu se na primer ne bo pisalo po srbsko Priština v latinici kot sedaj, temveč v cirilici. Vendar je to že podrobnost, ki sedaj ni važna. Sedaj sta odločilna varnostna situacija in prevzem notranjih zadev, saj so na primer že avtonomno prišli na Kosovo srbski milič-niški oddelki. Srbija je postala najvišja instanca glede sodstva, načrtovanja in gospodarskih problemov, vse to se bo postopoma izvajalo. V hotelu smo po naključju slišali razlago neke sodnice iz Srbije, s kakšno težavo so pričeli postopek za razlaščanje zemlje, kar je v sedanjih okoliščinah manifestacij po njenem mnenju zares nevarno. Za kakšno razlastitev gre? Igič nam je pojasnil, da so 1922. leta naselili na Kosovu več deset tisoč srbskih in črnogorskih kolonistov, predvsem bivših "Solun-cev", in z njimi je bila storjena strašna krivica, ki jo je treba popraviti. Leta 1941 je namreč na celotno ozemlje Kosova prišla italijanska armada, ki jo je 1943. zamenjala nemška. Takrat so se morali Srbi in Črnogorci v strahotnih okoliščinah izseliti. To je bilo več deset tisoč družin, otrok, starcev. Po vojni se niso vrnili in je nova Jugoslavija sklenila, da bo ostala zemlja v lasti onega, ki jo je takrat obdeloval. Leta 1954 je zvezna skupščina sprejela zakon, da zemlje ne bodo vračali. Gre za ogromne površine okrog 100.000 hektarjev. Pred desetletji je bilo to redko naseljeno območje, sedaj pa so ti gosto naseljeni kraji seveda povsem albanski. BOGO SAMSA ______ tržno obvestilo- Retinol preganja čas Ključ do mladosti MILAN — Dva sta dejavnika, ki vplivata na staranje kože: čas in sonce. Znanost se je že od nekdaj ubadala s tem problemom. Po vsej verjetnosti je problem nastajanja gub dokončno rešil prof. John Voorhees. Ameriški znanstvenik je dokazal, da je ključ do večne mladosti v retinoidu. V Evropi je že nekaj časa v prodaji poseben kozmetičen preparat, ki se imenuje Anti-Age Retard in ga proizvaja multinacionalna farmacevtska družba. Ta preparat vsebuje retinol, ki vidno zmanjšuje število in globino gub. Retinol je alkohol, čeprav spada v skupino retinoidov, kar ga razlikuje od transretinolne kisline (ki jo je testiral prof. Voorhees). Zato ne povzroča rdečice in vnetja kože. Ta preparat je na prodaj tudi v Italiji v lekarnah (izdeluje ga multinacionalna družba Korff) za tri starostne skupine: od 25 let, od 35 let in od 45 dalje. Na seji predsedstva ZKJ še vedno razprava o rednem ali izrednem kongresu Večina zagovarja redni, a predčasni kongres BEOGRAD — Predsedstvo Zveze jugoslovanskih komunistov je spet zasedalo. Sedaj so že običajno seje za zaprtimi vrati, tokrat je prvi del o kosovskih dogodkih bil tudi "zaprt", na naslednjem sklicanju predsedstva pa so prisostvovali novinarji. Na tem javnem delu seje se je razvnela bitka okrog "izrednega" in "rednega" kongresa. Nič niso odločili in so prepustili odločitev centralnemu komitetu, ki se bo sestal 14. aprila. Zahtevo po izrednem kongresu je izrekla vojvodinska partijska organizacija, ki se je pretvorila v nekak ju-rišni odred srbske. Na petkovi seji jo je odločno zagovarjal predsednik srbske partije Slobodan Miloševič, ki se je skliceval na statut in na obrazložitev statutarne komisije. Vsi njegovi pristaši pa so se sklicevali na izredne razmere v državi, ki zahtevajo izredno kongres. Ker je Kosovo največji problem in ker so na Kosovu izredne razmere, se mora tudi ta kongres imenovati izredni. V nasprotju z vojvodinsko pobudo sta pobudi Makedonije in Bosne in Hercegovine, ki se zavzemata za redni kongres, vendar pa naj bi bil predčasen. Proti izrednemu kongresu sta na zasedanju predsedstva izredno ostro in odločno nastopila član predsedstva hrvaških komunistov Ivica Račan in še zlasti predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan. Kučan pravi, da bi bil to prvi izredni kongres v zgodovini KPJ in ZKJ, ni bilo izrednega kongresa niti v razdobju kominforma. Nesprejemljiva je trditev, da vodstveni organi ZKJ niso sposobni izvesti tri reforme in da niso sposobni niti organizirati kongresa. Glavni razlog pa je v nasprotovanju izrednim razmeram, izrednim ukrepom. Kučan pravi, da tako stališče izhaja iz ocene, da so za krizo v državi kriva zbirokratizirana vodstva, ki niso spoštovala interesov naroda in delavskega razreda. V enem delu države je že izvedena protibirokratska revolucija, v drugem pa ne. Iz leksikona pa se lahko naučimo, da je revolucija nasilna zamenjava nekega družbenega sistema z drugim. Kakšni sistem bomo torej zamenjali, se sprašuje Kučan, onega iz 1974. leta, ki temelji na družbeni lastnini, samoupravljanju in na enakopravnost, in je torej titovski. Razlike v ocenah sedanjega stanja in družbenih procesov znotraj ZKJ in izven nje, so tako velike, da je nujna resna, demokratična razprava. Ni jih mogoče premostiti na hitro in z nedemokratičnimi metodami. Kučan se je tudi izrekel za strogo spoštovanje statuta, ki pa nikakor avtomatično ne predpisuje sklicanje izrednega kongresa, če to zahteva neka organizacija, temveč predvideva sklep CK ZKJ po predhodnem posvetovanju partijskih organizacij republik in pokrajin. To se bo sedaj naredilo, sklepali bodo na prihodnji seji ZK ZKJ. Očiten je ostri razkol, ko se skuša metode, ki so bile uveljavljene v Srbiji in drugod prenesti tudi v ostale republike in s pomočjo izrednega kongresa povsem prevzeti v roke ZKJ na osnovi izrednega kosovskega stanja. Dilema ZKJ o "izrednem" ali "rednem" kongresu nikakor ni več akademsko razpravljanje o nazivu, temveč bistvena vsebinska odločitev o bodoči usmeritvi jugoslovanskih komunistov. Z njo je povezana tudi ideološka opredelitev o vlogi partije, o pluralizmu, o povezavi partije z oblastjo, skratka vse dileme jugoslovanske družbe. Razmerje sil je trenutno še nejasno, ker se še niso izrekle vse organizacije in bo tudi zato izredna zanimiva prihodnja seja CK ZKJ. ENTE El ERA UDINE ESPOSIZIONI 1.19. APRILA 1989 SEJMIŠČE CORMOR HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS ALPE ADRIA VZHOD Urnik ob delavnikih od 16. do 22. Urnik sobota/nedelja od 10. do 23. Ocena o Slovencih v Italiji na simpoziju SAZU »Razvita in vitalna manjšina ki uspešno kljubuje asimilaciji« Po besedah vodje posebnega medakademskega odbora Antona Vratuše je srečanje izpolnilo pričakovanja LJUBLJANA — V četrtek in petek je bil v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani simpozij o problemih narodnih manjšin. Pobuda se je porodila na obisku skupine jugoslovanskih akademikov pri slovenskih narodnih skupnostih v Avstriji in Italiji aprila 1986, vendar je v tej novi stopnji poglobitve dobila dve pomembni potezi. Prva je udeležba predstavnikov vseh jugoslovanskih akademij, ki so lahko vključili v pregled problematiko vseh svojih manjšin, druga pa je razčlenitev vsebine na metodološko plat proučevanja manjšin in pa na opis njihovega dejanskega stanja. Tako nastavitev je uvodoma orisal vodja posebnega medakademskega odbora, ki je organiziral srečanje, Anton Vratuša. Le-ta je ob zaključku dela ugotovil, da je srečanje izpolnilo pričakovanja. Uspeh je toliko bolj pomemben, ker gre za prvo srečanje na taki ravni, na katerem so bile upoštevane vse manjšine jugoslovanskih narodov. Prvi dan posveta je bil posvečen povzemanju že razmnoženih referatov. Nastopilo je trinajst govornikov: B. Grafenauer (Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti), V. Klemenčič (Metodologija popisov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem), J. Krneč (Nacionalna zavest kot gibalo manjšinskega vprašanja), V. Stanovčič (Metodološki problemi raziskovanja manjšin v sosednjih državah), A. Trste- njak (Psihološki aspekti asimilacije), L. Bratuž (Kulturno življenje Slovencev v Italiji), D. Davidov (Spomeniki Budim-ske eparhije), E. Dimitrov (Problemi makedonskih manjšin), B. Finka (Knji-ževno-jezikovni izraz Gradiščanskih Hrvatov), A. Malle in T. Domej (Manjšinsko šolstvo na Koroškem), E. Stojič (Položaj naših manjšin na Madžarskem) ter P. Stranj (Slovensko šolstvo v Italiji). Vmes se je razvila razprava, v katero je med drugimi posegel tudi ravnatelj SLOKI D. Bratina z razmišljanjem o rabljenih, obrabljenih in novih možnih kriterijih pri ocenjevanju številčnosti Slovencev v Italiji. V petek se je delo zaključilo v zgodnjem popoldanskem času po posegu Antona Vratuše (Nekatere značilnosti današnjega položaja Slovencev v Avstriji in Italiji) in po živahni razpravi, h kateri se je priglasilo veliko udeležencev. O Slovencih v Italiji so govorili: deželni svetovalec B. Brezigar o prizadevanjih Slovencev za uveljavitev svojih pravic, F. Bernik o pogledih na novo slovensko književnost med Slovenci v Avstriji in Italiji, D. Moravec o slovenskem gledališču v Trstu, P. Stranj o narodnostnih popisih Slovencev v Italiji. V svojih širših posegih pa sta se o naših zgodovinskih in popisnih razmerah večkrat in dlje zaustavila B. Grafenauer in V. Klemenčič. Že samo naštevanje govornikov in argumentov kaže na razpon in raznolikost razprave. Celotno gradivo bo iz- šlo v posebni publikaciji, kot je že izšlo gradivo iz obiska pred nekaj leti. Zato bo tu navedenih le nekaj vtisov vezanih predvsem na delež, ki ga je imela v razpravi problematika Slovencev v Italiji. Iz številnih posegov so Slovenci izpadli kot razvita in vitalna manjšina, ki se precej približuje modelu skupnosti (ki ga je nakazal Trstenjak), ki uspeva kljubovati asimilaciji z visoko stopnjo razvitosti svojega gospodarskega in intelektualnega potenciala. Iz vseh teoretičnih razmišljanj pa se je čutilo pomembnost in hkrati problematičnost vloge slovenskega tržaškega mestnega prebivalstva kot najmočnejšega jedra manjšine, ki je hkrati najbolj ogroženo in najmanj raziskano. V celotnem poteku simpozija je ostala le ena praznina: odsotnost predvidenega prispevka o materialni osnovi in o družbenogospodarskih pogojih obmejnih manjšin. Zato je ob zaključku Vratuša, med številnimi sugestijami, ki so prišle do izraza med razpravo, omenil le potrebo, da bi se v naslednji fazi obravnavanja manjšinskega vprašanja nastavilo projekt na to temo, s posebnim poudarkom na skupna vlaganja. V celoti gledano je študijsko srečanje dejansko pomenilo, kot je omenil nekdo od diskutantov v razpravi, pomemben korak v smeri vračanja narodnostnega vprašanja na raven celotnega jugoslovanskega prostora, v znanstveno področje. P. STRANJ Zavzemanje ZSMS za italijansko skupnost KOPER — Demokratična družba mora zagotoviti svobodo in pravičnost; pogoj in znak take ureditve so tudi obstoj, vsestranski razvoj in napredek narodnostnih manjšin, ki v njej živijo. Prepričanje je doma v organiziranih vrstah slovenske mladine, ki je v svojem svetu za mednarodne odnose razpravljala o položaju in problematiki italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Oblikovala je celo posebno delovno skupino mladih, ki naj bi redno spremljala to, tudi za slovenske mladince aktualno in pomembno področje domače skupnosti. Položaj Italijanov v Jugoslaviji sta podrobneje predstavila FRANCO JURI iz Kopra in Pirančan SANDRO KRAVANJA. Članom sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS, vodi ga Zoran Thaler, je prvi govoril med drugim tudi o Skupini 88, opozoril na njeno nacionalno odprtost in možnost političnega pluralizma. Gospodarski razvoj v Istri in italijanske skupnosti v tem prostoru je ovrednotil v smislu približevanja in odpiranja v Evropo. Zavzel se je še za večjo avtonomijo in enakopravnost koprskega uredništva dnevnika La voce del popolo, sicer bo nujno razmisliti o avtonomnem časopisu za italijansko skupnost v Sloveniji ali o morebitni posebni prilogi zanje v Primorskih novicah. Franco Juri je znova spomnil na predlog o ustanovitvi posebne komisije za manjšinska vprašanja v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran, kajti sedanja, ki je le del komisije za kulturo, omejuje problematiko na kulturno folklorno raven. Sandro Kravanja se je v pogovoru s člani mladinskega sveta za mednarodne odnose dlje zaustavil pri vlogi samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodnosti v Sloveniji. Predstavil je predloge v amandmajih k slovenski ustavi, ki naj bi zagotovili njihove večje pristojnosti kot četrtih skupščinskih zborov. V osvetlitvi prihodnjega popisa prebivalstva je zbrane seznanil s predlogom za dodatno popisni-co, ki bi omogočila vpogled v prisotnost italijanske kulture in jezika v narodnostno mešanem obalnem prostoru. Nekoliko presenetljiva, žal pa resnična, je tudi njegova trditev o nujnosti vzgoje večinskega naroda in tudi pripadnikov manjšine, da je skupno življenje stvarnost, uporaba maternega jezika pravica in izražanje narodnostne pripadnosti nekaj povem normalnega. Ob razpravi o problematiki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji so se v svetu za mednarodne odnose zavzeli za več pomembnih predlogov: najprej za prerečitev zveznega zakona o uporabi jezikov narodnosti, ki jim namerava pravice pogojevati s številčnostjo in gostoto naseljenosti. Nadalje so sklenili, da je vprašanja narodne, etične in jezikovne pripadnosti pri prihodnjem popisu prebivalstva nujno reševati v dogovoru in s strinjanjem italijanske skupnosti. V prostoru, kjer ta živi, gre zagotoviti tak gospodarski razvoj, ki bo izkoriščal prednosti etničnega pluralizma. Narodnostna problematika mora biti deležna znanstvenega proučevanja; mladinci so celo izrazili pripravljenost za prevzem materialnih bremen teh raziskav. Že v aprilu pa naj bi se sestali s predstavniki republiške konference ZSM Hrvatske in se z njimi dogovorili o sodelovanju pri reševanju vprašanj italijanske narodnosti v Jugoslaviji. MIRJAM MUŽENIČ Danes začetek slovenskih TV oddaj na Koroškem CELOVEC — »Nočem biti bombastičen, a je res, da gre za zgodovinsko prelomnico«, je dejal prvi mož ORF, avstrijske TV, Thaddaus Podgorski. V mislih je imel TV oddaje za avstrijske narodne in socialne manjšine, koroške Slovence, gradiščanske Hrvate in jugoslovanske pa turške *b 8.45 v Kulturnem domu v Gorici, nato pa še ob 10.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pri organizaciji predstav so sodelovali: SKD Igo Gruden, KD Rdeča zvezda, dvojezični šolski center v Špetru, KD Sovodnje in seveda ravnateljstva šol, ki so omogočila pobudo in katerim gre tudi zahvala organizatorjev. Sindikat javnih uslužbencev CGIL opozarja na težak položaj »Burla« Po koncentraciji storitev v Nabrežini V Križu in na Proseku imajo težave z zdravniško oskrbo »Vsedržavni tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL v svojih najnovejših izjavah govorijo o "paktu z uporabniki". Za nas te besede ne smejo ostali le proglas, zato se obvezujemo, da bomo od te tiskovne konference dalje iznašali zahteve tako tistih, ki delajo v Burlu, kot onih, ki ga uporabljajo kot pacienti.« Tako so včeraj dopoldne na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA na tiskovni konferenci o otroški bolnišnici Burlo Garofolo povedali pokrajinski tajnik javnih uslužbencev CGIL Adriano Sincovich, odgovorni za javne uslužbence CGIL v Burlu Branko Lanza in sindikalni predstavnik zdravnikov CGIL v tej bolnišnici Bruno Bembi. Sincovich je uvodoma pojasnil, da konferenca sodi v niz pobud, ki jih njegov sindikat izvaja, da bi javnost opozoril na težave in tegobe javnega zdravstva na Tržaškem. Kar zadeva posebej Burlo, pa je Sincovich dejal, da dober glas, ki si ga je z dolgoletno dejavnostjo ustvaril, žal ne ustreza njegovi današnji resničnosti, vsaj kar zadeva upravno plat. Sedanje pomanjkljivosti bi bilo treba takoj odpraviti, preden bi stanje degeneriralo. Natančnejšo diagnozo »bolezni« tržaške otroške bolnišnice, ki velja tudi za eno najboljših znanstveno-razisko-valnih enot otroške medicine na vsedržavni in celo mednarodni ravni, sta nato podala Lanza in Bembi. Najprej sta ugotovila, da Burlu primanjkuje resno programiranje. To izhaja že iz dejstva, da je izvršilni načrt za izvajanje deželnega zdravstvenega načrta v primeru Burla praktično izdelalo kar deželno odborništvo za zdravstvo, in to na način, ki je po oceni sindikata skrajno negativen. Pomanjkanje resnega programiranja pa prihaja do izraza npr. tudi v dejstvu, da Burlo še vedno ni sklenil nobene konvencije za sodelovanje s Tržaško krajevno zdravstveno enoto (od katere je sicer kot znanstveni inštitut neodvisen), in to kljub temu da bi takšno sodelovanje bilo v veliko korist obeh. Sindikalna predstavnika sta nato govorila o pomanjkljivostih pri uporabljanju osebja in pri ravnanju z njim, pa tudi pri organizaciji dela v otroški bolnišnici. Veliko problemov poraja pomanjkanje stalnega osebja, čeprav jih vodstvo bolnišnice skuša (in do neke mere tudi uspe) rešiti z večjo mobilnostjo uslužbencev, z začasno delovno silo in z zunanjimi sodelavci. Položaj je vsekakor tako zapleten, da po trditvah Lanze in Bem-bija niti samo vodstvo točno ne ve, koliko ljudi dela v Burlu (po pravilniku osebja bi jih moralo biti 1.002, dejansko število pa bi lahko bilo tudi za nekaj stotin različno). Poleg tega sta se sindikalna predstavnika hudo pritožila nad dejstvom, da danes ni nobe- vanja osebja, kljub temu da je predvideno v delovni pogodbi. Kar zadeva stanje po oddelkih, sta Lanza in Bembi med drugim poudarila, da bi bilo treba organizacijsko urediti službo za presajanje kostnega mozga, na splošno pa sta se kritično obregnila ob dejstvo, da načrtovalci »kaznujejo« s krčenjem osebja ipd. tiste oddelke, ki učinkoviteje delujejo in npr. hospitalizirajo manj ljudi s tem, da se v večji meri poslužujejo t.i. »day hospitala«. Vse te probleme zaostruje dejstvo, da je vodstvu bolnišnice, to je njenemu upravnemu svetu, že pred skoraj letom dni zapadel mandat, tako da se zdaj pred vsakim resnejšim problemom lahko skrije za izgovorom, da je pristojen le za tekoče zadeve. Sindikat CGIL zahteva, naj pristojna ministrstva, Dežela in Občina Trst čim prej poskrbijo za obnovo upravnega sveta, le-ta pa naj bo takšen, da bo znal odgovorno in pogumno upravljati, (mb) Reorganizacija teritorialnih zdravstvenih storitev Tržaške krajevne zdravstvene enote je že povzročila številne bolj ali manj ostre polemike. Krajevni časopisi so v prejšnjih dneh pisalo o vprašanju ambulante za prvo pomoč v miljski občini, nekam v pozabo pa je potisnilo dogodke v zvezi z reorganizacijo zdravstvene službe v zahodnem delu pokrajine. Prejšnji teden je namreč začel delovati v Nabrežini prvi zdravstveni okraj v tržaški pokrajini, katerega sedež je devinsko-nabrežinski župan Brezigar sicer odprl že junija lani. Tu bodo skoncentrirane vse zdravstvene storitve, ki so bile prej porazdeljene po ambulantah v Križu, na Proseku in v Nabrežini. Ambulanta v Zgoniku, ki upravno pripada nabrežinskemu okraju, pa bo ohranila vse dosedanje pristojnosti. Tržaška KZE se je za to temeljito preureditev odločila zaradi pomanjkanja primerno usposobljenega osebja, predvsem pa da bi zmanjšala poslovne stroške. Dr. Boteghelli, ki je pri KZE Ostre kritike na vladni odlok o zdravstvu Vladni odlok o zdravstvu, ki je stopil v veljavo včeraj in ki uvaja vrsto novih »ticketov« za zdravstvene storitve, je podobno kot drugod po državi tudi v Furlaniji-Ju-lijski krajini in še posebej na Tržaškem izzval vrsto kritičnih reakcij. Med prvimi so se oglasili sindikati, ki so mnenja, da je vladni ukrep socialno nepravičen, češ da najbolj prizadeva prav najšibkejše družbene sloje, kot so zlasti odvisni delavci, upokojenci in brezposelni. Podobno stališče je včeraj zavzelo deželno tajništvo KPI. V tiskovnem sporočilu poudarja, da je vlada s svojim odlokom odločila, da bo več plačeval tisti, ki je bolj bolan, in ne kdor ima več sredstev. »Gre za nepravičen in povrhu neučinkovit ukrep,« je rečeno v komunikeju, »saj z njim ne bo mogoče uresničiti zastavljenega cilja, t.j. sanacije javnih financ. S tem ciljem se KPI sicer strinja, vendar misli, da ga je treba drugače uresničevati. Vladni ukrep pa je pravi davek na bolezen, ki bo hudo obremenil družine prav tedaj, ko bodo zaradi bolezni v najtežjem položaju.« Deželno tajništvo KPI napoveduje, da bodo komunisti v parlamentu in drugod sprožili ostro borbo proti vladnemu odloku o zdravstvu in vabijo vse državljane, naj jih v tej borbi podprejo. sledil tej preureditvi, nam je povedal, da sedež zdravstvenega okraja v Nabrežini še ni povsem nared, ker manjka dvigalo, ki bi tudi prizadetim osebam omogočil dostop v prvo nadstropje, da pa so kljub tej nevšečnosti v okraj že vselili urad okrožnega zdravnika, splošno ambulanto, pediatrično in družinsko posvetovalnico. S tem centraliziranjem pa vsi niso zadovoljni. Med njimi je tudi svetovalec KPI v zahodnokraškem rajonskem svetu Mario Turel, ki je že februarja naslovil na predsednika rajonskega sveta vprašanje o tej zadevi. »Dogaja se,« pravi Turel, »da v Križu, odkar je šel zdravnik Štoka v pokoj, nimamo več zdravstvene oskrbe. Splošno ambulanto so ravnokar ukinili in premestili osebje v Nabrežino, pediatra pa so premestili že septembra lani. Mladi se lahko brez težav zapeljejo do Nabrežine, za starejše pa je ta pot naporna, še posebno pozimi.« Odgovorna za zdravstveno komisijo pri zahodnokraškem rajonskem svetu Fausta Tamburlini (KD) pa nam je povedala, da so ji pri KZE pač razložili, da je v ambulanto v Križu letno zahajalo samo triindvajset "knjižic", kar je premalo, da bi lahko opravičili stroške za vzdrževanje ambulante. Turel pa je bistveno drugačnega mnenja: »Vaške organizacije in krajevne sekcije strank bi morale enotno pritisniti na upravo KZE, na primer z zbiranjem podpisov, da bi nam v Križu in na Proseku vsaj za nekaj ur na teden zagotovili zdravstveno službo. Taka rešitev za KZE ne bi bila draga, za občane pa bi bila znatno ugodnejša. Konec koncev ni prav, da se zdravstvena oskrba ljudi podredi izključno ekonomski logiki.« WALTER ŠKERK Štiri milijarde iz finančnega zakona za delovanje Raziskovalnega centra Finančni zakon za leto 1988 v postavki ministrstva za znanstvene raziskave namenja štiri milijarde lir delovanju Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in z njim povezanih ustanov. Finančna sredstva so sklenili nameniti Konzorciju centra, Centru za ocenjevanje biozdravniških aparatur in Meduniverzitetne-mu konzorciju za biotehnologijo. Poldruga milijarda bo med drugim namenjena ustanovitvi računskega centra, ki bo na razpolago uporabnikom padriškega centra in bo povezan z drugimi računskimi centri. Obvestiti darovukem za Sklad za dvojezičnost Sklad za dvojezičnost obvešča svoje darovalce, da je v preteklih dneh izdal 571.200 lir za tiskanje 325 lepakov »Bilinguismo e civilta«, 318.920 lir za tiskanje 5000 letakov z istim besedilom in 275.925 lir za lepljenje lepakov. Skupno znaša izdana vsota 1.166.045 lir. Gibanju Srednjeevropska omika gre zahvala - piše v tiskovnem sporočilu Sklada za dvojezičnost - ker je s pripravljenostjo za sodelovanje omogočilo izpeljavo pobude. ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA AcimmU lastnik Stigliani PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM LISTOM TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770 V veljavo je stopil 20. marca letos Nov odlok o Zakon št. 475/88 je uvedel posebno takso na proizvodnjo in uvoz plastičnih vrečk. Deželno upravno sodišče iz Apulije je odlok delno razveljavilo, medtem ko je sodišče v Lecceju presodilo, daje celoten odlok neustaven, kar je finančno ministrstvo primoralo pripraviti nov zakonski ukrep, ki je bil 20. marca letos objavljen v Uradnem listu. Upati je, da je sedaj zadoščeno zakonskim določilom in da bodo predpisi ostali veljavni. Odstranjevanje ali uničevanje plastičnih vrečk spada namreč v okvir zakonskih določil za odstranjevanje industrijskih odpadkov in nalaga zlasti proizvajalcem nove in konkretne obveznosti. Z novim odlokom je določeno, da morajo proizvajalci in uvozniki vrečk, ki niso biološko razgradljive (»non bi-odegradabili«) in so namenjene za uporabo v trgovinah na drobno, za odnos blaga plačati posebni davek. Ta se bo stekal v posebni sklad, iz katerega bodo črpali sredstva za odstranjevanje odpadkov. Proizvajalci bioloških vrečk morajo povrhu zaprositi najbližji pooblaščeni inštitut ali laboratorij, da preveri njihove izdelke; o postopku morajo predhodno obvestiti pristojni davčni urad, ki bo prevzel vzorce vrečk in jih bo poslal laboratoriju. Proizvajalec bo moral v pričakovanju izida testa predložiti davčnemu uradu bančno jamstvo, da bo poravnal predvidene davke, če analiza ne bo kakovosti plastičnih vrečk potrdila verodostojnosti podatkov. Vsi proizvajalci morajo namreč še pred začetkom izdelovanja vrečk posredovati pristojnemu uradu podatke o podjetju, opis strojev, naprav in proizvodnega procesa, količino surovin in končnih izdelkov, največjo količino surovin, ki bodo uskladiščene v tovarni ter naziv dobaviteljev surovin. Uradi bodo preverili stroje in poskrbeli, da bo na stroj za rezanje vrečk nastavljen poseben števec, ki bo preverjal količino izdelkov. Ta količina bo osnova za plačilo davka, ki ga bo moral proizvajalec plačati v trenutku prodaje grosistu oziroma trgovcu. Kot rečeno so podvržene plačilu davka samo nebiološke vrečke, namenjene za shrambo in prenašanje blaga v maloprodaji. Za vrečke, namenjene različni uporabi, davek ni predviden. Na teh vrečkah mora biti obvezno izpisano, da niso biološke in da ni dovoljena njihova uporaba v prodaji na drobno. V primeru bioloških vrečk pa morajo biti zapisani podatki laboratorijskega izvida, prodajalčevo ime ter leto in datum izdelave. Odlok ima kljub vsemu neko pomanjkljivost: pravi sicer, da so tudi uvozniki podvrženi plačilu davka, vendar ne navaja, katere listine morajo le-ti predložiti carini ob uvozu oziroma, kaj morajo storiti še pred samim uvozom blaga. Zakonska določila prizadenejo torej samo proizvajalce oziroma uvoznike; ki se morajo sedaj sprijazniti z novim1 predpisi. Kljub temu svetujemo trgovcem in grosistom, naj bodo zelo pozorni pri nakupih, da ne bi zašli v nepredvidene težave, če na vrečkah n® bodo napisi, kakršne predvidevajo veljavna zakonska določila. ODO KALAN V Dolini Glinščice je bil včeraj pravi praznik prijateljstva Odprta meja v duhu iskrene želje za sodelovanje in mir Po mesecu prodaje s popusti Obračun zelo posrečene poteze Tržaške knjigarne Dolina Glinščice je bila včeraj prizorišče velikega praznika prijateljstva, saj se je v prečudovitem kraškem kotičku pri Botaču zbrala številna mno-žiča ljudi, ki je z besedo in dejanji izpričala željo po gradnji miru in sožitja. Za odprto mejo in torej prost sprehod po krožni poti Boljunec -Beka - Socerb - Prebeneg, so dale pobudo občine Dolina, Sežana in — letos prvič — tudi Koper. Včeraj zjutraj je župan dolinske občine Edvin Švab kot prva sprejel v Bo-Ijuncu tržaškega Škofa Bellomija in koprskega škofa Metoda Piriha, ki sta s svojo prisotnostjo letos dala še poseben pomen sodelovanju in prijateljstvu. Škofa sta se nato podala v cerkvico na Pečah, kjer sta darovala tnašo. Vernikom je škof Bellomi spregovoril v slovenščini, škof Pirih pa v italijanščini. Po obredu sta se v spremstvu vernikov spustila v Botač, kjer se je medtem zbrala pisana množica ljudi, še posebno šolske mladine z obeh strani meje. Med političnimi predstavniki so se tradicionalne zdravice mirnemu sožitju poleg župana Švaba, župana sežanske občine Ivana Vodopivca in župana koprske občine Raula Siškoviča udeležili tudi glavni konzul SFRJ v Trstu Livio Jakomin, senator Spetič, poslanec Coloni, predsednik in tajnik SKGZ Palčič in Udovič, deželni tajnik KD Longo, deželni svetovalec Budin in predstavnika ANPI-VZPI Košuta ter Calabria. Po pozdravu treh županov, sta v slovenščini in italijanščini poudarila potrebo in željo po prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju tudi škof Bellomi v slovenščini in škof Pirih v italijanščini. Krajšo slovesnost, katere so se udeležili tudi predstavniki milice, policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov, so s folklornimi nastopi, skeči in s Petjem popestrili osnovnošolski otroci jz Škofij in Dekanov ter učenci italijanske nižje srednje šole pri Domju. Po prigrizku v Botaču je udeležence Pobude ob odprti meji čakal prijeten sprehod po obmejni gozdni poti. Naj sPomnimo, da bo meja odprta še danes pd 9. do 18. ure. Prireditelji priporoča-jo obiskovalcem, naj imajo pri sebi osebni dokument in le nujno opremo. Danes v Nabrežini koncert revije Primorska poje Danes ob 17. uri bo v občinski telovadnici v Nabrežini koncert v okviru letošnje jubilejne 20. revije Primorska poje. Nastopili bodo naslednji pevski zbori: ŽPZ Janko Premrl-Vojko iz Spodnje Idrije, MPZ Kras iz Opatjega sela, MePZ Rdeča zvezda iz Saleža, DPZ Volče, MPZ Novi sv. Anton iz Trsta in TPPZ Pinko Tomažič. Koncert prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju s SKD Igo Gruden in s pokroviteljstvom Dežele FJK. Med včerajšnjo zdravico mirnemu sožitju v Botaču (Foto Magajna) Kje ste lahko v tem mesecu kupili knjige in plošče po polovični ceni, slike raznih avtorjev pa z dokajšnjimi popusti? V Tržaški knjigarni seveda. Razprodaja se je začela v začetku meseca marca in se končala v petek. »Prve dni ni bilo velikega odziva,« nam je v razgovoru povedala upravnica knjigarne Ude Košuta, »potem pa so ljudje prebrali oglas v našem dnevniku in tudi drugače zvedeli za ugodne nakupe, tako da lahko rečem, da smo s tokratno razprodajo res zadovoljni.« Razprodaja je zajela plošče, knjige, folklorne predmete in tokrat tudi slike raznih avtorjev. Na razpolago so bila dela slovenskih in italijanskih slikarjev, npr. Jakca, Maraža, Ciuhe, Ceja, Kravosa in še drugih. Interesenti so si lahko omislili slike z deset ali celo petnajst odstotnim popustom. »To je bilo prvič, da smo v razprodajo vključili tudi slike in moram reči, da je zamisel uspela in jo bomo v bodoče prav gotovo še ponovili.« Zanimalo nas je seveda, kaj je šlo najbolj. Glede knjig so se kupci odločali za razne vrste čtiva: od beletristike in znanstvenih del do knjig za Sporočilo devinsko-nabrežinske sekcije Slovenska skupnost zavrača očitke Brezigarjevi upravi Kljub mrzličnemu iskanju Pogrešanega Tržačana včeraj še niso našli Čeprav so 48-letnega Micheleja Pai-za številni reševalci tudi včeraj iskali od 7. ure zjutraj do noči, niso odkrili nobenega sledu, ki bi jim lahko pomagal najti pogrešanega Tržačana. Paiza se je izgubil v sredo dopoldne nekje v okolici Bohinjskega jezera. Žena ga je zadnjič videla okrog 10. ure, ko ji je rekel, da gre na izlet k Triglavskim jezerom in da se bo vrnil približno ob 18. uri. Od tistega trenutka dalje pa se je za njim izgubila vsaka sled. Tudi včeraj so ga miličniki, vojska in alpinisti tržaškega združenja CAI mrzlično iskali. Ponovno so prečesali pot od hotela Jezero do Triglavskih jezer, kamor je bil Paiza namenjen. Pogrešanega so iskali ves dan tudi s helikopterjem in z izurjenimi psi. »Če bi se bil držal markirane steze, bi ga gotovo našli,« so nam včeraj povedali na postaji milice v Bohinjski Bistrici. Reševalne skupine so včeraj iskali sledove tudi po gorskih kočah, kjer se izletniki navadno podpišejo v knjigo in poleg tega napišejo, kam so namenjeni. Imena Michele Paiza pa niso zapazili nikjer. Možnost, da bi pogrešanega našli še živega, je na žalost vsako uro manjša. Žena še upa, da se bo nenadoma pojavil na hotelskih vratih, reševalci pa so že pomislili na tragično možnost. Tržačan, ki ni bil vajen hoje po hribih, je lahko padel v kak globok prepad na poti čez strmo Komančo, ki vodi ob slapu Savica. Možno je tudi, da je zašel in da ga je ponoči pokončal mraz. Ko je Paiza v sredo dopoldne odšel iz hotela, je bil namreč bolj lahko oblečen, saj je imel pod vetrovko le srajco. Poleg tega pa je vzel s seboj prav malo hrane, ki mu je zadostovala komaj do večerje. Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti je v tiskovni noti izrazila zadovoljstvo za potek zadnje seje občinskega sveta, ki je z večino glasov odobril proračun za leto 1989. Gre za nadvse pomemben dogodek — beremo v noti — ker je to zadnji proračun pred iztekom mandata, saj bodo prihodnje leto občinske volitve. Tako je zagotovljena petletna kontinuiteta uprave z županom iz vrst SSk, kot je stranka zagotovila svojim volilcem že ob sklenitvi sporazuma leta 1985. Ta kontinuiteta je omogočila izvedbo širokega programa na vseh področjih upravnega dela, od velikih proslav 2000-letnice kamnolomov, do novih programov dela v otroških vrtcih, ki jih je zaradi njihove kakovosti podprla EGS, od številnih posegov v korist naših društev z zagotovitvijo novih sedežev petim slovenskim organizacijam do pomembnih javnih del začenši z razsvetljavo, kanalizacijo in posegi na področju zaščite okolja. Še večji uspehi bi bili mogoči — pravi nota SSk — ko bi prišlo do konstruktivnega odnosa opozicije, ki pa je žal le ovirala delo uprave. V zvezi s potekom zadnje občinske seje — nadaljuje SSk — je treba predvsem osvetliti dejstvo, da je predstavnik Liste za Trst oddal svoj glas za proračun v osebnem imenu in v nasprotju s sklepom svoje stranke, kot je sam izjavil. Sprejel je torej vabilo, ki je bilo naslovljeno vsemu občinskemu svetu, razen neofašistu, naj se zajamči kontinuiteta upravljanja do izteka mandatne dobe, in to upravi s slovenskim županom in z jasnim programom, ki postavlja sožitje med Slovenci in Italijani na prvo mesto. Odveč je torej slepomišenje KPI o sporazumevanju z Listo, ki je v tej občini za SSk politično nesprejemljivo, naravnost smešno pa je podtikanje socialistov, saj so sami že pred časom zahtevali vključitev LpT v večino, drugod (npr. v openskem rajonskem svetu) pa se mirno poslužujejo odločilnega glasu MSI za sklepe, ki so Slovencem v škodo. SSk na koncu pozdravlja odobritev proračuna in čestita svojim upraviteljem za dosežene uspehe. Začasna prepoved parkiranja Podjetje Acega obvešča, da bo zaradi nujnih popravil prepovedano ustavljanje in parkiranje v Drevoredu Sanzio (na strani lihih hišnih številk) in na Trgu Gi-oberti (na odseku med hišami s številkami 1, 5 in 19). Na Opčinah pa bo zaradi popravil na omrežju za elektriko, plin in vodo prepovedano parkiranje in ustavljenje na obeh straneh Ulice Bonomea (od vhoda v bolnico Santorio do nove ceste za Opčine) in vUlici Čampo Romano (na odseku med hišno številko 32 in Trgom Bertoli-ni). Prepoved velja za vsa vozila. ■ Finančna intendanca obvešča, da je Uradni list št. 19., ki je izšel 10. marca 1989, objavil razpis natečaja za 50 delovnih mest za poddirektorja v perifernih upravah za carino in neposredne davčne dajatve. Zainteresirani bodo morali opraviti pismeni izpit v Rimu. Izpit se bo pričel 5. maja ob 8.30 in bo potekal v dveh ločenih sedežih. V tako imenovani Palači izpitov v Ulici Girolamo Induno 4 se bodo zbrali kandidati s priimki z začetno črko od A do L, na rimskem velesejmu, Ulica Cristoforo Colombo 291 pa se bodo zbrali vsi ostali kandidati. Tovarniški svet ostro obsodil odgovorne 'W, Se nepojasnjeni razlogi smrti delavca škedenjske železarne Preiskovalci niti včeraj niso mogli pojasniti okoliščin, ki so terjale življenje 46-letnega delavca škedenjske železarne Sergia Porcellija. Sodni zdravnik Costantinides je vsekakor ugotovil, da je nesrečnež res umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim oksidom. Sodstvo in inšpektorat za nesreče na delu sta včeraj uvedla preiskavo. Zdravstveno stanje njegovega kolege Guerre, ki mu je prvi priskočil na pomoč, se je včeraj znatno izboljšalo in je že zapustil bolnišnico. Vodstvo škedenjske železarne ne bo dajalo uradnih izjav, dokler ne bo pojasnjeno, kako je prišlo do smrtne nesreče. Napovedalo pa je, da bo aktivno sodelovalo s preiskovalci. Odgovorni za stike z javnostjo Armando Giostra nam je povedal, da vzroka za Porcellijevo smrt ni mogoče razložiti. Veliki ventil, iz katerega je uhajal strupeni plin, je namreč delavec popravljal na odprtem prostoru, poleg tega pa je imel na obrazu masko, povezano z jeklenko s kisikom. Med delavci, ki se že leta borijo za ohranitev svojega delovnega mesta v razburkanih vodah škedenjske železarne, sta včeraj prevladovala žalost in ogorčenje. Prepadeni nad dogodkom so člani tovarniškega sveta ostro obsodili odgovorne. Smrtna nesreča je dokaz neustavljivega propadanja železarne, do katerega je prišlo, ker je bil objekt preveč časa zanemarjen. Tovarniški svet je obenem napovedal upočasnitev dela v nočnih urah, jutri pa bo sklical glavno zborovanje. Na pragu leta 2000 je povsem nesprejemljivo, da v razviti državi, za kakršno se proglaša Italija, ljudje še vedno umirajo na delu, piše v tiskovnem sporočilu tajnik tržaške federacije KPI Coste. Tragični dogodek kliče na odgovor vse, ki so si v teh letih "podajali" odgovornost za škedenj-sko železarno in pri tem niso poskrbeli za ustrezno obnavljanje naprav. V Mavhinjah so pokopali prof. Žitomra Terčelja V torek so v Mavhinjah pospremili na zadnji_ poti šolnika in čebelarja prof. Žitomira Terčelja. Umrl je na velikonočno soboto po krajši bolezni, tako da je njegova smrt bridko presenetila vse, ki so ga poznali. Pokojnik je imel dokaj razgibano življenjsko pot. Rodil se je 15. junija 1921 v Ajdovščini. Po osnovni šoli je odšel v Gorico, kjer je dokončal trgovsko šolo. Med vojno so ga vpoklicali v mornarico. Postal je oficir na pomorski akademiji v Livornu in nato služil na ladji Sirtori, ki je bila potopljena leta 1943 pri Krfu. Tedaj so ga zajeli Nemci in odpeljali v taborišče v Deblin na Poljskem, konec vojne pa je dočakal v taborišču pri Hamburgu. Po vrnitvi v domače kraje je leta 1949 doštudiral ekonomijo na tržaški univerzi in začel službovati kot šolnik. Bil je profesor na slovenski nižji strokovni šoli v Nabrežini, nato ravnatelj slovenske nižje strokovne šole na Proseku, naposled pa profesor na italijanski trgovski srednji šoli Sandrinelli v Trstu vse do upokojitve leta 1978. Leta 1959 se je poročil s prof. Marto Legiša. Kmalu po rojstvu hčere Verenke so se Terčeljev! iz Trsta preselili v Vižov-Ije. Tu je s posredovanjem tasta, mavhinjskega živinozdravnika dr. Mirka Legiše, odkril čebelarstvo, ki ga je močno vzljubil in razvil do strokovne popolnosti. Zanj je navduševal mlade in stare in si pridobil veliko zaslug za razvoj te dejavnosti pri nas. Dolga leta je bil predsednik Čebelarskega konzorcija. Prof. Žitomir Terčelj je bil mirne narave, ob njem pa je imel vsakdo občutek, da je človek, ki ve, kje mu je mesto. Prizadeti družini naše sožalje. otroke, ki so jih starši kupovali s posebnim zadovoljstvom. Popusti so veljali tudi za razne novitete na knjižnem trgu, tako da so šle tudi te knjige dobro v prodajo. Knjigarne pa niso obiskali le številni kupci, temveč tudi nektere šole, med njimi na primer 3. razred dolinske srednje šole v spremstvu prof. Pangerca in še razred nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba. Tudi za plošče je bilo veliko zanimanje, predvsem za tiste s folklorno in zabavno glasbo. Razprodaja je torej uspela in bo ostala v spominu kot ena od posrečenih potez naše knjigarne. N. L. Naše dobre mame in none Ivanke Štoke vd. Daneu ni več. Pogreb bo jutri, 3. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v konto-velsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerki Ada in Boži, zeta Rado in Rino, sestra Marija, vnukinje Maila, Erika, Lori in Flavija, priljubljeni pravnuki Nicole, Peter in Daniel ter ostalo sorodstvo. Kontovel, 2. aprila 1989 Ob boleči izgubi ljubljene none Ivanke Štoke vd. Daneu izrekajo Lori in svojcem občuteno sožalje direkcija in kolegi C.G.R. - Trst. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega prof. Žitomira Terčelja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. DRUŽINA Vižovlje, 2. aprila 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ivanke Škabar vd. Ukmar se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnjo pot. SVOJCI Prosek, 2. aprila 1989 ZAHVALA Svojci Aliče Turcinovich por. Vrše se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob tem težkem trenutku. Trst, 2. aprila 1989 31. 3. 1988 31. 3. 1989 Ob prvi obletnici smrti naše drage Angele Starc vd. Specia se te spominjamo VSI TVOJI Kontovel, 2. aprila 1989 ODBOR ZA DORAŠČAJOČO MLADINO SKGZ in DIJAŠKA DOMOVA V TRSTU IN GORICI PRIREJATA LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na RAKITNI od 30. 6. do 14. 7. - za otroke od 6. do 11. leta na GRMU pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta v PORTOROŽU od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta Informacije in vpisovanje od jutri, 3. do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1988/89 V sredo, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APZ “FRANCE PREŠEREN” dirigent Tomaž Faganel Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FIL1PP1NI. Glasbena matica - Trst, koncertna sezona 1988/89 v sredo, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APZ FRANCE PREŠEREN, dirigent Tomaž Faganel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney VVeaver. EKCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Sa-laam Bombay!, dram., Indij. 1988, r. Mira Nair, i. Shafic Syed, R. Yadav. NAZIONALE I - 16.10, 21.40 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Rour-ke. NAZIONALE II - 15.30, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □□ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 L’opera al nero, dram., Fr./It. 1988, r. A. Delvaux, i. G. M. Volontd. GRATTACIELO - 15.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.00, 22.15 Sotlo accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □□ EDEN - 15.30, 22.10 Taboo 2 perversioni in famiglia, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Cock-tail, r. Roger Donaldson, i. Tom Cruise, Bryan Brown, Elisabeth Shue. CAPITOL - 16.00, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 L'Orso, pust., Fr. 1989, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace. ALCIONE - 17.00, 22.10 Donne sulForlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura, Antonio Banderas, Julieta Serrano. RADIO - 15.30, 21.30 Miss Manificent, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ LOTERIJA BARI 83 6 54 8 29 CAGLIARI 71 61 31 19 35 FIRENCE 37 16 20 19 38 GENOVA 61 62 38 77 7 MILAN 68 50 26 3 34 NEAPELJ 73 89 45 63 24 PALERMO 47 8 69 10 49 RIM 31 79 22 29 32 TURIN 85 71 23 40 53 BENETKE 64 57 ENALOTTO 27 18 2 2 2 X 2 2 2 X X 2 2 2 2 KVOTE: 12 37.151.000,— 11 1.010.000.— 10 107.000.— pod pokroviteljstvom občine ZGONIK vabi na /. TROFEJO SMEHA HUMORISTI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Nastopajo: KARST BROTHERS, VERČ - KOBAL, MOPED SHOW, JAKA ŠRAUFCIGER, TONI KAR JOL A Danes, 2. aprila, ob 17.32 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnina: Delavci, dijaki, invalidi, upokojenci. 350.000 lir Krema...zastonj! novo gtoetjeno zodrugo / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hugo von Hofmannsthat SLEHERNIK Režija Mario Uršič PONOVITVI danes, 2. aprila, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja jutri, 3. aprila ob 16. uri — ABONMA RED H — mladinski v torek, 4. aprila ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 — ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 6. aprila ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek v soboto, 8. aprila ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota v nedeljo, 9. aprila ob 16. uri — ABONMA RED G — druga sobota včeraj - danes gledališča Danes, NEDELJA, 2. aprila 1989 GOJMIR Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.51 - Luna vzide ob 4.57 in zatone ob 14.56. Jutri, PONEDELJEK, 3. aprila 1989 ŽARKO PLIMOVANJE DANES: ob 2.28 najnižje -20 cm, ob 7.59 najvišje 26 cm, ob 14.14 najnižje -45 cm, ob 20.47 najvišje 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 78-odstotna,v jutranjih urah je padlo 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Malina Tedeschi, Mas-simo Seriani, Anna Zuliani, Elena Delit-hanassis, Filippo Zamboni, Cinzia Mari-on, Annarita Pia Ciaramidaro, Martin Magris, Manuel Piria. UMRLI SO: 73-letna Maria Ventura vd. Benco, 64-letni Fabio Vattovani, 79-letna Carmela Gerbec vd. Sferza, 86-let-na Maria Pluca por. Florit, 75-letni Bruno Vouk, 82-letna Giovanna Stoka, 85-letna Anna Calcina, 83-letna Vittoria Pil-ler, 75-letna Nives Rusconi por. Cravag-na, 79-letni Everardo Trampuš, 44-letni Bruno Pausche, 79-letni Romano Godina, 90-letna Anna Damiani vd. Stocovaz, 73-letna Giuseppina Cohilj Bemigar. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppb 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Opčine - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče bo ponovilo danes, 2. aprila, ob 16. uri delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA RED C. Ponovitve si bodo sledile še jutri, 3. t. m., ob 16. uri za abonma RED H;, v torek, 4. t. m., ob 16. uri za abonma RED I in ob 20.30 za RED D; v četrtek, 6. t. m., ob 20.30 za abonma RED E; v soboto, 8. t. m., ob 20.30 za abonma RED F ter v nedeljo, 9. t. m., ob 16. uri za abonma RED G. VERDI Danes ob 15. uri (red D) zadnja ponovitev opere PARSIFAL Richarda Wag-nerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Gi-ancarlo Menotti. Prihodnji petek ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V glavnih vlogah nastopajo Fio-rella Pediconi, Franco Farina in Alessan-dro Cassis. Ponovitve si sledijo od 7. do 29. aprila. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prost) bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo Margaret-he von Trotte SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava Od 4. do 16. aprila bo gledališče iz Genove predstavilo Gastoneja Moschina v Molierovem delu ŠOLA ZA ŽENE. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 2. aprila, ob 16.30 bo na sporedu ponovitev dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fen-zijem. I. de Felszegv lastnik O. BETZ s.n.c. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5 — Zastopnik IVOCLAR — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo — Zajamčeno zlato za zobe v vseh zlitinah POD POKROVITELJSTVOM DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE v sodelovanju s SKD IGO GRUDEN PRIMORSKA POJE 89 danes, 2. aprila 1989, ob 17. uri OBČINSKA TELOVADNICA V NABREŽINI NASTOPAJO: — Ženski zbor KUD JANKO PREMRL-VOJKO iz Spodnje Idrije — Moški zbor KRAS iz Opatjega sela — Mešani zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža — Dekliški zbor VOLČE — Moški zbor NOVI SV. ANTON iz Trsta — TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR iz Trsta KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na gostovanje dramske skupine iz Sovodenj s kriminalno komedijo Roberta Thomasa OSEM ŽENSK ki bo danes, 2. aprila, ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. razne prireditve SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom OB 45-LETNICI USTRELITVE 71 TALCEV bo danes, 2. aprila, ob 16.30 ponovitev spleta besede, pesmi in glasbe TO PEVČEVO SRCE JE. Spored oblikujejo MPZ in ŽPZ Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki. Zamisel Olga Lupine. PD Mačkolje vabi danes, 2. aprila, v srenjsko hišo v Mačkolje, kjer bo ob 18. uri nastopila dramska skupina PD Štan-drež z Nusičevo igro KAJ BODO REKLI LJUDJE. Jutri, 3. aprila, bo predaval v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 mladi poslanec Južnotirolske ljudske stranke dr. Michl Ebner O POLOŽAJU NEMŠKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.15, prirejata Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 5. aprila, predavanje slovenskega astronoma dr. Pavla Zlobca O SONČNI AKTIVNOSTI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Amaterski oder Jaka Štoka s Prose-ka-Kontovela uprizori veseloigro LOČITEV J. Tavčarja danes, 2. aprila, ob 18. uri v Bazovici. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC. V galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo dol4. aprila na ogled razstava slikarke Silve FONDE. