Naročnina mesečno 25 Din, iu možem« et\o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 20*5(1 - notna 2996. 2944 iu 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; šura jevo štv. 7563. Zagreli štv. 59.0U. Pruga-Dunuj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Iz zgodovine mirovne ideje Naš naučiti minister jc izdal odlok, po katerem naj se po vseli ljudskih, srednjih, visokih in strokovnih šolah praznuje 11. november kot mirovni dan. S tem naj bi se tudi naša mladina pridružila svetovnemu gibanju za mir. Teženje fm stalnem miru in strah pred vojnimi grozotami ni' novo: vsi veliki osvojite! ji so se proglašali za nosilce miru. Kot političen ideal pa se pojavi mirovna misel v prvi polovici 17. stoletja. Ko si jc v 30 letni vojni Francija jjriborila nadvlado nad Evropo, je začela zagovarjati načelo osvobojenja Evrope pod zaščito Francije, kar je v svojih memoarih jasno izpovedal vojvoda Siillv, vodilni minister Hen-i rika IV. Od tedaj ni mirovna misel več zamrla. Učeni možje kot Grotius, Leibnitz in Kant so v |>osehnih monografijah razpravljali o tem važnem vprašanju in [Kidali tudi konkretne načrte zu vjx>stavitev in ohranitev stalnega miru. Zahtevo jx> trajnem miru so imeli izprvu v svojem programu tudi francoski revolucionarji leta 1789. Po pudcu Napoleona jc pa sv. alijansa proglasila mirovno propagando med evropskimi narodi za svoj vrhovni cilj. Namesto orožja, lako so oznanjali v javnih okrožnicah, naj v državah in družinah zavladajo načela sv. vere. Uuski car Aleksander, pruski kralj Viljem in avstrijski cesar Franc so se slovesno zaobrnil, li, da hočejo kot dobri očetje voditi svoje iuM4.de v duhu bratstva in v medsebojni ljubezni ščititi vero, mir in pravico. Čeprav jc bila ta suma na-sebi lepa ideja Je bolj trenuten izraz ruskega romantika na carskem prestolu, jc vendar naišla v evropskih dr "a vali dobrohoten odmev. Pozdravili so jo vsi dobromisleči in jo začeli tudi dejansko širiti. Vsi večji narodi so ustanavljali mirovna društva in mirovne zveze. Mirovnemu klicu se je odzvala cclo Amerika, ki jc že leto ]*> Dunajskem kongresu osnovala :>Mirovno društvo«. Ameriki je tri leta jiozncjc sledila Anglija, ki jc poleg Mirovnega društva začela izdajati tudi »Mirovno glasilo« (llerald of Peacc). Na Nemškem obstoja formetno mirovno društvo od leta 1850, nu Francoskem od 1867, v Avstriji od leta 1891, na Ruskem pu od leta 1909. Temu splošnemu toku so sc |K>lagoma pridružile tudi manjše države kot Nizozemska, Danska, Norveško, Švedska, Belgija in Švica. Mirovno misel so jioživljulii mirovni mednarodni kongresi, ki so sc shajali zlasti po letu 1848 v Bruslju, Parizu, Frankfurtu in Londonu. Svoj oboi jc doprineslo tudi književnost. Nemška pisateljica Bcrta Suttner jc posvetila mirovni misli roman: Proč z orožjem (Dic Waf-fen nieder) 1889 in od leta 1892 je ista pisateljica |>otl enakim naslovom izdajala glasilo, ki ga jc leta 1898 prekrstila v: Mirovni glasnik (Die Friedensvvartc). V jx>dobnem zmislu so pisali Nizozemec Coupcrug, Rus Leouid Andrejev ter Ncmec Kari Hauptmanii. Po svetovni vojni pu tozadevna literatura šc bolj narašča. Diplomatski svet pa je načel vprašanje v začetku 20. stoletja. Pobudo za to jc dal ruski car Nikolaj II. Ta jc objavil 28.avgusta 1898 Mirovni manifest, katerega sad je bila leto jki-zneje Ilaaška mirovna konferenca. Na njej jc sodelovalo 26 držav, ki so porazdelile mirovno delo v tri komisije: Prva jc razpravljala o omejitvi oboroževanju in vojnih izdatkov, druga jc izdelala mednarodni zakon o vojni na suhem in na morju, tretja pa je proučevala vprašanje, kako rešiti mednarodne »pore mirnim |>otom, to jc potom jiosredovanja. Tako jo bilo |>o haaški konferenci prepovedano iz zrakoplovov metati projekti,le in eksplozivne snovi, ki bi širile za-dušljivc ali strupene pline; prepovedane so bile tako zvanc dum-dum krogle, Ijombardiranje trgovskih pristanišč in obmorskih neutrjenih mest, potapljanje trgovskih ladij in polaganje p ud morski h min. V svetovni vojni vojskujoče sc sile niso upoštevale haaški h konvencij. Po mnenju Pii-Ica, vseučiliškegu profesorja v Parizu, niso bile za to obvezne, ker haaški sklepi še niso bili ratificirani. Pa čeprav konvenoije niso uspele, tvori vendar haaška konferenca važen mejnik V zgodovini mednarodnih odnošajev. Kljub delnem neuspehu predstavljajo vendar nov korak k organizaciji Mednarodnega mirovnega društva, ki je dobilo |xi svetovni vojni konkreten izraz v osnovanju Društva narodov. Kot očeta Društva narodov imenujejo |«>-kojnegn ameriškega predsednika Wilsona. Po njegovi iniciativi sc je namreč nu versajskem kongresu osnoval odbor 10 članov, med katerimi jc hil tudi takratni jugoslovanski poslanik v Parizu, pokojni dr. Miilonko Vesnič, ki je izdelal temeljne zakone za ligo narodov. V Društvo narodov stopi lahko vsaka dr-Java. dominijon ali kolonija, ki ima svobodno Upravo. O sprejemu v društvo razpravlja društvena skupščina. Za sprejem jc potrebna dvotretjinska večino. Danes šteje društvo 56 članov, ki so |>ri glasovanju vsi enakopravni. Društvo obsega dve politični korporaciji, glavno tajništvo in Mednarodni urad dela. Vsi našteti oddelki imajo svoj sedež v Ženevi, v posebni, nalašč za to zgrajeni jKtlači, (ločim jc nastanjeno razsodišče za mednurodne spore v mirovni palači v Haagu. Krono povojnega mirovnega gibanja |wi tvori tako zvoni Kellogov pakt. ki so ga podpisali 27. avgusta 1928 v Parizu. Bistvo tega mednarodnega dogovora je izraženo v t. in 2. členu, ki določata: 1. Zastopniki vodilnih držav v imenu svojih narodov slovesno izjavljajo, da vojno Spomenik hvaležnosti Franciji Velika manilesiacija hancosko-jugoslovanskega prijateljstva v Belgradu Belgrad, 11. nov. m. Prcstolica je danes po- zori*če veličastne svečanosti, kakršnih smo doslej videli lc tnalo. Odkritje spomenika hvaležnosti velikemu francoskemu narodu je zbralo v Belgradu zastopnike iz vseh krajev naše države, ki so z iskrenostjo in prisrčnostjo dali izraza svojim globokim čuvstvom zn prijateljstvo velike zaveznice v težkih časih svetovne vojne. Tisoči; in tisoči so sc danes zbrali v Belgradu, da v imenu jugoslovanskega no rodu manifestirajo prisrčne zveze med Francijo in Jugoslavijo. Nič prisiljenega, nič narejenega ni ta proslava. Videlo se je, da prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo prihaja iz dnu duše in da na to jugoslovanski narod |K>laga najlepše nade. Kdor jc videl te manifestacije, je videl, kako globoko je to prijateljstvo, ki ga nihče ne more razdreti. Slavnostna akademija na univerzi Najprej se jc na univerzi vršila slavnostna akademija, ki so ji prisostvovali člani kraljeve vlade, diplomatski zbor in elita jugoslovanskega javnega življenja. Naša general i teta z vojnim ministrom na čelu jc bila zbrana skoraj v polnem številu. Največ pozornosti so vzbudili francoski generali in francoska delegacija, ki je zavzela častno mesto. Pred pričetkom akademije jc pevski zbor društva sObilič« zapel himno. Belgrajski rektor vseučilišča je v toplih besedah izrazil hvaležnost Franciji, in j>okazal na zgodovinski razvoj teli srčnih vezi med Jugoslavijo in Francijo. Prav tako je govoril rektor zagrebškega vseučilišča. Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. šerko jc imel zelo topel govor. Proslavljal jc Francijo in naglušal njeno ogromno vlogo v življenju Jugoslovanov, jjosebno pa njeno veliko vlogo za s'ovenski rod. Slovenci so sc stoletja nahajali pod jarmom, zato so Slovenci vedno upirali svoje oči nn Francijo. Danes svobodni in srečni v svoji državi čutijo nasproti temu nu-rodu in tej veliki državi, nasproti temu blago-rodncnui in velikemu narodu globoko ljubezen, glol>oki> spoštovanje. / ustanovitvijo Ilirije je veliki Napoleon označil c'lje, o katerih jc skozi stoletja sanjal slovenski rod, ki so sedaj uresničeni v veliki I ugps'a vi ji. Razvoj jugoslo-vanstva. napredek Slovencev jc tesno zvezan s Francijo. Nič ni svetlejšega, nič ni lepšega in nič ni I>olj prisrčnega od zvez naših duš in src s tem plemenitim francoskim narodom. »Živel veliki narod francoski!« jc no za vrše tku svojega govora vzkliknil dr. Šnrko, čigar govor ie žel dolgotrajno odobravanje. Prof. Bogdan Popov ie jc govoril o vel'ki kulturni misli Francije v preteklih stoletjih. Očrlal jc na njemu svojstven način razvoj francoske književnosti in umetnosti in n.ien vpliv iki vse ostale narode. Našteval je veliko imenu francoskih nesmrtnikov, ki so bili stoletja in stoletja vzor poznejšim rodovom, ki bodo tudii taki ostali. V imenu jugoslovanskih dijakov ki so sc šolali na francoskih gimnazijah in univerzah, jc govoril Marodič. ki se jc s toplimi besedomi spominjal, s kako blagodarnostjo so bili srbski dijaki meti svetovno vojno podpirani, negovani in vzgojeni med Francozi. Francoski učenjak Pineaux je na koncu seje imel govor, v kalerem je med drugim dejal, da ni nihče bolj pokazal iskrenosti in velike hvaležnosti, kakor Jugoslovani. Zato je vrsta na Francozih, da izrečejo hvaležno besedo Vam. Vi, ki ste doprinesli tolike junaške in težke žrtve za uresničitev svojega vekovnega ideala, ste prvi nam Francozom pokazali, koliko ste nam sorodni. Zato ni tretirano, če v imenu Francije povem, da so naša čuvstva isto-taka, kakor so Vaša. Zveza z našo državo postaja vedno bolj čvrsta. Prav tako pa so vedno bolj čvrste zveze med najmlajšimi rodovi, kar nam daje najboljše nade za bodočnost. Po njegovem govoru so prisotni odšli skozi gost špalir ljudstva, ki je vsepovsod vzklikalo Franciji, na Kalimegdan, kjer je bila zbrana ogromna množica povabljenih in velika množica gledalcev. Tisoči in tisoči so pozdravljali francoske goste, ki so bili navdušeni in globoko ganjeni nad tem sprejemom in pozdravom. Videlo se je, da imajo mnogi solzne oči. Na Kaliinegdanu so bili v kraljevski loži že zbrani ministri s predsednikom vlade generalom Petrom Zivkovičem na čelu, ki se je danes vrnil iz Ljubljane Francoski minister Champetier de Ribes Malo pred deve(o je prispel kraljevski par v spremstvu kneza Pavla in kneginjc Oolge. Predsednik odbora za postavitev spomenika prol. Mija-novi- je imel čuvstven govor, v katerem sc je spominjal skupnega junaštva in trpljenja in skupnih borb med svetovno vojno. Nato je izročil spomenik županu belgrajske občine, ki je prav tako izrazil globoko hvaležnost Francije in obenem zagotavljal, da bo belgrajska občina imela ponosno čuvala ta dragoceni dar. Francoski minister Champetier de Ribes je imel nato govor, v katerem ie izvajal: Govor voditelja francoske delegacije Vaše Veličanstvo! 6. marca 1871 je knez Peter Karagjorgjevič, bivši gojenec St. Cirske vojne akademije in bivši častnik generalnega štaba francoske vojske, ranjen v službi domovine in odlikovan z redom Legije časti, dal svojo ostavko. V lej ostavki je napisal: Smatral bom za enega najdragocenejših spominov svoje karijere čas, ki sem ga imel čast prebiti pod to zastavo. Ce ne bi imel drugih spominov, že čin, ki mi je bil dan in spomin nanj bi hranil v najsvetejšem našega doma. ki že dolgo čuti zvesto udanost napram Franciji, ki je Srbiji 50 let učvrščala samoupravo iu neodvisnost. Kakor je vaš veliki oče si štel v čast, da je stavil svoj meč v službo Francije, tako zna Francija 60 let po porazu in 12 let po zmagi na dan 11. novembra kot spomin na 11. november 1018, ki je napravil konec morij in ki pomeni zarjo novega miru, hraniti ta spomin. Vojaki z Marne in Verduna prihajajo, da jjozdravijo bojevnike z Vardarja in Bilolja. 1-ranči ja ve, kaj je zvestoba. Francoska vlada je izvolila odrediti, da njen minister za penzije, vaš vojni drug, vam izrazi to zvestobo. Ona ni mogla bolj počastiti vašega naroda. Prisotnost Vašega Veličanstva in kr. vlade pri posvetitvi spomenika Franciji in množice ljudstva dokazujejo, kako gledate to hvaležnost. Mi prosimo, da sprejmete našo hvaležnost in divljenje 1 rancijc. Francija se z divljenjem spominja Princa Regenta, zmagovitega voditelja vojske in borca za mir, ki ga je izvojeval dostojanstveno v polnem bratstvu tned I rancijo in Jugoslavijo. Vem tudi to, s kolikim navdušenjem so se vsa tri plemena vaše kraljevine, ki jih enako ljubim, odzvala vabilu prof. Mijanoviča. Včeraj sem imel srečo, da njemu in belgrajski občini prinesem jasen dokaz hvaležnosti svoje vlade, ki je veren tolmač občutkov celega naroda. Mi smo vam hvaležni za to, ker ste izbrali tako mesto, da slavite trancijo ne daleč od spomenika sinov-junakov vašega naroda. Tako zopet simbolizirate nerazdvoj-ljivost dveh bratskih narodov. En edini umetnik je oba spomenika ustvaril, spomenika nemih besedi. Njegov genij se je hranil z gledanjem velikih del starega veka ter se je naučil obeležja vseh kiparjev. Njegova velika ljubezen do vaše zgodovine in neodvisnost umetniškega značaja so napravili iz Ivina Meštroviča ne samo ltaslavnejšega genija-kiparja, temveč eno od dominantnih osebnosti zgodovine umetnosti. Francija je ponosna, da je predstavljena v liku, ustvarjenem od umetnika tako odlične nacije, ki hoče služiti izključno pravdi in svobodi. Mi vemo, da vi ljubite Francijo vedno in enako. Francija pa vas ljubi v miru enako kot vas je ljubila v vojni. Skupno smo preživeli zadnje spomine boli in slave. Isto toliko so nas boleli neuspehi umika in trpljenje okupacije. Preživeli smo navdušeni polet ofenzive, osvobojenja iu zmage. Skupno trpljenje in skupne muke pa združujejo še bolj kot zmage duše narodov in poedincev. Se močnejši kot lepi spomini in uspehi naših dveh narodov so skupne žrlve, skupne boli iu skupno trpljenje. Morali smo se boriti ramo ob rami in prestati največje težkoče. Ostali smo verni zastavam domovine. Pakt edinstva, ki smo ga sklenili na bojnem polju, mora po naši in vaši volji služiti ideji miru, da po strahotah in trpljenju vojne umiri