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 10. t. m., odprta razstava slikarja Furia BOMBENA. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/TI IN MLADINSKI ODBOR PRI SKGZ v sodelovanju s Kinoateljejem vabita v torek, 4. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predvajanje dokumentarnega Tv filma MONTAŽA EKSTAZE o slovenski pomladi O vlogi medijev pri poročanju o kočljivih političnih dogodkih bosta spregovorila Mojmir OCVIRK, član odbora za informiranje pri RK ZSMS in Aleš Doktorič, elan Kinoateljeja. čestitke Jutri, 3. aprila, slavi svoj rojstni dan MARIO PETAROS. Še na mnoga in zdrava leta mu kličejo vsi domači, mali Manuel pa pošilja dragemu nonetu 70. vročih poljubčkov. Jutri bo ugasnil 8 svečk MARKO MI-KOLJ. Vse najboljše mu želijo mama Serena, očka Dani, nono Karlo, nona Dada, nono Livijo, nona Stina in teta Mirjam. Mladostni MAMI ob "okroglem" rojstnem dnevu želi še enkrat toliko zdravih let, Erika. CELESTINI! Ob jutrijšnjem rojstnem dnevu želita vse najboljše družini Kuret in Vannella. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI z Opčin priredi danes, 2. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah SLOVESNO POČASTITEV 45. OBLETNICE JUNAŠKE SMRTI 71 TALCEV. Slovesnosti bo prisostvoval edini preživeli tovariš Stevo Rodič. Slovenska dobrodelna društva, SLO-KAD in Slovenska Vincencijeva konferenca obveščajo starše, da te dni po šolah vpisujejo otroke za počitniški koloniji v Dragi in Comegliansu. Starši naj ne odlašajo in čimprej otroke vpišejo na šolah. V nedeljo, 16. aprila, bo praznovala škedenjska verska skupnost 150 let cerkve sv. Lovrenca. Ob tej priliki so vabljene vse noše mesta in okolice. Noše se bodo zbrale v Domu J. Ukmarja ob 9.30 in od tam šle v sprevodu v cerkev k slavni maši, med katero bo škedenjski pevski zbor pel Perozijevo latinsko mašo. _________mali oglasi_______________ OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju. OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25. OSMICO je odprl Edvardo Tul v Mačko-Ijah - Križpot. OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran. V BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros. IZGUBILA sta se psa, tribarvni seter in nemški ptičar rjave barve z belo liso na glavi. Poštenega najditelja prosimo, da telefonira na št. 232141. V DALMACIJI blizu Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve in štiri osebe od junija do septembra. Informacije tel. 821225 (delovni urnik - Silvia). KRAS. V Trnovci prodamo lepo gradbeno zemljišče, sredi zelenja, idealna lega, sonce, mir, gozd, cesta ob meji, luč, voda, telefon. Tel. 040/62686 ob delavnikih od 12. do 13. ure. RAZNE PREDMETE iz kristala po ugodni ceni prodam. Ponudbe na tel. 226618. ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v Sloveniji sposobno, dinamično osebo, veščo prodaje, za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 381483 od 15. do 16. ure vsak dan. V PARIZU je Združenje evropskih novinarjev podelilo kremi BIO PERFOR-MANCE - SHISHEIDO nagrado za najboljši kozmetični preparat leta. Ta krema je v prodaji tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90. V CENTRU BLEDA prodam enostano-vanjsko hišo, opremljeno, 86 kv. m, takoj vseljivo. Tel. 003864/77055 od 19. do 20. ure. PRODAM trs (kanele). Tel. v večernih urah na št. 231961. JADRO 4.5 kv. m NBU v odličnem stanju prodam za 200.000 lir. Tel. 224407. SURF ingrad D2 v dobrem stanju prodam za 350.000 lir. Tel, 224407. V ROJANU dajemo v najem majhno opremljeno stanovanje (kuhinja, soba, tuš) po 270.000 lir mesečno. Tel. od 16. do 18. ure na št. 416132 - prednost domačinom. menjalnica 31. 3. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1387,850 1380,— Japonski jen 10,463 10,20 Nemška marka . 733,290 731,50 Švicarski frank 836,650 834,— Francoski frank 217,— 215,50 Avstrijski šiling 104,209 103,80 Holandski florint ... 650,310 648.— Norveška krona 201,890 200,— Belgijski frank 35,030 34,500 Švedska krona 216,060 213,50 Funt šterling .. 2345,700 2320,— Portugalski eskudo . 8,893 8,400 Irski šterling .. 1958,300 1940,— Španska peseta 11,777 11,300 Danska krona . 188,510 186,— Avstralski dolar 1135,100 1090,— Grška drahma . 8,679 8,200 Jugoslov. dinar — 0,145 Kanadski dolar 1159,700 1130,— ECU 1526,500 — PRIMORSKI DNEVNIK 2. aprila 1989 □ stran 7 nedeljski televizijski in radijski sporedi [~j| RAI 1___________________ 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 9.00 Nedeljska rubrika: Cani-gatti & C. 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija (l.del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2.del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocor-riere 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 17.20 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zaključek) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: La finestra sul corti-le (krim., ZDA 1954, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Grace Kelly) 22.20 Športna nedelja (vodi Tito Stagno) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: Knjiga, naša pri- jateljica 0.35 Šport: golf (iz Cagliarija) in biljard (iz šamana) RAI 2________________ 8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac 10.20 Film: La morte invisibile (krim., ZDA 1938, r. VVilli-am Nigh, i. Boris Karloff) 11.45 Rubrika: Video week end 12.25 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 15.30 Koncert: Roberto Vec-chioni 16.45 Športne vesti: 45. minuta 16.25 Film: Sogno di un prigio-niero (fant., ZDA 1935, r. H. Hathaway, i. Gary Cooper, Ann Harding) 17.55 Šport: atletika, motokros, kolesarstvo 18.50 Nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Gledališče Eduarda De Filippa: enodejanka Gen-nareniello 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.30 Rubrika: Protestantizem 24.00 Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.00 Glas. oddaja: Bluesin 88 RAI 3 | 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Variete: Mai dire mai 13.05 Šport: karting (iz Jesola) 13.35 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Zabavna oddaja: Walter Chiari - Storia di un altro italiano 15.15 Variete: Va’ pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha) 17.40 Nanizanka: Professione pericolo 18.35 Športna rubrika: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.45 Deželne vesti 20.00 Nogomet B lige 20.30 Film: Djahgo (vestern, It. 1966, r. Šergio Corbucci, i. Franco Nero, Jose Bodalo) 22.00 Aktualna oddaja: Camice bianco (vodi Donatella Raffai; 2. in zadnji del) 22.30 Dok. oddaja: Drobci 22.40 Rubrika: Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželne športne vesti 1 RTV Ljubljana 1 | 9.00 Poročila 9.15 Otroška matineja: Živ Žav, 10.00 Lolek in bolek 10.10 Nadaljevanki: Safari (6. del), 10.45 Kri in orhideje (4. del) 11.30 Poročila 11.40 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 12.10 Kmetijska oddaja 13.10 Film: Pobeg v zmago (vojni, ZDA 1981, r. John Hus-ton, i. Sylvester Stallone) 15.00 Poročila 15.10 Glas. oddaja: Radenci 89 15.45 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Film: Gospa Bovary (dram., ZDA 1949, r. Vincente Minnelli, i. Jennifer Jones, James Mason) 18.35 Poročila 18.45 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 TV drama: Gosposko življenje Stipa Zvonarova (Ivan Kozarac-Branko Svi-lokos, r. Branko Šmit) 21.25 Žrebanje: Podarim dobim 22.55 Dnevnik m TV Koper 11.00 Športna oddaja: Juke Box - šport po želji 11.30 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Nedeljska rubrika: Noi la domenica, vmes (15.00) kolesarstvo - Dirka po Flamski in košarkarsko prvenstvo NCAA 20.20 Športna rubrika: A tutto campo - posnetki, reportaže, intervjuji iz studia (vodi Gigi Garanzini) 22.00 TVD Novice 22.10 Tenis: turnir Lipton, moški finale (iz Key Biscayna) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri 13.00 Športno popoldne 19.00 Dokumentarna oddaja: Da ne bi bolelo - Dosegljivi strupi 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarec: Cousteau-jevo ponovno odkrivanje sveta - Nova Zelandija 21.00 Skica za portret: Senghor 21.35 Reportaža z nogometnih tekem 22.00 Športni pregled CANALE 5_______________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanka: I Jefferson - la verita fa male 11.00 Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: duel certo non so che (kom., ZDA 1963, r. Norman Jewison, i. Doris Day) 17.00 Nanizanki: Fox, 18.00 Love Boat 19.00 Kviza: La mota della fortu-na (vodi Mike Bongiorno), 19.45 Tra moglie e marito album (vodi Marco Colum-bro) 20.30 TV film: Ti presento un'a-mica (It. 1987, r. Francesco Massaro, i. Michele Placi-do, Giuliana De Sio, 1. del) 22.30 Nanizanka: Top secret 23.30 Aktualnosti: Italija sprašu- 0.15 šport: golf 1.15 Nanizanke: Baretta - Ucci-di per me, 2.05 Mannix - Li-cenza di uccidere RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarci 10.35 Nan.: Mississippi 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Dok. oddaja: Big bang 13.00 Nanizanki: Mary Tyler Moore, 13.30 Arabesgue - II cadavere che sapeva trop-po 14.25 Filmske novosti: Ciak 15.10 Nanizanka: Katie e Allie 15.40 Film: Le piace Brahms (kom., ZDA 1961, r. Anatole Livak, i. Ingrid Bergman, Yves Montand) 17.50 Nanizanka: L ora di Hit-chcoock 18.50 Film: Bella affettuosa illi-bata cercasi (kom., ZDA 1958, r. Joseph Anthony, i. Anthony Perkins) 20.30 Film: Angelica e il Gran Sultano (pust., It.-Fr. 1968, r. Bernard Borderie, i. Robert Hossein, Michele Mercier) 22.20 Film: In tre sul Lucky Lady (pust., ZDA 1975, r. Stanley Donen, i. Liza Minnelli) 0.30 Nanizanka: Missione im-possibile, 1.30Vegas ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Boomer cane intelligente 11.00 Dok.: Jonathan 12.00 Aktualno: Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Nanizanke: Chiara e gli al-tri, 15.00 I Robinson, 15.30 Denise 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Risanke: Animated classic, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 19.45 Benjamin, 20.00 I Puf-fi 20.30 Variete: Emilio 22.20 Športna oddaja: Superstars of Wrestling 1.00 Nanizanka: Star Trek ODEON__________________ 8.30 Nanizanka: Arthur re dei britanni 9.00 Filmske novosti 9.15 Nanizanka: THE Cat 9.45 Filmske novosti 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Nad.: La storia di Maria 15.30 Film: La prima volta (kom., ZDA 1982, r. Noel Nosseck, i. Susan Anspach) 17.30 Otroški variete: Sugar 19.00 Filmske novosti 19.30 Glasbena oddaja: Caffe Italia 20.30 Film: Fiori nell attico (krim., ZDA 1987, r. Jeffrey Bloom, i. Louise Fletcher Victoria Tennant) 22.30 Film: La guerra dei mutanti (fant., ZDA 1987, r. Tim Kincaid, i. Mary Fahey) 24.00 Nan.: Night Heat 1.00 Film: La saga dei pionieri (vestern, ZDA 1947, r. Joseph Kane) TMC_____________________ 10.00 Aktualno: Megawatt 11.55 Papežev blagoslov 12.15 Aktualno: A tutfoggi 13.00 TV film: Coppia di regine (vestern, ZDA 1978) 14.30 Film: Arriva il campione (kom., Fr. 1938, r. Pierre Co-lombier, i. Lisette Lanvin) 16.10 Film: Due pazzi da novanta (pust., ZDA, 1979, r. Min-shall-Lisonbee) 18.00 Nanizanki: I predatori del-lidolo d oro, 19.00 Autos-top per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nan.: Matlock 21.30 Film: Il bacio delLassassi-no (dram., ZDA 1955, r. Stanley Kubrick, i. Frank Silvera) 22.45 Dok.: Sinji planet TELEFRIULI_____________ 10.30 Nanizanka: Barriere 11.00 Glasbena oddaja 11.30 Nan.:MiofiglioDominic 12.00 Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 17.15 Nella časa di Flambards 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Breve sonata (kom., It. 1985, r. Marcello Fonda-to, i. Natasha Hovey) 22.30 Nan.: Dick Turpin 23.00 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poroči-lai 8.20 Koledarček; 8.30 Glasbeni listi; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Tina v Laždeželi (Evelina Umek); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov: Ljubezenska pisma Stanka Vuka (pripoveduje Tone Gogala, pon.); 14.40-19.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, zanimivosti, prenosi s prireditev; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in-dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke: 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.05 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družina; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Nove plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Radio Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi [~|[ RAI 1___________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Arno non amo 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Risanka: Albertone 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Risanka, nato Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline (1. del) 19.05 Nad.: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: La donna che visse due volte (srh., ZDA 1958, r. Alfred Hitchcock, i. Kim Novak) 22.40 Aktualno: Linea diretta 23.10 Dnevnik 23.25 Rubrika: Cinema! 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezza- notte RAI 2 | 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: Ecco il film dei Muppet (fant., ZDA 1981, r. J. Frawley, i.E.Gould) 10.30 Nabožna oddaja 10.55 Rubrika: Trenta tre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzo-giorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro, vmes šport 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Dok. oddaja: La mota 18.30 Športne vesti, nato nanizanka Hunter 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 21.35 Aktualna oddaja: La mac-china della verita 22.35 Dnevnik 22.45 International DOC Club 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Dok. oddaja: La ruota 1.15 Film: Il sangue e la rosa (dram., Fr. 1960, r. Roger Vadim, i. Mel Ferrer) ^ RAI 3 | 11.15 Šport: smučanje (prenos iz Moene) 11.30 Šport: mednarodni miting v plavanju (iz Trenta) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro For-mentini) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje 15.30 Šport: atletika - mednarodni kros (prenos iz Loz-za di Cadore) 16.05 Videobox 16.40 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.15 Nanizanka: Vita da strega - Una strana ninfa 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Videobox 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualnosti: lo confesso 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti I ir RTV Ljubljana 1 10.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike 11.25 Posvetovalnica za starše: Dosegljivi strupi 11.55 Film: Obljuba (dram., ZDA 1987, r. David Green, i. Mark Harmon, Diana Scarwid) 16.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, Posvetovalnica za starše, Oči kritike (pon.) 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Voz 18.35 Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (4. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV Drama: Zarota in izdaja (Radivoj Cvetičanin, r. Sava Mrmak, i. Marko Todorovič) 21.40 Aktualna vprašanja: Osmi dan 22.20 Dnevnik 22.35 Film: Opera mobile (dok., r. Filip Robar-Dorin) 23.00 Video strani HIP) TV Koper 13.30 TVD Novice in Juke Box 14.10 Tenis: turnir Lipton (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nan.: The Mod Sguad 17.00 Film: I tre fuorilegge (vestem, ZDA 1956) 18.50 TVD Novice, Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Protestno zborovanje proti sinhrotronu BOTAČ — Odprta meja TRŽIČ — Primorska poje Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Settegiomi 20.30 Hokej na ledu: It.-Švica 21.15 Košarka NBA Today 23.00 TVD Novice 23.15 Sportime magazine 23.30 Nočni boks RTV Ljubljana 2 17.45 Dokum. o Afriki 18.15 Šport, 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 21.35 Po sledeh napredka 21.05 Dok.: Camel Trophy 21.35 Svet na zaslonu 22.15 Videogodba CANALE 5_______________ 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matri-moniale 15.30 Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto! 19.00 Kviza: Il gioco dei nove (vodi Raimondo Vianello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro) 20.25 Aktualno: Radio Londra 20.30 TV film: Ti presento udarnica (It., 1987 r. Francesco Massaro, i. Michele Placi-do, Giuliana De Sio, 2. del) 22.00 Nanizanka: Top Secret 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0-30 Rubrika: Premiere 0-40 Nanizanki: Baretta, 1.45 Mannix RETE 4_________________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: Le magnifiche sette (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Sandra Mon-daini) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre d a-more 18.35 Nanizanki: General Hospi-tal, 19.30 Aliče 20.00 Aktualno: Dentro la noti-zia 20.30 Film: Il prigioniero della miniera (vestern, ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. Gary Cooper, Susan Hay-ward) 22.25 Film: Obiettivo Brass (krim., ZDA 1973, r. John Hough, i. Sophia Loren) 0.30 Nanizanka: Missione im-possibile 1.30 Dokumentarec: Malesia magica (r. Lionetto Fabbri) ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Che fine ha fatto Toto baby? (kom., It. 1964, r. Ottavio Alessi, i. Toto, Pietro De Vico) 22.10 Nan.: I-taliani 22.40 Variete: Dibattito 23.00 Rock opolnoči: Leonard Cohen 24.00 Rubrika: Premiere 0.10 Nanizanke: Troppo forte, 0.40 Giudice di notte, 1.10 Kung-fu ODEON___________________ 8.00 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Fiori d'arancio 10.15 Nanizanka: Arthur re dei britanni 10.45 Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar (2. del), vmes risanke in nanizanka Heidi 19.00 Rubrika, nato risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Guerriero americano (pust., ZDA 1985, r. Sam Firstenberg, i. Michael Du-dikoff) 22.30 Film: Vacanze bollenti per guei pazzi pazzi porcelloni (kom., ZDA 1986, r. Mark Griffiths, i. Brad Zataut) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Nanizanka: I viaggiatori del tempo 16.00 Film: Triplo gioco (pust., ZDA 1986, r. David Greene) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti in šport TELEFRIULI_____________ 11.30 Nan.: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Barriere 12.30 Kronike o motorjih 13.30 Nan.: Dick Turpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.15 Košarka: Annabella-Fan-toni 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.35 Glasbeni listi, 12.00 Pogovori o doktorskih razpravah; 12.40 Okteti v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 15.00 Pesnitev: Odiseja (32. del); 15.15 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Orkester SF, dir. E. Kavalieratos; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družina; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Predlogi goriške delegacije Mjug za razvoj sodelovanja z Jugoslavijo Predsedstvo na petkovem občnem zboru V konferenčni dvorani Espomego je bil predsinoči občni zbor članov goriške delegacije mešane italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice. Predsednik goriške delegacij] e Hadrijan Corsi je v svojem poročilu podal obračun dela v tem prvem triletnem obdobju delovanja združenja, ki na privatistični ravni konkretno prispeva k utrjevanju gospodarskega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo, predvsem v krajevnem merilu, a tudi s širšimi projekcijami. Opozoril je na težak gospodarski položaj v bližnji državi, ki ga označujejo velik dolg s tujino, proizvodna stagnacija in zelo zaskrbljujoča rast inflacije. Jugoslavija potrebuje solidarnost in pomoč zahodnih držav, predvsem Italije, ki je po obsegu izmenjave njen prvi trgovinski partner. Lani je blagovna izmenjava med državama dosegla skupno vrednost 4.233 milijard lir. Italijanski uvoz se je v primerjavi z letom prej povečal za 26,7% in dosegel 2.431 milijard lir vrednosti, jugoslovanski uvoz pa se je povečal komaj za dobrih 6% na 1.782 milijard lir. Deficit za italijansko stran, je ugotovil Corsi, lahko opravičujemo kot obliko pomoči za sanacijo jugoslovanskega gospodarstva, vendar menimo, da bi se morala Jugoslavija pri uvozu iz članic EGS v večji meri ozirati na italijansko ponudbo in privilegirati sodelovanje z Italijo v industrijskem, energetskem in ekološkem sektorju. Pozitivno je ocenil nov jugoslovanski zakon o tujih naložbah in zakon o prostih conah, kakršno že uresničujejo pri Vrtojbi. Corsi je nato ocenil, da je avtonomni kompenzacijski račun temeljnega pomena za obmejno gospodarsko sodelovanje in navedel vrsto zahtev, ki jih goriška delegacija skupaj s tržaško in videmsko predlaga v razpravo na bližnjem zasedanju Mešane meddržavne komisije, ki bo zasedala na Brionih. Na občnem zboru so soglasno izvolili sedemčlanski odbor za prihodnje triletje. Sestavljajo ga Hadrijan Corsi in Gianni Leoni (oba predstavnika zdr. trgovcev Ascom), Giuseppe Vecchiet (Zdr. obrtnikov), Radojko Starec (API), Igor Černič (SDGZ), Cesare Marzinot (Zdr. industrij cev) in Boris Baša (kreditni zavodi). Za preglednika računov je bil potrjen dr. Ettore Romoli. Dramska skupina KD Sovodnje gostuje jutri v Kulturnem domu V okvir številnih pobud, ki se v teh dneh vrstijo v goriškem Kulturnem domu sodi tudi gledališka predstava Osem žensk, ki jo bodo članice dramske skupine kulturnega društva iz Sovodenj uprizorile jutri. 3. aprila, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma. Za organizacijo predstave sta poskrbeli Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava doma. Kriminalna komedija, ki so jo Sovo-denjke z uspehom že predstavile v domačem kulturnem domu ter v Škofji Loki, je delo Roberta Thomasa, v njej pa nastopajo Vesna Tomšič, Dorjana Devetak, Nadja Fajt, Tanja Hmeljak, Ljubica Butkovič, Ivana Butkovič, Nada Devetak in Vilma Butkovič. Za režijo je poskrbel Emil Aberšek, za glasbo in luči Slavko Tomšič, Rudi Pe-tejan in Viljem Fajt, šepetalka je Klara Fornazarič, sceno sta pripravila Emil Tomšič in Emil Aberšek. Ob koncu povejmo še, da bodo vsi abonenti SSG dobili brezplačno vstopnico. Na sliki: prizor s predstave Osem žensk. KULTURNI DOM GLASBENA MATICA GORICA Akademski pevski zbor FRANCE PREŠEREN Kranj Dirigent: Tomaž Faganel SOLISTI: Ana Erman - sopran, Andraž Hauptman - klavir, Damijan Močnik - harmonij. Kulturni dom - Gorica, Torek, 4. aprila 1989, ob 20.30 SKD HRAST vabi danes v Doberdob na tradicionalni Praznik pomladi SPORED: ob 13. uri začetek praznika ob 17. uri nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana Sledi ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika Deloval bo dobro založen buf-fet s pristnimi jedmi na žaru in z domačo kapljico. Marsikaj o dr. Tumi je nedorečenega Predlog za organizacijo študijskih dni Okrogla miza o dr. Henriku Tumi, na pobudo in v organizaciji Slovenskega planinskega društva, najbrž ne bo osamljen dogodek. Predlog o organizaciji študijskih dnevov, kjer bi pod-rebneje razčlenjevali Tumovo delo in misel je bil sprejet z odobravanjem. Treba bo poiskati način, kako in kje ga uresničiti. Sicer glede prostora niti ne bi smelo biti dilem: med Gorico in Novo Gorico. Marsikaj o življenju in delu dr. H. Tume, ki je v Gorici in na Primorskem zapustil globoko sled na različnih področjih, je nedorečenega. Študijska srečanja naj bi pomagala dopolniti to praznino. To so sklepne misli petkovega večera v Kulturnem domu, kjer so dr. Tone Strojin, dr. Miha Potočnik, dr. Branko Marušič in Marko Waltritsch skušali prikazati nekatere aspekte Tumove mnogostranske osebnosti. Dr. Tone Strojin je razčlenil Tumovo življenjsko pot, ki se je pričela leta 1858 v Ljubljani in končala, prav tako v Ljubljani, 1935. Zanimivo in z osebnimi poudarki prepojeno je bilo pričevanje dr. Mihe Potočnika, ki je Tumo osebno poznal. "Tumo lahko postavimo z ramo ob rami s Kugyjem, kar zadeva planistvo in pojmovanje planinstva". Oba sta namreč veliki osebnosti, čeprav sta različno dojemala gorski svet. Kugy je bil predvsem estet, medtem ko je Tuma imel racionalistični pristop. Zgodovinar in raziskovalec goriške preteklosti dr. Branko Marušič je predvsem opozoril, da Tume ni mogoče obravnavati enostransko. Prav tako ni mogoče pogovora izčrpati v enem ali nekaj debatnih večerih. Marušič je govoril predvsem o Tumovem pristopu v socialdemokratsko stranko, o njegovih pogledih na politični razvoj dogodkov po prvi svetovni vojni, o tem, kako bi se morala oblikovati Avstro-Ogrska, o pristopu in potem ločitvi od italijanske socialistične stranke. Zadnji poročevalec, Marko Wal-tritsch, je v sicer zelo zgoščeni obliki prikazal Tumovo vlogo pri organizaci- ji in krepitvi slovenskega gospodarstva, kulture in nasjjloh slovenske prisotnosti v Gorici. Čeprav je od takrat minilo že več kakor sedemdeset ali osemdeset let, je posledice (v pozitivnem smislu) takratnih prizadevanj občutiti še danes. Uvodnemu posegu štirih predavateljev je sledila razprava o nekaterih specifičnih področjih, tako o odnosih med Tumo in Jugom, o odnosih med Tumo in takratnimi slovenskimi politiki in razumniki, o tem, koliko je danes aktualna misel o planinstvu, ki jo je Tuma zapisal v svoji knjigi Pomen in razvoj alpinizma, dalje o prisotnosti oziroma vplivu Freuda, o potrebi, da se Tuma predstavi tudi drugim narodom. Zanimivega pogovora sta se udeležila tudi sin in nečak dr. H. Tume, pogovor je vodil Vlado Klemše. Prireditelji so poskrbeli tudi za simultano prevajanje v italijanščino. (Udeleženci petkove okrogle mize - foto Pavšič) razna obvestila Mladinski odsek in fotoodsek KD Jezero vabita jutri ob 20.30 na predvajanje diapozitivov Marka Jarca o Peniju na društvenem sedežu v Doberdobu. KD Danica na Vrhu prireja v petek, 7. t. m., ob 20.30 v središču Danica predvajanje diapozitivov alpinista Petra Podgornika. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Prijave sprejemata, do 11. aprila, Ettore Moro in Mario Semolič. Kulturni dom Gorica vabi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na predvajanje videokasete o prireditvi ob 8. marcu. Na večeru bodo na razpolago tudi fotografije s prireditve. Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu priredi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na sedežu predavanje o menopavzi. Predava dr. Metka Rous-Jug. Poštni urad v Sovodnjah posluje od včeraj v novih prostorih in ne več v poslopju županstva. SDGZ obvešča, da je vlada z odlokom št. 66 z dne 2. 3. 1989 podaljšala rok za prijavo odpadkov^ izjemoma za leto 1989, do 30. aprila t. 1. Člane obvešča, da je na razpolago za pojasnila. ______________kino__________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Una donna in carri-era«. VERDI 15.00-22.00 »Rain man - L'uomo della pioggia«. VITTORIA 15.00-22.00 »Chi ha incastrato Roger Rabbitt?«. Tržič Odkritje spomenika v Rupi Zbor krvodajalcev v Turjaku Krajani Rupe se pripravljajo na nedeljsko slovesnost, ko bodo v tem kraju odkrili spomenik za svobodo padlim vaščanom in žrtvam vojne. Slovesnost bo 9. aprila ob 10. uri, pol ure prej pa se bodo udeleženci, med katerimi pričakujejo zlasti številne delegacije bivših borcev iz goriške pokrajine in krajev preko meje, zbrali na prostoru poleg osnovne šole. Na slovesnosti bosta govorila sovodenjski župan Vito Primožič in predsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI Silvano Bacicchi. Priložnostni kulturni spored bodo oblikovali pevci in recitatorji. Nastopila bosta zbora KD Skala in Rupa-Peč, recitacije bodo izvajali osnovnošolski otroci ter dijaki srednjih šol. Igrala bo doberdobska godba na pihala. Pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki vseh vaških društev in organizacij je poskrbel tudi za tisk dvojezične priložnostne brošure. Po slovesnosti bo tovariško srečanje za vse v prostorih zbora Rupa-Peč. V Turjaku bo danes praznik krvodajalcev tržiškega območja. V osmih občinah je danes nad 2700 aktivnih krvodajalcev, nekajkrat več kakor pred triintridesetimi leti, ko je združenje nastalo. V tržiško območje sodi tudi sekcija prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu, ki je med najbolj aktivnimi, tako po zbiranju, oziroma darovanju krvi, kakor tudi z organizacijskega vidika. Današnja slovesnost se bo pričela ob 8.30, uro zatem bodo položili vence pred spomenik padlim in sledili verskemu obredu, ob 10.30 bo v dvorani ARCI osrednji del slovesnosti s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim krvodajalcem. Med temi je Sergio Malisan, ki je do zdaj daroval kri že petinosemdesetkrat. Med nagrajenci je tudi devezt članov doberdobske sekcije. Slovesnosti se bodo udeležile tudi številne delegacije iz raznih slovenskih in jugoslovanskih krajev. včergj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 26. marca do 1. aprila UMRLI SO: 79-letna gospodinja Norma Drusin vd. Belli, 85-letni Giuseppe Visintin, 76-letni upokojenec Adalgiso Galliussi, 76-letna upokojenka Alma Rigotti, 84-letni Alfonso Zani-ni, 89-letni upokojenec Enrico Mara-gotto, 64-letni Sebastiano Medeot, 84-letna upokojenka Irma Cuzzit vd. Lu-gano, 63-letni zidar Vittorio Selva, 88-letna upokojenka Anna Marizza, 54-letni tiskar Ernesto Desabbata, 85-letna Lojzka Petrovčič vd. Ferjančič, 92- letni upokojenec Luigi Trevisan, 93- letna upokojenka Caterina Battis-tutta, 92-letna upokojenka Antonia Vretenar, 65-letna gospodinja Maria Marega por. Terpin. COMUNALE 16.00-22.00 »Sorgo rosso«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »Home boy«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna - Ul. San Michele -tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341 __________pogrebi____________ Jutri v Gorici ob 8. uri Vittoria Vidri na glavnem pokopališču (prihod iz Švice), ob 9.30 Maria Gherdevic vd. De Poli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Luciano Gabrielcic (iz Krmina) v cerkvi pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12.30 Bruno Ometto (iz Krmina) v stolnici in na glavno pokopališče. NOVI VOLVO 440 POBARVANO JEKLO 1721 kub.cm - Različice: Turbo (120 KM); vbrizg (109 KM); vplinjač (90 KM) Cena ključi v roke in davek l.V.A. od 19.400.000 lir dalje ________________________________________________Kakovost in varnost____________ ZASTOPNIK CRAU PIETR0 GORICA - Ul. Terza Armata 180 - Tel. (0481) 21073 - 21721 Vsebina predloga za ustanovitev slovenske konzulte na Pokrajini V teh dneh smo že obširno poročali o dveh pomembnih glasovanjih na Pokrajini, ki obvezujeta upravo k uvedbi rabe slovenščine v pokrajinskem svetu in k ustanovitvi slovenske konzulte. Z veliko večino glasov odobrena resolucija določa, naj bi konzulta imela povezovalno vlogo med Slovenci in inštitucijo. Obenem naj bi povezovala Slovence in Italijane na Goriškem tako s prirejanjem družbeno-kul-turnih pobud kot s predlogi in sugestijami upravi. Delovanje konzulte naj bi bilo kar se da prožno in čim manj birokratsko, tako da bi lahko resnično bila izraz življenja slovenske narodnostne skupnosti in učinkovit posrednik zamisli in predlogov pokrajinski upravi. V sklepnem delu vsebuje resolucija še poziv naj se posebna seja pokrajinskega sveta posveti razpravi o stanju in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V razpravi so predstavniki KPI, PSI, SSk in Zelene liste pozitivno ocenili predlog in ga v celoti podprli. Načelnik KD Bergamin je ocenil, da je predlog presplošen, ker sestava, delovanje in vloga hipotetične konzulte niso v njem dovolj podrobno opredeljeni. Zato je predlagal, naj bi odložili točko in prepustili poglobitev vprašanja načelnikom svetovalskih skupin. Ker so bile druge stranke za takojšnje glasovanje (uprava naj se posvetuje z načelniki svetovalskih skupin naknadno, med izvajanjem sprejete obveze, ki je kot taka dovolj jasna, je dejal komunist Salomoni) je Bergamin napovedal, da se bo KD ravnala s skladu z odločitvami odbora. Predsednik Crisci je zato posegel, povedal, da odbor pozitivno ocenjuje predlog in da bo po podrobnejši proučitvi poskrbel za ustanovitev novega organa. Sledilo je glasovanje, s katerim so pokrajinski svetovalci z izjemo misovca soglasno podprli ustanovitev konzulte. Zadovoljstvo SKGZ Pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze z zadovoljstvom pozdravlja odobritev resolucij o rabi slovenščine in furlanščine v pokrajinskem svetu in za ustanovitev Slovenske konzulte na Pokrajini. Gre za pomembna koraka v smeri uresničevanja narodnostnih pravic v duhu z ustavnimi določili in za uresničevanje sožitja, ki naj temelji na spoštovanju neodtujljivih pravic posameznikov in narodnostnih skupnosti. SKGZ pričakuje, da bo pokrajinska uprava čimprej uresničila obveze, ki jih nalaga odobritev dveh pomembnih sklepov, kot tudi druge ukrepe za priznanje in konkretno izvajanje jezikovnih ter drugih narodnostnih pravic. Obenem pričakuje, da bo demokratično izrečeno mnenje najvišjega izvoljenega telesa v goriški pokrajini pozitivno učinkovalo na postopek za odobritev zadovoljivega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. V torek v Gorici koncert APZ F. Prešeren iz Kranja Zborovska dejavnost ponuja v tem času vrsto kakovostnih prireditev. Po koncertih revije Primorska poje pred-sinoči v Novi Gorici in sinoči v Tržiču ter pred goriškim koncertom v okviru iste revije, ki bo v soboto ob 20.30 v goričkem Kulturnem domu, je v prihodnjih dneh napovedano še eno zanimivo zborovsko gostovanje. Glasbena matica v Gorici prireja v torek, 4. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, ki ga vodi dirigent Tomaž Faganel. Kot solisti nastopajo Ana Erman - sopran, Andraž Hauptman - klavir in Damijan Močnik - harmonij. Kranjski akademski zbor se letos pripravlja na praznovanje 20-letnice nastopanja. V tem obdobju je imel že okrog 450 nastopov doma in v tujini ter izvedel preko 400 različnih skladb domačih in tujih skladateljev najrazličnejših stilnih obdobij. Zbor je prvič predstavil javnosti številna nova slovenska zborovska dela. Gostoval je že v Italiji, Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Franciji, Grčiji, na Nizozemskem in Češkoslovaškem, redno ar- hivsko snema in sodeluje na zborovskih tekmovanjih ter festivalih. Dirigent Tomaž Faganel je po študiju na Akademiji za glasbo in na filozofski fakultueti (muzikologija), študiral na Visoki glasbeni šoli v Gradcu pri prof. Milanu Horvatu. Deluje v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Akademski zbor France Prešeren pa vodi od leta 1981. Na torkovem koncertu bo zbor najprej predstavil skladbe iz svojega mednarodnega repertoarja, nato pa dela domačih avtorjev. Spored prvega dela obsega tri Shakespearjeve songe R. Vaughana VJilliamsa, Štiri slovaške pesmi Bele Bartoka ter »II coro del-le malmaritate« in »11 coro dei ma-lammogliati« Luigija Dallapiccole. V drugem delu so na sporedu uglasbene pesmi Rdeč zaton (Ubald Vrabec), Ne vem, kdo bolj je tožen (Lojze Lebič), Samotno ugibanje (Uroš Krek), Zlata kanglica (Anton Schwab) ter ljudske priredbe Srečno, srečno, ljubca moja (Matej Hubad), Stoji mi polje (Marij Kogoj), Luba vigred (Lojze Lebič) in Kolo (Emil Adamič). KZE: nova goriška bolnica bo v Ul. Vittorio Veneto Novo goriško splošno bolnišnico bodo zidali na območju zdravstvenega kompleksa v Ul. Vittorio Veneto in to čimprej. Odločitev, ki je kot kaže dokončna, je sprejel upravni odbor KZE, potem ko je bilo na prošnjo njegovega predsednika arh. Robustellija pred nekaj dnevi na Deželi srečanje predstavnikov vseh pri tem vprašanju zaobjetih uprav in večinskih strank, ki upravljajo goriško zdravstvo. Sestanka so se udeleželi predsednik deželne vlade Biasutti, odbornik za zdravstvo Bran-cati, goriški župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci, deželni in pokrajinski tajniki KD, PSI in PSDI (goriško KZE upravlja koalicija teh treh strank) ter seveda Robustelli in član upravnega odbora KZE Cisilin. Na sestanku so se dogovorili, da bodo zidali dve novi bolnišnici v goriški pokrajini: dokončali bodo bolnišnico San Polo v Tržiču, v Gorici pa sezidali novo nedaleč od sedanje, tako kot je že pred časom zahteval goriški občinski odbor. Z izbiro te lokacije se mnogi, tudi v vrstah večine, niso strinjali in predlagali naj bi novo bolnišnico zidali pri Ločniku. Tam naj bi bila prikladnejša za prebivalstvo drugih občin, bližja glavnim prometnicam, tla bi bila v geološkem pogledu bolj neoporečna. V sporočilu KZE je rečeno, da so se za lokacijo v Ul. Veneto odločili, ker je tam zemljišče že v lasti KZE, kar bo omogočilo pravočasno koriščenje državnega finansiranja. Z izbiro te lokacije pa bo novo glavno poslopje bolnišnice tudi povezano z drugimi zdravstvenimi službami, ki bodo še naprej delovale v drugih poslopjih na območju v Ul. Veneto. Po tej odločitvi bo upravni odbor KZE že na eni od prihodnjih sej poskrbel za vse potrebne upravne obveznosti, ki naj bi omogočile izvajanje sklepa in njegovo čim hitrejše uresničevanje, tako kar zadeva goriško kot tudi tržiško bolnišnico. Upokojenci obiskali Postojnsko jamo Slovenski goriški upokojenci so za cilj letošnjega velikonočnega izleta izbrali Postojno. Več kot sto se jih je na velikonočni ponedeljek z dvema avtobusoma odpeljalo do znamenite Postojnske jame. Del izletnikov se je podal na ogled jame, drugi pa so raje uživali na odprtem, pod toplim pomladanskim soncem. Odlično kosilo v restavraciji pri jami jih je navdalo še z dodatno dobro voljo, ki se je nato v teku popoldneva stopnjevala ob družabnih igrah: na nagradnem "upokvizu" so morali izbirati pravilne odgovore na vrsto resnih in šaljivih vprašanj. Najspretnejši so si razdelili okusne nagrade od tradicionalnih velikonočnih jedi in slaščic do čokoladnih jajc. Ob glasbi in plesu ni manjkala niti tombola z dodatnimi nagradami. Med povratkom proti domu so se ustavili še na prigrizku v Ajdovščini, s katerim so zaključili res lepo uspel izlet. Na sliki: Goriški izletniki pred Postojnsko jamo BILANCA 1988 Upravni svet KMEČKE BANKE je odobril bilanco za poslovno dobo, ki se je zaključila dne 31. 12. 1988. Uspešno poslovanje banke v preteklem letu je razvidno iz sledečih podatkov: (v milijonih lir) (primerjava 1987) ZAUPANA SREDSTVA 160.328 ( + 47,7%) NALOŽBE 61.852 ( + 83 %) PREMOŽENJE IN SKLADI 11.013 ( + 11,6%) ČISTI DOBIČEK 836 ( + 13,5%) 1> J o o 1909-1989 Banca Agricola Kmečka banka Gorica Planinci na tradicionalnem velikonočnem izletu na Trstelju V krasnem sončnem jutru smo se zbrali na Travniku. Že pred leti smo obnovili staro tradicijo prirejanja planinskega izleta v naravo na velikonočni ponedeljek. Prav razveseljivo je bilo videti med nami poleg običajnih tudi nove, mlade obraze Maše, Magde, Katje, sestric Helene in Valentine posebno pa še junaka dneva malega nasmejanega Davida. Vanjo pa že štejemo za planinskega miniveterana. Po običajnih desetih minutah čakanja na zamudnike se je kolona avtomobilov usmerila po Tržaški cesti in preko mirenskega mejnega prehoda na Kras. Peljali smo se po lepi asfaltirani cesti skozi Opatje selo do Kostanjevice. Vas leži 295 metrov nad morjem. V prvi svetovni vojni je bila popolnoma razdejana in to posebno med bitkami maja meseca 1917. leta. Kostanjevica je točka na Krasu, do katere so italijanske čete uspele prodreti najgloblje pred umikom na Piave. Iz Kostanjevice smo se peljali po že kar romantični makadamski cesti skozi lep gozd do Novela in dalje med njivami in vinogradi do Temnice (405 m). Avtomobile smo pustili v vasi in se končno podali peš proti Trstelju. Hodili smo po poti, ki pelje (3 km) do planinske koče pod Trsteljem. Po približno enourni hoji smo prispeli do koče poimenovane po domačinu, narodnem heroju in partizanskem komandantu Stjenki. Za pohod na Trstelj se nam nudijo tudi druge variante, npr.: dva kilometra od Temnice proti vzhodu leži vasica Lipa. Od tu vodi na Trstelj markirana steza (do koče pol ure). Na Trstelj pridemo tudi iz Vipavske doline pri Dornberku. Na Kras se vzpnemo po cesti mimo naselja Gora do prevala Železna vrata. Markirana steza pelje v desno po pašnikih in strmo navzgor do koče in na vrh. Iz doline je dve uri hoje. Kočo pod Trsteljem upravlja planinsko društvo Nova Gorica. Čez zimo je odprta ob sobotah, nedeljah in prazni- kih. Posedli smo zunaj koče pod drevesi, kjer so nameščene udobne lesene klopi in mize. Prijazni oskrbnik je postregel s požirkom "ta domačega" in s prazniško žepco (žolco). Iz nahrbtnikov je kar bruhnilo P.P.P.P. (pirhov, pršuta, pinc in potic) ter drugih dobrot. Še posebno so zadišale zelena fr-talja in goriške fulje, pristni vrhunski proizvodi kuharske umetnosti naših vrlih planink. Okrepčani smo se podali na nekaj minut vzpona po travnati stezi in že smo stali na vrhu Trstelj a. Gora s svojimi 643 m višine dominira nad kraško planoto in nudi izreden razgled na vse štiri strani neba. Pogled je splaval od Tržaškega zaliva mimo Pirana, Savudrijskega polotoka čez morje in Gradeško laguno do Dolomitov in celo rajdo zasneženih Julijskih Alp, ki se dvigajo nad Gorico, Vipavsko dolino in Trnovsko planoto. Na vzhodu so bili lepo vidni mogočni Nanos, Vremščica in z belo kučmo pokriti Snežnik. Zadržali smo se več časa na vrhu in občudovali vso to lepoto. Številna družba (30 članov in prijateljev) se je v veselem vzdušju vrnila h koči. Med petjem in šicanjem pirhov se je družabnost zavlekla do poznih popoldanskih ur. ^ y Izgubljeno-najdeno V uradu za najdene predmete na poveljstvu mestnih redarjev, hranijo naslednje predmete, ki so na razpolago zakonitim lastnikom: tri moška in osem ženskih koles, otroško kolo, motorno kolo, prstan, tri zneske denarja, torbo z gospodinjskimi potrebščinami, verižico, par naočnikov za vid, zapestnico, dve listnici z denarjem, moško zapestno uro in nekaj šopov ključev. Predmete bodo vrnili zakonitim lastnikom, ki morajo seveda dokazati, da so predmeti res pripadali njim. Urad za najdene predmete je v Mazzinijevi ulici št. 7. VRH SV. MIHAELA 48 Sovodnje ob Soči (Gorica) Tel. (0481) 882005 - 882488 KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE TY P Ji 1 mi 1 II Moraliteta avstrijskega pisatelja v monumentalni, efektni in estetsko podčrtani režiji Maria Uršiča je bila zadnja premiera letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča. V naslovni vlogi je igral Vladimir Jurc. MARIJ ČUK •w“ ahko izhajamo iz podmene, da M je gledališče del celote, h kate-t ri v sodobnosti spadajo na primi—J mer film, radio in TV, opera, balet, pantomima - toda tudi športne igre, cirkus in, navsezadnje, spektakularna razsežnost drugih množičnih manifestacij. Gledališče torej vključujemo v širšo celoto »spektakelske funkcije«, torej v celoto »gledališča« v širšem pomenu, če se opremo na etimologijo besede (kolikor jo razlaga npr. Duvignaud v Sociologie du Theatre). V ožjem pomenu pa lahko rečemo, da je gledališče seveda dominantno v odnosih, ki vladajo med členi strukturirane celote spektakelske funkcije, da mu gre torej mesto, ki mu sodobnost pripisuje posebno vrednost (misli so prosto vzete iz študije Zoje Skušek-Močnik Gledališče kot oblika spektakelske funkcije). Slehernik avstrijskega pisatelja Huga von Hofmannsthala, ki smo ga kot zadnjo premiero letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča gledali v petek v Kulturnem domu, je po vsem videzu izraz obojega zgoraj opisanega: spektakla v širšem in gledališča v ožjem pomenu besede. Relevantno pri vsem tem je, da je režiser Mario Uršič (asistent režije je bil Marko Sosič) v novi prepesnitvi Nika Grafenauerja Hofmannsthalov tekst bral v obeh razsežnostih in ustvaril predstavo, ki je po vizualni platformi monumentalna, po intimni izpovednosti gledališke besede pa seveda ujeta v krog nekakšnega religioznega čreda, ki je v Sleherniku (za naš okus) malce naivno izpostavljen, a bo kljub temu prav gotovo povedno deloval na vernega človeka. A to je pri gledališki uprizoritvi pravzaprav drugotnega, obrobnega pomena. Uršič je Slehernika bral kot izrazito estetsko vprašanje, ki mora delovati na odru (in nemara pozneje tudi na prostem, v čaru zvezdnatih noči, kresnic...) učinkovito in prepričljivo, stilno in organizacijsko natančno izpeljano. Zato je vso svojo energijo in domiselnost vpregel v voz efektov, ki pa niso sami sebi namen (kot na primer v kakem colossalu tipa Ouo vadiš ?) - imajo svojo spektakelsko funkcijo in so inscenacijsko dosledni. Lahko torej rečemo - paša za oči, pri čemer je treba ugotoviti, da so se te oči zares napasle ob rdeče-beli igri luči, nebesnih meglicah in peklenskem ognju, kontrastih bele in temne scene (iskanje stila in estetike tudi pri scenografu Marjanu Kravosu), ob razkošnih, lesketajočih se in situacijsko vzornih kostumih Marije Vidau ter ob him- nično-sodobni glasbi (kar je seveda zadeva ušes) Giampaola Corala (glasbeno vodstvo je bilo v rokah Aleksandra Rojca). Ob vsem tem pa je treba še poudariti, da je režiser ob monumentalnih in množičnih prizorih in diaboličnih plesih sikajočega Hudiča, dosledno vodil tudi Slehernikovo metamorfozo, preobrat, kolikor mu je seveda Hofmann-stahlova moraliteta to dopuščala, kajti zdi se, da se delo ne more in ne more razviti v neki sodobni izraz in problem-skost, razen če ne gledamo nanj iz strogo verskega zornega kota (na meji z nekakšnim modernim integralizmom) in verske resnice, celo dogme, ki pa je lahko sprejemljiva za vse. Kdo bi namreč zanikal moralni imperativ za pošteno življenje, kdo se ne bi strinjal z nadvlado dobrega nad slabim ? Tržaška predstava tega seveda ne obide, tematizira pa tudi končno postajo - smrt, ki je za vsakogar neizprosna in usodna, a to je filozofska in življenjska kategorija, ki je Hofmannsthal ne zna in ne more opredeliti v smislu sodobnega metafizičnega pojmovanja, niti v smislu dekadence, kvečjemu novoromantike. Lahko bi rekli, da je to znal boljše in učinkovitejše izraziti naš Prešeren, seveda skozi panteistično optiko. Slehernik je bogat človek, živi razuzdano življenje, v katerem mu je vodilo moč denarja. Denar mu je vse, z njim si ta »vse« tudi lahko privošči: kupuje in podkupuje, na dobra dela niti ne pomisli, kaj šele, da bi pomagal revežem in potrebnim. Živi veselo in samozadostno, ne dela si nikakršnih problemov. A božja volja je seveda čisto nekaj drugega. Pozna usmiljenje in kazen. Zato pošlje na zemljo Smrt in Slehernik bo zdaj zdaj dajal odgovor za njegovo nepravo eksistenco. Smrt seveda prizadene vsakogar, ob pogledu nanjo človeka spreleti, ustraši se. V tem strahu seveda spozna, da je živel v zmoti in strah je tudi vzmet, da postane kar naenkrat goreče veren in spokoren. Ta nepričakovana globoka vera pa spodbudi tudi božje usmiljenje in tako bodo angelci Slehernika popeljali v božje kraljestvo. Skratka, kesanje je za Boga, kljub prejšnjim grehom, dovoljšnje dejanje, da človeka v svojem brezmejnem usmiljenju sprejme v nebesne vrste. A nam se ob gledanju tržaške predstave postavlja vprašanje: je bilo to kesanje zares pravo in ponotranjeno? Ali mu ni vzrok le strah pred smrtjo? Najbrž bo držalo zadnje, kar pomeni, da sta ob veri prav smrt in z njo strah tisto, kar premakneta v človeku kolesje v diametralno nasprotno smer od tiste, ki je bila še hip prej poglavitna in edina veljavna. Vladimir Jurc je svojo interpretacijo Slehernika, vsaj po mojem, gradil logično in premočrtno, kot da bi bilo tudi Slehernikovo zemeljsko razuzdano in »nemoralno« življenje v slutnji grozeče- ga konca oziroma tako, da je to življenje, kljub blesku in možnosti dosege vsega, brez notranje energije in smisla prazno. V ospredje je prihajala zdolgočasenost nad vsem, saj se Slehernik nima za kaj boriti, z denarjem mu je že vnaprej vse dano. Ko pa nastopi travmatično videnje smrti, takrat se v človeku zgane, ob spoznanju, da ga od nje »ne odkupijo kupi zlata«, da ostane sam, od vseh zapuščen in nebogljen pred svojo vestjo. Ko je Slehernik ožarjen s tem spoznanjem, se napolni z notranjim nabojem, je drug človek, človek z veliko začetnico. Skratka, zdi se, da je Jurc intelektualno prefinjeno tematiziral prav to praznino in polnost in s tem vdihnil v Slehernika široke dimenzije s končim imenovalcem v intimni zapol-njenosti iskanja smisla. Ta smisel je lahko v veri, lahko pa tudi drugje. Zaradi tega je dobil Slehernik v interpretaciji tržaškega ansambla kategorijo povednosti, ki je drugače ob vsej naivnosti Hofmannsthalove moralitete ne bi imel, oziroma bi jo imel samo za določen del občinstva, medtem ko bi ostali del ostal nepotešen, brez, da ne rečem katarze, oprijemljivega rešilnega pasu. In s tem ko smo tako opredelili spektakelsko in izpovedno črto tega gledališkega projekta, lahko zapišemo dvopičje: Hofmannstahlov Slehernik se kaže kot neoporečno monumentalno zgrajena predstava, razgibana in efektna, ki pa zadobiva tudi nekatere elemente življenjske filozofije. Ko bi teh ne imela, bi šlo samo za larpurlartistič-no poigravanje, ker pa jih ima, se zapisuje tudi kot koherenten in sprejemljiv gledališki dogodek, ki bo potešil tako ali drugače vsakega gledalca. Še več, monumentalnost, efektnost in estetika uprizoritve so brezhibne in na dobrem nivoju, kar inscenaciji daje čarobno privlačnost. Razumljivo pa je, da ne moremo opisati deleža vseh nastopajočih, ki so z glasbo, petjem in plesom ter gibom (koreografinja je bila Ksenija Hribar) udejanjali estetsko bleščečo atmosfero. Ti pa so bili (z večjim ali manjšim deležem) Boris Kralj, Boris Cavazza, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Miranda Ca-harija, Lidija Kozlovič, Tanja Pečar, Cla-udio Misculin, Mira Sardoč, Anton Petje, Livij Bogateč, Jožko Lukeš, Adrijan Rastja, Silvij Kobal, Alojz Milič, Maja Bla-govič, Stanislava Bonisegna, Tone Gogala, Stojan Colja, Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Bogdana Bratuž, Tanja Pečar, Irena Zubalič, Alda Sosič, Drago Gorup, Saša Jančar, Igor Starc in Martina Ozbič. Lektor je bil Jože Faganel. V sredo v KD abonmajski koncert Glasbene matice Nastopil bo kranjski akademski pevski zbor France Prešeren Zborovsko petje je slovenska in slovanska svojstvenost, zato je pravilno, da se javlja tudi v programih abonmajskih koncertov Glasbene matice. To še posebno zaradi priljubljenosti te glasbene zvrsti med primorskimi Slovenci in da se kvalitetnim zborovskim ansamblom, ki jih v Sloveniji ne primanjkuje, nudi možnost nastopa na odru Kulturnega doma v Trstu. Tokrat se je Glasbena matica odločila povabiti Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki se je rad odzval vabilu. Zbor, ki ga vodi dirigent Tomaž Faganel, se sedaj pripravlja na praznovanje dvajsetletnice svojega obstoja. V teku svojega delovanja je opravil ogromno glasbeno delo - na okrog 450 nastopih je izvedel preko 400 različnih skladb domačih in tujih skladateljev najrazličnejših stilnih obdobij in ob tem prvič predstavil javnosti številna nova slovenska zborovska dela. Zbor redno arhivsko snema, sodeluje pri izvedbah vokalno-instrumentalnih del, udeležuje se slovenskih zborovskih tekmovanj - kjer je že večkrat prejel zlato odličje - ter tekmovanj in festivalov doma in v tujini. Dva programa je izdal na ploščah in kaseti. Zbor France Prešeren vodijo koncerti po ožji in širši domovini. Gostoval je v Italiji, Avstriji, ZR Nemčiji, Franciji, Grčiji, na Nizozemskem in Češkoslovaškem. Je nosilec več družbenih priznanj in Gallusove plakete. Dirigent Tomaž Faganel (roj. 1951 v Ljubljani) je po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo (orgle, dirigiranje) in na fakulteti (muzikologija) študiral in diplomiral dirigiranje na visoki glasbeni šoli v Gradcu pri Milanu Horvatu. Strokovno se je v inozemstvu izpopolnjeval pri znanih glasbenih strokovnjakih. Zaposlen je kot profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. APZ France Prešeren vodi od oktobra 1981. Pri koncertu APZ France Prešeren sodelujejo Ana Erman - sopran, Andraž Hauptman - klavir in Damijan Močnik - harmonij. V prvem delu koncerta so najprej na vrsti trije Shakespearove pesmi: Full Fathom Five, The Cluod-Capp'd Towers in Over Hill, Over Dale, ki jih je uglasbil R. Vaughan VVilliams (1872-1958). Za tega angleškega skladatelja je značilno, da je svojo glasbeno ustvarjalnost v veliki meri gradil na angleški ljudski glasbi in glasbi starih angleških mojstrov. Bržčas je prav on prvi med angleškimi glasbenimi sodobniki katerega dela nosijo v sebi značilnosti angleškega duha. Ljudski glasbeni motivi so bili zelo blizu tudi madžarskemu skladatelju Beli Bartoku (1881-1945), ki je na potovanjih po Madžarski, Romuniji in sosednjih slovanskih deželah marljivo raziskoval glasbeni zaklad preprostega ljudstva. Svojska ritmika in melodika prestarih napevov, v katere še niso prodrli zahodno-evropski vplivi, sta Bartoka povsem prevzeli. Odslej so njegova dela klila iz madžarskih ljudskih pesmi in plesov pa tudi iz ljudskih motivov sosednjih dežel. Sadove Bartoka - folklorista in Bartoka skladatelja predstavljajo tudi Štiri slovaške pesmi Svatbena iz Poniki, Pe- sem o košnji iz Hiadela, Plesna iz Medzibroda in Plesna iz Poniki. Prvi del koncerta APZ iz Kranja bosta zaključila dva zbora. skladatelja Luigija Dallapiccole (1904-1975), II coro delle Malmaritate in II coro dei malammogliati, ki smo ju v lanski sezoni slišali v izvedbi zbora Obala. Napisana sta za šestglasni zbor na besedilo Michelangela Buonarrotija mladega. Dallapiccola, rojen v Pazinu v Istri, sodi med najpomembnejše utemeljitelje italijanske moderne, zlati dvanaj-sttonske glasbe. V njegovem ustvarjalnem opusu izstopajo zborovske skladbe. Omenili bi predvsem njegovi znani kantati Canti di prigionia in Canti di liberazione ter operni deli Nočni let ter Jetnik, ki sodita med izvrstna dela opernega ekspresionizma. V drugem delu bodo najprej na sporedu štiri zborovska dela Vrabca, Lebiča, Kreka in Schvvaba. Naš Ubald Vrabec (1905) - nestor slovenskih zamejskih skladateljev, bo zastopan z zborom Rdeč zaton. Skladba, ki je bila objavljena v Naših zborih L 1979 in je bila obvezna za nastopajoče pri republiškem zborovskem tekmovanju v Mariboru 1. 1982, odraža značilni Vrabcev slog ter je s svojo gradnjo dokaj zahtevna in dostopna le prvovrstnim ansamblom. Sodoben glasbeni izraz je značilen tudi za naslednjo Ne vem, kdo bolj je tožen skladatelja Lojzeta Lebiča (1934), ki predstavlja eno od pomembnih glasbenih osebnosti slovenske ustvarjalne avantgarde. V svoji umetniški karieri se je Lubič uveljavil tudi kot dolgoletni dirigent APZ Tone Tomšič in dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana ter je v okviru te dejavnosti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Zbor Samotno ugibanje je eden od najnovejših glasbenih stvaritev skladatelja Uroša Kreka, enega najtehtnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev, predavatelja za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za Kreka je značilno, da išče stik z glasbeno tradicijo in da je zasidran v domačih tleh. Med drugim je nekje zapisal: »Prekinitev s preteklostjo je ena izmed glavnih parol tako imenovanih eksperimentalnih smeri... Ponovno odkriti svet ljudske glasbe pa je postal eden izmed vrelcev, iz katerih se je skupaj z novo zvočnostjo napajala ustvarjalna invencija. ... Ne po-zman umetniškega obdobja, ki se ne bi bil oplajal z ljudskimi motivi.« Zbor Zlata kanglica skladatelja Antona Schvvaba (1868-1038), spada v tisto slovensko glasbeno ustvarjalnost, ki je v polpretekli dobi, v času čitalnic pa tudi kasneje, vnašala v svoja izvirna dela ljudski značaj. Za zaključek bodo gostje iz Kranja zapeli še štiri ljudske: Srečno, srečno ljubica moja v priredbi Mateja Hubada, Stoji mi polje v priredbi Marija Kogoja, Ljuba vigred v priredbi Lojzeta Lebiča ter Kolo Emila Adamiča. GOJMIR DEMŠAR Pomembna razstava v Benetkah Prvič predstavljen opus Blaža Jurjeva Trogiranina Dalmacija je od nekdaj znana širši javnosti zaradi svojega naravnega bogastva, bolj malo pa je poznana po svojih umetnikih in kulturni dediščini, če izvzamemo seveda nekatera mesta kot so Dubrovnik, Split ali manjši Trogir. Zato je odkrivanje in prikazovanje dalmatinske kulturne tradicije in ustvarjalnosti pomembno kulturno dejanje, ki širši javnosti približuje, ob naravnih lepotah, tudi duhovno življenje zemlje. V tem pogledu so v zadnjem času zelo aktivne Benetke, ki nedvomno želijo ohraniti svojo vlogo kulturne prestolnice skupnosti Alpe-Jadran, na Dalmacijo pa so vezane tudi iz zgodovinskih razlogov. Na pobudo odborništva za kulturo beneške občine so tako v petek v cerkvi San Bartolomeo odprli razstavo del doslej malo poznanega srednjeveškega dalmatinskega slikarja Blaža Jurjeva Trogiranina, ki je živel ob koncu XIV. in v prvi polovici XV. stoletja. Razstavo je pripravil splitski regionalni zavod za spomeniško varstvo, ki je poskrbel tudi za res-travriranje vseh slik. Na beneški razstavi, ki bo odprta do četrtega junija (obiskovalcem je na ogled vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 19. ure), je prvič prikazan celoten opus Blaža Jurjeva Trogiranina, ki je po mnenju izvedencev najvidnejši umetnik poznogotskega obdobja v Dalmaciji. Doslej je bil širši javnosti -pa tudi izvedencem - bolj malo poznan, beneška razstava pa je poskus ovrednotenja njegove dela in dobe, v kateri je deloval. Razstava je namreč sad dolgoletnega arhivskega in raziskovalnega dela ter zahtevnih študij, s katerimi so splitski izvedenci preverili verodostojnost podpisov in obnovili življenje in delo Blaža Jurjeva Trogiranina. Umetnik, čigar izvor ni poznan, se je rodil v Trogiru okoli leta 1375 in je najbrž začel sukati čopič v kaki tro-girski umetniški delavnici. Pozneje je bil gotovo v Benetkah, kjer se je izpopolnjeval, in najbrž tudi v Markah. Prvi namig na delo mojstra sega v leto 1412, ko so mu v Splitu naročili, naj okrasi veliki oltar cerkve sv. Frančiška, zadnjič pa je v arhivskih dokumentih omenjen leta 1450 in sicer v notarskem aktu, v katerem je seznam del in dobrin, ki jih je zapustil ob smrti. Mesta, v katerih je umetnik najbolj delal, pa so Trogir, Zadar in Dubrovnik. Vse razstavljene slike (teh je 25) imajo značilen umetnikov pečat. Iz izrazov mater božij veje prikupna otožnost, medtem ko je izraz svetnikov vselej nasajen z namrše-nimi obrvmi in nagubanim čelom. Njegova umetniška občutljivost in okus pa prihajata najbolj do izraza v tenkočutni barvitosti matere božje med vrtnicami. Pri odprtju razstave so bili v petek med drugimi prisotni podpredsednik splitske občinske skupščine Davor Sliskovič in izvedenca Davor Domančič in Igor Fiskovič, ki sta razstavo uredila. Prikaz opusa Blaža Jurjeva Trogiranina pa ni edini izraz pozornosti, ki ga Benetke namenjajo Dalmaciji. Na fakulteti za arhitekturo univerze v Benetkah namreč pripravljajo vrsto diplomskih nalog o sedmih dalmatinskih gradovih. Pri teh diplomskih nalogah s skupnim naslovom »Restavriranje mest in ovrednotenje javnih prostorov v manjših zgodovinskih središčih« bo sodelovalo 19 študentov pod vodstvom vidnih docentov. (vt) Josip Jesih Avtomobilska mrzlica tudi Filiberta Olupka ni pustila vnemar. Srečnež je postrgal ves denar, razbil zadnjega prašička ter si na avtomobilskem trgu omislil pravo pravcato vozilo. »Ne skrbite, nekaj let vam bo še zagotovo dobro služil!« mu je dejal prodajalec. »Motor je brezhiben, gume so skoraj nove, no, pločevina pa je takšna kot pri vseh današnjih avtomobilih!« Novopečeni lastnik ni kaj dosti nergal nad kvaliteto, saj mu je bilo povsem jasno, da za takšen denar ni mogel dobiti kaj boljšega. »Za v službo in za kakšen krajši izletek, upajmo, da bo kar dobro služi!« je meditiral pri sebi. Filibert se je nekajkrat kar uspešno peljal z novo pridobitvijo. Neko nedeljo, ko se je vračal z izleta, pa mu je med vožnjo razneslo zadnjo levo gumo. S pravo dirkaško prisebnostjo je ustavil avto in ga zaparkiral ob cesti. Med gromozanskim pridušanjem mu je slednjič le uspelo zamenjati gumo. Sprva namreč mehanik brez prakse ni mogel odviti vijakov na kolesu, nato ni našel dvigala, da pa bi bila mera nezgodic povsem polna, je še rezervno kolo z največjo težavo sprostil iz zarjavelega oklepa. Naslednjo jutro je preluknjano gumo že navsezgodaj odpeljal k vulkanizerju. »To luknjico bomo zakrpali že danes!« je sveto obljubil mojster. Takoj po službi je Filibert prevzel zakrpano rezervno luknjo in se odpeljal domov. Po kosilu ga je obiskal Bogo, prijatelj iz šolskih let. Pobaral ga je, če bi ga hotel peljati domov na Dolenjsko. »Veš, nekaj nujnega je! Saj ti bom prevoz pošteno plačal!« Filibert je seveda takoj pristal, saj je dobro poznal tisti rek o prijatelju in nesreči. Precej sta se odpravila in vse je šlo kot po uvoženem maslu, dokler nista zavila na makadamsko cesto. Tedaj pa pufff in prednja leva guma je bila predrta. Filibert je sicer nekaj zaklel o makadamskih cestah in cestnih prispevkih, vendar se je tokrat lotil menjave že z večjim elanom »Hudiča!« je glasno zaklel, ko je potegnil prazno rezervno gumo. »Saj so jo vendar prav danes zakrpali!« Nato so sledile dobro znane muke, ki so se začele z avtostopom, nadaljevale s prevozom prazne gume in slednjič z iskanjem vulkanizerja. Nesrečnika sta šele po večurni zamudi opravila svoje poslanstvo. Filibert Olupak je takoj naslednji < dan obiskal vulkanizerja s trdnim namenom, da mu bo povedal nekaj zabeljenih. Vendar je imel smolo, ker je bil mojster odsoten, vajencu se je pa tako ali tako vse fučkalo. Vendar je kar počakal, da je nadobudni vajenec ker precej zakrpal zračnico. Nato se je odpravil v službo, kjer ga je po malici poklical šef. »Včeraj zvečer je umrl naš sodelavec Pipica. Pogreb bo jutri opoldne v njegovi rojstni vasi. Sklenili smo, da boste vi zastopali našo firmo. Pa nikar ne zamudite, prosim!« Filibert naslednje jutro ni šel v službo. Očistil je avto, se pražnje oblekel, prevzel venec in se počasi odpeljal. Vendar novopečeni pogrebec tudi tokrat ni imel sreče, saj mu je nekako sredi pota spet počila guma. Namenil se je, da jo bo naglo zamenjal, vendar pa je z grozo zapazil, da je rezervno kolo spet prazno. Nemočno je sedel v vozilo in začel pre-klinj ati. Sočno in vse po vrsti. Horoskop od nedelje, 2, aprila, do sobote, 8. aprila 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) VI IN DELO: * I * Večina zvezd vam je prijazna, tako da večjih težav ne bo. Ugleden položaj Venere in Merkurja bo pozitivno vplival na uresničitev pričakovanj. Sredi tedna vas bo razveselila prijetna novica. Čas je nadvse primeren za nove iniciative. Rojenim 2. in 3. 4. pretijo prehodne težave. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil veselo presenečenje. Ugodna bosta torek in sreda. DVOJČKA (21.5,-' r* 20.6.) - VI IN I I DELO: Teden bo pretežno ugoden, kljub temu obstaja nevarnost težav in zapletov v začetku tedna. Posebno previdni bodite v ponedeljek in torek, ko vam bosta Luna in Mars precej sovražna. Preostali del tedna bo delovno precej uspešen in kar zanimiv. VI IN DRUGI: Nikar ne zamudite na zmenek: čaka vas presenečenje! Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno precej naklonjene. Teden vas bo obogatil z marsikatero prijetno izkušnjo. Pričakujete lahko uspeh vaših iniciativ. Delo vam bo šlo od rok, tako kot že dolgo ne. Ugodna Venera in Jupiter bosta spodbudila zaželen potek dogodkov in pozitivno vplivala na razpoloženje. VI IN DRUGI: Ljudje vas bodo hvalili in cenili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Teden bo m^mmm delovno ugoden, vendar v sredini za marsikoga precej muhast in naporen. Glede na to, da sta vam Merkur in Venera sovražna, lahko pričakujete kake zaplete in nevšečnosti. Bodite pri delu zbrani in premišljeni, da ne bo prišlo do neljubih dogodkov. VI IN DRUGI: Računate lahko na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Ugodna dneva bosta petek in sobota. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Merkur in Venera sta vam prijazna. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Vaš trud in prizadevnost bosta poplačana. Rojenim od 4. do 8. 12. bo Mars nevaren. Možnost neprijetnih dogodkov. Bodite previdni. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako, kot si želite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. AV AV VODNAR (20.1.-18.2.) - VI IN DELO: Večina zvezd vam je naklonjena, zato se vam obeta prijeten in pester delovnik. Poskusite čimbolj e izkoristiti to naklonjenost. Venera, Jupiter in Mars bodo pripomogli k uspehu vaših pobud. Sreča bo na vaši strani. Lahko pričakujete pozitivne spremembe. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli v prijatelju. Ugodna bosta sreda in četrtek. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in delovno spešen. Čas je primeren za uresničitev zahtevnejših načrtov. Odpravite se na pot, s katero že predolgo odlašate. Pričakujete lahko srečen potek in razplet vaših načrtov. Posebno naklonjeno vam bo nebo ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Spomnite se, kar ste že pred časom obljubili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Teden bo precej razgiban, nekajkrat pa prav muhast in nagajiv. Glede na to, da sta vam Merkur in Venera neprijazna, lahko pričakujete drobne zastoje ali druge nevšečnosti. Posebno previdni bodite pri delu v sredo in četrtek, ko vam bo še Luna sovražna. VI IN DRUGI: Naredite več za prijetnejši odnos z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: V začetku tedna vam zvezde niso naklonjene. Načrti vam lahko splavajo po vodi, zato slabše počutje in sitnosti. Od srede dalje se vam bo vse obrnilo na bolje. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Pozor! Rojenim od 5. do 9. 9. grozijo neprijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Teden bo miren in sproščen. Počutili se boste v formi in pretežno dobro razpoloženi. Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničitev ciljev. Uspelo vam bo. Precejšnja je možnost nepričakovanega zaslužka. Petek in sobota bosta nekoliko manj ugodna. VI IN DRUGI: Bodite obzirnejši do ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Zvezde vam niso preveč naklonjene. Lahko zadenete ob nepričakovane težave in sitnosti. V sredo in četrtek poskusite raje odložiti nekatere obveznosti, ker vam neprijazne zvezde lahko prekrižajo načrte. Izkoristite ugoden vpliv Lune ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte ljubljene osebe, lahko bi vam bilo še žal. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RIBI(19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Na-poved za vas ni prav ugodna. Glede na to, da vam Mars in Jupiter nista naklonjena, se prav lahko zgodi, da vam bo šlo kaj malega narobe. Varujte se spora ali kakšne manjše nezgode. Zvezde priporočajo previdnost, da ne boste nehote žrtev nesrečnih okoliščin. VI IN DRUGI: Ne pozabite tega, kar so vam priporočili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK šifra: DVOJČEK-ŠKORPIJONKA Veš, je pač tako. Če bi bila preklasta, te pa Riož verjetno ne bi tako ljubil. Nekateri imajo f^di malce močnejše, drugi spet takšne, kot je bila Twigy. Svet je lep prav zaradi vsemogo-cih različnosti. Če je komu všeč stati na glavi ®ii ležati na žebljih, je njegova stvar in nihče “Rt ne bi smel oporekati. Pišeš, da je glede stikov z ljudmi vse v ajlepšem redu, pa bi kljub temu le veljalo alce premisliti. Kajti zdi se, da včasih le na-sofi bekaj zaprek, ki te lahko ovirajo. Morda i '° ljudje, ki jih ne poznaš dovolj, strah pred tv9bbo samostojnosti ali kaj podobnega. V ti 0ire Pr*vat;no živjenje se ne sme nihče vtika-' R61 se ti zdi, da je to vsem prepovedano območje. Mislim, da imaš v tem celo prav. Pač pa se mi zdi, da v mislih večkrat in prevečkrat rada potuješ po svoji preteklosti. Šifra: NEJC Lepo je slišati, da ti grafološka rubirka toliko pomeni. Kljub osemnajstim letom se razvoj pri tebi še ni končal in bo še nekaj časa trajal. Morda leto, morda dve. Od tod tudi občasno pomanjkanje samozavesti in odmaknjenost v stikih s fanti, pa še vse drugo, kar si naštela. Nič nenormalnega za čas pubertete. Domišljijo imaš dobro razvito in tu je tudi »gorivo« za tvoje pogovore s fantom. Praviš, da ne veš, kaj bi govorila. Govori o tem, kar praviš, da te zanima: o filmih, o Ameriki, ki bi jo rada nekoč obiskala, o svojih prvih letih življenja. Videla boš, da te bo rad poslušal in še marsikaj bo dodal iz svojega otroštva. Glede koncentracije ti moram potrditi, da res nimaš najboljše in da bo potrebno napraviti nekaj vaj. Za začetek si nariši na primeren zid črno piko in se nanjo popolnoma koncentriraj, ne misli na ničesar drugega kot nanjo. Vsak dan nekaj minut tako vadi in čez mesec dni se bo popravila tudi koncentracija. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: ..................... Primorski dnevnik, 2. aprila 1989 VODORAVNO: 1. šolska potrebščina, 5. v starogrški mitologiji bog morskih valov, 11. francoski pisec (Claude), 12. spaka, izrodek domišljije, 13. slog v umetnosti 17. in 18. stoletja, 15. vrsta plina, 16. ...Rina (Kravanja), 17. pritok Rudolfovega jezera, 19. etiopski gospod, 20. Zavarov Aleksander, 21. slovesna pesem, himna ali hvalnica, 23. središče vrtenja, 24. zmikavt, 25. državna blagajna, 27. britanski otok, 28. Italijani (zanič.), 29. grška črka, 30. ime slovenske slikarke Kobilce, 32. Švedska, Belgija, 34. svetlo angleško pivo, 36. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 azijska reka, 37. filmska igralka Gardner, 38. predsednik ZSŠDI (Odo), 40. derivat alkohola, 42. klada za sekanje, 43. mesto v Laciju. NAVPIČNO: 1. evropska prestolnica, 2. del celote, 3. jugoslovansko pristanišče, 4. slov. pevec Pestner, 5. zahodnonemški smučarski skakalec, 6. avt. oznaka Reke, 7. pred priimkom, 8. sorodnica, 9. govornik, pridigar, 10. visoka kraš-ka planota, 14. del skeleta, 18. strupen zimzelen, lepotni grm ali drevo, 21. it. filmski igralec (Cor-rado), 22. lenuh, zanikrnež, 24. avt. oznaka Ta-renta, 26. Avstrija, Italija, 27. Gullitovo moštvo, 28. industrijska rastlina, 29. politična pogodba, 31. alkoholna pijača, 32. slovenska smučarka (Mateja), 33. mesto v južni Italiji, 35. ime slov. pisateljice Perocijeve, 37. grška boginja nesreče, 39. am. filmski igralec Pacino, 41. avt. oznaka Siene. REŠITEV 11318 Tl 'OIBUJ Zi ‘raisa "01 'ubibji -86 ‘e^V TE 'puj -ge 'aiB ve 'gs ZE 'bubai 'OE 'id ’6Z '1R3T 9Z '“Bpj iz 'iBia sz JB1 '\Z 'so TZ 'ugEsd TZ "V 'Z 'OZ 'o}B '61 'orno Ll 'bii '9j 'UBja 'Sl 'ojfo^or -gl 'Biauiig 'Zl ‘lauv '11 'uoiui S 'orad -i :ONAVHOaOA Ce se iz recesije porodi depresija Nedavno smo dvakrat poročali o strahu pred gospodarsko recesijo v ZDA in o posledični zaskrbljenosti ekonomistov tudi drugje v svetu. K problemu se zdaj vračamo iz nekoliko drugačnega zornega kota, sicer z grobo analizo besede recesija in izraza depresija, s katerim označujemo tisto - najhujše - kar lahko v natančno določenih razmerah sledi gospodarski krizi. Recesijo navadno demoniziramo. Pripisujemo ji hudo dramatične lastnosti in posledice, a "človek s ceste" jo napak primerja z letom 1929. Takšno pojmovanje je nevarno, ker ljudi straši in ima zato v dolgoročnem pogledu lahko porazne učinke. V resnici je recesija le eden od gospodarskih ciklov, cikli pa se ponavljajo v takšnem ali drugačnem sosledju tako kot v naravi. Ekonomisti to dobro vedo, zato tudi vedo, da posiljevanje ekspanzijskih procesov rojeva le začasne uspehe in s tem samo časovno odlaga negativne posledice, ki pa bodo ravno zaradi tega dlje trajale in bodo hujše. To je tako kot z atletom, ki hoče čimprej do največjih rekordov pa se zato fizično in psihično preobremeni in se mu krivulja tekmovalne uspešnosti nato prerano upogne navzdol. Recesija ni nič drugega kot obdobje, ko se gospodarstvo spočije, ko se ekscesi razblinijo, ko se mišice okrepijo, ko se akterji na gospodarskem odru prečešejo, tako da se nesposobni odstranijo, najboljši pa ostanejo. Taka obdobja trajajo eno, dve, kvečjemu tri leta in tedaj ni pomanjkanja, lakote ali množičnih samomorov, ampak se zgodi samo to, da ostane narodni dohodek enak kot leto prej oz. upade za 1-2%. Prava nevarnost pa nastane, ko namesto recesije nastopi depresija s padcem narodnega dohodka za celih 10% kot npr. v letih 1930-1932. Ekonomisti in vladni možje torej ne morejo ustaviti recesijskega cikla, lahko pa ga nadzorujejo, da se ne sprevrže v depresijo, pri čemer ne smejo ponavljati napak iz preteklosti, a se morajo ravno tako paziti novih. Upoštevati je treba, da je nevarnost največja takrat, ko ima iztek ekspanzivne faze te značilnosti: množično zatekanje k špekulacijam in mrzlično širjenje proizvodne baze za kritje velikega tržnega povpraševanja. V takih razmerah je nastop recesije uničujoč, saj izzove proizvodne presežka, kar privede do depresije z vrtoglavim padcem cen in proizvodnje ter množico stečajev. Razmere v Italiji niso takšne, vendar ne gre ostati križem rok, treba je ukrepati: eni pravijo, da z višanjem obresti in navijanjem posrednih davščin, drugi imajo drugačne recepte, sicer pa je to domena ekonomistov. Ti pa ne smejo pozabiti, da bi brez mafijskega grabeža in brez velikanskih davčnih utaj popolnoma sanirali državni primanjkljaj na področju javnih izdatkov. DRAGO GAŠPERLIN Nova učvrstitev dolaija tik pred zasedanjem G-7 Na mednarodnih valutnih borzah se je teden zaključil v znamenju dolarja, ki je nekoliko poskočil, in previdnosti v pričakovanju zasedanja skupine G-7 v Was-hingtonu. Potem ko je dosegel vrhunec 1,8994 marke spričo izjave nekega funkcionarja ameriškega zakladnega ministrstva, da bo sedmerica najbolj industrializiranih držav obravnavala tudi vprašanje tečajnih paritet, je zeleni bankovec v petek v New Yorku zdrknil na 1,8975 marke, kar pa je bilo še zmerom več od frankfurtske kotacije 1,8927. V 7 dneh se je dolar okrepil za 1,61% nasproti marki in za 0,88% nasproti liri. Na borze je vplival tudi glas, da bo G-7 zvišala dolarski target, ki je zdaj 1,70-1,90 marke, posegi centralnih bank pa so malo zalegli. De Benedetti v Bolgariji Podpredsednik družbe Olivetti (Ivrea) in predsednik družbe Sasib inž. Franco De Benedetti se je na čelu množične delegacije italijanskih gospodarstvenikov tri dni mudil v Bolgariji. S predsednikom bolgarskega Združenja za biotehnologijo in kemijo Petkom Dančevom, predsednikom Državne banke Kolarovom in številnimi poslovniki se je razgovarjal o možnostih poglobitve dvostranskega sodelovanja oziroma sklepanja sporazumov v različnih gospodarskih panogah. Spremljal ga je italijanski ambasador v Sofiji Tarony. Snujejo reklamni kolos Industrijsko-založnlško-finančne grupe Fiat, Ferruzzi in Monti proučujejo možnost združitve lastnih reklamnih agencij v eno samo koncesijsko družbo, ki bi uspešno kljubovala reklamni konkurenci državnih in Berlusconijevih televizijskih postaj. Tedaj bi še letos razpolagale z letnim poslovnim prometom 500 milijard lir, ki ustrezajo reklamnim prihodkom vsega dnevnega tiska v Italiji. Trojica naj bi poleg tega uredila posebne tiskovne centre, začenši z "megacentrom" v Rimu, kjer bi tiskali Messaggero, Tempo in rimsko izdajo Stampe. Nov vodja romunske banke S predsedniškim odlokom je bil za novega guvernerja romunske državne banke imenovan Decebal Urdea, ki je poprej predsedoval državnemu komiteju za cene. Urdea, ki je nasledil bivšega finančnega ministra Florea Dimitrescuja (zamenjanega z Ionom Patzanom), je bil skupaj z Dimitres-cujem in bivšim predsednikom Kmetijske banke odstavljen pred dvema tednoma pod obtožbo preveč širokogrudnega financiranja industrijskih in kmetijskih zgubarskih zadrug. dnru\ /- v/m^nZ/V Jajce se splača podtakniti Politična vročica, ki je vso državo spremenila v drhtečo gmoto, svojevrstno odzvanja v evropskem gospodarskem prostoru. Najvplivnejši gospodarski krogi v zahodnoevropskih državah so ugotovili, da politične nestabilnosti v Jugoslaviji ne bo možno pogasiti, če ta država ne bo našla možnosti za izhod iz gospodarske krize. Italija je na primer najbolj vneta zagovornica ideje, da je treba Jugoslaviji hitro gospodarsko pomagati. V zadnjem času kaže takšno naklonjenost tudi Avstrija, ki pa vendarle daje veliko večjo vlogo drugi svoji sosedi - Madžarski. Pomoč za splošno stabilizacijo so pripravljene dati tudi države Evropske gospodarske skupnosti. Nevtralna Švica pa je predlagala celo, da bi morale države EFTA ustanoviti poseben razvojni sklad za pomoč Jugoslaviji. Od kod kar naenkrat velika pripravljenost Evrope, da bi Jugoslaviji pomagala iz gospodarske krize? Najprej - Evropa je začutila, da postaja politično nestabilna Jugoslavija - kljub temu da ni več prejšnje med-blokovske napetosti - neprijetna za zahodne sosede in s tem tujek v Evropi. Ker je gospodarska kriza tista, ki pospešuje politične prepire in z njimi povečuje splošno negotovost, je modro priskočiti na pomoč gospodarskemu bolniku in mu pomagati pri' reševanju gospodarskih zapletov. Politično ozadje, ki ga je moč povsem nazorno zaznati pri zdajšnjem ponujanju gospodarske pomoči, pa ima seveda povsem ekonomsko značilnost. Evropa nam je tudi že prej ponujala gospodarsko pomoč. V obtok hoče spraviti svoj denar. Zato je zahodna Evropa tako zelo navdušena, ker sta se Avstrija in Madžarska sporazumeli o skupni organizaciji svetovne razstave. Za ta projekt je treba veliko denarja, odprl pa se bo nov tržni prostor na Madžarskem, z njim pa dodatna vrata na vzhodnoevropski trg. Povsem enaki nagibi vodijo zahodni kapital na Poljsko, ta kapital poleg tega čedalje močneje tipa tudi po SZ. Iskanje možnosti za denarne kupčije, ki jim bodo lahko sledile tudi vse ostale kupčije, pa tuji poslovni svet sili tudi na jugoslovansko prizorišče in povsem logično je, da se je število ponudb (in obljub) povečalo prav v času, ko je nastopila nova vlada. Toda Zahod je previden. Ne samo v Jugoslaviji, tudi pri Poljski in Madžarski pogojuje svojo gospodarsko pomoč s političnimi zahtevami: hoče spodbuditi politične reforme, ki naj bi klasično partijsko državo, brez tržnega gospodarstva, spremenilo v demokratično državo, podobno zahodnemu demokratičnemu modelu. S temi zahtevami gre Zahod pravzaprav na roko severnemu delu države, ki zagovarja politični pluralizem in tržno gospodarstvo. Toda zaradi tega še ni rečeno, da se bo lahko severna različica socializma uveljavila v vsej državi, čeprav je res, da lahko tuj kapital pomaga prevesiti jeziček na politični tehtnici. Tuj kapital namreč natančno ve, da je Jugoslavija na prelomu. Zlasti pa to vedo zahodne jugoslovanske sosede, ki bi imele od ustreznega jugoslovanskega razvoja veliko poslovnih koristi, od neustreznega razvoja pa celo kar občutno škodo. V to igro se drug svetovni kapital v glavnem še ni vključil. Ali bolje rečeno: ni še ponudil svojih predlogov. Zanj smo še preveč nezanesljiv partner, ki ni pokazal prave volje, da bi se izkopal iz blata, in ki poleg tega v svetovni trgovini ne predstavlja prav nobene gospodarske sile. Ponujena (zlata?) finančna jajca pa so zelo odmaknjena, saj Jugoslavija še ni tako daleč, da bi lahko ugodila tujim zahtevam. Vsekakor pa je tuja pomoč vabljiva in bi jo morali na vsak način izkoristiti in obrniti sebi v prid. Torej ne tako, da bi zlato jajce razbili, ampak tako, da bi se iz teh jajc tudi kaj zvalilo. Program nove zvezne vlde Anteja Markoviča je očitno dokaj vabljiv: tujci so prepričani, da se pod to kokljo splača podtakniti svoja finančna jajca. To pa je hkrati tolikšno tuje zaupanje v nov (obljubljen!) gospodarski program kolikršnega si na primer Mikulič ni uspel pridobiti skozi ves čas svojega predsedovanja zvezni vladi. JOŽE PETROVČIČ 24.3. 31.3. URADNE KOTACIJE Generali 42800 42850 Lloyd 17370 17950 Lloyd risp 9050 9150 RAS 30200 31790 RAS risp 12800 13630 Sai 19650 19900 Sai risp 8070 8200 Montedison 2032 2045 Montedison risp 1164 1168 Pirelli 3295 Pirelli risp 3295 Pirelli risp. nc 1730 1780 Snia 2510 2570 Snia risp 2500 2510 Snia risp. nc 1315 1357 Rinascente 4720 4800 Rinascente priv 2925 3000 Rinascente risp 3010 3000 Premuda 1800 1950 Premuda risp 1450 1500 SIP 2740 2765 SIP risp 2360 2390 Bastogi 381 404 Comau 2845 2900 24.3. 31.3. Fidis....................... 6650 6700 Gerolimich................... 101 101 Gerolimich risp............... 94 91 SME ........................ 3835 3870 Stel........................ 3395 3450 Štet W 10 ..................... — — Stel W 9 ...................... — — Štet risp................... 2855 2890 Tripcovich ................. 7450 7575 Tripcovich risp. nc......... 3325 3405 Att. Immobiliari ........... 4110 4222 FIAT ....................... 9200 9392 FIAT priv................... 5840 5955 FIAT risp................... 5920 5995 Gilardini.................. 13800 14170 Gilardini risp............. 10400 1 0480 Dalmine ..................... 325 340 Marzotto.................... 6995 7220 Marzotto risp............... 7150 7230 Marzotto risp. nc........... 5240 5450 NEURADNO TRŽIŠČE_________________________ I. C. C. U................ . . 725 725 SO. PRO. ZOO................. 900 950 Carnica Ass................. 9600 10000 31.3 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI___________ BTP april 1989 12%............. 100 — BTP junij 1990 9,15% .... 97,35 +0,36 BTP maj 1990 10,5%........... 99,30 —0,20 BTP marec 1989 12,5% ... — — BTP januar 1990 ............. 98,60 +0,41 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_________________ CCT ECU 1982/89 13% ... 102,60 +0,49 CCT ECU 1982/89 14% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 105,00 +3,04 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,10 +1,76 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,95 —0,53 CCT ECU 1985/93 9% __________ 96,65 +0,47 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,75 +0,56 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,00 +0,62 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,20 +1,57 CCT april 1992 10%........... 94,15 +0,16 CCT julij 1992 IND........... 97,95 +0,26 CCT januar 1991 IND....... 99,05 — CCT julij 1993 IND........... 95,75 — 31.3. spr, % CCT december 1990 IND . . 99,60 — CCT februar 1991 IND .... 99,40 +0,20 CCT februar 1997 IND .... 93,25 +0,11 CCT junij 1993 CV IND---- 95,95 +0,16 CCT marec 1991 IND....... 99,20 — CCT nov. 1993 CV IND ... . 96,70 +0,26 CCT sept. 1993 CV IND .. . 95,80 +0,16 CCT avgust 1992 ............ 95,55 +0,16 CCT avgust 1993 ........... 97,995 —0,05 CCT 1983/93 TR 2,5% -------- 89,00 +0,62 CCT avgust 1988/93 IND . . — — CCT avgust 1990 IND...... 99,35 +0,10 CCT avgust 1991 IND...... 99,80 — CCT avgust 1995 IND...... 94,00 +0,21 CCT avgust 1996 ............ 93,55 — CCT april 1991 IND ........ 100,35 —0,05 CCT april 1992 ............. 97,55 —0,05 CCT aprili 995 IND ......... 92,95 +0,16 CCT april 1996 ............. 93,60 +0,27 CCT december 1990 IND . . 101,80 — CCT december 1991 IND . . 99,60 — CCT december 1995 IND . . 94,15 —0,05 _____________________________31.3. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO________ Alivar ........................ 8750 —0,11 Buitoni .......................... — — Eridania....................... 5890 +1,11 Perugina.......................... — — ZAVAROVALSTVO • BANČNIŠTVO Alleanza Ass.................. 39300 +0,51 Alleanza Ass. risp. por. . . . 37550 +0,67 Assitalia..................... 15710 +0,06 Ausonia ....................... 2185 —1,57 Latina Ass. ord............... 17410 —1,07 Generali Ass.................. 43000 —0,78 Italia Ass.................... 11490 —2,20 Abeille ..................... 115500 +1,58 La Fondiaria spa.............. 75200 +0,26 La Previdente ................ 25830 +2,09 Lloyd Adriatico .............. 17950 —0,27 RAS fraz...................... 31790 —0,03 RAS risp. port................ 13630 + 0,88 Toro ord...................... 21600 —1,45 Unipol priv................... 17990 — Banca Comm. Italiana .... 4206 +0,38 Banco dl Roma ................ 10710 —0,83 Credito Italiano .............. 2007 —1,27 Interbanca ord.................... — — Mediobanca.................... 21560 — PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ Cart. Burgo ord............... 13800 +0,81 L'Espresso.................... 22500 +0,17 Mondadori .................... 23005 +0,02 Mondadori priv................ 13400 +0,29 Poligraf. Editoriale........... 4199 —0,02 Cementir ...................... 3460 —0,43 Italcementi.................. 116750 —0,04 MILANSKA BORZA: VODILN 1CE 31.3. spr. % Unicem .... Unicem risp. 23100 — 11100 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 3350 — Fidenza Vetrar 1000 7890 —0,25 Italgas 2198 —0,09 Mira Lanza 41200 —1,90 Montedison 1000 2055 + 0,24 Montefibre 1445 —1,36 Pirelli 3295 + 2,64 Pirelli risp 3295 + 3,61 Recordati ord 11200 —3,78 Saffa 9050 — Siossigeno 35200 + 0,14 Snia BPD 2620 + 1,94 Snia Fibre 1445 + 1,04 Snia Tecnopolimeri 6180 + 0,24 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4740 + 0,21 Silos Genova — Standa 27350 —0,18 Standa risp. port. . . 9450 + 0,01 Alitalia cat. A 2149 + 1,41 Alitalia priv 1258 + 0,23 Italcable 12300 —0,30 SIP 2782 + 0,79 SIP risp. port 2402 + 0,50 Sirti 9245 —0,43 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio....... Bastogi.......... 5200 —2,25 2355 —6,17 406 +2,52 31.3. spr. % Bonifiche Siele 43700 —1,95 Bonifiche Siele risp 11400 —4,92 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5650 + 0,51 CIR risp 5520 + 0,45 Cofide 5880 —0,42 Comau Finanziaria 2897 + 0,59 Editoriale SpA 3100 — Euromobiliare 6102 —0,04 Ferruzzi Agric 2070 —0,14 Fidis 6710 + 0,37 Fimpar 1911 + 2,96 Finarte . 4415 — 0,22 Fiscambi Flolding 7110 + 0,14 Fiscambi risp 1999 + 0,20 Fornara 2710 + 1,30 Gale 21090 + 0,42 Gemina 1830 — Gemina risp 1798 + 1,18 Gerolimich 101 — Gerolimich risp. port. . . . 91 —2,67 IFI priv . 18300 + 0,54 IFIL fraz 4490 + 0,67 IFIL risp. port. fraz 2470 + 0,81 Iniziativa Meta — — Iniziativa Meta risp — — Italmobiliare . 151350 —0,41 Pirelli & C 8300 + 1,71 Riva Finanziaria 10250 + 2,09 Sabaudia Finanziaria . . — — Sabaudia risp. nc — Saes 2025 + 0,69 SME 3880 + 0,51 SMI Metali! 1418 + 0,92 SMI Metali! risp 1270 —0,39 SOGEFI 4490 + 0,83 Štet 3469 —0,05 Štet risp. port 2900 —0,17 H , m - - ^ r i M - 5-. 31.3. -•SSL. spr. % Tripcovich 7575 Tripcovich risp. nc 3405 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO + 0,76 + 0,14 Attiv. Immobiliari .... 4222 —0,54 Calcestruzzi 15360 + 2,53 Cogefar 5500 + 1,85 Del Favero 5130 + 0,19 Grassetto SpA 13140 —0,41 IMM Metanopoli 1337 —0,22 Risanamento Napoli . 29230 —0,06 Vianini 4930 —0,50 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3110 —1,23 Danieli & C 8300 + 0,48 Data Consyst 11700 + 0,17 Fiar SpA 20250 —0,49 Fiat 9438 + 0,67 Fiat priv 5980 + 0,03 Fiat risp 6062 + 0,11 Franco Toši 24950 — Gilardini 14310 + 0,78 Magneti Marelli 2850 + 1,78 Merloni 3460 —1,11 Necchi ord 3450 —0,57 Olivetti ord 9290 + 0,75 Olivetti priv 5375 + 1,41 Pininfarina 9650 + 0,42 Rodriguez SpA 9560 + 0,73 Safilo 7250 + 0,41 Safilo risp 6801 + 4,62 Saipem 2820 + 1,98 Saipem risp 2670 + 2,69 Teknecomp 1330 —3,27 31.3. spr. % CCT december 1996 IND . . 94,00 +0,16 CCT ECU febr. 1994 ................. — — CCT ECU maj 1994 ............... 92,00 +1,94 CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . . — — CCT februar 1991 IND .... 100,95 — CCT februar 1992 IND .... 98,00 +0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 102,00 — CCT februar 1995 IND______ 96,40 0,05 CCT februar 1996 ............... 94,10 +0,16 CCT februar 1997 IND .... 93,25 +0,11 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,30 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,90 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,40 + 0,30 CCT januar 1991 IND....... 100,50 —0,05 CCT januar 1992 IND....... 98,70 +0,10 CCT januar 1992 11%____ 97,50 —0,72 CCT januar 1993 IND....... 98,20 —0,20 CCT januar 1996 CV IND . . 98,40 —0,10 CCT januar 1997 IND....... 93,50 +0,11 CCT januar 1995 IND....... 93,35 +0,05 CCT januar 1996 IND....... 94,35 — CCT INAM jan. 89 12,5% . . — — CCT jul. 88 EM 83 IND ... . — — CCT julij 1990 IND..... 99,50 +0,10 CCT julij 1991 IND..... 99,90 —0.05 CCT julij 1995 IND ............. 94,40 — CCT julij 1996 ................. 94,00 — CCT maj 1991 IND.......... 100,30 +0,05 CCT maj 1992 ................... 97,25 +0,26 CCT maj 1995 IND.......... 93,00 +0,22 CCT maj 1996 ................... 93,70 +0,21 CCT maj 1997 IND....... 93,60 — CCT marec 1991 IND........ 100,30 +0,05 CCT marec 1995 IND........ 93,00 — CCT marec 1996 ................. 94,00 +0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,70 +0,21 CCT nov. 1990 IND...... 99,45 +0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,90 — CCT nov. 1991 IND...... 99,85 — CCT nov. 1992 IND...... 97,20 — CCT nov. 1995 IND...... 93,95 +0,16 CCT nov. 1996 IND...... 93,60 +0,05 CCT oktober 1993 IND______ — — CCT okt. 88 EM 83 IND . . . — — CCT oktober 1990 IND ... . 99,25 — CCT oktober 1991 IND------ 99,70 0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 93,90 — CCT oktober 1996 IND______ 93,60 — CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND...... 99,25 —0,05 CCT sep. 1991 IND...... 99,75 — CCT sep. 1995 IND...... 93,90 +0,11 CCT sep. 1996 IND...... 93,45 +0,16 CTT marec 1994 IND........ 72,90 +0,83 CTT april 1994 IND ............. 72,00 +0,28 ED SCOL 1975/90 9% ________ 100,00 — ED SCOL 1976/91 9% -------- 100,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,00 — REDIMIBILE 1980 12% ... 103,00 +0,10 RENDITA —35 5% ........... 73,00 +1,53 Sedaj so vredni ogleda staro mesto in spomeniki Gradež privlačen še zlasti spomladi Gradež ni turistično zanimiv le v poletnih mesecih, ko se tam zberejo desettisoči gostov, ki v tamkajšnjih hotelih ter na plaži preživijo počitnice, marveč tudi v drugih letnih časih, saj je v tem kraju veliko zanimivosti vrednih ogleda. Gradež ni kraj, ki živi samo od poletnega turizma. V njem stalno živi skoro deset tisoč ljudi. Pomembno mesto v tamkajšnjem gospodarstvu imajo ribiči ter vsi, ki so s to dejavnostjo povezani. Tu je nekaj manjših obrtnih podjetij. Precej močna je gradbena dejavnost, saj se tu gradi veliko novega, staro pa se obnavlja. Veliko je takih, ki se vsak dan vozijo iz Gradeža na delo v Tržič ali Červi-njan ter v druge sosedne kraje. Vsekakor pa ima turistična dejavnost največjo vlogo v tem kraju. Že v avstrijskih časih so tu bili zgrajeni prvi hoteli. Na letovanje so prihajali bogati ljudje iz vseh avstrijskih dežel. Turistično se je kraj razvil med dvema vojnama, najbolj pa v zadnjem času, saj je njegova peščena plaža postala znana po vsej Srednji Evropi. Največ turistov v poletnih mesecih je iz Severne Italije, Avstrije ter Zvezne republike Nemčije. Za razvoj turizma poleg številnih hotelirjev in gostincev skrbi Leto-viščarska ustanova. Ta ima še posebno vlogo. Skrbi za peščeno plažo, ki je še iz avstrijskih časov zaprtega tipa. Za razliko od drugih italijanskih krajev moramo tu plačati vstopnino. Prav zaradi tega je plaža zelo urejena in čista. Letoviščarska ustanova pa skrbi tudi ta termalne kopeli in še za vrsto drugih služb. V Gradežu imajo tudi kongresno pala- čo, ki privablja kongresiste v raznih sezonah. Omenili smo, da je Gradež privlačna turistična točka skozi vse leto. Deset tisoč ljudi ima tu stalno bivališče, zaradi tega so vsaj nekatera gostišča odprta vse leto. V njih je seveda mogoče dobiti sveže ribe, ki jih spretni kuharji znajo odlično pripraviti. Pozimi velikokrat s Krasa piha burja. Na jesen ali na pomlad pa je v Gradežu zelo lepo. Ne priporočamo nedelje, ko se v ta obmorski kraj zgrne več deset tisoč ljudi. Vsi mislijo, da bodo tam našli mir, potem pa ugotovijo, da morajo počasi voziti v avtomobilskih kolonah, da ne najdejo parkirnega prostora, da se morajo porivati, da bodo lahko popili kavico. V tem času je Gradež vreden obiska med tednom. Ne da bi nas kdo porival si bomo lahko ogledali bazilike iz prvih časov krščanstva, ki so lepo ohranjene. Lahko se bomo sprehajali po ozkih uličicah starega mesta, ki tako spominjajo na Benetke. Nekoč revne hiše danes obnavljajo, da je življenje v njih bolj udobno. V pritličnih prostorih pa so domačini uredili gostišča in trgovinice. Tudi v novem delu mesta so v zadnjih letih veliko naredili. Uredili so ulice samo za pešče. Hotelov ne gradijo več. Veliko je novih stanovanjskih hiš, ki so jih kupili predvsem Tržačani, Goričani in Furlani. V tem času pa je s čolnom, ki ga dobiš v pristanišču, možen izlet na enega od otočkov v laguni. Gre za edinstven izlet, še zlasti v spomladanskem času, ko ni ne v laguni ne na odprtem morju toliko motornih čolnov morja in sonca željnih turistov. (mw) Samo domačini z avtomobilom na otokih Na nekaterih manjših italijanskih otokih, na katere pride v poletnem času veliko tujcev, je uporaba motornih vozil omejena. To velja na otokih Ischia, Capri, Giglio, Vulcano, Procida, Linosa in še na kakem drugem. Avtomobile in druga motorna vozila lahko imajo le domačini. To je važno še zlasti tam, kamor prihaja veliko turistov. Sem sodi predvsem otok Capri. Vsako leto v dolgi turistični sezoni, od zgodnje pomladi do konca oktobra, lahko greš na Capri z ladjo, tam pa boš moral pešačiti. Nič slabega, saj otok ni velik. Po maloštevilnih in ozkih poteh Caprija lahko krožijo le vozila domačinov in tistih redkih, ki imajo stanovanja na tem otoku. Izredno dovoljenje za dovoz avtomobilov na otok dobijo tudi tuji turisti, vendar le v ome-jenen številu. Letališče v Splitu Več kot polovica prometa na splitskem letališču je turističnega značaja. Lani so na tem letališču imeli opravka s 1.103.627 potniki, od teh jih je kar 478.719 priletelo iz tujine. Treba je seveda vedeti, da je bilo veliko domačih in tujih turistov tudi med tistimi, ki so tja prileteli iz drugih jugoslovanskih letališč. Na splitskem letališču, ki je v Kaš-telih, precej oddaljeno od glavnega mesta Dalmacije, pristajajo linijska in čarterska letala iz vseh dežel Severne Evrope. Samo agencija Vugotours je iz Velike Britanije tja pripeljala 117.000 turistov. Ti so počitnice preživeli v Srednji Dalmaciji, kjer je veliko hotelskih objektov, ter tudi na otokih. Z letali Adria Airways iz Ljubljane do Pariza Ze v maju bo slovenski letalski prevoznik Adria Airways uvedel novo letalsko progo med Ljubljano in Parizom. Francoska prestolnica bo ponovno neposredno povezana z Ljubljano. Pred leti so na Brniku pristajala letala -AT, ki so prihajala iz Beograda ter so bila namenjena v Pariz. Zatem so to progo ukinili, z Jalovimi letali je mogoče v Pariz poleteti iz Zagreba. Adria Airways bo novo progo vzdre-žaval v sodelovanju s francoskim prevoznik Air France. Za sedaj bo proga dvakrat tedensko. V Parizu bodo letala pristajala na letališču Charles de Gaulle. Iz naših krajev že sedaj lahko pridemo v Pariz dvakrat dnevno. Benetke so namreč neposredno povezane s Parizom tako z vsakodnevnimi linijami Air France kot Alitalia. ZDA - Dubrovnik Ameriška letalska družba Pan-Am bo že v kratkem za 40 odstotkov povečala število poletov med Dubrovnikom ip ZDA. Na dubrovniškem letališču Cilipi avioni te družbe sedaj pristajajo petkrat tedensko, po novem bodo to mesto v Južni Dalmaciji povezovala vsak dan. Preko Zagreba ali Budimpešte bo moč poleteti v New York, vVashington, Los Angeles in Miami. Retijska železnica ima že sto let Po pobočjih številnih švicarskih gora na ozkotirnih železnicah sopihajo vlaki z le nekaj vagoni. Železniške proge so Švicarji v glavnem zgradili že v prejšnjem stoletju. Dandanes, ko so poleg prog zgrajene sodobne ceste, večina ljudi v teh krajih potuje z lastnim avtomobilom. V železniške vagone pa vstopajo v glavnem turisti, taki, ki žele, tudi z vožnjo iz doline v gorski svet, dobiti nekaj posebnega užitka. Ena takih železnic je retijska železnica, katere živordeče obarvane lokomotive in vagoni