svet. Nesreče in gospodarske težave so prišle kot posledica dolgih vojn. Evropa ni mogla takoj priti v ravnotežje Kar pa pomeni kri za vojno, to pomeni delo za mir, delo za katero je potrebno mnogo volje in mnogo potrpljenja. Naša naroda sta mnogo pretrpela v vojnah, toda kot je bil do zdaj čas vojn. tako naj bo od zdaj čas miru. Mi imamo polrebno moč in potrebno potrpljenje, ki ju bomo uporabili za učvrstitev miru. Govor ministra Kumanudiia Nato je govoril minister brez listnice dr. Kumanudi, ki je izvajal: Vaše Veličanstvo, gospod predsednik iu gospodje ministri! Jugoslovanska kraljevska vlada mi je naložila, da se pred vami zahvalim za vsa dejanja pleme- Minister Champetier de Ribes, odličen katoliški nolitik, vodja francoske delegacije pri odkritju spomenika hvaležnosti Franciji. nite Francije vam, ki ste ljubeznivo prišli, da prisostvujete odkritju spomenika hvaležnosti Franciji. To dolžnost izražanja hvaležnosti vsega naroda opravim z velikim ponosom in ganjenostjo. Ta kip najplemcnitejšega naroda je izzval v nas vse pretekle bolečine in vse mučeništvo, ki sta ga skupno pretrpela oba naroda. Ta trdi granit in večni bron naj pokažeta, da smo skupaj prelivali kri za pravico iu da smo na ta način posvetili svoje bratstvo. Potem, ko smo triumfirali in dosegli mir, moramo delati v tem bratstvu v korist vsega človeštva za mir. Danes ta veličastni kip izraža hvaležnost, ki na veke veže naš narod z vašim; in on ima moc nejši pomiti, ker se navdušenosti pridružuje tudi razum, ki vpošteva stvarnost, da ostanemo zvesti čuvarji tega, kar smo za tako drago ceno dobili in kar je bilo s tolikimi žrtvami odkupljeno. Pofjoldne je bil prirejen velik svečan banket, na katerem so bile izrečene prisrčne [»zdravice. Popoldne ob j>elih so bili člani francoske uradne delegacije z ministrom Champetier de Ribesom na čelu sprejeti od Nj. Vel. kralja, Nj. V. kraljice ter Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in ostalih članov kraljevskega doma. Pri tej priliki ie francoski minister Champetier dc Ribes izročil prestolonasledniku Petru visoko odlikovanje legije časti ter mu poklonil razna darila v imenu predsednika francoske republike Dottmerguea. Brzojavka predsednika irancoske republike Belgrad, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel od predsednika francoske republike Oastona Doumerguea to-le brzojavko: Nj. Vel. kralju Jugoslavije Aleksandru I., Belgrad. — Globoko ginjen od priznanja, ki sc danes izkazuje Franciji, hitim, da Vašemu Veličanstvu in vsemu jugoslovanskemu narodu, tako tesno združenemu v čuvstvih s francoskim, pošljem svoje pozdrave. — Vdani Gaston Doumergue. Belgrad, 11. nov. AA. Na pozdrav predsednika francoske republike je Nj. Vel. kralj odgovoril s sledečim brzojavom: Zahvaljujoč se Vaši eksc. za prisrčne želje o priliki odkritja spomenika hvaležnosti do Francije v Belgradu, mi je na tem, da Vam izrazim v imenu jugoslovanskega naroda svoje občutke. Odstop belgijske vlade Vzrok je šolski spor med Flaminci in VoloncI Bruselj, II. nov. k:k. Belgijski kabinet jc danes par ur pred otvoritvijo parlamenta odstopil. Po seji, ki jc sledila proslavi premirja, sc je sestalo pri Huysman?u pet liberalnih ministrov, ki so se zedinili v tem, da pomeni včerajšnji sklep Federntion lilberole pod predsedstvom bruseljskega župana Adolfa Маха desa-vuirattjc njihove |volilke in da je zato njihov odstop jiotrebeii. Na zborovanju Fcdcrution li-berale so namreč zahtevali, da se prekliče pre-jioved, ki jo jc izrekel minister za vede in umetnosti Vautier glede sodelovanja profesorjev flamekega vseučilišča na francoski Ecolc des hautcs etudes v Gcntu. Liberalci so se od vsega jiočetka ostro izjavili prot.i tej odredbi, ker jo smatrajo za napad na ustavno načelo svobode pouka. Tudi pet katoliških ministrov se je danes po demonstraciji liberalnih ministrov odlo- kot sredstvo mednarodnih sporov obsojajo in sc ji odpovedujejo. 2. Poravnava in rešitev vseh sporov ali konfliktov, ki bi mogli med njimi nastati — in nuj ImkIo kakršnegakoli izvora — se nc sme nikdar drugače vršiti kakor z mirnimi sredstvi. lako besedilo tega pakta jasno govori, du so prišle tudi vodilne države do spoznanja, da sc da za mir delati in mir ohraniti samo z mirnimi sredstvi. In to je in mora ostati vrhovni princip vsakega uspešnega mirovnega gibanja. Trajen mir bo napočil le tedaj, ko stopi na mesto sile pravičnost in na mesto orožja mir sporazuma. Liga narodov bo ostala kljub svojemu vzvišenemu namenu le delno vtelešenje |)lemcnilc ideje in sicer tako dolgo, dokler nc prek vasi narodov nov duh medsebojne ljubezni. Novega duha pa ne ovira toliko zlohotna volja narodov, ovirajo ga veliko !>o!j medsebojna nesporazumi jen ja. predsodki in antipatije. O trajnem miru ne more hiti govora, dokler ne objame narodov bratska Ijubnv in pravičnost. prepojena z dejansko ljubeznijo do bližnjega. Dr. F. Trdoti čilo k demisiji. Jasna r je bil pri kralju in mu sporočil deniišijo. kljub temu se jc sestal parlament ob 2 popoldne, do se posvetuje o volit vi predsednika in o sestuvj i>arlamenta r.nega biroja. Prvič po dolgem času so bile vladne klopi nezasedene. Smatra se, da bo kl jub odporu zopet Jasparju poverjena sestava novega kabineta. Tudi v tem primeril pu nc bi ostali dalje nekateri ministri, predvsem vojni minister Bro-(jucsvillc in Vautier, ki jc jnvvzročil krizo kabineta. Poraz vlade na Bolgarskem Sofija, 11. nov. ([. Včeraj к» eo v Bolgariji vršilo okrožne volitve. Vladni blok je pretrpel občuten poraz. Uradno se priznava, (ki je vlada zgubila 74% glasov. Zlasti se v mestih opaža znatno nazadovanje, predvsem v Sofiji, kjer jc Demokra-ličeski sgovor padel od 40.000 glasov, ki jih Je dobil pri poslednjih volitvah, na ilOOO glasov. Časopisje jo mnenja, da jo vzrok takemu izidu gospodarska kriza. Sofija, 11. nov. AA. Bolgarska agencija |x>-roča: Končni rezultati volitev v okrožne skupščine so dali vladi 242.000. opoziciji pa 567.000 jc vlada dobila 40 odstot- glasov. To pomeni, da kov vseh glasov. Dunajska vremenska napoved. Hladnejše, spremenljivo vreme z deževnimi vihrami, v prostih legali viharno, na gorah najbrž «ncžni viharji. \ južnih Alpah jioslabšanje vremena in nižja temperatura. Ministri v Mariboru (Poročilo o obisku ministrov v Celju glej na i. strani.) Po U>. uri -»o kraljevi odposlanci prispeli v krasno okrašeno ler oznijšano preetolico dravinjske doline. \ Konjice. kjer ,iili je pričakovala šolska mladina z učitelj--.1 votli, gasilci, Sokoli ter zastopniki vseh lokalnih oblasti, tako okrajni glavar dr. Trstenjak. nrhidhi-kon konjiči Frane Tovornik 7, vikarjem Va.klo, kaplanom llohanroni, trški župan dr. Jereb, župnik Hvujee z okrajnim cestnim odborom, Muc v imenu davčne uprave ter Muhic kot sodni predstojnik. Ministri >o izstopiti pred poslopjem okrajnega glavarstva, si ogledali uradne prostore ter nadaljevali pot proti slovenski Bistrici. Tudi tukaj je bilo vsi- v zastavah. .Sprejema se je udeležila šolska mladina, ki je živahno po-idravijala m in iskre, gasilci, Sokoli, zastopniki okr. oblasti z. županom dr. BoStjnnom Sehaubachom. ki je kraljevim odposlancem izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato je št« |xit dalje proti Mariboru. kamor so dospeli že v mraku. Ob prihodu ministrov so zaorlli sirom glavnega trga živahni :>Ži-vi«>! klici |>oliioštevilno zbrane šolske mladine ter številnega občinstvi, ki se je pri tej priliki zgrnilo preko Glavnega trga. Goapcde ministri so se podali i»o krasnem okrašenem stopnišču mestnega magistrata v mestno posvetovalnico, kjer se je vrnila slavnostna seja občinskega sveta in kjer jih je s prisrčno besedo ]>ozdraviil župan dr. Ju-van. Tukaj so se obrali vsi odlični zastepniki oblasti ter polnoštevilno navzoči občinski svetniki, ki •ao ministre lopto pozdravili. Mestni župan dr. Ju-van je imel ta-le govor: Pozdrav župana dr. Juvcna Gospodje ministri, dragi nam gcslje, mnogo »irfoviuia gospoda! Mesto Maribor je doletela »lanes izredna čast in velika sreča, ko more v tej zgodovinski dvorani, v kateri se je odločevala dolga desetletja usoda obmejnih Slovencev, jMJzdraviti štiri ministre kraljevske vlade. V imenu mesta Maribora Vas gospodje ministri prisrčno pozdravljam hi Vam kličem: Dobro nam došli! Naša radost je tem večja, ker prihajale k nam kot zaupniki in odlični ministri našega viteškega vladar a. kateremu je cel Maribor iz celega srca odau ter kot intimni sodelavci prvega zaupnika Nj. Vel. kralja, gospoda predsednika vlade Petra JKvkovihi. ki z veliko državniško modrestjo vodi našo državo in jo bo privedel do končne konsoli-14ftcije. Naš pozdrav je iskren in prisrčen in prerini. da najde enak odmev tudi pri Vas gespodje I ministri. Mesto Maribor s svojo okolico leži ua naj- Po volitvah v Avstriji Duuaj. ti. nov. lik. V notranjepolitični situaciji ni bilo danes nobene spremembe ali odločitve. Heim\vehrovsld krogi so znto, da naj se v primeru, fe bi novo izvoljeni parlament ne bil sposoben za delo, razpišejo nove volitve obenem z volitvijo predsednika republike. Ker je za volitev predsednika po ustavi predpisana volivna dolžnost, upajo i tem, da bodo pri volitvl naraslli meščanski gln-govi. V krogih ustavne meščanske sredine pa se že opaža prizadevanje za sestavo večine, ki pa začasno do prihodnjega tedna ne bo moglo doseči še nobenega rezultata, ker je zvezni kancler Vaugoin odšel na kratek dopust. Ta pogajanja bodo očividno šla Ki lem. da se prepreči zopetni razpust parlamenta. Indija dobi samoupravo London, U. nov. <|. Nit včerajšnjem banketu novega londonskega iovdmujorja jc imel ministrski predsednik MacDoneld govor, v katerem je onovno razdelila ua županije, katerih šlevilo bi se pa znižalo. Dve veliki nesreči v Romuniji Bukarelta, 11. nov w. Včeraj popoldne je ■wd postajama Ploesti in Bukarešta na neki mali postaji trčil brzovlak v tovornega. Osem oseb ie bilo težko ranjenih, lažje 13. Od ranjencev jih je več v bolnišnici umrlo. Med postaijama Ploesti in Cambile je tovorni »laik zadel v avtobus, v katerem je bilo 18 oseb. Deset oseb je bilo na mestu mrtvih, osem pa ranjenih. Veliki študentovski pemiri Ne wy orli, 11. nov. kk. V Santiago de Cuba 'p prišlo danes do spopada med 2000 študenti in policijo, študenti so demonstrirali proti vladi in porušili .spomenik predsednika Maceadn. Policija je v svarilo oddala več strelov, s katerimi je bH en študent ubil, štirje pa ranjeni. Ker so s«- nemiri T);Ml«ljevnli, je vlada razglasila obsedno stanje. severnejši točki nase lepe Jugoslavije, toda utt na-eijoualno ogroženem ozemlju. Iz tega razloga ee pri nas strankarski boji nfeo nikdar vršili v tej meri in s to ostrostjo, kakor drugod po državi. Nacljonalnu no varnost je blažila strankarske strasti in nestrpnost. Mi vemo in vedno smo se zavedali, kaj ix>meni za nas narodna svoboda. Mi smo preživeli v teh krajih do narodnega ujedinjenja težke čase. V tejle dvorani se dolga, dolga stoletja ni cula ki ni smela spregovoriti slovenska beseda. Ml obmejni Slovenci smo bili na svoji rodni zemlji, posvečeni od naše lastne krvi in lastnega truda, žalibog tujci in državljani druge vrste. Mi nismo imeli svojih narodni)! Sol, naš jezik se je zaničevalo, od javnih služb .-o nas jc odrivalo, zatiralo in celo zapiralo se je narodno zavedne ljudi. Ko je bilo trpljenje najhujše, nam je prinesla zarjo svobode srbska vojska in z velikim navdušenjem, z velikim veseljem in z globoko hvaležnostjo pozdravili smo prevrat, ko srno j« stoletnem robstvn dočakali narodno ćsvobojenje in se združili z biati Srbi in Hrvati v lastno, mogočno Jugoslavijo pod žezilom vzvišene dinastije Kuradjordjevičev. Gospoda, saino oni, ki je živel v robstvu, more pravilno oceniti vrednost narodne svobodo. Komaj smo prišli po težkih žrtvah do lastne svobode, smo morali gledata, kako so se nesposobni narodni voditelji zapletli v bratomorne strankarske boje, ki so resno ogrožali vsak napredek in celo obstoj države. V lem strahu in žalosti, smo vsi obmejni Slovenci brez razlike strank s hvaležnostjo pozdravili veliki dogodek od 6. jan. 1929, ko je viteški in modri lmš kralj napravil konec lažšpar-lamentarizmu, prevzel vodstvo države v lastne roke in pozval v vlado izkušene in z globoko ljubeznijo do države navdahnjene javno delavcc, katerih četvorioo imamo čast danes pozdraviti v naši sredini. Gospodje ministri! Vi rMe prišli kot odposlanci našega vladarja in gospoda predsednika vlade k nam, da se z zastopniki naroda Informirate o njegovih potrebah m o njegovem razpoloženju. Prišli boste v teku Jutrišnjega dne v ?tik z zastopniki vseh bivših strank, v soli slojev našega naroda in naših obmejnih prebivalcev, ki Vatli bodo naše ]x>trebe povedati in jaz Vas prosim, da jim idete na roko. Imeli pa boste tudi priliko, da spoznate pravo razpoloženje naroda. Slovenski del našega naroda je brezmejno iklan in globoko hvaležen svojemu viteškemu vladarju in vzvišenemu kraljevskemu domu. V ogromni večini odobrava smernice kraljevega manifesta od (!. jan. 1929. Naš I narod odobrava , in s hvaležnostjo zasleduje veliko delo noše kraljevsko vlade pod vodstvom predsednika vlade goa|>cda Petra. Živkoviča. Vsak razsoden in objektiven državljan mora in moro videti, kako velikansko dHo se je izvršilo v>teni kratkem času. Na polju zakonodaje gre delo vlade že h koncu, in bomo imeli skoraj vsi državljani enake zakone, enake pravice, enake dolžnosti na podlagi enakih zakonov. Velik napredek je vlmla izvršila na goe]»odarskeui [>olju in uspeh tega smotrenega dela se bo še bolj opazil v narodu, čimdalje bo ta vlndn trajala. Vi boste videli, da je naš narod pripravljen žrtvovati vse svoje moči, zn čimprejšnji prospeh dela kraljevske vlade. Mi vsi, ki smo po- klicani nu vodilna mesta, po svojih močeh posvetimo vse sile brez razlike na bivše stranke, da lo vlado podpiramo, da delamo po imenih Intencijah, da tako skupno pomagamo doseči oni veliki cilj, ki ga jo nam postavil prvi sin nušega naroda Nj. Vel. kralj: Ustvariti in zgraditi trdne temelje za močno, begalo in srečno Jugoslavijo, močno in spoštovano na zunaj, v kateri pa vsi trije bratje Srbi, Hrvati in Slovenci žive v bratski slogi in ljubezni, enakopravni pred zakonom, eno misli in ene krvi. V leni smislu Vas gospodje ministri pozdravljam in kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj, živio Jugoslavija, dobro došli nam gospodje ministri. Govor min. dr. Srshfča Po toplem govoru župana dr. .luvana je spregovoril minister dr. Srskič. Uvodoma se je zahvalil za veličastni sprejem, ki ga je kraljevim odposlancem priredila Slovenija. Te navdušene manifestacije. ki jih je ob prihodu ministrov pokazalo ne sume mariborsko prebivalstvo, marveč vsa Slovenija, so najboljši dokaz, da Slovenci razumevajo duha nove dobe. Ministri so prišli, da spoznajo vse potrebe in zahteve ljudstva tudi nu najskrajnejši točki naše države. Ministri so st; popolnoma prepričali, da se Slovenci zavedajo svojih velikih dolžnosti, in kakor se je Slovenija v zgodovinskih borbah za osvoboditev odlikovala s svojo žilnvosljo, resnostjo in neodjenljivostjo, lako je tudi sedaj pripravljena vzorno sodelovali pri konsolidaciji države ter uresničenju tistih vzvišenih ciljev, ki jih je Nj. Vel. kralj začrtal z zgodovinskim aktom ti. jan. Smatram, da je pogoj naših uspehov v zaupanju vsega prebivalstva nasproti delovanju kraljeve vlade. Zalo so tudi prišli kraljevi odposlanci med ljudstvo, da slišijo želje in zahteve vseh slojev ljudstva. Vlada se sicer zaveda, da so te potrebe zelo velike, ne drugi strani pa je potrebno, da se tudi prebivalstvo zaveda, da je uresničitev vseli teh želj mogoča le, če bo dovolj sredstev na razpolago. Obljublja, d« bo kraljevska vladu v mejah možnost i ■ ter razpoložljivih sredstev izpolnila vse upravičene želje, ljudstvo pa je na drugi strani lahko prepričano, da ima vlada dovolj zaupanja, ljubezni in dobre volje za izpolnitev želj ljudstva. (Živijo! Ploskanje.) Minister je zaključil govor z izjavo, da bodo kraljevi odpcslanci verno tolmačili razpoloženje, ki vlada v Sloveniji, in vse želje in stremi.enja Slovencev. Obenem poziva vse navzoče, da i>0 slojih močeh sodelujejo ' in podpirajo vlado pt'i njenih nalogah in stremljenjih za konsolidacijo in učvrstitev velike in močne Jugoslavije. Navzoči so sprejeli Šrskičev govor z navdušenjem iu »Živijo! klici. Zupan dr. Juvan se je zahvalil za Iej>e besede ter zaključil slavnostno sejo občinskega sveta. Ministri so se v.spremstvu okrožnega inšpektorja tir. Schaubacha odpeljali ob živahnih -»Živijo klicih na Glavnem trgu zbrane množice k Orlu , kjer so se nastanili. Nato so napravili kratek sprehod pa mestu. Zvečer ob 8 se je pri »Orlu • vršila v ožjem krogu intimna večerja. "Ministri so so o krasnem sprejemu zelo pohvalno izrazili. Velič sl.nega sprejema ni mogel motiti rahel dež, ki je pričel pršiti proli večeru. Proslava obletnice premirja V Angliji l.ondon. 11. novembra. AA. Obletnice premirja. ki je napravilo pred 12 leti konec svetovni vojni, so praznovali v vsem imperiju z običajno slovesnostjo. Vršile so se pred spomeniki padlih vojakov in v vseh cerkvah službe božje. Dvominuten molk ob 11. uri so izvajali povsod. Velika glavni slovesnost ob grobu neznanega junaka v White-hallu je bila bolj slovesna nego lani, ker ji je prisostvoval tudi kralj. Prisotni so bili nadalje ministrski predsedniki dominijonov, angleški ministrski predsednik Macdonald. indijski vladarji in drugi odlični člani indijske konference. Whilehnll jo obkrožala ogromna množica občinstva, ki je napolnilo do zadnjega kotička tudi sosedne ulice. Okoli groba so stali oddelki trgovske in ribiške mornarice in bivši bojevniki ter žene. Nn grob je položil angleški kralj krasen venec nekaj' pred 11. uro. Vence so položili ludi zastopniki drugih članov kraljeve obitelji in vlad Anglije, preko-morskih kolonij in dominijonov. Kraljica v spremstvu princese Marije vojvodi-nje yorške in drugih odličnih oseb je gledala z okna j)reprosto slovesnost, ki je bila otvorjena kot običajno s streli iz topa. ki so dali znamenje za dvominutni molk Po molku je bila intonirana pesem o zadnjem poročilu, nakar je prisostvovala množica službi božji, ki jo je bral Ion Ionski škof. Po maši so trobili trobentači budnico, nakar so odpeli pevci kitico narodne himne. V Franc'ji Eno leto dela banske uprave Proglas vršilca dolžnosti bana dravvhe banovine Ljubljana, 11. novembra. AA. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajer je jiozval načelnike oddelkov, naj danes ob 12. uri skličejo sestanek vseli nameščencev oddelkov ter jim prečitajo sledečo okrožnico: Danes, ko je minulo Ielo dni, odkar je za-počelo delovanje kraljevske uprave dravske banovine, zrem nazaj na io dobo in vidim, da so bili v tem času vsi naši uradniki ter sploh vsi naši nameščenci ua svojem mestu pri izvrševanju dolžnosti za uresničenje velikih ciljev, postavljenih z zakonom o nazivu in razdelitvi države na banovine in z zakonom o banski upravi. Če se je bilo v začetku Ireba šele privaditi na skupuo delovanje državnih in banovinskih nameščencev, ter so se morale prebresti razumljive težkoče, ker jc bilo treba pretrgati s preteklostjo ter postaviti upravni aparat na solidno |KKllago enakosti pri izvrševanju dolžnosti in deležnosti pravic, lahko danes 7. zadovoljstvom konstatiram, da sta dobra volja na eni strani in uvidevnost na drugi strani rodila ^voljen rezultat, ki omogoča mimo in smotreno delo v našem obsežnem področju. Porabljam lo priliko, da iirazim svoje priznanje in vso zahvalo vsem in vsakomur naših nameščencev, ker se popolnoma anvedam, da gredo uspehi našega dela v največji meri na račun marljivosti, vestnosti in požrtvo- Nato se je j>ričelo romanje k grobu, ki traja ves dan. V spomin na jjadle sorodnike in prijatelje je na tisoče ljudi položilo veuce na vznožje spomenika. V Ameriki Washington, II. nov. AA. O priliki obletnice premirja jc imel ameriški predsednik lloover govor, v katerem je naglasil, du je mirovna ideja veliko močnejša kot v zadnjem )>ol stoletju, dasi je šc mnogo stvari, ki razdvajajo narode, lloover se je linto spominjal v prisrčnih besedah sklenitve kellogovcgu mirovnega pakta, ki se je ojuo'1 s številnimi razsodničnimi in pravnimi pogodbami. Svet je tako priznal načelo, da se morajo rešiti mednarodni spori razsodiščnim potoni. Pariz, II. nov. AA. Pravosodni minister Pc-ret je odkril spomenik padlim v svetovni vojni v Altkirchu v Visokem Porenju. Minister je v svojem govoru omenil tragične ure vcFke krvave vojne in zmago, ki je omogočila Aizacviji in Loreni, da se je združila s svojo domovino — materjo Francijo. Minister je nadalje naglasil. j zasveti tja preko ostrih g-ebenov, kjer večni sneg priča o nedotakljivosti domovine,,.« Prenavl ati Je treba značaj Ital'ianov, je de'al стисе. Novembra se druge države spemin ao premirja, veselio se konca svetovnega k'atija, v fašistični Italiji se 4. novembra slavi »oHetn ca zmage«. Leto« ie moralo la dan počivati vse delo in zaprte so b:le celo vse trgovine. Na srednjih šolah so slavili obletn co fašističnega pohoda v Rim in obletnico zmage 5. novembra. Visckofolci so imeli na srednjih šolah slavnostne govore o ita-lianski zmagi nad Avstr jo. tovorniki so marali dokazati, da je Italija p idoHla zmago z o ož em po strahoviti bilki pri Vittorio Venelo, ki je trajala od 24. oktobra do premirja in ki ji v zgodovini ni para; Avstrija da ni razpadla vsled net a-nje revolucije (ki je izbruhnia že 20. oktobra), tudi predor v Macedoniji je bil brez ponrna, ka ti smrtni udarec Avst'iji so zadali Itali ani z vo'aš' o zmago ob Piavi.. Tu se je zapirala ludi us da Nemčije, in kakor čitamo v prog'asu italii'an-kih bojevnikov, tudi usoda v=ega veta! »G^zzetta del Pcpolo« iz Turina piše, da se je rroral Foch tis'n-viti na nemški me i, ker ni imel fran o ki vn ak za nov napad več potrebnega zanosa; če bi pa Foch razpolagal z od zmage pi -nimi četami, kakor so bile tedaj italijanske, bi lahko sklenil p e-mirje v Berlinu! Zanimivo je. da so vsi fa'isti'ni g'avari go-vcili v istem smislu o i E n ij-nvki znragi in pri lem rabili skoro iste izrrze. Iz Rima je državni pod-ta/inik v vojnem ministrstvu Mana esi dejal, da je Italija na prej s svojo nevtra'nostjo, pot-m z vstopom v vojno rešila Franci o in zaveznike; bitka pri Vittorio Veneto ie odločila o Lzi 'u svetovne vejne. Maršal Cavig'ia je v Genovi trdil, da je Bolgare in Tuike šele po d ligi bitki ob Pbvi odvrnilo ameriflio zlato (1), da so se piičeli pogajati z zavezniki. Proti Av^tvi i se e borila sa -a Italija, drugi zavezniki so se bo evali na fran o-skem bo išču. Po vsem tem :e čudno, kako so mogli voditi poga an.a z Avsl-rjo Ameri ani, to ie Wilson, »ta na'manj sposobni državnik«. »Itapja je imela pravico povaljati se neposredno s cesarjem Karlom. Če bi bila to storila, bi bi! Kare' napravil red v državi, reorganiziral arrnrdo in tako lahko ustavil prodiranje zaveznikov v Macedoni'i. Končno je maršal zatrdil, da avstiij?ka armnda pred zadnjo bitko ob Piavi nikakor ni bi'a v raz-sulu, temveč da so jo šele"ita'i'anske čete um'č'lc pri Vittorio Venrto, — Bolgari in Turki so se d-di kupiti z ameriškim z'alom! Predora v M->ced niji torej ni bilo. »Avsti ska armada še ni bila v raz-sulu — Karel bi bil lahko naredil red v državi in reorganiziral armado.« Vsa protis'ovja samo zato. »da se prenavlja značaj Italijanov«. Napvu:I na šolo v Bovcu Gorica, II. nov. kk. Listi poročajo o noven> terorskem napadu v zgornji soški dolini. Ne-/nune osebe so ponoči vdrle v šolsko |>osloi)je v Bovcu in ga zažgale. Miličniki in tamkajšnje prelrvalstvo so kmalu |>ogasiIi ogenj. Oblasti so takoj začele zasledovati storilce, katerim pa se je posrečilo, v temni noči izginiti brez sledu. London, U. nov AA. Po prihodu let->la -Do X« v Anglijo, je inž. Dornier izjavil da bo nemško veleletnlo skuhalo preleteli Atlantski ocean. Varšava, JI. nov. m. Včeraj se ie pričeh mednarodna agrarnu konlereuca, na kateri so se obravnavala vprašinia kme ijs' ega kred ta. Navzoči so člani listih držav, ki so sodelovale na bu-i kareški konferenci. Ministri v Celju Celje, 11. novembra. c mrzlično naglico je Celje pričakovalo prihoda kraljevih odposlancev, štirih ministrov. Čeprav je bil prihod gg. ministrov naznanjeni za danes dopoldne ob 10, so gg. ministri dr. Šver-Ijuga inž. Sernec in dr. Švegel dospeli neopaženo v Ceije že snoči in se tako v zasebnih razgovorih lahko prepričali o težnjah Savinjske doline in Celja. Današnje jutro se je Celje zbudilo v prazničnem razpoloženju. Ni je hiše, s katere ne bi plapolala državna trobojnica. Že okrog 9 so vse poti držale na Krekov trg, kjer je bil odločen prostor za prvi pozdrav ministrov. Šolska mladina z narodnimi zastavicami, gasilci z zastavo, Sokoli, predstavniki organizacij in uradov so kmalu v pestri sliki zasedli prostrani Krekov trg. Kmalu po 10 je želez-ničarska godba intonirala državno nimno in vihar iskrenega pozdravljanja je sprejel gg. ministre, izmed katerih je inž. Sernec dospel še-le danes zjutraj in ki so prišli od hotela »Evrope« v spremstvu mestnega župana g. dr. Alojzija Goričana. Pred vhodom v posvetovalnico Mestne hranilnice je ministre nagovoril mestni župan dr. Goričan z naslednjo dobrodošlico: Županov pozdrav Gg. ministri! Prav izredna čast mi je, da Vas kot župan zgodovinskega mesta Celja ob Vašem prihodu prav iskreno pozdravim. Ko smo slišali, da gg. ministri potujete po raznih krajih naše države, da na licu mesta ugotovite razpoloženje naroda, da neposredno od naroda slišite naše težnje, križe in težave, smo Celjani z velikim zanimanjem vse to motrili in gojili iskreno željo, da posetite tudi naše Celje ter da zaslišite tudi tukaj želje prebivalstva Savinjske doline in Celja kot njenega središča. Naša želja se je uresničila. Na nekdaj vročih tleh, ki so bila poprišče hudih nacijonalnih bojev, ko Slovenec ni imel besede, se nam danes nudi prilika pozdraviti člane visoke vlade, naše ljubljene države Jugoslavije. Gg. ministri! V imenu mesta Celja in okrajev Celja, Laškega, Gornjegagrada, Konjic in Šmarja pri Jelšah, katerih zastopniki se bodo danes zbrali na konferenci, Vani želim, da bi bilo Vaše bivanje pri nas prijetno, da bi odnesli odtod najlepše vtise, da bi se nverili, da živi tu pri nas narod, skromen, priden in vdan kralju in državi. V lem imenu Vam kličem, gg. ministri, iskreno slovensko dobrodošlico. Gospodu imstnemu županu se ie za pozdrav zahvalil minister za pravosodje g. dr. Srskič, poudarjajoč, da so radi prišli v ineslo, ki je tako odlično sodelovalo pri osvobojenju. Konferenca z mmstri Nato so gg. ministri odšli v lepo okrašeno posvetovalnico Mesine hranilnice, kjer so se kmalu nato zbrali številni predstavniki okrajev, občin in organizacij. Konferenco je otvoril mestni župan dr. Goričan s sledečimi besedami: Govor župana dr. Goričana Gg. ministri! Ko sino zvedeli, da poseti g. ministrski predsednik s svojimi ministri Slovenijo, je postal la poset predmet zanimanja in živahnih razgovorov. V vsakem Slovencu je ta misel odjeknila z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem do gg. članov visoke kraljevske vlade. Po triumfalnem sprejemu v Ljubljani ste, gg. ministri, došli v naše Celje. Ob tej priliki se mi zdi potrebno, da napravim nekaj bistvenih konstatacij. Gg. ministri! Živimo v velikih, historičnih časih. Naša država se lepo razvija, napreduje in ta razvoj ter napredek motrijo naši prijatelji z ljubeznijo, naši sovražniki pa z gnevom v srcu. Mi Slovenci se prav dobro zavedamo teh velikih časov, zavedamo se, da je v našo državno politiko z