sopihajo po dolinah in na pobočjih gora v kantonu Graubiinden {italijansko Grigioni). V tem kantonu živijo ljudje nemške, la- dinske in italijanske narodnosti. Retijska železnica letos praznuje svojo stoletnico. V letošnjem letu bodo stoletnico praznovali skoro ob vsakem koncu tedna. Številnejšim obiskovalcem bodo nudili tudi popuste. Kdor želi podrobnejše informacije, jih lahko dobi na švicarskem turističnem uradu v Milanu (Piazza Cavour 4). Turistični film v Montecatiniju V Montecatiniju bo od 22. do 28. oktobra šesti mednarodni festival turis- tičnega filma. Na dosedanjih izvedbah so sodelovali posamezniki in turistične ustanove iz več kot sto držav sveta. Za uspešno vodenje festivala skrbi Antonio Conte, ki v Rimu izdaja tudi mesečnik Teleturismo. Čeprav so doslej imeli le pet izvedb festivala v Montecatiniju, si je ta pridobil precej ugleda v italijanski in še zlasti v mednarodni javnosti. V Montecatiniju festival priredijo kmalu za tistim bolj znanim v Karlovyh Varih na Češkoslovaškem. V Montecatiniju so v festivalskih dneh imeli tudi druge prireditve turističnega značaja. V glavnem mestu Hrvaške tudi gastronomsko poskrbljeno zu tujce V Zagrebu na voljo muzeji in veliko kulture Izlet v Zagreb se dandanes izplača že samo zaradi tega, da obiščemo muzej Mimara. Muzej je sicer nov, uredili so ga v nekdanji gimnazijski stavbi na Rooseveltovem trgu, v njem pa je ena najbolj zanimivih in bogatih zbirk likovnih umetnin na svetu. Zagrebčan Ante Topič Mimara je dolgo let živel na tujem, tam obogatel, bil velik prijatelj najbolj znanih likovnih umetnikov. Dolga leta je zbiral dela sodobnih umetnikov in tudi dela mojstrov preteklosti. Pred kakim letom je vse te umetnine prinesel domov ter jih podaril mestu Zagreb. Dolgo časa so v Zagrebu in v Jugoslaviji nasploh bile polemike, odkod Mimari vsa ta dela. Nekateri so celo menili, da gre za ponaredke. Strokovnjaki pa so ugotovili, da so to izvirna dela. Končno so se Zagrebčani domenili in vse te umetnine dali v lepo urejeni mu-zej. V Zagreb pa se izlet izplača tudi zato, da si tam ogledamo druge muzeje, še zlasti tiste v Gornjem gradu, t.j. v starem delu Mesta, na griču nad Trgom Republike, t.j. nad središčem mestnega življenja hrvaške prestolni-Ce- Tu so nekateri muzeji stare in sodobne umetnosti, tu so lepo urejena tipična gostišča. Nedaleč od tod je tudi zagrebška katedra-u, tam blizu pa tudi slikovita tržnica na prostem. Tja vsak dan metice iz okolice prinašajo do-fote. Tam je mogoče dobiti mar-Slkaj dobrega, domačo pijačo ali kaj drugega, kar v trgovinah ne dobiš. Iz Trsta ali Gorice je do Zagreba manj kot 250 kilometrov. Od italijanske meje do Ljubljane nam je cesta dobro znana. Iz Ljubljane do Zagreba pa je speljana avtocesta, sicer taka s samo dvema stezama. Med tednom vozi po tej cesti veliko tovornjakov, zaradi tega bomo morali voziti zelo počasi in tudi previdno, saj je na njej veliko prometnih nesreč. Če imamo kaj več časa potem lahko do Zagreba pridemo po daljšem ovinku skozi Reko in Karlovac. Od Karlovca do Zagreba je speljana normalna štiripasovna avtocesta. Tudi proti jugovzhodu, v smeri Beograda, je že zgrajenih nad 160 kilometrov avtoceste. Kmalu bodo zabrneli stroji tudi na gradbišču avtoceste iz Zagreba v smeri Maribora in avstrijske meje. Prav pred dnevi so politični zastopniki Štajerske, Slovenije ter Hrvaške podpisali sporazum o finansiranju. Zagreb bo na ta način laže dosegljiv. Kdor prihaja od daleč, lahko v Zagreb pride z letalom. Mesto ima letalske zveze z vsemi jugoslovanskimi središči kot tudi s številnimi mesti Evrope. Seveda v Zagreb ne bomo šli samo zaradi tega, da bi tam obiskali kak muzej. Tu je tudi veliko gledaliških in koncertnih dvoran, tu so nekatere med najbolj znanimi jugoslovanskimi skupinami moderne glasbe, ki večkrat igrajo v nekaterih gostiščih ter dvoranah, tu je veliko modnih kreator-jev. Mesto je v začetku stoletja imelo le 60.000 prebivalcev, med dvema vojnama pa 200.000. Dandanes je Zagreb velemesto z 800.000 prebivalci. Če k tem prištejemo še tiste, ki žive v neposredni okolici, potem bomo ugotovili, da je vseh prebivalcev 1.200.000. Za turiste in druge goste so Zagrebčani poskrbeli zelo dobro. Hotelov je tu precej od luksuzne do najbolj preproste kategorije. Za vsako ceno torej. Prav tako je veliko karakterističnih gostišč. Te so v mestnem središču kot tudi v neposredni okolici. V teh bomo zelo dobro postreženi. Imamo na voljo dva ali tri dni, da si podrobno ogledamo Zagreb? Pomladni čas je za to med najbolj prikladnimi. Italijanska košarkarska A-2 liga S. Benedetto doma proti Sharp« Jugoslovanska košarkarska liga Ljubljančani dohiteli Beograjčane Do konca košarkarskega prvenstva v italijanski A-2 ligi manjkajo še tri kola. Goriški San Benedetto mora v teh poslednjih srečanjih nujno zmagati, če se hoče uvrstiti v play out. Danes bodo Goričani igrali doma proti Sharpu, ki ima trenutno 28 točk. San Benedetto jih skupaj z Annabello ima 24, dve manj od Jollyja in Fantonija. Te ekipe naj bi se potegovale za eno mesto, ki še pomeni nastop v play outu. SPORED A- 2 LIGE: Braga - Irge, Filodoro - Caripe, Annabella - Fanto-ni, Marr - Standa, San Benedetto -Sharp, Neutroroberts - Jollycolomba-ni, Glaxo - Kleenex, Sangiorgese - Teorema. Italijanska košarkarska A-l liga Philips brez težav proti Hitachiju MILAN — V anticipirani košarkarski tekmi A-l lige je v Milanu domači Philips v derbiju »elektronike« premagal beneški Hitachi z 99:76 (42:35). Kot kaže rezultat, domačini niso imeli posebno trdega dela. Začeli so zelo ostro in po slabih treh minutah vodili z 8:0. V nadaljevanju so dovolili, da so se jim gosti približali (22:21) in v 18. minuti je prišlo celo do izenačenja (32:32). Hitachi pa se ni mogel dolgo enakovredno upirati in z zbrano igro pod koši so Milančani z lahkoto nabirali točke. Philips je pred današnjimi ostalimi tekmami sam na drugem mestu, za Hitachi pa postaja polažaj skoraj brezupen. Pri Philipsu je največ točk (18) dosegel Premier, pri gostih pa Rowan (23). Radovanovič je dosegel 17 točk. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Arimo - Scavolini, Vismara - Divarese, Ipifim -Knorr, Phonola - Enichem, Benetton - Ri-unite, Snaidero - Paini, Allibert - Alno. Stefanel doma proti Facibi Tržaški Stefanel bo v B-l ligi doma nastopil proti Facibi iz Busto Arsizia. Fa-ciba ni samo zadnja na lestvici, doslej je zbrala le 6 točk, ali 12 manj kot moštvo, ki je pred njo. Zmaga Stefanelu torej ne more uiti, čeprav je ekipa iz Busta dva od svojih treh uspehov dosegla prav na tujem. V 21. kolu 1. jugoslovanske košarka-šeke lige je ljubljanska Smelt Olimpija zmagala na gostovanju v Šibeniku in tako dohitela beograjsko Crveno zvezdo. Prvi polčas je bil sicer izenačen, a v nadaljevanju so bili gostje dokaj boljši. Do preobrata je prišlo v 25. minuti, saj sta se peterki dotlej menjavali v vodstvu. Samo deset minut kasneje je prednost Ljubljančanov znašala kar 17 točk (80:63). Potem so gostje z dolgimi napadi ohranili prednost vse do konca. Pri Smelt Olimpiji so koše dosegli: Petrovič 23_, Zdovc 12, Petra-novič 9, Vilfan 14, Curčič 27 in Djuri-šič 5. IZIDI 21. KOLA: Šibenka - Smelt Olimpija 77:90 (41:41), Gibona - Crvena zvezda 78:75 (40:50), Bosna - IMT 80:92 (42:55), Vojvodina - Prvi Partizan 112:79 (58:37), Borac - Zadar 74:98 (32:39), Partizan Jugoplastika 94:84 (49:38). LESTVICA: Jugoplastika in Partizan 30, Bosna in Zadar 28, Smelt Olimpija in Crvena zvezda 26, Gibona 24, Vojvodina in IMT 18, Šibenka 12, Prvi Partizan in Borac 6. Nixon namestop Drevva PESARO —• Pri Scavoliniju so se odločili, da bo Larryja Drewa, ki se je znova poškodoval v sredo na srečanju z Benet-tonom, nadomestil njegov rojak Norman Ellard Nixon. Slednji naj bi v Pesaro prišel prihodnje dni. Nixon (189 cm) je z Lakersi v letih 1980 in 1982 osvojil naslov NBA. V sedanji sezoni, v kateri je nastopal za Los Angeles Clippers, je zbral 362 košev. Finala v Key Biscaynu ne bo! Avstrijski teniški igralec Thomas Muster je le nekaj ur sanjal o finalu proti Ivanu Lendlu. Po zmagi v polfinalu proti Francozu Noahu je doživel prometno nesrečo in si poškodoval levo koleno. Morda ga bodo celo operirali. V drugem polfinalu je Lendl z največjo lahkoto izločil Američana Currena. Kitajke boljše od Jugoslovank DORTMUND — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu je v ženski kon-kurenci_ Kitajska s 3:0 premagala Jugoslavijo. Še prej so Jugoslovanka s 2:3 izgubile proti CSSR, Kitajska pa s 3:0 odpravila tudi Romunke. kratke vesti Gorazd Vesel državni prvak BRUNE CK — Na državnem smučarskem prvenstvu novinarjev je med veterani Gorazd Vesel osvojil prvo mesto v kombinaciji slalom-velesla-lom. Tekmovanje so izvedli na Kron-platzu (Plan de Corones). Paniniju odbojkarski pokal FORLl — V tretji odličilni tekmi za italijanski odbojkarski pokal je Panini premagal Sisley iz Tre viša s 3:1 in že šestič zaporedoma osvojil italijanski pokal. RADIO OPČINE V današnji športni nedelji (pričetek ob 15.30) bo Radio Opčine neposredno prenašal nogometno srečanje Primorje - Portuale. Na sporedu bodo še prispevki o Jadranovi tekmi v San Lazza-ru. O namiznem tenisu bo govor v studiu s Sonjo Milič, trenerjem Matjažem Šercerjem ter odgovornim za tisk Jasno Juričič. O hitri hoji bo govor s Fa-biom Ruzzierjem, v studiu bodo še predstavniki Bora Elpro in športnega združenja Sloga, prenašali pa bodo tudi reportažo o finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici ter o svetovnem pokalu v alpskem smučanju. Jutri ob 18. uri bo tedenski športni komentar. Gladek poraz Olympie doma Slaba napad in blok Olympia - Cessalto 0:3 (8:15, 8:15, 11:15) OLYMPIA: Damjan, Andrej in Simon Terpin, Štefan in Igor Cotič, Dornik, Marassi, Bello, Sfiligoj, Špacapan. Na dlani je, da si bo morala goriška 01ympia zagotoviti obstanek med tretjeligaši prav v svojem zadnjem domačem nastopu in to proti Vivilu, ki zaseda na lestvici mesto nižje in proti kateremu morajo naši fantje zdaj absolutno zmagati. To jim sinoči, kljub podpori domačih gledalcev, ni uspelo. Nasprotniki iz Cessalta so igrali zelo učinkovito in so si z lepimi akcijami, zlasti ob mreži, pridobili tisto psihološko prednost, ki je bila tokrat odločilna. Naši fantje so se zavedali važnosti tekme in so bili vse preveč živčni, da bi se dostojno upirali tekmecem. Njihova igra je bila vse preveč raztrgana. Motila je zlasti neučinkovitost v napadu, ki ponavadi odlikuje našo sešterko. Tokrat je dobro deloval sprejem in tudi igra v polju je bila dopadljiva. Najbolj pa je pešal blok, ki v bistvu ni nikoli zaustavil napadov Cessalta. Nasprotniki pa so ekipa z visokimi igralci in so zatorej pomanjkljivosti v bloku Goričanov lepo izrabljali. 01ympio čaka torej za obstanek še hud boj. Fantje si morajo zavihati rokave, trdo delati, odločno igrati že v soboto v Trstu proti CUS-u, ki je z eno nogo že v višji ligi, še bolj gotovo pa čez 15 dni na domačih tleh proti Vivilu iz Ville Vicentine. To bo njihova res zadnja priložnost. (M. Š.) Poraz Z Vivilom zapletel položaj Nezbrana igra borovk Bor Elpro - Vivil 1:3 (15:7, 5:15, 8:15, 9:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Vidali, Maver, Fučka, Visentin, Sancin, Grbec, Foraus, D Ambrogio in Brazzani. Borovkam je letos očitno usojeno, da morajo za obstanek v ligi trepetati prav do zadnjega kola, a so za tako stanje zdaj v glavnem same krive. Sinočnji poraz proti Vivilu je namreč, mimo rezultata samega, ki niti ni tako nepričakovan, če vemo, da je nasprotna ekipa v povratnem delu prvenstva dobila sedem od dosedanjih devetih tekem, razgalil hud padec zbranosti med borovakmi, kar nikakor ni opravičljivo. Verjetno je temu sinoči botroval tudi prelahko dobljeni uvodni niz, ki je obetal nagel konec tekme. Toda Vivil je v nadaljevanju dobro reagiral, medtem ko borovke tokrat v ključnih trenutkih tekme niso pokazale zadostne psihične moči, ki je označevala njihove zadnje uspešne nastope. Borovke so tokrat v obrambi odigrale eno svojih najboljših tekem, žal pa je ob običajnih težavah s servisom tokrat nepričakovano odpovedal napad, več pa je bilo tudi odmorov v sprejemu servisa, kar je sicer značilnost vseh ekip v tej ligi in tile odmori so se porodili tudi v vrstah Vivila, le da tega plave niso znale izkoristiti. Če k temu dodamo še slab dan nekaterih posameznic, je slika popolna. Zdaj bodo morale borovke v zadnjih dveh kolih napeti vse sile, da ne bi prišlo do kakih neljubih zapletov. V košarkarskem promocijskem prvenstvu in poraza naših Zmagi BREG ADRIATHERM - CUS 85:81 (42:41) BREG ADRIATHERM: Kovačič 14 (2:3), Canciani 6 (0:1J, Piščanc 5 (1:4), Corbatti 12 (3:4), R. Žerjal 5 (3:8), Slavec 18 (2:5), Barini 1 (1:2), Bandi, Furlan 16 (6:6), B. Žerjal 8. Kljub temu da so bili Brežani boljša ekipa, so se skozi vso tekmo prilagajali ritmu nasprotnikov. Vodili so vseskozi in zmaga dejansko ni bila nikoli v nevarnosti, zaradi nerazumljive živčnosti pa ni bil dosežen bolj odmeven rezultat. Med posamezniki velja omeniti Slavca, ki se je v drugem polčasu odlikoval v napadu. (L. Koren) KONTOVEL ES - LIBERTAS 104:93 (52:48) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 15, Grilanc 8, Gregori 2, Sossi 9, Sterni 17, Štoka 12, Emili 4, Starc 18, Civardi 4, Čuk 16. 3 TOČKE: Ban; POM: Grilanc (22), Čuk (28). Kontovelci so srečanje dobro pričeli. Nabrali so si nekaj točk prednosti, katero pa so gostje nadoknadili. Ne glede na to pa so domačini stalno vodili. Ob koncu prvega počasa so imeli 4 točke prednosti. Ta prednost je v dru- gem delu srečanja hitro naraščala, saj je bil delni izid v 26. minuti 69:58, šest minut kasneje pa celo 85:62. Domačini so s tem dokončno strli odpor nasprotnika in v nadaljevanju igrali sproščeno, saj ni bila končna znaga v najmanjšem dvomu. ( D. Starc ) CICIBONA - SCOGLIETTO 54:77 (26:52) CICIBONA: Kovačič 3 (1:2), Perčič 4 (2:2), Jogan 4 (2:2), Volk, Pertot 2, Smotlak 27, Semen 9 (1:3), Lipollis, Vodopivec, Gregori 5 (1:2). PON: nihče; 3 TOČKE: Smotlak 3; SON: 23. Cicibonaši si bodo morali priboriti potrebne točke za obstanek v zadnjih tekmah prvenstva, saj so proti odlični ekipi Scoglietta zasluženo izgubili. Plavi so začeli katastrofalno, tako da so v 9. minuti izgubljali kar z 21:6. Razpoloženi gostje, ki zasluženo zasedajo prvo mesto na lestvici, so v nadaljevanju povedli tudi za 30 točk, nakar so naši le omilili poraz z agresivno obrambo, kljub spolzkemu igrišču. Našim je treba očitati, da so preveč grešili zlasti v napadu in s tem omogočili preveč lahkih protinapadov že itak dobrim nasprotnikom. Ce dodamo še, da sta sodnika slabo opravila svoje delo, je visok poraz tudi razumljiv. V vrstah plavih se je izkazal le Smotlak v napadu. (Jogan Vanja) DOM G OMETAL SIMEK -ISTITUTO MANZONI 77:84 (27:36) DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 2, Kocjančič 12, Battello 6, Semolič 4, Dornik 2, Podberšič 15, Nanut 36, Am-brosi, Rinelli. PON: Dornik (24), Kocjančič (32), Podberšič (40); ON: Dom 28, Istituto Manzoni 25; TRI TOČKE: Nanut 4. Tudi tokrat je domovcem spodletelo. Dornikovi varovanci so srečanje res obetavno pričeli, saj so po 14 minutah že vodili z 11 točkami prednosti (21:10). Nekaj nerodnih sodniških odločitev in skrajno nezbrana igra naših so omogočile gostom, da so najprej izenačili, nato pa visoko povedli. V drugem polčasu so belordeči s polno mero požrtvovalnosti skušali na vse načine nadoknaditi zamujeno. Tri minute pred koncem jim je tudi uspelo izenačiti, v odločilnih desetih minutah pa jim je zmanjkalo zbranosti, kar so igralci Manzonija znali primerno izkoristiti. Pohvalo si zasluži Battello, ki je učinkovito igral zlasti v drugem polčasu. (A. F.) rt/t tl rt * /. strani ■lil llilffii pa sta tudi negotova sodnika bistveno pripomogla k tej nervozi. Poraza smo krivi sami, saj smo natančno poznali odlike in napake Malagutija in razlog, zaradi katerega je ta ekipa na vrhu lestvice. Malaguti je svoje vrline, ki smo jih poznali (celo posneli smo nekaj njihovih tekem), tudi potrdil, vendar pa se mu po naši krivdi nismo znali učinkovito zoperstaviti. Poleg tega smo bili še telesno nepripravljeni po velikonočnih praznikih in tudi ta telesna nepripravljenost je pripomogla k padcu koncentracije naše ekipe.« ETTORE MANNUCCI (trener Malagutija): »Pričakoval sem si tako tekmo, saj oboji igramo hitro, hitri so tudi naši protinapadi, torej tipično "jugoslovanski" slog. Zal je le kako minuto pred koncem tekme prišlo do hudih izgredov, kar nekoliko kvari prestiž tako nas kot jadranovcev, vendar upam, da se kaj takega v bodoče ne bo ponovilo, saj se lahko zgodi, da se bomo v play-offu ponovno srečali. Jadran je moštvo, ki mi je bilo vedno zelo simpatično, ker izvaja igro podobno naši, a tudi njegove igralce, Bana, Starca, Čuka in ostale zelo spoštujem. Žal mi je za to, kar se je zgodilo, vendar se to vsekakor da popraviti.« DUŠAN JELINČIČ Malaguti - Jadran 110:96 (65:49) MALAGUTI: Manenti, Galassi 20 (4:7), Nerozzl 7 (5:6), Coronelli 4, Tu-bertinl 17 (4:6), Cuccoli 13, Fattori 2, Berganzoni 36 (9:13), Portioli 9 (1:5), Dovesi 2. JADRAN: Starc 17 (1:4), Persi, Čuk 6 (0:1), Manzano 7 (1:2), Corsi, Sosič 5 (1:1), Gobbo 6, Rauber 19 (3:5), Ban 28 (12:14), Daneu 8 (2:4). SODNIKA: Catalano iz Firenc in Coppola iz Prata. GLEDALCEV: 300. PON: Nerozzi (22), Manzano (32), Portioli (36), Sosič in Gobbo (40). IZKLJUČENI: Corsi, Daneu, Rauber, Cuccoli, Tubertini; maser Jadrana Passavanti. Kadetski turnir Alpe-Jadran V drugem dnevu polfinalnega kadetskega košarkarskega turnija Alpe-Jadran, ki je v organizaciji Jadrana potekal v Repnu, so tako igrali: Selekcija Ljubljana - Gibona 83:70 (45:38), Gibona - Virtus Padova 62:43 (31:22), Don Bosco - Selekcija Ljubljana 109:87 (55:40). Prvo mesto v tej skupini je osvojil Don Bosco, ki se je uvrstil na finalni del, ki bo v Zagrabu in na katerem bodo igrale 4 ekipe. Na težkih gostovanjih moške C-2 lige Le borovci iztržili niz LIBERTAS SACILE - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:1 (12:15, 15:6, 15:10, 15:11) BOR CUNJA AVTROPREVOZ: Marega, Batič, R. Pernarčič, Stančič, Budin, Met-ton, lesu. Proti zelo motivirani ekipi so borovci res osvojili prvi set, ko pa so se domačini razigrali, so imeh v izredno okrnjeni postavi le malo možnosti, da bi iztržili kaj več od častnega poraza. Prvi niz so naši osvojili po zaslugi učinkovitega napada in uspešnega bloka, v nadaljevanju pa se je potencial borovcev zaradi pomanjkanja menjav vidno manjšal in poraz je bil neizbežen. Borovce čakata sedaj dve domači tekmi, med temi ena z Valom. Prvenstvo ne more več prinesti korenitih premikov, »prevozniki« pa nameravajo vseeno naskakava-ti čim višje mesto, ki bi dalo elana za nadaljnje delo. (M. Marega) ASFJR ČEDAD - MEBLO IMSA 3:0 (15:3, 15:10, 15:11) MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Mitja in Aleš Feri, Lutman, Prinčič, Superga, Tomšič, Zavadlal, Koršič, Petejan, Buzzinelli. Po prikazani igri sinočnji nasprotnik Mebla IMSA upravičeno vodi na začasni lestvici. Plavordeči bi si proti temu nasprotniku zaslužili najmanj osvojitev enega seta. Tekma se za naše fante ni začela najbolje, saj so, predvsem zaradi strahu, v prvem setu odpovedali. Drugače pa je bil v drugem in tretjem setu. Gostitelji so se morali namreč pošteno potruditi, preden so strli odpor naših igralcev. Skratka, lahko rečemo, da se je združena ekipa enakovredno borila proti nasprotniku, ki je zmagal le zato, ker je mnogo bolj izkušen. (ZIP) Ženska C-2 liga: Sloga zamudila priložnost OTTICA TOMMASINI - SLOGA KOIMPEX 3:2 (8:15, 9:15, 15:1, 15:10, 15:11) SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar. Slogašice so sinoči zamudile enkratno priložnost, da premagajo letošnjo najboljšo ekipo v prvenstvu in se zopet povzpnejo na drugo mesto na lestvici. Naše igralke so tekmo začele v velikem slogu in v prvih dveh nizih povsem spravile na kolena domačinke, ki so bile spričo razigranih nasprotnic dobesedno brez moči. Vse je kazalo na nadvse ugoden razplet, ko je dogajanje na igrišču ubralo nezaželjeno pot. Slogašice niso bile več tako prodorne, domačinke so izkoristile prav vsako njihovo napako in stanje v nizih izenačile. V odločilnem in sila izenačenem tie-breaku je Sloga Koimpex grešila nekaj več od Cordenonsa in zmaga je splavala po vodi. Vsekakor ločita Slogo Koimpex od drugega mesta, ki vodi v C-l ligo, le dve točki, torej ostaja prvenstvo še vedno povsem odprto. (Inka) AGOREST - FONTANAFREDDA 3:1 (16:14, 15:10, 12:15, 15:9) AGOREST: Zavadlal, Roner, Vižintin, Klemše, Černič, Scozziero, Marassi. Združena ekipa je ponovno pokazala zobe proti solidni, borbeni in mladi Fonta-nafreddi. Prav mladosti gre pripisati, da je v ključnih trenutkih popustila. Agorest je igral zanesljivo, čeprav je bil v okrnjeni postavi, saj so manjkale kar štiri igralke. Naše so popustile samo v tretjem setu, a so v četrtem spet poprijele in prepričljivo zmagale. Glavni protagonist tekme pa je bil prvi sodnik, ki je delil rumene in rdeče kartone kot za stavo, rešila se jih je le publika, čeprav je bila kar glasna. (R. I.) Moška D liga: sočani brez upanja PALLAVOLO TRST - SOČA SOBEMA 3:0 (15:7, 15:3, 15:8) SOČA SOBEMA: Černič, Cotič, Bagon, Dornik, Muscau, Pahor in Pisk. Odbojkarji Soče Sobema so na gostovanju v Trstu nastopili zelo okrnjeni. Omeniti moramo, da je bolezen res razredčila njihove vrste, a za zmago proti četrtouvrščeni tržaški šesterki bi morala nastopiti z najboljšo postavo in seveda zaigrati povsem drugače kot tokrat. Gostitelji so jih nadigrali v vseh treh nizih, predvsem z odličnim blokom, ki je bil za Goričane nerešljiva uganka. Občasno je pri slovenskih odbojkarjih pešal tudi sprejem in poraz je bil neizbežen. Na tem gostovanju res ni bilo računati na uspeh. Sočane čaka sedaj izredno važen nastop pred domačimi gledalci z Acli iz Ronk. ( Č. P.) Ženska D liga: dvojni uspeh naših PROMOVOLLEV - SOKOL INDULES 1:3 (16:14, 13:15, 1:15, 9:15) SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Tanja in Lara Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Stoper, Škerk, Vizentin. Kot zgleda, je Sokol Indules prebolel poraz, ki ga je utrpel v Huminu pred velikonočnimi prazniki. Vendar tako v prvem kot v drugem setu se je na igrišču nudila podobna slika kot pred dvema tednoma. K temu je botroval tudi sodnik z nekaterimi neprimernimi odločitvami. Kljub vsemu pa so po nekaterih menjavah sokolovke reagirale ter uspešno prebijale res dobro nasprotnikovo obrambo. V tretjem setu pa je Tanja Masten z zelo dobrimi servisi dobesedno strla odpor nasprotnic, saj je dosegla kar 12 točk na servisu. Tudi v četrtem setu so Nabrežinke takoj povedle in tako zlahka osvojile tekmo. (Tanja Masten) BREG AGRAR - AL FUNGO 1:3 (14:16, 15:10, 6:15, 9:15) BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Kocjančič, Elena, Erika, Franka in Tatjana Žerjal, Tavčar, Komar, Canziani, Pertot. Brežanke so res lepo začele, igrale so zagrizeno in dale vse od sebe. Kljub vsej požrtvovalnosti pa je set šel nasprotnicam. S podobno igro so naša dekleta nadaljevala tudi v drugem nizu, kar se jim je obrestovalo, saj so ga osvojile. Žal ni šlo tako do konca. V tretjem nizu so namreč naenkrat popustile, koncentracije ni bilo več in gostje so imele prosto pot. V četrtem setu so Brežanke že zgubljale z 8:0, vendar so se nekoliko zbrale, zaostanek znižale na 9:6, ko se jim je znova zataknilo. Vzrok teh nenadnih nihanj gre verjetno pripisati tudi pomanjkanju izkušenj. (J. T.) KONTOVEL ELECTR. SHOP - MARTIG NACCO 3:1 (9:15, 16:14, 15:1, 15:7) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Legiša, Umek, Prašelj, Štoka, Črnjava, Hrovatin, Garbini, Conestabo in Janežič. V izredno važnem srečanju z ekipo iz Martignacca so Kontovelke pospravile zlata vredni točki. Srečanje so še kar dobro pričele, a preštevilne napake pri sprejemu so bile usodne za prvi delni neuspeh. Potem ko so drugi niz izbojevale na razliko, so imele dokaj