energično gesto posegel naš modri, ljubljeni kralj in z januarskim manifestom napravil konec strankarstvu in partizanstvu. Naš modri kralj je v svojem manifestu podal program narodnega in državnega edin-stva. Posledica iega manifesta je nujnost zakona od 3. oklobra. V januarskem manifestu jc izražen aksiom v narodnem in državnem edinstvu, ki je prejel z oktoberskim zakonom svojo vidno obliko in realno vsebino. Razdelitev države na devet razvoja in napredka sposobnih banovin je odpravila za vedno zgodovinske meje. Plemenski in neprirodni naziv države je izročen preteklosti. Ustvarjen je jugoslovanski narodni program, ki znači enakopravnost ne le vsakega posameznika kot državljana, temveč enakost v pravicah in dolžnostih vseh delov naroda, pa naj se razlikujejo po plemenu ali po kraiu ali po veri. Jugoslovanstvo jx>meni solidarnost v gospodarskih, socialnih in kulturnih težnjah, solidarnost ki edina more ustvariti zadovoljstvo našega malega človeka, t. j. ogromne večine natega naroda. Jugoslovanska ideja nas druži na zunaj v nerazrušeno enoto, ki edina more garantirati zmagovito obrambo naše narodne eksistence ;n ki edina nam daje dostojen prostor med ostalimi narodi sveta. Zato je od zmage te ideje odvisna naša bodočnost in delo za popolno uresničenje jugoslovanske akcije je najvišja dolžnost vsakega, ki se zaveda zgodovinskega časa, v katerem zivitno. Strankarski boji, ki so vladali pri nas, pa so za-temneli te osnovne ideje, na katerih mora temeljiti vsaka zdrava državna politika. Danes formalno ni več strankarstva. Vendar še dejansko ni prodrl la veliki program vsega naroda, ker še imamo vedno ljudi, ki silijo s svojim strankarstvom v ospredje. ^ ^ ^ oglasil k besedi predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Vidovič in izčrpno utemeljil potrebe novega poslopja za okrožno sodišče v Celju. Za njim ie mestni župan dr. uo ričan predložil potrebe celjskega mesta, ki kulmini-raio v j^erefem vprašanju regulacije Savinje in pritokov v potrebi poslopja okrožnega sodišča in drugih državnih uradov ter v povrnitvi carinarnice. Potrebe ljudstva Za celjskim županom je govoril v imenu okraja Laško tamkajšnji župan dr. Roš. Uvodoma Je onirnlnl trboveljsko premogovno krizo. Delavci slabo 7/služijo, največ 40 Din na šiht. kar komaj zadostuje za slabo' prehrano. Opozarjal je na ba-novlnsko cesto od Zidanega mesta proti Celju, ki je v skrajno slabem stanju. Gospodarsko hudo občuti uklnjenje okrajnih zastopov, ki »o mnogo . dobrega napravili za povzdigo kmetijstva. Novi kmetijski odbori pa ne morejo poslovati, ker nimajo za lo potrebnih sredstev. Pogosio in na v sen j mogočih ]>olJili so se že izvršile redukcije državnih uradnikov. Opczarjam, da je. bilo pri temi lr.v7.elo le n?ite!jstvo. Sližali "mci- da je v Trbovljah 2600 šoloobveznih otrok, ki jih poučuje 80 učiteljev. tako da pride torej komaj 30 otrok nn eno moč. Sodim, da je učiteljstva preveč, je pa zelo »labo plačano. Občina Laško »jo zffrndifti na za- htevo vodovod. Najela je jiosojilo, ker ji je bila obljubljena podpora, toda nič tega se ni zgodilo. Pri tej priliki ponovno zagotavljam udanosl prebivalstva do Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade. Potem je govoril župan M i h o lči č iz celjske okc"ee. Poudarjal je krizo hmeljarstva ter dejal, da bi bila potrebna v Savinjski dolini hmeljska poskusna postaja, kakor 'ih imajo že drugod. Nujrno je dalje, da ee zniža železniška tarifa za izvoz hmelja, da se uredi cela vrsta carinskih vprašanj, ki so v zvezi s krmo hmeljarstva, vinogradništva m poljedeljislva. V hmeljarstvu je investiranih preko 100 "milijonov Din' in temu kapitalu je treba dati možnost razvoja in življenja. Bivše okrajne ceste niso bile vse uvrščene v banovinske ceste, dasi so bili za lo dani pogoji. Naj se le okrajne ceste uvrstijo vse v banovinske ceste I. in II. reda. Prizna naj se za državno cesta iz Radeč čez Zidani most in Celje v Maribor. Nujno je potrebno, da se kmalu skličejo banovinski sveti, ki naj sklepajo o j>roračunu in drugih važnih vprašanjih. Nato se je oglasil k besedi ravnatelj zdra-> vilišča Rogaška Slatina dr. S ter, ki je [»»udarjal važnost lega zdravilišča. Vlada naj dovoli letovišču potrebno brrzobrct-ino posojilo, da se letoviške naprave obnove času primerno. Trgovec B r u d e r ni a n iz Kon jic je navajal težave lesne trgovine, dalje slnbe cene sadja in vseh deželnih pridelkov, pa tudi granita, ki se kc.plje v tamkajšnji okolici. Prosil je, da bi se ozkotirna železnica Poljčane—Ko»qjicc jireuredila v normalnotirno progo, ker so zdaj stroški prekladanja v Poljčnnnh silno veliki. S lem bi bilo rešeno tudi vprašanje postajališč Lipoglava (Li-povščak). Od Ponikve do 1'oljčan je 16 km in v tem razdobju ni nobenega postajališča. To je sploh najdal ša razdalja med posameznimi postajami v vsej Sloveniji. Stroški prevedbe ozkotirne pro'o v uo.rinalnotirno ne bi bili veliki, ker bi sivo s tem živi, in če sc bo dvignila njegova kuipna moč, bodo imeli od tega v .prvi vrsti korist posebno drugi stanovi. Nadalje je govoril g. Kukovec za Obrtno društvo, v katerega imenu je p rebru! daljšo spomenico. Spomenica poudarja najprej uda-nost in ljubezen obrtniškega stanu do Nj. Vel. kralja in kraljevskega doni«. Govoril je nato o obrtnem zakonu. V spomenici jc omenjal ludi državne dobave, ki naj bi se dajale izključno domačini obrtnikom, da se domača obrt podpre in se ji nudi možnost konkurence. V Celju je nujno potrebna srednja tehnična šola za obrl- Miuisiri z osiaiiiui udeleže nu oiinajajo s kunlei ence. iol. Kunšek, Celje bilo treba izmenjati samo železniške prage. Hkraiu naj bi se proga podaljšala od Zreč do Gornjega Doliča, s čimer bi bilo ustreženo tudi strategičnim ozirom. Prosimo tudi, da bi se zini Žale telefonske pristojbine za napeljavo novih telefonov. O. C u r k je govoril za okraj Šmarje pri Jelšah. Navajal je težave malih in revnih ob in, ki bi bile potrebne' razbremenitve pri plačilih raznih doklad, zlasti za učiteljska stanovanja in kurivo. Mi vemo, da nam je izobrazba in zalo ludi učiteljetvo jiotrebno. Toda s tem načinom, kot je uveden sedaj, se ustvarja le sovraštvo ljudstva do učiteljstva, kar ni v prid niti enemu niti drugemu. Dalje prosimo, da se jxmovno uvede obročno plačevanje davkov, kakor je že bilo. Ukine naj se dalje davek na vino za doma'o porabo. Poskrbi naj so za clckrilikarijo, katero nam je svoje-čaeno že obljubil sedanji minister za gozdove in rudnike, bivši ban g. ing. Sernec. Poudarjam potrebo postajališč« Liipoglava (Lipovščaik). Dr. Bratkovič, župan iz Slovenjgradca, jc poudarjali potrebo regulacijo MisKnje, ki teče skozi slovelijigroški okraj. Ljudstvo živi v teh krajih oil lesa. Cena lesu je pa tako padi«, da sedaj ni niti delo plačano, kaj šele les. Isto je z živino, ki jo prodaja po skrajno nizkih cenah. Ce |vi kmet kupi meso, mora zninj plačali 20 in tudi 22 Din z« kg, dočim jo živino prodal komu j za 9 do 10 Din zu kg ži vo teže. Gospodje ministri, imamo postavo proti navijanju cen. toda ta posta va se ne izvaja več. Skrbite, da se bo izvajal« spel. ker je to nujno potrebno. Nato poudarja še |xvtrebo Sloven jgradca kot mesta. Ivi jc letoviško mesto. Nujno bi bil potreben vodovod in n« kolodvoru električna razsvetljava. Silno breme so šole. Radi novega šolskega zakon« smo morali zvišati jircjšnje doklade od 40 n« sedanjih SO odstotkov. Gos|K>dje, ni i ne moremo več im prosimo, du ukrenete |»t robno, d« se to vprašanje na drug način reši. G. Ogrinee iz Gornjegu grad« je |xxstavljal v ospredje vprašanje regulacije Savinje od Solčave do Luč. Naj bi se v tem oziru izvajal zakon o hudournikih, ker je Savinja v svojem gornjem teku tudi hudournik. Naj 1» se kmetijskim odliorom dale kakšne |iodporc, ker brez njili sploh ne morejo živeti, ampak kvečjemu slabo životariti. Lesna trgovina projMida. 'I reba bi bilo zato ljudi navajati k gojenju živinoreje in sadjorejc. Potrebne bi bile tudi jmšniške zadruge, ki j.ili [XI kmetijski odbori, kakor tudi drugih stvari nc, sploh nc liodo mogli izvesti, ker nimajo niknkih sredstev. Zelo Icfvo se razvija tujski promet, tod«, oprostite gos|xxlje ministri, nujno jKvtrebno jc, da se jx>|iravijo vse ceste, ki so ogledalo vsakega kraja, zlasti danes, ko igra avtomobilski promet tako važno vlogo. Naj sprožim še zadevo železniške zveze iz Savinjske doline čez Trojane v I>oiiižalc. katero vprašanje sc žc toliko let rešuje. Za njim jc govoril g. Drofenik iz št. Jurja ob južni železnici in v imenu trških občin, malih mest in letoviških krajev. Pozval jc gg. ministre: Podpirajte našeg« velikega moža Ser-ncca (bivšega bana in sedanjega ministra). Nato jc razvijal svoje misli v pogledu jiotrcbnosti novojr« oiličinskega zakona. Po novem zakonu sc morajo manjše občine združiti v večje. Boji se, dn bi radi tega trpela mesta, trgi in letovišča, ki so posebnega tipa z. lastnimi jjotrebami in zahtevami. Vino sc mora j>rodati. ker se Ijtid- ništvo.^Еплко je nujno potrebna tudi zveza Slovenije z morjem, kar jc želja vsega prebivalstva dravske banovine. Zastopnik Delavske zbornice g. Svetek jc poudarjal važnost skrbstva za brezposelne in zahteval naj vlada podpira ležnje delavskih strokovnih organizacij. Delavstvo je konstruktiven element. Načelnik II. rudarske skupine Jakob Štruc iz Trbovelj je orisal težaven položaj rudarskega delavstva, ki je posebno kritičen sedaj na zimo. Prosi, da vlada brezposelno delavstvo jiodpira in se zanima za sanacijo bratovske skladnice. Notar dr. Jereb iz Konjic je orisal [>ereča vprašanja konjiškega okraja. Poudarjal je važnost regulacije Lravinje. Naj bi se vendar že enkrat Konjice jx)vzdignile v mesto. Predsednik celjskega Gremija trgovcev Stermecki je kraljeve odposlance jiozdravil v imenu celjskega trgovstva. Poudarjal je važnost carinarnice v Celju, utemeljeval jx>trebo podružnice Narodne banke v Celju, dalje da trgovska šola nujno potrebuje svoje [»slopje. Zahteval je ostrih ukrepov zojier kro-šnjarstvo. Zaščitna carina, pravi, da favorizira le industrijo, ne pa poljedelskih proizvodov. Zupan občine Loka pri Zid. moslu g. Kovač predlaga, da bi se ustanovil fond za podpiranje živinoreje in sadjarstva. V imenu obsoteliskih občin je prosil župan občine Sv. Peter f»d Svetimi gorami g. Zo-renč, naj bi vlada zoj)et jx>krenila vprašanje regulacije Sotle, dalje vprašanje železnice Ptuj Brežice. Za elektrifikacijo obsotelskili občin naj bi se oblast bolj brigala. Vprašuje, kaj je z okrajnimi kinetski-mi odbori. Kanonik dr. Pavel Žagar predlaga, naj se vlada začne bavili z vprašanjem zavarovanja za starost in onemoglost kmetskega prebivalstva. Vlada naj bi podpirala najrevnejše kmetske sinove, da bi se mogli strokovno izobraziti. Poudarja važnost kmetskih gosjiodinjskih tečajev. Kmetijski strokovnjak g. Goričan iz Višnje vasi pravi, da bi bilo brez|)oselnosti lahko odpomoči, če bi država izvršila nekatera najnujnejša javna dela, dalje opozarja, da imamo v naši državi skoro dosledno same tuje zavarovalnice, ki odvajajo naš kapital iz države. Občinski tajnik g. Dokler iz Vojnika predlaga, da se dovoljuje davkoplačevalcem dalji odlog za plačilo davkov. Opozarja na važnost ubožne preskrbe na kmetih. Treba je več hiralnic, ki naj f*3 imajo nižjo preskrbovalnino. Odgovori ministrov Govor ministra ing. Sernec a Med navdu'5envmi ovacijami je vstal minister zn gozdove in rudnike, ing. Dušan Sernec, in odgovoril na želje, ki so jih izrazili zastopniki mesta Celja in s rezov: »Po nalogu kralj« prihajamo med vas znto. da direktno čujemo vaše želje in jHitrebc bre/ vseli posrednikov. Ce bi hotel odgovarjati na vse, kar sc jc izneslo danes, bi Ivilo )>redolgo. Zato odgovorim najprej govornikom principi-jelno z ozirom na želje, ki so jih izrazili. Prvič so se obravnavala danes mnoga vprašanja, ki spadajo v direktno rešitev banovino, tako na primer vso regulacijo. Tu bo poč priskočila banovina po svojih močeh na jx>moč. Drugič se je danes vseskozi ponovljrllii žeijn po 6:im večjih podporah in čim manjših davščinah. Iz teli nasprotujočih si želja Iki skušala кт. vlad« prav gotovo najti srednjo pot. ki Ih> vse zadovoljila. Tretjič se ini zdi iKvpolnoma razumljivo, d« vsak od zastopnikov skuša čim več doseči za svoj okoliš. Pomisli naj |i«, da mora skrbeti kr. vlada za vso našo širno domovino in da jc drugod šc več nujnejših potreb. Razumem, dn želite razširitev žele^.nilškega omrežja, toda upoštevajte, da je v drugih delih naše drža-v« še mnogo slabše. V vprašanju carine sem stisni nasprotujoče si želje. dTžava mora pa paziti na celoto. Danes vlada na vsem svetu hud« gospodarsk« kriza in prav gotovo je, da bo trajal« še dolgo, ker je prišla vsa jirodnikerj« iz ravnotežja. Povsod se javlja hiperprodukei-jn. cene živil padajo hitro, industrijskim izdelkom j»a počasi. Toda tudi to se bo sčasoma ite-ravnalo. Z žalostjo ojmžam, d« narašča tudi pri nas brezposelnost, vendar smo lahko zadovoljni. kajti drugod je brezposelnih na milijone. Hodite brez skrbi, tudi z« brezposelne skrbi kr. vlada z budnim očesom, zu gospodarsko od-liomoe je že poskrbela konferenca v Sinaji. Z njo smo dali zgled drugim državam, zakaj vsi vemo. čc kmet nima denarja, ga nima nihče. K r. vlada prav dobro čuti. da se kriza v Trboveljski |)remogokoptii družbi danes med našim delavstvom najbolj grenko občuti. Državne železnice so doslej jemale "'(H)—400 vagonov trboveljskega premoga dnevno. Vendar tega ne sme, zakaj vse državne železnice ne smejo biti navezane 11« on sam rudnik in so dolžne v prvii vrsti jemati |xrcmog iz državnih premogovnikov. Kljub temu pn bo država skrbel« 7.« ru-darje iu jc sklenila pri železniškem ministrstvu za izdatne refrakcije za izvoz premogu. Naj poudarim še izredno važno načelno rešitev, z« katero se imamo zahvaliti finančnemu ministru Sverljugi, da se namreč okrajnim cestnim odborom državni dolg v obrokih izplača! 