olajšano pot do končne zmage. Razigrali sta se namreč Garbinijeva in Legiševa, ki sta z učinkovitimi napadi s centra in krila povsem razbili blok in obrambo nasprotnic. Glede razpleta je najbolj zgovoren izid v tretjem nizu, a tudi v zadnjem nasprotnice niso zmogle preko sedmice. (M. Janežič) Po sinočnjih anticipiranih tekmah 23. kola v italijanski nogometni A ligi Po porazu Napolija je Inter praktično nedosegljiv Če bo danes Inter, kot vsi pričakujejo, premagal Como, bo imel 11 kol pred koncem A lige znova šest točk prednosti pred Napolijem, ki je bil po zadnjem kolu edini resni tekmec Trapatto-nijevih fantov, toda sodeč po zadnjih dosežkih niti Bianchijeva vrsta ne more ogroziti premoči Milančanov. Odlične rezultate zdaj dosega Milan, a njegov zaostanek že sedaj znaša osem točk, kljub tekmi več, tako da bi jih lako bilo jutri deset. Napoli - Juventus 2:4 (1:2) STRELCI: De Napoli v 4', Napoli v 8', Buso v 31' in 6T, Careca v 49', Magrin v 92' (11-metrov-ka). NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Bigliardi (Neri od 46'), Alemao, Renica, Fusi, Crippa, Careca, De Napoli (Carannante od 73'), Carnevale. JUVENTUS: Tacconi, Favero, De Agostini (Magrin od 73'), Napoli (Mauro od 77'), Bruno, Tricella, Marocchi, Barros, Buso, Zavarov, Laud-rup. SODNIK: Agnolin; KOTI: 2:2. NEAPELJ — »Glavo« je imel Napoli že pri Bavarcih, ki se bodo v sredo spustili na jug. Tekma je bila na izredno nizki tehnični ravni in nogometaši obeh ekip so grešili kot za stavo. Turinčani so bili nekoliko bolj zbrani in so se simbolično maščevali za pokalno izločitev, de- jansko pa so igrali v korist Interja. Tekmo si je ogledalo nekaj nad 60 tisoč gledalcev. Ultraške skupine so z molkom protestirale, ker jim je dalo vodstvo kluba le peščico vstopnic za pokalno tekmo proti Bayernu. Atalanta - Milan 1:2 (1:1) STRELCI: Nicolini v 4', Evani v 14' in Rijka-ard v 66'. ATALANTA: Ferron, Contratto, Pasciullo, Fortunato, Barcella, Prigna, Esposito (Madonna od 62'), Prytz, Evair, Nicolini, Bonacina. MILAN: Galli, Tassotti, Maldini, Colombo (Gullit od 46'), Costacurta, Baresi, Donadoni (Vi-viani od 73'), Rijkaard, Van Basten, Evani, Virdis. SODNIK: Di Cola; KOTI: 4:11 za Milan. BtRGAMO — Državni prvaki so bili že v uvodu tekme v zamudi, brez panike pa so začeli igrati brezhibno in ob tem prikazali tudi izredno atletsko formo. Milan je bil skoraj skozi vso tekmo gospodar igrišča in je dejansko igral kot bi bil njegov nasprotnik madridski Real. Pri Milanu je bil odličen Rijkaard, a izkazal se je tudi Van Basten. Nekaj negotovosti je bilo samo v obrambi, posebno pri visokih žogah. DANAŠNJI SPORED (15.30): Ascoli - Lecce; Bologna - Sampdoria; Fiorentina - Piša; Inter -Como; Roma - Cesena; Torino - Pescara; Verona - Lazio. Buso, ob katerem se veseli še Laudrup, je bil strelec 2. gola za Juventus (Telefoto AP) Jugoslovanski nogomet Beograjski Rad utrdil 2. mesto V anticipirani tekmi 23. kola 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige je včeraj popoldne Rad v Beogradu z 1:0 (1:0) premagal niškega Radničkega. Strelec edinega zadetka je bil v 20. minuti Drizič. S tem uspehom je Rad še utrdil svoje odlično drugo mesto in se pred današnjimi tekmami približal Vojvodini na sami dve točki. Osrednja današnja tekma pa bo vsekakor hrvaški derbi v Zagrebu med Dinamom in splitskim Hajdukom. Ekipi si delita 3. mesto na lestvici in imata šest točk zaostanka za vodilno Vojvodino. Na dlani je, da bi poraz za eno od dveh pomenil slovo od upanja za osvojitev naslova prvaka, tudi zato, ker je pričakovati, da bodo Novosadčani v Titogradu osvojili najmanj točko. DANAŠNJI SPORED: Velež - Slobo-da; Željezničar - Rijeka; Crvena zvezda - Spartak; Vardar - Čelik; Buduč-nost - Vojvodina; Osijek - Partizan; Napredak - Sarajevo; Dinamo - Hajduk. V Padovi osrednja tekma B lige Na odbojkarskem turnirju v okviru mladinskih iger Udineseju ne bo lahko »To bo napeto in zahtevno srečanje«. Tako je trener Udineseja Sonetti označil današnji nastop Videmčanov v Padovi. Tamkajšnja ekipa ima namreč na lestvici le tri točke manj od Udineseja in ji v bistvu le zmaga omogoča, da se ponovno vključi v boj za napredovanje v A ligo, čeprav njen. trener Buffoni vztrajno trdi, da bi se zadovoljil tudi s točko. Videmčani bodo po dolgem času znova lahko nastopili s standartno postavo. Povsem je namreč okreval gol-geter De Vitis, ki se je poškodoval pred enim mesecem med treningom. v konici napada bo tako znova delo-val ob Branci, ki je bil med drugim avtor edinega gola, s katerim je Udi-nese v prvem letošnjem dvoboju premagal Padovo na stadionu Friuli. DANAŠNJI SPORED: Avelino - Piacenza; Barletta - Bari; Cosenza - Mes-sina; Cremonese - Taranto; Licata -Brescia; Monza - Genoa; Padova - Udi-nese; Parma - Empoli; Reggina - Ancona; Sambenedettese - Catanzaro. Trener Udineseja Sonetti »Kosovelovke« pokrajinske prvakinje Včeraj so bile na Opčinah na sporedu finalne tekme pokrajinskega dela mladinskih iger v odbojki, tako v ženski kot v moški konkurenci. FANTJE Dijaki openske šole Kosovel, ki so zmagali polfinalno tekmo, so v boju za pokrajinski naslov igrali proti dijakom šole De Tommasini. Žal so morali na igrišče v nepopolni postavi, saj je zbolel Samo Mijot in so se zaradi tega tudi že vnaprej nekako vdali v usodo in niso igrali tako, kot sicer znajo. Pokrajinski naslov je šel tako italijanskim dijakom, vendar predstavlja za Kosovela tudi uvrstitev na 2. mesto res lep uspeh. V malem finalu je šola Fonda Savio premagala Addobbati z 2:0. FINALE ZA 3. MESTO Fonda Savio - Addobbati 2:0 FINALE ZA 1. MESTO De Tommasini - Kosovel 2:0 (15:4, 15:10) LESTVICA 1. De Tommasini, 2. Kosovel, 3. Fonda Savio, 4. Addobbati. KOSOVEL: Ban, Grgič, Pontari, Milič, Radetti, Bratoš, Plesničar, Štrajn, Purič, Andolšek, Spetič, Čuk. DEKLETA V ženski konkurenci so slovensko šolsko odbojko zastopali openski Kosovel, rojanski Erjavec in proseški Levstik. Najprej sta se v malem finalu pomerila Levstik in Erjavec, ki je zmagal brez težav in pokazal tudi res dobro igro. Škoda, da so rojanske dijakinje v polfinalu nastopile z zelo okrnjeno postavo, saj je Erjavec ekipa, ki bi vsekakor sodila v pokrajinski finale. V tekmi, ki je odločala o prvem mestu, so igrali openska slovenska in italijanska srednja šola. Kosovelova dekleta, ki so vse do finala, tako v izločilni skupini kot v polfinalu, suvereno zmagovala, so tudi na tej tekmi dokazala, da so res dobro pripravljena. Openske dijakinje so srečanje gladko osvojile in si tako tudi povsem zasluženo priigrale pokrajinski naslov. FINALE ZA 3. MESTO Erjavec - Levstik 2:0 (15:6, 15:5) FINALE ZA 1. MESTO Kosovel - De Tommasini 2:0 (15:7, 15:6) LESTVICA 1. Kosovel, 2. De Tommasini, 3. Erjavec, 4. Levstik. KOSOVEL: Daniela in Kristina Bogateč, Mahnič, Crissani, Bizjak, Spacal, Vrše, Bertoli, Hrovatin, Kalc, Fer-luga, Brišnik. ERJAVEC: Ažman, Gregori, Vitez, Vodopivec, Debeljuh, Brecelj, Katja in Ivana Milič, Meucci. LEVSTIK: Briščik, Kralj, Černe, Luxa, Košuta, Bezin, Tretjak, Pieri, Predonzani, Bogateč, Tence. Openske dijakinje bodo zastopale tržaško pokrajino na deželnem finalu, ki bo že v torek zjutraj v telovadnici Suvich v Trstu, njihov prvi nasprotnik pa bo Codroipo, zmagovalec v videmski pokrajini. (INKA) S petkovega občnega zbora Plavalnega kluba Bor Odbr pričakuje več tekmovalne vneme Občni zbor plavalnega kluba Bor je razkril nedvomno dobro organiziranost te domače športne enote, ki se edina bavi s plavalnim športom. Ker je klub še v svoji fazi razvoja, so potrebe po bolj raznoliki dejavnosti razmeroma manjše in delo je zato dobro urejeno. Ob odboru kluba so v trenutkih potrebe vedno ob strani tudi starši otrok, ki obiskujejo plavalno vadbo v bazenu pri Alturi. Vseh članov plavalnega kluba Bor je okoli 100, kar gotovo ni malo. Od tega je kakih 10 rekreativcev. To skupino sestavljajo večinoma starši otrok. Pričakuje se, da bo število aktivnih plavalcev v naslednjih nekaj letih še raslo. Na občnem zboru je predsedniško Poročilo podal inž. Bogdan Petelin, ki je omenil, kako se je Bor lotil plavanja brez večjih izkušenj in z veliko dobre volje. Plavalci Bora so danes razdeljeni v devet skupin, od plavalne šole do tekmovalne skupine. Vadi se dvakrat tedensko za skupnih 13 ur. Tekmovalna skupina pa ima še dodatna dva treninga. Trenerski kader vodi Raftko Bradaš-kja iz Kopra, zelo aktivno pa delujeta tudi Robert Barut in Andreina Mene-Satti. Sedanje vodstvo se ob ustaljeni dejavnosti zaveda, da bi bilo treba dati dejavnosti kluba večjo odmevnost 'n ta lahko pride le preko izrazite tekmovalne dejavnosti, ki je bila doslej razmeroma skromna. Že se je opazilo, ba ni za povečano količino treniranja ln za dodatno obremenitev pri delu izcednega navdušenja. Delno zaradi ob-cemenjenosti otrok z drugimi izven-“Olskimi dejavnostmi, delno pa morda fndi zaradi izredno skromne plavalne kulture, ki je za zamejce značilna. Na cedkih uradnih tekmovanjih, kjer je “Or nastopil, se je opazilo, da plaval-Cem in plavalkam kluba manjkajo pre-Plavane ure. Seveda ni še jasno, kako bo ta problem rešil. Potreben bi bil Predvsem preobrat v miselnosti star-j6V ki naj bi spoznali, da je tudi šport ®bko stroka, v kateri je vredno doseči 'dne uspehe. Ob vsem ne gre zane-j.miti dejstva, da tekmovalni šport ve-i?i PriPomore pr* oblikovanju znača-mladega človeka. Še skromna tek-0valna dejavnost PK Bor prispeva, da se nekoliko starejši plavalci in plavalke naveličajo plavanja in zapuščajo klub, ki je v takih primerih smatran le kot dodatek k telesni vzgoji. Vodstvo je že upoštevalo možnost, da bi se izoblikovala vaterpolska ekika, ki bi imela v igranju svojo privlačnost in pri Boru zadržala tiste, ki bi jih plavanje ne posebno navduševalo. K večjim težavam spada problem bazena, ki je dokaj drag objekt. Pred kratkim je bazen pri Alturi prevzela tržaška občinska uprava, niso pa še bile izdelane tarife za uporabo v novih pogojih. Seveda pričakujejo pri Boru, da se bodo cene uskladile s tistimi, ki so običajne za občinske objekte. Znižanje cen pa bo brez dvoma povečalo povpraševanje po plavalnih urah, kar bo za Bor dodaten problem. Ob koncu je občni zbor izvolil glavni odbor, katerega bodo sestavljali: Bogdan Coloni, Ivan Coretti, Edi Gla-vina, Vittoria Križmančič, Andreina Menegatti, Bogdan Petelin, Soča Ver-ginella-Stanese in Vida Di Lenardo-Vidali. V nadzornem odboru bodo: Milan Klobas, Boris Sancin in Branka Sulli. BRUNO KRIŽMAN Na sliki (foto Magajna) pogled na dvorano med 3. rednim občnim zborom PK Bor. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA UPRAVA 'n Za 1U'e znamke avtomobilov Ul. Marconi 6- Tel. 775483 -4 Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 2. APRILA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Bazovici: Primorje - Portuale 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Morteglianu: Mortegliano -Kras; 15.30 v Pierisu: Pieris - Vesna; 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Luigi Vivai Busa 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah: Fortitudo - Breg NAJMLAJŠI 10.45 v Trstu, igrišče Campanell: Cam-panelle - Breg; 12.15 na Proseku: Primorje - Portuale; 13.30 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.30 v Tržiču: Monfalcone - Mladost Trattoria al Lago; 11.15 v Dolini: Costa-lunga - Primorje; 12.00 v Trstu, igrišče Campanell: Altura - Zarja Adriaimpex KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Beretich 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.00 v Dolini: Breg - Kontovel; 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: Basket TS - Sokol MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Latte Carso DEŽELNI KADETI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Sokol NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-tas - Polet Furlani DEČKI 10.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso -Bor Indules; 10.30 na Opčinah: Polet -Don Bosco PROPAGANDA 9.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Sloga Sagor 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Julia; 11.30 v Trstu, Kjadin: DLF - Bor Friulexport A UNDER 18 MOŠKI DEŽELNI FINALE 16.00 v Pordenonu: nastopa Val Naš prapor Imsa UNDER 16 MOŠKI 11.00 v Sovodnjah: Soča Čerimpex -Inter 1904 Trst; 11.00 v Trstu, Zandonai: Pallavolo Trst - Sloga UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visintini: Club Altura Omse - Sloga Sklad Mitja Čuk UNDER 15 ŽENSKE 10.00 v Miljah, Ul. d’Annunzio: Zaule Rabuiese - Kontovel Electronic Shop :::::: obvestili REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja tečaja tenisa za začetnike ter nadaljevalnega. Vpisovanje in informacije do 10. aprila v tajništvu ŠK centra v Zgoniku ob ponedeljkih od 19. do 20. ure. JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamnarski tečaj. Interesenti, kiso že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med 13.45 in 14.00. Pripravljalni odbor teniškega prvenstva Gorica PR A VILNIK Organizacijski odbor razpisuje teniško prvenstvo med goriškimi slovenskimi društvi. Moštva lahko nastopajo z imeni društev in ne z imeni krajev prihoda. Tekmovanje se bo odvijalo po sistemu vsak proti vsakemu in se bo pričelo v drugi polovici aprila na igriščih v Doberdobu, Štandrežu in na Vrhu. Društva lahko vpišejo največ 2 moški ekipi, ki ju sestavljata najmanj dva in največ pet igralcev. Posamezna srečanja bodo potekala v obliki Davisovega pokala (ženski sistem turnirja: dva posameznika in dvojica). Vpisovanje sprejemajo na uradu ZSŠDI v Gorici najkasneje do 10. aprila. Vpisnina znaša 20.000 lir za vsako ekipo. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 2. aprila 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Naftni madež se razprostira na površini 2.000 kvadratnih kilometrov morja Ekološka katastrofa na Aljaski je še hujša od tega, kar so se bali naravovarstveniki VALDEZ Romantiki so živeli v prepričanju, da je narava mačeha, ki pohodi človeka. Ko bi danes gledali grozovite posnetke stotin živali, ki hirajo zaradi posledic katastrofe, za katero je poskrbel - posredno ali neposredno - človek, pa bi morali svoje filozofsko gledanje temeljito spremeniti. Viri informacij so s posebnim poudarkom poročali o življenjskih nezgodah kapitana, ki je v času nesreče pijan smrčal v kabini, ekološka katastrofa na Aljaski pa ima najbrž še kakega uglednejšega »krivca«. Prav z iskanjem krivcev se bodo sedaj ukvarjali preiskovalni sodniki in FBI, ki je odprl federalno preiskavo o nasreči, ki je prizadela naftno družbo Exxon, predvsem pa prebivalstvo Valdeza in posredno tudi svet, saj je 40.000 ton nafte prekrilo kar 2.000 kvadratnih kilometrov morske površine. Teden dni po katastrofi so zadruge ribičev, podjetja za predelavo lososa, turistični delavci in desetine krajanov, vložili tožbe proti družbi Exxon. Predsednik naftne družbe larossi je dal na razpolago 10 milijonov dolarjev za pomoč prebivalcem Valdeza. S tem denarjem naj bi si pomagali iz trenutne stiske, saj bo obračun izgub najbrž ogromen. Pri tem je treba seveda omeniti, da je narava utrpela neprecenljivo škodo. Skupina izvedencev je včeraj obkroži- la območje, ki ga je že dosegla nafta. Strokovnjakinja Katherina Frost je izjavila, da so letalski posnetki zavedli tudi izvedence. Nafta ni prekrila le obale in čeri ampak tudi tjulenje, ptice, morske sesalce, skratka vse, kar je živelo ali brstelo v Zalivu princa Wil-liama. Vse je bilo temnosive barve, zato so se mrho vin in hirajočih živali zavedli šele takrat, ko so pobliže pregledali onesnaženo območje. Naravovarstveniki so tudi ugotovili, da bi lahko naftni madež povzročil škodo tudi tam, kjer so mislili, da je ne bo. Gre namreč za primere lososovih gojišč, ki so jih pravočasno ubranili pred naftno poplavo, novim generacijam rožnatih rib pa ne bodo mogli preprečiti, da spoznajo okus onesnaženega planktona. Zaradi tega bi se lahko odrasli lososi odločili, da spremenijo svoje običaje in zbrišejo Valdeški zaliv iz svojih reproduktivnih potovanj. Pred dnevi se je zaključil proces proti družbi Shell, ki jo je 10-krat manjša naravna katastrofa stala približno 32 milijard lir. Družbo Exxon pa bo naftni madež na Aljaškem morju stal veliko več, še posebno, če bodo preiskave dokazale, da bi bila katastrofa lahko znatno manjša, ko bi Ex-xon ne izgubila toliko dragocenega časa. Birokracija še odloča o usodi dveh posvojenk TURIN, FIRENCE — Sodni kolegij turinskega sodišča za mladoletne je včeraj nadaljeval razpravo v zvezi z dovoljenjem za uradno posvojitev male Serene Cruz s strani družine Gi-ubergia. Kolegij, ki ga sestavljajo predsednik sodišča, sodnica, psihiater in socialna delavka, je menda že sklenil, da bo Sereno predal neki drugi družini, dokončna odločitev pa bo znana šele ta teden. V Firencah pa se nadaljuje čustve-. na stiska zakoncev Ouieti, ki sta pred letom dni vzela v varstvo Monico. Deklica, ki je perujskega porekla, je sedaj stara nekaj več kot šest let in obiskuje prvi razred osnovne šole. Sodišče je Monico odvzelo novima staršema, ker je smatralo, da nista primerna za posvojitev. Zakonca Ouieto sta že pred časom vložila redno prošnjo za posvojitev otroka, a takrat ni nihče omenil problemov, ki naj bi jih imela štiridesetletna mož in žena. Tudi pristojne oblasti v Umi so zakoncema Ouieto odobrile prošnjo za posvojitev in jima izročila Monico Moreno. Sedaj kaže, da naravna mati zahteva deklico nazaj. Zadeva se iz dneva v dan bolj zapleta, v tem primeru toliko bolj, saj sta Ouietova prišla do deklice po uradnih poteh. Monica in njeni novi starši bodo morali počakati do 27. maja, saj bodo šele takrat zvedeli, kaj bodo odločili sodniki. Prvi preizkusi hladne fuzije segajo že v petdeseta leta NEW YORK — Po napovedi, da sta strokovnjaka za jedrsko energijo Pons in Fleischman izvedla »hladno« jedrsko fuzijo, se sedaj kar vrstijo zahteve po priznanju »očetovstva« tega odkritja. Profesor Števen Jones z mormonske univerze v Utahu je celo sklical tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil nekaj bistvenih razlik med svojim preizkusom in preizkusom Pons-Fleischman. Jones pravi, da mu je med preizkusom uspelo izmeriti emisijo nevtronov med reakcijo, vendar je pojasnil, da je njegova »hladna« jedrska fuzija sprostila veliko manj energije, kot zatrjujeta kolega o svoji. Jones bo rezultate svojega preizkusa ob- javil v aprilski številki specializirane revije Nature, verjetno pa bodo v isti številki tudi podatki o preizkusu Pons-Fle-ischman. Samo v nečem so si strokovnjaki od vsepovsod edini: preden bo hladna jedrska fuzija lahko postala praksa, bo poteklo še najmanj dvajset let. Profesor Jones je na tiskovni konferenci med drugim orisal kratko zgodovino »hladne« jedrske fuzije, iz katere je razvidno, da prvi poskusi segajo že v petdeseta leta, ko so zgradili prvo vodikovo bombo. V Sovjetski zvezi so prišli do prvih otipljivih rezultatov leta 1979, Zahod pa je bil Spomin na revolucijo ____ m -M V Franciji so ob dvestoletnici revolucije prodali na dražbi eno od redkih originalnih giljotin, ki še obstajajo. Novi lastnik je zanjo odštel 187.000 frankov, približno 41 milijonov lir. (Telefoto AP) o tem seznanjen šele sedem let kasneje. »Hladna« fuzija ni samo znanstvena »radovednost«, pač pa ima velik praktični pomen. Fuzija ne proizvaja radioaktivnosti, kot se to dogaja pri jedrski fusiji, pač pa čisto energijo, ki bi lahko rešila že kar pereče svetovno energetsko vprašanje. V morski vodi, ki je potrebna za »hladno« jedrsko fuzijo je namreč toliko devterija, da bi ga lahko mirno izkoriščali še milijone let. Poleg tega pa je doslej veljalo pravilo, da je za vodeno jedrsko fuzijo potrebna izredno visoka temperatura, medtem ko so zadnji poskusi pokazali ravno obratno. Najbolj optimisti pa že govorijo o možnosti, da bi na Zemlji lahko prišlo do spontanih jedrskih fuzij, in sicer tako, da bi človek omogočil pronicanje devterija iz oceanov v zemeljsko skorjo, tektonsko (zemeljsko) premikanje pa bi proizvajalo energijo. Tudi dva italijanska raziskovalca, kemik Renzo Boscoli in fizik Roberto Mon-ti sta včeraj izjavila, da sta že leta 1984 prišla do podobnih rezultatov, ki so te dni obkrožili svet in ki že vzbujajo polemike. Oba pa priznavata, da je treba dati času čas, saj v znanosti nekaj preizkusov še zdaleč ne utemeljuje vrednosti neke nove teorije. Morda jo bo dohitela Deklica na sliki je izkoristila sprehod po milanskem zoološkem vrtu, da se je podala na »lov« bele race, ki je mirno racala po stezicah in uživala v spomladanskem soncu (Telefoto AP) Evropski lovci bodo stali po sto milijard lir vsak MUNCHEN — Uresničitev evropskega lovca prestreznika v sklopu programa EFA (European Fighter Aircraft) bo stala več od predvidenega, in sicer sto milijard lir za vsako letalo, v angleško-nemško-itali-jansko-španskem konzorciju pa se bojijo, da bodo stroški še višji. Ob dvajsetletnici ustanovitve konzorcija Panavia (britansko-italijansko-nemški), ki je omogočil uresničitev večnamenskega reaktivnega bojnega letala tornado, so v Munchnu proučili vprašanja o izbiri oborožitvenega sistema. Po vsem sodeč se bodo odločili za ameriški kompjutersko-radarski sistem AN/APG 65, ki pilotu omogoča odkritje sovražnika, njegovo zasledovanje in uničenje. Sistem obenem omogoča učinkovito samoobrambo v primeru napada drugih lovcev. Po logiki bi moral biti ta sistem vezan na ameriško oborožitev, ker pa bodo v evropski prestreznik vgradili izpopolnjeno »evropsko« različico MDS 2.000, bi ga lahko prikrojili za evropsko orožje. Bržkone pa se to ne bo zgodilo, saj so Američane že prizadeli, ko so zavrnili ponudbo družbe General Electric in se odločili za Evrojet. Britanci so se torej morali odpovedati svojemu kompjutersko-radarskemu sistemu ECR 90, ki so ga vgradili v svoje reaktivce harrier, saj je po mnenju večine strokovnjakov ta sistem že zastarel. Konzorciju pa ni uspelo pritegniti Francije, ki bo kupila ameriške prestreznike, v zameno pa ZDA ne bodo ovirale Francije pri prodaji lovca rafale v Latinsko Ameriko. Ker bodo stroški znašali tisoče milijard lir, se že slišijo kritike, da je v sedanjem obdobju popuščanja napetosti taka investicija zgrešena. Zagovorniki evropskega letala pa navajajo, da je to letalo izključno defenzivno in bo torej ohranilo svojo vlogo tudi v primeru, da bi bili razorožitveni napori uspešni. V Peruju skoraj 40 ubitih v napadih Sendera luminosa LIMA — V petek je v Peruju v dveh napadih mačistične skupine Sendero luminoso izgubilo življenje skoraj 40 ljudi. Po podatkih policije je bilo najhuje v andski vasi Carhua-pampa, kjer so gverilci pred zoro po hišah pobijali pripadnike vaške straže, posebne polvojaške organizacije, ki bi morala vasi braniti prav pred napadi Sendera luminosa. Po prvih podatkih so v Carhuapampi pobili 26 oseb. Manj sreče so imeli gverilci v trgu Huacrachuco v severni pokrajini La Libertad. Iskali so župana, a ta je pravočasno pobegnil. Svoj bes zaradi neuspeha so omilili s plenjenjem trgovin, pri tem pa so se zakasnili, tako da je lahko posegla policija. V spopadu je bilo enajst ubitih, končni obračun pa bo po vsem sodeč hujših, saj je precej ljudi težko ranjenih. Sendero luminoso je v zadnjem obdobju okrepil svoje teroristične napade na bolj obrobne vasi, kjer ni vojaških garnizij in policije. Po približnih podatkih je gverila Sendera luminosa v devetih letih spopadov terjala 14 tisoč mrtvih. Roj čebel se je lotil pogrebcev v Lahoreju ISLAMABAD —- Med pogrebom bivšega sodnika pakistanskega vrhovnega sodišča v Lahoreju Maulvija Muštaka Husaina, ki je leta 1979 izdal smrtno obsodbo za Alija Buta, se je roj čebel lotil pogrebcev. Ljudje so se razbežali v nepopisni paniki. Vrnili so se s pomočjo čebelarjev, ki so čebele razgnali z dimom in tako omogočili nemoten potek pogrebnih svečanosti. Svojci umrlega so prepričani, da je šlo za dobro premišljeno sabotažo. Husein je bil od leta 1982 zaradi posledic bombnega atentata hrom.