1 K«r sc tiče elektrifikacije, vam zagotav-! I jam, du sc je v banovini začela ter se bo tudi nadaljevala. Lipam, du bom že prihodnji teden mogel podpisati akt za dobavo novega pettisoč-kilovatneg« agregata \ Velenju, s čimer l>o : storjen velik korak \ elektrifikaciji naprej. Razumem tožbe, da je država navalil« na občine prevelika davčna bremen«. Upoštevajte, da ni nikjer tako malih občin kakor pri nas, sicer pa itak predvideva novi občinski zakon združitev občin. Žal sc je zakon zakasnil, dočim so drugi novi zakoni novi občinski zakon že anticipirafi. Sicer bo pu kr. vlada obravnavni« z« n«še razmere res potrebne olajšave. Glede želj«, ki ste jih izrazili, veste sami dobro, d« ni mogoče vsem ustreči, vendar se.in l>repričan, du verujete v nnšo dobro voljo. Mi hočemo pomagati, kjer se le da, česar p« ne bo mogoče, ji« nc štejte v zlo kr. vladi. Če se ozremo nazaj, vidimo, vsod. Saj sem bil tudi strankar, prav tako moji kolegi ministri, danes |xi sc vsi zavedamo, dn jc strunkar-stvo jirivcdlo naš državni voz na mrtvo točko, tako, d« so si sosedje delili našo zemljo. V t« z«sto.j pa je |K»sege.l z odločno roko mož in nam s 6. januarjem rešil domovino (bnrnc ovacnje kralju). Od takrat vlada tako zvani novi režim, ki je najprej ublažil strankarske strasti in se lotil konštruktivnegn dela. Vsi moramo priznati. da jc novi režim d«! v kratkem času v zakonodajstvti rnnorn več, kot prejfinjiiJi 10 let. Z aktom od 3. oktobru pa je miš modri vladar jx>skrbel za notranjo ureditev države. Dobili smo Jugoslavijo, dobili banovino, ureditev je rešen« in stoji. Sicer je zahtevala jireurcdi-tev administracije v banovine ogromnega dela, vendar je najtežje že storjeno in danes žc povsod dela in koneolid.irn. Če p« nc gre j>ovsod tako hitro, kakor bi bilo želeti, bomo p« uvidevno malo jiotrpeli. Naj se dotaknem še enega vprašanja, o katerem sc toliko piše, govori in < lel Miti r«, « vendar tako redkokdaj pravilno presoja, namreč slovenstvo in jugoslovnnstvo. Povem odkrito, pa brez zamiere: Prva napaka jo bila pn« ta, da jo dala en« stranka jugoslovnnstvo v svoj lirogram. S tem se jc jugoslovanska ideja zn nesla v umazane strankarsko boje in je razumljivo, da so hilo druge proti. Danes pa nam jc dal to besedo naš kralj Njegovemu zgledu pa se lahko pridružimo in se moramo pridružiti vsi. Zavedamo se, da mora vsaka stvar orgunič-110 z.rasti, prav tako tudi ideja. Pomislimo malo nazaj. Ali jc bilo slovenstvo od početka? Nc. Bili smo Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci Tudii slovenstvo so je moralo roditi. Prav isto jc bilo na jugu: najprej jc. bil Šumadmcc, a ix>teni še lo Srb. Razvoj pa zahteva vedno nekaj višjega, in to ni diktnt in vsiljevanje, niti plod diktaturo, ampak I konstatacijn, kar jo tu. Najprej smo bili krajevno deljeni, Kranjci. Štajerci itd. Iz tega je zraslo nato slovensko drevo, ki moli svoje veje na Kranjsko, štajersko, Primorsko in Koroško. Danes jki se jc razrastjo to drevo v košatega orjaka, ki moli svoje veje 11a vse strani, od nikoder pa so no ogroža veja slovenstvo, ki daje severnem« delu Jugoslovanov svojo senco. To je treba razumeti in JKitem bo vedel vsakdo, kaj jc jugoslovanska ideja, namreč: Eno državljanstvo, ena dolžnost, ena pravica - eno čuvstvovanje, ona sklica močna domovina, zvesta zaveznica, in en kralj. (Butw»> aplavz in v/klikonie našemu kruliu.) Govor finančnega ministra Za tem ie govard g. fm. minister dr. Švrljuga: Ministri smo se napotili med ljudstvo, da dišimo iz njegovih ust vse želje in težave. Na vseij poti smo lionstatiraK, da so vsi srečni m zadovoljni z manifestom 6. jan. Z njim je prišel režim enakosti in pravice za vsakega. Ustvariti enakost ni lahko, verjemite ini pa, da jc ravno najtežje delo v mcjein resoru. V državi imamo pet sistemov davščin, različne uprave in gospodarske organizacije. Težko je bilo spojiti vse te finančne sisteme. Mislim pa, da nam je to uspelo in du rodi plodove. Vsa vlada razume Vaše težnje, išče izhod za Vas in vso državo. Glavni principi vladanja so, da so vsi v državi zadovol ni. Da bom mogel grupirati želje: 1. najvažnejši so drž. davki, 2. za banovinske davke ia 3. občine. Vodimo postavke tako, da en davek ne ob-iežuje plačevanja ostalih dveh. Banovine kažejo dobre rezultate, banski svetniki pa naj poskrbe, da omilijo težave v svojih okoliših. Slovenija ima tip malih občin; je mnogo takih, ki imajo manj kakor 1000 duš, drugod po državi pa jih jc po 5000, Zato je težko razdeliti davke na občine, ki imajo različne davčne sisteme. Vidim in čutim Vaše težkoče, vlada pa jih bo vse izboljšala. Obljubim, da bom najprisrčne.ši tolmač Vaših želj. Da preidem na podrobno: 1. L. 1927. je bda ekinjena carinarnica v Celju. Razlog za ukinitev pa je pomanjkanje uradnišiva in kratka razdalja do Maribora. Z ozirom na lo. da sta bili pod mojim miniitrovanjeni ustanovljeni carinarnici v Kartovcu in Varaždinu, Vam sporočam, da sta obe mali in da carinita le vagonsko. Kakor hitro bom proučil statistiko Vašega prometa in uvidel potrebnost, bom z velikim veseliem ugodil Vaši prošnji za carinarnico. II. Ako je Vaša želja, da se uvede stari si-•tem plačevanja davkov v štirih obrokih, Vam jo Z veseliem spreimem, bom saj hitreje v blaga,no dobil denar. III. Važno vprašanje je kriza vina. Opozai-jnm Vas, da je ta kriza splošno evropska. Pridelek ■rina je dva in pol do tri he-ktolitrov, problem pa jt razpečavanje te velike množine.. Vsi Jugoslo-veoi, ki pijo vino, ga ne zmore o, zalo moramo absorbirati ta plus vina z izvozom. Žc leto dni plačuje država nagrade izvoznikom. Vlada skrbi salo, da sc bo to vprašanje rešilo pri prihodtrih *rg. dogovorih, pa samo zato, da pomaga produ-eentom vina. Letos je finančno ministrstvo voti-ralo vsoto 12 mil. za nakup vina za vojake. Divim se lepoti Slov eni e in prebivalstvu, ki « je dvignilo na tako visoko kulturno stopnjo. Vse to videč, verujem v moč našega naroda. Ko Vas obiičem v prihodnje, sem prepričan, da Vas dobim srečnejše. Grozna smrt ob električni žici Slov. Bistrica, dne 10. novembra. V Sp. 1'oljskuvi pri strojnem mizarstvu Ingolič se jo učil mizarstva Joško Pol jan oc, sm ugledne Poljančeve rodbine v Slov. Bistrici. V soboto dne 8 t. m. popoldne je poslal mojster vajenca Joškota k sosedu po ročni voziček, du bi ž njim prepeljal korenje z ujive. Mimogrede jo zagledal .loško napeljano slaro neovito žico skozi kozolec, ki jo je napeljal sam gospodar. Radovednost je fanta gnala, da si je napeljavo bolj natančnejše ogledal. A pozabil je na nevarnost, zagrabil za električno žico, ki ga je usmrtila. Na lice mesta je prišla komisija iz Slov. Bistrice in si je ogledala ponesrečenca ter kraj nesreče. Ponesrečen Joško je bil star šele 18 let ter bi bil uapravil za božič pomočniško skušnjo. Mojster Ingolič je Joškota imel najrajši med vsemi fanti, ker je bil poslušen in vesten pri svojem delu. A še težje bodo ta udarec preboleli njegovi starši, osobito mati, ki ga je imela najrajša izmed svojih osmero otrok. Naše iskreno sožalje težko prizadeti Poljan-čevi rodbini. Banket Ob pol 2 popoldne se je vršil v vrinem salonu hotela Evropa * banket, ki se ga je udeležilo okoji ;0 oseb. Meti banketom je mestni /upan dr. Gon: | čan nazdravil kralju in domovini. .Mestni občinski , odbornik dr. Vrečko pa vladi in navzočim ministrom. . . . Govorili so se gg.: minister dr. brskic, vladni svetnik Lilleg, bivši Srskičev profesor v Sarajevu, minister dr. Svegel, dr. Hrašovec in ravnatelj Smrtnik. Ob tri ćelri na 4 so se ministri poslovili iu odpotovali proti Mariboru. V spomin zaslužnemu možu Slov. krajina. 10. nov. Gornja Bistrica jc imela v osebi posestnika Florvat-Sabo Ignacija moža. s kakršnimi sc ne more ponašati vsaka vas. Danes so ga ob veliki udeležbi vaščanov in znancev iz sosednjih vasi izročili hladni zemlji. Smrt mu je po dolgem trplenju pretrgala nit življenja. . i Pokojni je bil v vsakem oziru popoln moz. Kakor sedaj je bil tudi že pred prevratom vedno v ! prvi vrsti med tistimi, ki so kazali svojemu naro- | du i>ol v verskem, narodnem, političnem in prosvetnem oziru. Vedno je bil odločen katoličan, Slovenec — Jugoslovan, odbornik bivše ljudske stranke, prosvetni delavec in velik dobrotnik in podpornik vseh dobrodelnih ustanov. Ko so je v , Slovenski krajini začelo širili prosvetno delo na j vzpodbudo Prosvetne zveze, je bila njegova hisa ognjišče te prosvete v črensovski župniji. Dolga leta je bil cerkveni ključar in blagajnik katoliške gole. Zasluge, ki si jih je pridobil z nesebičnim delom na vseh poljih svojega udejstvovanja. so ne dajo opisati. S pokojnim jc izgubila vsa okolica pravega očeta. radi tega vse žaluje za njim. Mnogi in mnogi ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. VeVk požar Sv. Marjeta pri Moškanjcili. 10. nov. ,>ле 10. nov. ob pol 11 dopoldne je izbruhnil pri |>os<'stnikii Ivanu Bratuša, v vasi Gajevci št. 0 požar, ki je uničil vse gospodarsko poslopje. Skoda je tem občutnejša, ker je ogenj uničil tudi vse pridelke. ki so jih pravkar spravili. Kot v večina slučajih. Iako bo tudi tokrat |*>žiir zanetili otroci, ki so se igrali z užigallcami Na pomoč je priskočila požarna bramba iz vasi GorISnice. »a njo pa še iz Moikanjc in Cvet-kove. Pohvale vredno je ludi. da so bili tukoj na pozorišču orožniki iz Vel. Nedelje, ki so skupno s požrtvovalnimi gasilci vodili delo iu tako loknlizi-r.ili napredovanje ognja. Obsojali pa so ljudje nekatere. ki so križem rok opazovali in se čudili: :Лој! kako goril'- — namesto da bi priskočili na pomoč in Iako pomagali otirati solze. Starši, pazite in ne dajte prilike otrokom, dn bi prišli do užigalic! Redek nebesni pojav Rimske Toplice, 11. nov. V petek zvečer okrog 11, ko je žo bila popolna /rnia. so tukajšnji prebivalci, kateri še nlFo bili v postelji, zagledali naenkrat zares čuden in izreden nebesni pojav. Naenkrat se je na severni strani nebo močno razsvetlilo ter se je prikazal na nebu knkor velika zvezda žareč predmet, kateri se je počasi premikal proti severovzhodni strani neba. Ljudje, kateri so opazovali ta krasen nebesni čudež. so se čudili in povpraševali, knj more to biti. Nekateri lahkoverni so menili, da to no pomeni nič dobregn ter da sledi temu slnbn letina ali nn je v bližini kje umrl kak človek, ter da sedaj duša umrlega potuje na drugi svet. Drugi so pa ugotovili. dn je to gotovo posebno velik meteor, ki se je približeval naši zemlji. Meteor smo videli kakih 40 snkuiui. Ko je že izgimi za hribe, se jo 5e vedno zn njim poznala žareč* sled. katera ie Jez nekaj sekund izginila. Kofe-rf nr Sreda. 1.lovembrn: Martin, papež; Avrelij, škof. Lfavone vestš = Himen. Preteklo nedeljo sla stopila pred oltar prošttjske mestne nadžupnijske cerkve v IMuju in se zavezala za skupno življenje g. Božidar Bud in, i>o rodu iz Dornbergti pri Gorici, časnikar v Zagrebu, in gospodična Zlata Bre-z o v n i k-ovil, hčerka obče spoštovane in ugledne trgovčeve rodbine iz Ptuja. Poročni je stolni prošt videč, gospod Dr. Ivan Žagar. Pore-1 priči sla biilii gg. Viktor Brezovnik, unietniB ♦ viar ••/. Ljubljane in Frane Brezovnik, trgovec iz Ptuja. Veselo svadbeno razpoloženje tia nevestinem domu, .je razven drugih avtoritativnih osebnosti, počastil tudi grofov prošl dr. Žagar. — Novoporo-čenceina kot zavednemu krščanskemu paru iskreno želimo v novem življenju vse na bolje ter k združitvi iskreno čostitamol Bog blagoslovi Vajina pjrta! Novi grobovi ■f" V Ljubljani je umrla v ponedeljek zvečer gospa Marija F r a n k o v a . roj Grundtner v častitljivi starosti 90 let. Pokojnica, plemenita in globoko krščanska žena in mati, je bila mali rajnega goriškega odvetnika dr. F ran ko t a in goepe Vilme Jo si no ve v Ljubljani. Do izbruha vojne z Italijo je srečna krščanska družina živela v prijaznem Solkanu pri Gorici. Vojna je tudi njo •/, njenimi dragimi vred pognala po svetu. Njen' pogreb bo danes ob 2 popoldne z Miklošičeve c. št. 28 Njenim preoshlim izražamo globoko sožalje, pokojniei pa naj Bog dodeli večni mir! Mala hmniha ir Sprejem predsednika vlade v Kamniku. Slovenski lisi je poročal tudi o sprejemu g. predsednika vlade v Kamniku. Po neljubi pninoti je iz poročila izpadlo ime g. dekana M tli a R i -ha rja, ki je sprejel g. predsednika in 4a pozdravil. •dr Obrni zbor bivših *ulezijanskih gojencev na Ifakovnikii bo v nedeljo Hi. novembra oh 10 dopoldne. Sv. maša ob 9. v kapeli bi. doti Boska. Vabljeni v>i bivši gojenci, ludi oni, ki niso do- I bili vabila. ir Pletarski tečaj pri Iianovluski kmetijski šoli v Rakicaiiu pri Murski Soboti. Ker so mnogi kmetovalci, ki so radi večnega dežev.a Se močno zaposleni pri jesenskih poslih, izrazili željo, d« se pletarski tečaj, ki gn je nameravala priredili ban. kmetijska šola v RaUičanu že 10. t. m., pri ne malo pozneje, je uprava sklenila prlčelek pletarakega tečaj« odložili za 14 dni. Brezplačni pl članski lečaj za kmetovalce pri banov, kmetijski šoli se torej prične nepreklicno v ponedeljek, 24 nov. t. 1. Ker je na razpolago dovolj prostora, bo uprava lahko sprejela že precej tečajnikov. Pridni tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Zanimanci naj se čimprej javijo v pisarni banovinske kmetijske šole. ir Zloraba geografskih nalivov izvora za vinogradske proizvode. A. A. poroča: Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovitbl med kraljevino Jugo^av ijo in Francijo, sklenjeno dne 30. januarja 1920 v Parizu (Uradni lisi SI 240 iz 1920) je v ČL 13 vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode prepovedana. To velja v prvi vreli za nazive vinogradskih proizvodov n. pr šampanjec, konjak ild. (naštete v Uradnem listu št. 242 iz Iela 1930). če niso res originalni. Omenjeni zakon je elopil v veljavo 13. maju 1929 iti se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok poteče s 15. novembrom t. 1.. iiii to se opozarjajo producenti in prodajalci vinogradskih proizvodov, da se izogne.o zakonskim posledicam, ki so predvedene za slučaj zlorabo originalnega naziva francoskih vinogradskih proizvodov. Originalno nazive smejo torej vporabljati le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeli listino o izvoru. Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Francije. ic Siromakov davek. V nedeljski številki smo pod zaglavjem »Kraj starih ljudi« poročali iz Prečne, da je nekemu Plavcu, ki živi od miloščine, predpisana zgradarina. Z ozVom na to vest, nam poroča sedaj davčna uprava v Novem mestu sle: deče: »Vaš dopisnik v zadevi gotovo ni bil dobro informiran, kajti v občini Pre.na je obdavčen z zgradarino le eden z imenom Plavc, ki pa ima po lastni davčni prijavi hišo oddano v najem.« — Iz lega jasno sledi, da davčne uprave ki mora davek predpisati po zakonu, ne zadene nobena krivda. Zato to vest tudi lojalno poplavljamo. ir Nesrečna smrt težko bolne žene. Iz Rimskih toplic: Prošli teden je težko bolna žena upokojenega železničarja D. prišla do steklenice, v kateri je bila oetova kislina. Ker je bolna reva trpela hudo žejo, je lakoi steklenico odmašila ter začela piti, misleč, da je vino. V grozniih bolečinah se zvijajočo so prepeljali tako v celjsko bolnišnico. Kljub trudu zdravnikov je D. v petek zvečer umrla. ir Samoumor mladega dekleta. St. Lambcrl: Mlada 2J-letna Tončka Z. v Seuožetih je bila dogovorjena z nekim fantom, do se bosia vzela, ko bo prišel o dvojakov. Sedaj Jc fanit prišel domov, pa Žel lakoj snubil — drugam. To je Tončko strašno pot rio ter je vsa obupana ponori izpila pol litra oetovo kisline. Ko «1 jionoči domači zaslišali njeno stokanje, so ji šli pomagat. Naložili so jo na voz in odpeljali na Savo, kamor je medtem žc prišel ii Litije poklicani zdravnik dr. Ukmar, ki pa je takoj povedni, da je človeška pomoč brezuspešna, ker je prej>ozjio. Voz so obrnili proti domu. Ton- čka .ini jo mi vozu med poljo umrla. Pokopali so jo davi v št. Lambertu. it Vreme je bilo včeraj dopoldne v Ljubljani zopet jirecej hladno in megleno. Najnižja temperatura 1.6 slopinj C, najvišja 7 stopinj C. V Mariboru so imeli najmanj 3 stopinje C, v Zagrebu iu Belgradu po 5 stopin, C. V Sarajevu pa so imeli zjutraj že 0 slopinj čez dan pa + 12 stopinj C. ir Nesreča v gozdu. Ivan Meglič, doma od Sv. Ane nad Tržičcm, je v Kokri sekal les. Drevo mu je padlo 11« desno nogo in mu jo zlo-nnilo. - Posestirk Anton Ilrovut i/. Antbrusa je i/, gozda vozil nostil. Voz se jc prevrnil in g« podrl. Zlomilo um jo desno nogo. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico . * Železnlfka nezgoda. Iz Rimskih toplic: V ponedeljek okrog 13 je naenkrat pri posta i Rimske toplice iztiril en vagon. Vzrok je ne»nan, ker so bile vse kretnicc v redu. Š'Zgradnrinn», ki jo je sestavil davčni kontrolor lov v o Novak. Knjiga vsebu e poleg sestavkov ve-dt zakonitih določb tudi ekeetnpliflrirane vzorce zn davčno napoved in pa zn prošnjo za začasno .izirom.i trajno davčno prostost z navedbo potrebnih prilog in ptt kolkovine. Ta knjiga je že lelos marsikomu pomagala do znkoniiih odbitkov, za katere do sedaj sploh ui vedel ali so trajne oziroma začisne da»' čne prostrsti, za dosego katere mu aisi Mil znani pogoji in fornrilnosli. Marsikoga je in bo 3e obvarovala zamudnih potov in /asl;*"vanj in pa ob-čutnih kazni, ako bo kn igo pnzno prečita) ter se po nii ravna1 in si ne več odtegoval od preieiih najemnin nedopustnih odbitkov. V vašem lastnem interesu je. da si jo takoj nabavite. Dobi se v vseh knjigarnah za ceno Din 25— ir Teodor K 1111 <• naznanja, da jc preselil svoj daniski modni salon in prikroje-valno šolo na Sv. Petra ccsto 1, II. ■fr Pri težkoeah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, leiiiveni odvajanju, napenjanju, ijorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 časi naravne »Franz-Joeefc grenčice temeljilo čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Frant-Joselc-vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Frunz-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Maribor Zbor mariboreklh zgodovinar:ev Mariborsko zgodovinsko društvo je žarišče znanstvenih prizadeva 11 j v smeri vestnega odkrivanj« vsega, kar je v najtesnejši zvezi z n«šo preteklostjo v obmejnih predelih, mariborsko zgodovinsko društvo pa jc bilo tudi vedno zbirališče ljudi, ki so s pametjo, ljubeznijo in gorečnostjo greh I i svoje izsledke iz domače povestuicc in domače zemlje ter se je v teku svojega plodonoMtegu delovanja preoblikovalo v živahno torišče mariborskih kulturnih delavcev. V poslednjih letiJi p« se je vse to delovu-nje ob pritegnitvi novih moči v znatni meri poglobilo in razširilo; to se jo pokazalo tudi ob nedeljskem rednem občnem zboru mariborskega Zgodovinskega društvu, ko so se polagali računi kulturnega in znanstvenega delu. V trojno smer so šla zlasti društvena prizadevanja v pretekli poslovni dobi. Predvsem se je spopol-11 ilo društveno glasilo »Časopis za zgodovino in narodopisje« v toliko, du se je kod provizo-ričiia priloga uvrstil v okvi.r lista »Arhiv za zgodovino in narodopisje«, ki prinaša važno listinsko in siceršnje gradivo iz domače zgodovine. Posebno pužnjo je posvečalo Zgodovinsko društvo nadalje izkopavanjem zgodovinskih spomenikov v svotolontirškem okraju, ki so se vršila pod vodstvom prof. Basa; omembe vredno jo, du se je odkril v llrustju po/110 rimski tumulu« honornrius, v Rndehovi pa velik obokan gnob iz zgodnje rimsike dobe, ki kaže zvezo s starejšo luteusko kulturo. Končno je društvo z vso potrebno odločnostjo nastopilo proli vcrižniištvu z umctnostnimni starinami, ki so jih nekaterniki \ poslednjem času začeli sprav I joti preko meje, ter s potrebno intervencijo nu pristojnem mestu doseglo, du sc je lahko pričelo z urejevanjem pokrajinskega arhiva v Mariboru. Nekateri so žo darovali ne.kuj arhi-valij za arhiv, tako na primer posestnik Matiju Jurinec iz Bcrkovcev ter Josip Mri vijak, župan i/. Vuzen'ce. V tem zmislu so izzvenela poročila na nedeljskem občnem zboru. Razen tega iizku/.uje društvena knjižnrcu prirastek 512 knjig ter "iM brošur; 95 knjig oziroma časopisov pu je prejemalo društvo \ zameno za svoj čiusonis. Na predlog višjega drž. pravdnik« dr. Jančiča se jc izrekel delavnemu in merljivemu društvenemu odboru absolutorij s Dolivalo. — V novi odbor so bili i/, vol jeni: nrehit dr. Ko-vačič. predsednik: Buš, Gluser, Minnfik, dr. Prijatelj. dr. Strmšek. Stuom. šedivv, dr. Toanin-šek, svečan banket jiri -Orluc. Po banketu odhod gosnodov ministrov v Ptuj. □ Smrtna kosu. V Jadran ki ultfi 25 je umrl v starosti 75 let Anton Polšc. delavec pri tvrdki Rogač. Pogreb blagega iKikoiniku ho jutri ob 15 i/, mestne mrtvašnice uu robrežje. — V splošni bolnišnici je umrl Anton Ftilk. prepleti 111 k finančne kontrole, star 5(i let. Pogreb bo dunes ob l(> iz pob reško mestne mrtvašnice. П Admiral Koch v .Mariboru. Danes prispe v Mariihor iz Češkoslovaške, kjer se je nahajal 1111 propagandnem potovanju za našo Jadransko stražo skupno z g. N. Bartulovičein, admiral Koch. ki se ustavi ob tej priliki v našem mestu, du si ga ogled« in spozna razmere za še uspešnejši razvoj mariborske Jadranske straže. Ob prihodu popoldanskega preškeg« br/ovluk« g« pozdravijo odborniki mestnega in oblastnega odbora Jadransko straže. □ Prof. Marc Vey v Mariboru. V petek pride v Maribor profesor /a francosko književnost n« ljubljanski univerzi Marc Vev; predaval bo v 1'rancoskoni krožku o pesnikih francoskega Parnass«. Predavanje, ki se vrši v Vosnii, prične ob 20. Prijatelji francoskeg« jezik« iu francoske kulture dobrodošli. Vstopnine ni. □ Akademska kongrcgaciia ima drevi ob običajni uri svoj rediti scst«nek. Z« vse soda I o je udeležba obvezna. □ Pomiloščen na dosmrtno ječo. 10. sept. 1929 je bil 58 letni krojač Ivan Itepntec iz Pre-valj obsojen v smrt na vešalih in sicer 11« podlagi obtožbe, da je v noči nu 11. avgust 1925 v Ribipci na Pohorju izvršil nad Ivanom Vcroni-kom hudodelstvo zavratnegu umora. Z najvišjim ukazom pa je bila Repulcu spremenjena smrtne kazen v kazen dosmrtne robije. □ Lftidskit univerza v Studencih začne jutri z rednimi predavanji. Predavanju sc bodo vršil« redno vsuk četrtek in sicer v prostorih nekdunjeg« kina pri Seniei s p ničel kom ob 19. Predavanja bodo tudi letos vstopnine mosta. Prvo predavanje ima bogosl. prof. dr. Jehart; preda vanje Imdo pojasnjevalo lepe sk;or>tične sl'iike. Omenjen« preo I ranilo mu je in jc padel 8—10 m globoko. Zelo ima poškodovanj nogi Prepeljali so ga v bolnišnico. © Pozor pred nakupom kolesa. V soboto, dne 8. t. m. mi je bilo ukradeno iz veže V. me tne h šc za Bežigiadom kolo znamke Torpedo, št. 433 54, črno plcskano, skora« novo, vredno 2Ž00 Din Svarim vsakega p ed nakupom. Kdor bi pa kaj izvedel o njem, ga prosim, da mi p oti nagradi |avi. — Slavko Puterle, V. mestna hiša za Be. igradom. © Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v soboto, dne 15. novembra t. 1., ob 20. uri v »Ljudskem domu, Martinov večer s prav pestrim vzporedom (godba petje, ples, komični nastopi itd.). Točilo se bode dobro domačo kapljico in se postreglo z dobro jedjo. Prijatelji petja in vesele zabave iskreno vabljeni. Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroc radi zavživajo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— za veliko škatljo in Din 25-— za malo škatljo. Ptuj Meščani! V sredo 12. novembra popoldne |>oso!ijo naše mesto goejiodje ministri, in sicer minister pravde dr. Srskic, finančni minister dr. Šverljuga, minister za šume in rude inž. Sernec in minister brez portfelja dr. ftvegel. Vabim Vas, da so pred poslopjem mestnega I uačelstva udeležite svečanega sprejema visokih gostov iu njih prihod počastite z okrasitvijo svojih domov z državnimi zastavami. Mestni načelnik: Brenčič Miha. I. r. Meti najlepše koncertne prireditve štejemo sobotni koncert g. solista 1'ugel Mirku, na čenmr Glasbeni matici iskreno čestitamo, ker nam je omogočila ta večer. Mirno, brez prisiljenih draiuat-skih gest nam je g. Pugel zapel moderne francoske komade. Fino in doživelo prednašanje je po par pesmih osvojilo navzoče, ki so liho sledili filozofskemu »Sejalcu in »Sovam , z nasmehom in vidnim zadovoljstvom pn spremljali »Žabo- in pastirske. Na klavirju ga je dovršeno spremljal pianist g. Lipovšek, ki je tudi sproti prebral vsako pesem v slovenskem prevodu. Doživeli smo užitek, kakršen se nam redko nudi. ln če bi g. solist dodal vsaj jiar slovenskih, bi bila dvorana Glasbeno malice brez dvoma šc bolj zasedena. Pevcu smo zelo hvaležni za obisk in bi ga želeli še poslušati, kadar se bo iz Francije vračal v Slovenijo. Posojilo. Ptujski občinski svet je sklenil, da najame jiosojilo v višini 500.000 l)in. Porabilo bi se za vposfavitev avtobusnih zvez za prevažanje oseb. Če ima kdo kak ugovor proti najetju, naj istega pošlje preko mestne uprave kr. banski upravi v Ljubljani. V tem tednu se vrši pn sodišču več dražb, kar je razvidno iz dražbenlh oklicov. Poročilu sta se v nedeljo popoldne v proštij-ski cerkvi g novinar Budin Božidar in trgovčeva hči Brezovnik Zlato. Mnogo sreče! Smrt je v petek 7 novembra pobrala Fras Franca, mlinarja in kmetskega posestnika iz Krče-vine pri Vurbergu. N. p. v m.! Cerkveno petje. V naših vaseh se kaj rado poje v družbi, pa tudi v cerkvah jo slišati največkrat lepo ubrano petje. Vendar jia moramo cerkvenemu petju posvečati več skrbi. Saj petje v cerkvi ni nič drugega kakor poseben način molitve. Že od nekdaj je petje del bogoslužja. Kristjani so pred večjimi prazniki prebdeli noč v molitvi in petju. Ko so naši dedje postavljali po gričih božjo hramove. so skoro vsakega okrasili z orglami. Pač zato. da bi bila cerkvica zdaj pa zdaj oživela z močnimi akordi pevcev oh spremljevanju piščalk in tako službi božji izkazala prav posebno čast. Danes so pričeli v svetišča uvajati že skupno ljudsko petje: po hrvaških krajih in pri nas onstran Save že marsikje poje »vsa cerkev«. Skrbimo tudi v našem kraju za lepo petje pri službi božji! Apeliramo na merodajne faktorje, da iz ljubezni do cerkve forsirajo. dvigajo iu to petje tudi podpirajo, v kolikor jc treba. Žrtve za to nikakor niso izgubljene. >Dajte cesarju, pn tudi Bogu...«, je zapisano. Vlom. Po polnoči v nedeljo je bilo vlomljeno pri Knzinvrju na Slovenskem trgu. Koliko je škode, za enkrat še ne vemo. Spori Kranj Celie & Celjski podžupan g. dr. Ogrizek je prejel včeraj, dne 11. novtmOra od cel/SKe^a mednega magistiata sledeči dekret: Kr. b-n»ka. uprava Dravske banovine v L,ub'iani Vas |e s svo.iin rešen,em od 10. t. m. 11. Nr. 33.158 na podiagi oaloka g. predsednika ministrskega sveta in m.nutra no-tian.ih poslov raz.ešila mesta podnace nika in občinskega odbornika mesine oočinske up.ave v Cel,ti. Murska Sobota Iz Črensovec poročajo sledeče: Sosedni Žižki — ki so od Crcnsovec odaa-.jcni za 1 km — so imeli veličastno sluvnost. V novi redovni hiši šolskih sester ie bila biagoslov^ena kapeia, ki ,e po-»vecena Mali Terezi.i od Deteta Jezusa. To je v Slovenski Krajini pico javno svetišče te vrste. Blagoslovitev je bila zelo svečana. Vsa redovna hiša in kapela se je že p.e šnji dan odela v cvetlice in vence. K blagoslovili se je zbrala velikanska množica naroda Iz vseh sosednih vasi. Blagoslovitev je opravil ob asistenci gg. I. Kitk a, bivšega poslanca in I. čačiča, črensov-kega žup nikn ter drugih duhovnikov g. Ivan Bnša, dekan ln duh svetnik iz Bogo ine. Vso slovesnost sta dvignila pevski zibor iz Črensovca in pa domača godba. Po končani slovesnosti so sestre goste po Kraljevsko pogostile. K slovesnosti Šolskim sestram iskreno čestitamo. S svo im požrtvovalnim delom so dosegle do sedaj občudovanja vredne uspehe. Mnogo blagoslova jim želimo tudi k nadal,n.em» Hp.I« za blagor mladine in našega liudstva. Ljutomer Kočevie Cestni odbor ljutomerski je na svoji zadnji seji ugotovil pregled dohodkov in stroškov cestnega okraja ter sklenil za krit.e stroškov pobirati 40% od sledečih davkov: od zeml arine, zgradarine, pridobnine, rentnine, diužabnega in usluž-benskega davka. Vinski sejem vinarske zadruge »Jeruzalem-čan« se bo vršil v Ivankovcih dne 10. dec. t. 1. v restavracijski dvorani tik kolodvora. Upajmo, da bo imel uspeh. — Druga leta smo tudi v L u'omeru prirejali vinske razstave in se me, pa pravijo, da navadno niso prinesli zaieljenega uspeha, St 'oški pa so veliki. Sai vedo, domači in tuji kupci, da imamo v Ljutomeru in okolici vina dovolj in tudi dobro. Teharje Avto povozil mladeniča. V nedeljo zvečer so šli fantje proti domu peš vozeč s seboj svoja kolesa. Za nitmi se je p ipelal avto, ki je sunil poseslnikovega sina J. Ferenčaka iz Prožinske vasi s tako silo, da je nesrečneža dvignilo od tal in ga nalo treščilo ob tla. Fant je dob 1 te ke no-trunjc poškodbe. Nesli so ga nato na njegov dom. Ko ie šoler videl, da se je zgodila nes eča, je takoj ugasnil luč in je v temi ušel, da niso niti številke videli Trl|e mrliči v dveh dneh. V noči od sobote na nedel.o je umrla v Lipi pri Slorah posestnica in vdova M Zupane p. d. Tomaževa. Zapušča posestvo in tri sinove. V ponede jek je umrl v Pro-žinu obče znani posestnik p. d. Skof v starosti nad 80 let. Istega dne jc umrla tudi v Straži šolarka OjSteršek. Odmevi nedeljskega koncerta. V gimnazijski tclovaanici se je v nedel,o popoldne ob Štirih vršita za gimnazi.ske učence m za višje razrede osnovne šole kratka matineja s piedavanjem, katere sc je udeležil tudi proiesorsni zbor in u.itelj-1 stvo. V uvodnem predavan,u je konservatorist g. Lipovšek podai par cdgovoiov na glavna vpraša-n,a umetnosti sp.ch in glasbene u c.nosti posebej. Nato je odigraj g. Rupel stavtk iz Mozartovega 1 koncerta in dve kra.ši m aaim piime.m sklaaoi. G. Lipovšek jc od grai na klavir,u »Turško korač-j nico«, g. Rus pa je zapel en p.imer operne arije, ' odlomek iz oratorii,a in eno otroško pesem. M.a-dina je z navdušenim apiavzcm sp.emljala izvaja-; n,,a. — Zvečer ob osmih »e ,e is t o. ara vršii viol.n-ski in pevski koncert katerega je posel la vsa odiična kran ska družba. G. Rupel je v svojem izvajan,u pokazal, da t<-hni no in t ument zelo dobro obvlada. Ima jako čisto intcnacijo in lep mehak pii,eten ton. G. Kus )e pokazal, da mo.no ceni kvaliteto domače narodne pesmi. Oba mlada umetnika sta si simpali e publ ke tako osvojiia in sta morala še dodajati. Za Kranj je bil koncert izreden umetniški degodek in želeti bi bilo, da se najdejo faktorji, ki bi ludi v bodoče organizirali tovrstne priieditve in privabili v Kranj zastopnike raznih vrst umetnosti. PRVI MEDNARODNI PING-PONG TURNIR V LJUBLJANI. V ponedeljek zvečer so imeli prijatelji te lepe družabne igre lep užitek. Videli so kako igrajo to igro svetovni prvaki Madjari. V soboto in nedeljo so gostovali v Zagrebu, kjer so nastopili proti reprezentanci jugoslovanskih ping-pong igralcev. V tej reprezentanci so sodelovali naši najboljši igralci, ki pa, kakor tudi ostali igralci iz države, niso mogli doseči nikakih uspehov. Najboljši rezultat, dosežen proti Madjarom, je bil 21 i U. To priliko, ko so igrali svetovni mojsti v Zagrebu, so izkoristili nekateri premožnejši gospodje iz LjubVane in povabili dva igralca tudi v Ljubljano. Mecenom, ki so omogočili nastop Madjarov v Ljubljani, gotovo ni žal. Kajti igra teli dveh mojstrov bo ostala še dolgo v spominu, navdušenim pristašem namiznega tenisa. Kdini šport, ki si je pridobil tako veliko število prijateljev v tako kratkem času, je ravno ping peng, Le škoda, da prireditelji tega momenta niso upoštevali, in tako je bilo le majhno število izvoljenih, prisotnih nastopu mojstrov. Za propagando lega športa, sicer ni treba takih nastopov, vendar pa če hočemo napredovali tudi v teij panogi, bodo takile nastopi nujno potrebni. Na vsak način je pa hvalevredno, da so omogočili privatniki nastop Madjarov. Igralci, ki so bili prisotni in šp [josebno tisti, ki so nastopil proti tem mojstrom, so gotovo dosti pridobili. Ob; gosta sta pokazala naravnost neverjetijo spretnos in ostala zmagovalca iz vsake pozicije. Proti njin doseči uspeh je zaenkrat nekaj nemogočega. Po lastni izjavi našemu poročevalcu, pa vseeno niso pričakovali, da bodo naleteli na prilično tako dobre igralce. Najbolj iima je ugajal mladi Janez G., član Ilirije, ki bi dosegel z boljšo taktično igro gotovo lepši rezultat v igri proti Kaboszu. Zanimiva je bila tudi mešana igra v dvoje, kjer je naša na boljša igralka Tratnikova v družbi s Kaboszom premagala v premočni igri nasprotni par Hieng : Szabadosz. Čeprav je slednji svetovni prvak ravno v tem načinu igranja, je vendar podlegel s svojo partnerico. Na vsak način ie bil pa nastop Madjarov v ponedeljek mejnik v razvoju našega ping-ponga. Organizacija turnirja, ki jo je imel LSK kot prireditelj, ni bila ravno na višini. Na vsak način moramo pa grajati postopanje sodnikov pri napovedovani! stanja borb. Čeprav je prireditev priredil gotov krožek, je vendar na javnih nastopih službeni jezik le slovenski. Lepa in pravilna je gostoljubnost in toleranca napram gostom, ne sme pa isti nikdar tako daleč, kot se je to zgodilo v ponedeljek. Šport na deželi. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršila na prostoru Krekovega prosvetnega društva na Jeseniculi hazenska tekma med S. K. »Bratstvom« in S. K. ..Boiceuiv.. Rezultat je 13 : 3 za »Borca«. Na igrišču S. K. Svobode se ie pa vršila tekma med S. K. Svobodo in S. K. Borccm, ki je končala z rezultatom 1 : 1 (0 : 0). SK Disk t Domžale) : SK Svoboda (ViH !»:!! (4:1). V Domžalah je gostovala viška Svo boda, ki jo zasluženo podlegla agilnetnu tamkajšnjemu Disku. Tekma sama na sebi razen precejšnje porcije ostrosti na obeh straneh ni jKikazala dosti. Na noben način ni to športno, če kak igralec, ki je bil : faulan od nasprotnika, slednjemu to vrne s kako brco ali sunkom — Disk razpola-ga z nekaterimi talentiranimi igralci. Napad se zna spretno preigravnti in ima tudi par dobrih strelcev. Ugajali so nam levi branilec, srednji napadalec in desno krilo, ki obelil poslali dobra moč Manjka mu še nekoliko več hitrosti in prodornosii Vratar je bil zelo nesiguren. Moštvo še ni dobro vigrano in mu svetujemo, naj zimski čas dobro uporabi za trening. SK Tržič : SK Morava (Ljubljana) 1:2 (2:1). V nedeljo je gostovalo pri nas moštvo SK j Morava iz Ljubljane, Ui je s svojo lepo tehnično igro napravilo najboljši vtis. Napadalna vrsta ni mogla številčno uveljaviti vsega znanja, ker je imela v obrambi Tržiča neprodoren zid. Domačini so se pokazali v prav dobri luči in igrali skrajno požrtvovalno, najboljši mož v enajstorici je bil vra-i lur g. Liebner. Moštvu se zelo pozna pomanjkanje treninga. Tekmo je objektivno in energično sodil g. Osebek. Moštvo Moravč je bilo v celoti boljše in Je doseženi rezultat izražen previsoko. Namestitev. Včeraj se je od nas poslovila gdč. Prekova, nameščena je za učiteljico v Uoore polje. Ves čas svojega bivanja v i\.o-ev,u je pridno prepevala na koru mes.ne cerkve in pri pevskem zb oiu glasbenega društva. Z.a souelovan,e pri petju in prosvetnem delu se ji prisrčno zahva.jujemo in kličemo: obilo sreče na novem mestu. Do sobote 15. novembra 1930 je še čas vložiti pismeno ponudbo na premoženjsko upravo mesta Kočev.e za gostilno in stanov^n.e na žagi, ki jo uprava oddaja v na.em za tri Icla. Na,manjši ponudek za celoten najem je 2500 Din mesečno. Slovenska Bistrica V nedeljo dopoldan ob 10 je imela kmetska zveza v Slov. Bistrici v okrajni hran.l.iici svoje poučno predavan e, ki ga |e imel bivši minister g. I. Vesen,ak. Orisal nam je go podarsko krizo. Tombola slovinjebist.iškc požarne brambe je v nedeljo 9. t. m. zelo dobro uspela. Tiidnevnica se je vršila v tukajšnji farni cer« kvi, Vse tri dneve so napolnili fa:ani boiji hram, gg. duhovniki so imeli obilo dela s spovedjo. Ljubljansko gledališče Drama. Začelek ob 20 zvečer. Sreda, 12. nov.: Ionedeljok 17. nov. zvečer. — Vodstvo Doma Panropa in Sv. pismo Kulturni obzornik Evropa na Daljnem Vzhoda Siamski kralj gradi v Bangkoku na lastne stroške svoj zasebni kino, ki bo opremljen z najmodernejšimi aparati in napravami za filme in tanfilme. Sploh se v Bangkoku veliko dela za olepšanje mesta. Tako bodo staro kaznilnico v bližini kraljeve palače podrli in na njenem mestu zgradili pravosodno palačo. Material bodo dobavile večinoma evropske tvrdke. Ravno tako bodo prezidali in moderno opremili glavno bolnico, policijsko postajo, zdravstveno upravo i. dr. Po občinah na deželi grade elektrarne. V Bang Quangn ob Menamu zgrade veliko moderno kaznilnico za kaznjence, ki imajo presedeti nad desetletno ječo. Dela bodo izvršili vpč'nomo r ' -znjenci. Materijal, opremo in električne potrebščine bedo v veliki meri dobavile пеп.оле tvrdke. Ljuuaku šieije aa JepOuakem: Komisija v 1 oki)u je začela svoje delo že opolnoči in šla iskat brezdomce po raznih zatišljih in kotih. Tako so našli v starih vodnih ceveh reke Sumide do 200 oseb, druge so naSli po tempeljskih zatišjih in celo na košatih drevesih, enega so iztaknili v starem za- botju, kakor vidimo na sliki. Evropa potrebuje nove zemlje za svoje prebivalstvo; v ta namen naj se znižajo vode Sredoznmskega morja zn 200 metrov in iz-vrše namakalna dela v Sahari. To je načrt Mtinchenčana H. Sorglu, ki se sklicuje pri tem tudi na Sv. pismo. V zanimivem podlistku v K6I11. Vlkzt. z dne S. t. m. piše med drugim: Tako pravi Bog, Gospod: Tisti dan, ko vas očistim vseh vaših pregreh in obljudim mesta in pozidam razvaline in se l>o opusto-šena zemlja, ki je nekdaj ležala pusta pred očmi vsakega potnika, zopet obdelovala, te- Poslanec Franklin-Bouillon, ki je imel v fiancoski poslanski zbornici bojevit govor, v katerem jc naglasil, da so francoske meje ob Visli. daj poreko: Ta neobdelana zemlja je postala kakor cvetoč1 vrt, in pusta, zapuščena, porušena mesta stoje zopet trdno pozidana.« (Ee.. 36, 33-35.) Kdor jadra danes po vodah Sredozemskega morja, pač komaj pomisli, da se vozi nad pogreznjenimi mesti in deželami, da so bili obsežni deli morskih tal nekoč v sivi davnini cvetoča polja, plodna zemlja, še manj pa misli na to. da bi vse to moglo zopet biti. da bi se mogle vode na daleč umakniti iu •miti solnčni luči obsežen del svojih tal. Filmi, ki jih izvršuje tačas na dnu Sredozemskega morja Mediiterranea Deep Sea Expedition, nam neovrgljivo dokazujejo, da tam v tistih globinah prebivali ljudje. 11 ■ it.kar smo brali v Sv. pismu o vesoljnem po-• 'topu. se da lepo združiti z znanostjo. Moremo si predstavljati, kako se je odigrala ta velika svetovna katastrofa. Pred približno 50 tisoč leti so imele sredomorske dežele približno tako razsežnost in obalno črto, kakor bi nastala, ako bi se morska gladina znižala za 1000 metrov. Evropa. Afrika in Azija preje niso bile samostojni deli sveta, ki bi jih ločile vodne nesle. Ko se je začelo potem ledovje v severnem delu Atlantskega oceana — v zadnji ledeni dobi — vedno bolj tajati, so se rastoče vode pri današnjem Gibraltarju zgrnile slednjič v globlje ležeča notranja jezera. Tn so pri tem narasla in poplavila sosednja ozemlja v obsegu, kakor je ostalo uo danes. Ali je mogoče, da bi z modernimi tehničnimi sredstvi ta naravni dogodek obnovili, samo v obratnem zmislu, tako da hi pridobili novo zemljo in neizmerne sile? .'Zidali bodo kar je iz davnin ležalo porušeno, kar je pred časi razpadlo v prah: ■ olmovili bodo zapuščena mesta, ki so ležala pusta od rodu do rodu. Tujci bodo sini i tu, in pasli vaše črede, sinovi tujcev bodo vasi poljedelci in viničarji.: (Iz., 61, 4—5.) ("v, ..p prejšnjega obljudenega ozemlja v sredo morski kotlini že ne more vzpostaviti do globine 1000 metrov pod sedanjo morsko gladino, potem je to mogoče vsaj do globine 200 metrov, s čimer bi pridobili vsaj 660.200 kvadratnih kilometrov nove zemlje. Ob obalah svetovnih celin leži takoinie-novana luščwia,do globine približno 200 metrov. Ta luščlna je razmeroma malo nagnjena, dočim pada morsko dno od 200 metrov dalje docela strmo. A neglede na lo, so naravni pogoji za panropski načrt izredno ugodni. Sredozemsko morje je, kakor znano, izhlapno morje, to se pravi, da ibi se po izhlapevanju samo od sebe znižalo, ako ne bi dobivalo ogromnega dotoka iz Atlantskega oceana — iz odprtega svetovnega morja. Ta dotok se da pri Gibraltarju z veliko zatvornico izpre-nreniti v električno silo. Vodne ceste skozi Gibraltar, Messino, Korint iu Dardanele pri Galipoliju, kakor seveda tudi skozi Sueški prekop in med Sicilijo — Afriko, bi ostale odprte. Z uresničenjem tega načrta je zvezana obnova rodovitnosti Severne Afrike, iz-prememba Sahare v rodovitno zemljo. Vse to bi iz temeljev preobrazilo svetovno gospodarstvo. Zato bo tudi Gospod utešil Sion in potolažil vse njegove razvaline; izpremenil bo njegovo puščavo v cvetoč vrt in njegove samote v Gospodov vrt: radost in veselje bo najti v njem, zahvala in hvalnice lvodo odmevale. (Iz., 51, 3—4.) Dr. Ignacij iStipel, avstrijski zunan.i minister in vodja krščanskih socialcev. Dragocena pošiljaiev V Londonu se bo vršila meseca januarja ! 1931 mednarodna umetnostna razstava, na I katero je poslal ludi perzijski šali iz svoje j zakladnice predmete neprecenljive vrednosti, i Dragocenosti so poslali v London po zračni i poti, ker je zaradi roparskih tolp vsak drug prevoz v Perziji nevaren. Takih dragocenih redkosti je bila komaj kdaj deležna kaka razstava na svetu. Med predmeti so čudovito lepe tapete, slikarije, kipi itd. Ni pa še znano, če je šah poslal ludi svetovnoslavni globus, ki je okrašen z neštetimi dragulji iti ga cenijo na 325 milijonov dinarjev. Naročajte .Slovenca'I Pismo iz Belgrada Pred meseci jo g. Jovan Dimitrijevdć л reviji s Život in rad< objavljal zanimivo studijo, ki jc nedavno izšla kot brošura z naslovom »ls to r i; j s k i razvoj opere u Beogradu.« Reči moram, da je študija skrbno sestavljena m zlasti glede na statistične podatke in kot kronika izčrpna. To jc prvi poskus celotnega pregleda operske aktivnosti med Srbi. Na drugi strani pa pogrešam globlje idejne podloge, na k ter i naj bi razprava slonela. Razvoj belgrajske opere so zadrževali iui otežkočali razni momenti. Dolga desetletja so imeli Srbi le tako zvame komade s |>etjem in šele 1. 1894. jo bila prva operna predstava v Belgradu. Prva srbska opera je bila »Nu ura nik u < St. Biničkcga (1903.), druga pa »Knez Ivo od Semherije« Iv. Bajiču (1911.). l ik pred svetovno vojno je zelo aktivno vršil reorganizacijo danes prestol nc opere komponist J. P. Krstič. Mnogo zaslug za njeno izpopolnitev imata še gg. Mil. Milojevie in Kre-šiinir Bnranovič. Danes imajo Srbi že celo vrsto domačih opernih del. Opozoril bi na potrebo, dn bi se tudi v Zagrebu in v Ljubljani nekdo lotil dela kot se ga je v Belgradu J. Di-mitrijevič in nam v dobrem pregledu podal ustvarjenje in rast naših oper. Morda bi bilo eelo priporočljivo te tri študije objaviti v eni knjigi, kii naj bi v nazorni podobi kazala razvojno pot slovenskega hrvatskega in srbskega ope r nega ud e j st vo va n ja. Zadnji čas zelo mnogo pišejo in polemizirajo o lepotah starega Dubrovnika in o pomenu arhitektonskega lica tega mesta. Pred nekaj dnevi je g. Kosta Strajnič izdal \ Dubrovniku brošuro /. naslovom »Dubrovnik bez maske.« ki jc docela polemična. Zelo lep predgovor jo brošuri napisal dr. Lujo Vojnovie G. Strajnič obširno in vsestransko osvetljuje nekaj slučajev, ko sta dunajski arhitekt Kelta in eden domačih /. novimi, lnodemiimi gradbami skazila /godovinsko-umetni.ško enotno podobo starega Dubrovnika. Na koncu knjige je objavljenih več načrtov naših arhitektov, Li naj bi gradili) o žirom u vodili graditve na tem arhitektonsko tako izbranem in občutljivem te-uinetnika-arhitekta Plečnika. Zelo priporočljivo bi bilo. Jco bi Dubrovnik pritegnil našega po vsej Evropi znanega umetnika-arhitekta. Po vsej verjetnosti bi zelo ugodno rešil problem medsebojnega spajanja starih iu modernih arhitektonskih potreb v ok\iru enotnega in ustaljenega mišljenja dubrovniškega mesta. Med številnimi prevodi iz jugoslovanskih književnosti \ italijanščino je posebno zanimiva »Nečista krv« Bore Stan kov iča, ki bo \ kratkem izšla v prevodu Umbertu Urbani ju že v drugi izdaji, lopo t jo Ivo založila milanska C'asa editrk'c Bictti. Obenem sporočam, dn jc belgrajski Pcn-klub na svoji zadnji seji sklc-nil. da med starejšimi srbskimi književnimi deli v prvi vrsti priiporoči zn angleški prevod Nečisto krjc. Londonski Peu-kliib se jc namreč že pred meseci obrnil na bclgrajskega s prošnjo, naj mu sestavi seznam desetih del južnoslovanskili pisateljev, ki bi bila najpri-pravnejša in najvrednejša za prevod v angleščino. Bazen Stnnkovičevc »Nečiste krvi« lic preveden na angleščino tudi eden sodobnih romanov, morda Črn jonskega -Scobc« (Selitve). Italijani bodo v kratkem dobili prevod Ljuha-\i u ioskani« Miloša Crnjanskegfl. ki ga bo oskrbel Umbcrto Urbani. V zadnjih dveh številkah »S. knj. glsnika« eo objavljene naslednje zanimivejše stvari: proza Milana Vukasoviča (U buri oblaka i kr-ša), Glumačka kariera Žarka Babica (Milan Be-govič), ki je lc odlomek iz biografskega romana, Senke osnova (Branko Lazarevič), ki so nforistična razglabljanja znanega esteta o najvišjih filozofsko-življenjskili vprašanjih in se bodo nadaljevala; dalje pesmi Anice Savić-Rc-bac, Desimira Blagojeviča itd. Laza rev iče vi fragmenti so mareiikod v tesni podobnosti z razglabljanji dr. Ks. Atanusijcvie. Med članki zanimajo: Podacii Vor\viirtsa«. Zgoraj voditelja republikanskega Schuizbunda: Otto Bauer (levo) in Julius Deutsch. Za vsem - on! Neki Američan je iztaknil v palači obubožanega italijanskega princa — Tiziana. Američan je takoj kupec za dragoceno sliko, toda princ se na noben način ne bi rad ločil od ljubljene umetnine in dedščine. Slednjič pa se le pogodita za zelo visoko ceno. >A opozarjam vas«, naglaša prodajalec, >da je kaznjivo izvažati iz Italije stare umetnine. Zato bodite previdni in nikomur ne pripovedujte o kupčiji.« Američan to rad obljubi, in da bi bil še bolj varen, naroči nekemu raa-začu, da mu čez Tiziana naslika papežev portret. Na ta način je sliko srečno iztihotapil čez mejo. Dospevši domov, je Američan poklical strokovnjaka in mu naročil, naj odstrani zgornjo sliko. Toda ko se strokovnjak loti dela, se s papežem vred lušči tudi Tizian. Ze ne more biti nobenega dvoma, da je postal mecen žrtev grde prevare. Vendar veli strokovnjaku, naj dovrši svoje delo — kdove, nazadnje pa le utegne biti pod Tizianom še kaj. In tako je strokovnjak strgal dalje in uspeh je bil presenetljiv: s platna je pogledala, sijajna in veličastna kakor vedno — Mussolinijeva glava. Severna A ца v ledeni dobi Anglež dr. Engliinder je napisal delo »Notes on Asias Ice Age«, v kojem pojasnjuje, zakaj Severna Azija skoraj ni poznala ledene dobe. Njegova teorija slove: Ledeniki morejo nastati samo tam, kjer je veliko padavin. Velike padavine so pa zopet možne samo tam, kjer eo veliki gozdovi. Teh pa v oni dobi v Severni Aziji ni bilo in zato je doživela Sibirija samo sneženo dobo, kakor jo ima danes, ne pa ledene dobe. Na vprašanje, kako da tedaj v Sibiriji ni bilo gozdov, odgovarja dr. Engliinder, da so bili gozdove uničili njihovi največji sovražniki: mamuti, ki so živeli po Severni Aziji v ogromnih čredah in pa ljudje. Človek jc takrat že poznal ogenj in ga je najbrž uporabljal kot lovsko sredstvo s tem, da je zažigal gozdove in na ta način gonil zveri, kakor še danes delajo divja plemena. Z gozdovi so izginili mamuti, pa tudi neanderthal-ski človek. Anketa o lesni v Celju Z ozirom na to, da je rudi splošne gospodarske depresi.c in v^iike koniku ence inozemskega iesa zašla naša lesna trgovina v nadvse kritičen faložaj in se dejansko nahaja pred kata trofo, je veza trgovskih gremi'jev za Slovenijo v Ljub'jani sklicala anketo lesnih trgovcev dravske banovine, Predavanje o zakonski stabilizaciji dinarja. V soboto, dne 15. t. m. predava v ciklusu pieda-vanj Ljudske univerze za trgovce in cbrlnike v Ljubljani urednik be'gra ske revi.e r'iarodno blagostanje«. dr, Milan Lilleg o zakonski stabilizaciji dinarja. Začetek p. _.-lavan,a je ob pol devetih zvečer v restavraciji »Zvezda«. Uradne ure pri carinarnicah in centralnih oailnskih blagaiiiah so po-enši z U. t. m. vsak Jan od 8.—12. ter od 14,—17,, ob sobotah od 8,—14. Poštna hranilnica v oktebru 1930, V mesecu oktobru so narasle hranilne vloge za 8.5 md. na 191.7 mil., število vlagateljev pa na 118,435. Število raičunov se je v olktabru pove alo za 123 na 18.977. Prometa je bilo 6210.5 mil. (v septembru 6021.6 mil ), vlege so pa znršale konec meseca 874.7 (sept. 815.2) mil. Din. Skupno ,e bilo prometa v prvih 10 mesecih 53.789.7 mil. v primeri s 48.609.9 mil. Din v prvih 10 m-secih lani. Razpis linitacije pragov. Jug. drž. železnice so razpisale veliko licitacijo bukovih, hrastovih in borovih pragov, skupno 1,400X03 kom. ta 25, t. m. (od tega bukovih 750.C00—1.0C0/00 kom.). Prodaja plemenske živine v kočevskem okolišu. Izredna kupčija pbmcn.ke živine sc je vršila pretekli teden po na'ili ckoli'kih kraj h. Savska banovina je nakupila 26 plemenskih bikov in sicer 9 bikov v Ribnici, 17 pa v Dobrem polju Izplačala je prodajalcem nad 153.C00 Din. Povprečno po 13, 14 in 15 Din je bila cena žive teže za 1 kg. Plemenska živina je bila Matafon;ke p me. Biki so bili odlične kakovosti in vse kakor bivši materi al uvožen nedavno iz inozemstva, ki pa je stal si-Ijurno dva do trikratno vsoto, ki je bila izplalana v tukajšnjem okolišu. Biiki so bili vsi tuberkulozi-rani in je ostala reakcija negativna. Komisija savske banovine je bila z nakupi izredno zadovoljna. Ker je v tuka šn eni okrau p.ib'uno šc 30—40 trikov na razpolago, bi bilo želeli, da kr. banska uprava zainteresira južne banovi >e za nakup. Želeti bi bilo, da banska uprava predpiše oziroma sestavi pravilnik za nakup plemenske živine. K delu Mednarodne repar. banke. Curih, 11. nov. kk. Baselska konferenca vo'ilel'ev emisijskih bank je v soboto in n de jo sklen'a g ede stabilizacije Španske va ule, da bo v mednarod it reparacijami banki predlagala, naj rpan'ka b->n' Llubll-nI. Javljamo tužno vest, da je gospod Anton Burger inšpektor del. ministrstva financ v pokoju in dirigent naše podružnice Novo mesto dne 10. novembra 1930 po kratki bolezni umrl. Blagopokojni je bil več let naš odličen sotrudnik, ki ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 11. novembra 1930. Ljubljanska kreditna banka. ; , '.'.v ■ . . SOQ OJ mi »o»«o S «a.?f aicu ► SzE "Z N - —1 o o o . a« N ЦП « O fc J» ;o ■Sa.s S J I£Q l"5 I llans Dominik: ■Sz 3-Sg Smo 'rr\ *л, f— J — -J ' ■s) cat „Scs so ЛЦ - IE i i S 13* —> - »im • S" " S * > S 5 2 ! S " -s g з <=-4 s: t™< i 1 a "X ti-S^r* i Moč treh 34 Roman iz leta 1955. Vse jo zmogel. Le eno slabo stran je imela njegova moč. Bil je en sam, bil je umrljiv človek proti milijonom drugih ljudi. Strel bi ga mogel ubiti. Bomba bi ga mogla uničiti z njegovo hišo vred. Nikoli ne bi smel sam stopiti v javnost, nikoli ne bi smeli njegovi nasprotniki izvedeti za njegovo bivališče. Njegova moč je nadčloveška, dokler ostane tajna in deluje iz neznanega kraja. Mogli bi jo napasti, čim uganejo nasprotniki njen sedež in izvor. Erik Truvor je prelistal porumenele perga-mentne liste stare knjige. Od pergamenta je prišel do starega papirja in končno do šopa gladkega pisalnega papirja, ki ga je prisil Ola! Truvor knjigi. Nekaj vrstic v značilni pisavi njegovega očeta: Z redko trdovratnostjo se je ohranila v naši družini pravljica, da bo potomec našega rodu nekoč dajal še zakone svetu. Neki Harakl Truvor je vero na legendo poplačal anno 1542 s svojo glavo. Vedno sem se izogibal, da bi govoril o starih strahovih. Upajmo, da pride sedaj pravljica končno v pozabi jen je.< Erik Truvor se je moral kljub resni volji nasmehniti. Bilo mu jo že jasno, kako se širijo take pravljice. V sobah služinčadi so govorili o tem. Tako je bil sam kot otrok slišal o tem in do danes je ohranil v spominu. Tudi brez očetovih zapiskov bi bil vedel za to. Nekaj drugega se mu je zdelo važnejše. Ali je pravljica utemeljena? Ali določuje usoda dejanja in nehanja posameznikova res tisočletja naprej. Vprašanje ga je mučilo in odgovora ni mogel najti. Rcynoldovina, obdana od trelnstrani od strmega skalovja in obraslih gričev, leži skrita v morju zelenja. Zadnja gozdna drevesa se skoro dotikajo s svojimi vršiči streh poslopij. Posamezni vrelci, ki vro iz skal, se blizu posestva strnjujejo v krasen potok. Malo preti posestvom je prisiljen okreniti svoj tek in si ukrčiti prikladnejši pot med širokimi travniki, ki se za ravnino pridružujejo posestvu. V bledomodri, lahki obleki, z velikim slamnikom na glavi, je šla Jana čez ozko brv, ki je držala čez potok. Z lahnimi koraki se je vzpenjala na skal-nali grič, kjer je na vrhu ena sama orjaška bukev široko razprostirala svojo listnato streho. Bil ji je ta kraj najljubši. Med rebrastimi koreninami ogromnega debla je našla prostorček, kjer je lahko počivala v naslonjaču. Od lu je mogla kakor iz ptičjega leta pregledati Reynoldovo farmo in širne zelene travnike. Kako drugače kakor v Trentonu, kjer jc dim in sopara velikih državnih tovaren ležala nad krajem. Ko je slonela Jana ob drevesnem deblu, ji je sveži jutranji zrak pihal ob čelo, medtem ko je njeno pijano oko blodilo po širni zeleni pokrajini. Kako bi bila oživela mati v tem milejšem podnebju, morda popolnoma ozdravela... in Silvester? Kje jc? Živi šc? Zakaj ni nobenega glasu od njega ... Motne sence so se ji spustile na čelo. Dihala je nemirno. Vzdih ji je napolnil prsa. S celim srcem se je oklenila misli, naj hi kmalu prišel ponjo. Dr. Glosin? ... Gotovo, bil je vedno ljubezniv in prijazen napram njej. Toda vedno znova so se ji vzbujale zmešane misli. Vznemirljivo, svareče so kalile čuvstvo hvaležnosti. Razdvojenost jo je često tako mučila, da je že premišljala, da bi zapustila farmo za zmeraj. Vendar kam? In bi jo našel Silvester, ako ne bi več bivala na Reynoldovini. Da se osvobodi tuhtanja, je prijela knjigo, ki jo je vzela iz doktorjeve knjižnice in je začela citati. Vendar ne dolgo. Potem ji je padla iz rok in dobrot-1 jiv spanec jo je objel. Preslišala jc korake doktorja, ki je prišel po njenem odhodu in ki ga jc Abigail poslala k samotni bukvi. Glosin je stal pred njo in očaran motril to kot od umetnikove roke ustvarjeno postavo, ta plemeniti in mehki obraz z rožnatimi barvami in nežnimi usti. Pokleknil je poleg nje, jo oprezno prijel za roko in jo dalje požiral s svojimi pogledi. Vse to je pripadalo sedaj njemu, kakor jc mislil. Pripadalo mu je za vedno. Nihče mu je ne bi mogel več oporekati. Dr. Glosin je bil mož železne volje in izredne vztrajnosti. Edino, kar je bilo brez volje pri njem, je bila njegova vest. Globljih srčnih potreb doslej ni poznal. Ako se je primerilo, da je žensko bitje vzbudilo v njem mimogrede poželjenje, si jo je pridobil z vsemi zvijačami brezvestne morale. Ako no bi bilo zidovje Reynoldove farme nemo, bi razkrilo marsikakšno žaloigro, ki sc je nekje pričela in se tu končala. Samo eno veliko strast je imel dr, Glosin v svojem življenju. Takrat, ko mu je stopila na pot Rokeja Bursfeldova. Zn Juuoslovnnsko tiskarno v Ljubljani: Knrel Ceč, Izdajatelj: Ivan Itaknvee. Hrednik: Franc Kromžar.