SLOVENEC. Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman velj4: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto lo gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. Letnilt XIII. »tev. ISO. Y Ljubljani, 21. avgusta. Velika je nevolja po vseh Dunajskih nemško-liberalnih listih zarad pozdrava v češkem jeziku, s kterem je Praški župan novega nadškofa grofa Schonborna pri njegovem prihodu v Prago nagovoril in na kterega mu je grof Schonborn tudi le češki odgovoril. Zarad tega, pravijo Nemci, da se niso vdeležili sprejema. Kako so vendar prebrisani ti sovražni Nemci. Že cel teden poprej ropotali so po svojih listih, da jih ne bo „češkega nadškofa" pozdravljat, toraj so morali že tadaj vedeti, da bo župan edino le češki govoril! No, kaj tacega se ne dobi pod vsakim cesarjem, da bi človek že teden dni naprej vedel, kaj se bo godilo! Da je Praški župan dr. Grny nadškofa Schonborna edino le v češčini pozdravil, je pač samo po sebi umljivo, ker so bili pri sprejemu le (Jehi navzoči, Nemci so se pa kujali. Da je nadškof le češki odgovoril, je tudi čisto naravno, ker je bil le od Cehov pozdravljen. Nobeden pameten ne bo od njega zahteval, da bi se bil moral tudi še Nemcem zahvaliti, kterih niti blizo ni bilo. To bi bil pogovor z vetrom, česar pa pameten človek nobeden ne dela. „Deutsche Ztg." je v tem edino le češkem pozdravu opazila nakano, ki je sedanji avstrijski državi nevarna. Kaj pa je potem bila nesramna veliko-nemška komedija v Draž-danih? Kaj pa lansko leto nesramne zdravice Bis-marku v Liberci in Gablonci? Po njenih mislih vse nič nevarno, vse pristojno, da, nedolžne igrače; a vse drugače je pozdrav nadškofa v češčini državi nevaren! Menda imajo Nemci žc nekak „delirium treinens" nekako pijanost in vrtoglavnost, ktera jim ne da več resnice spoznati! Da bodo pa naši bralci nevarnost pozdrava spoznali in o njegovi nevarnosti sami sodili, evo ga! „Kot pri-mas (duhovni prvak) te kraljevine in vsled tega jedna živih prič o pravni nerazdelitvi njeni; kot čuvaj krone sv. Vaclava poklicani na podlagi stare pred-pravice, stare navade in starega deželnega reda, da v tistem svetem trenutku, kedar si presvitli vladar to krono na glavo dene in s svojim narodom v sveto V Ljubljani, v petek 21. avgusta 1885. zvezo stopi, s svetim blagoslovom to sveto zvezo potrdite, prevzvišenemu vladarju prisego ponudite, ktera zapečati čin kronanja — na podlagi tega vzišenega stališča bode glas vaše milosti vedno imeniten in dostikrat tudi odločilen v vsaki dobi in ob vsih pri-godkih, ki so v zvezi z zgodovino in osodo našega naroda." — Kje je tukaj kaj državi nevarnega? Prevdarki o sedanjih srednjih Glede na to, kar sem pisal zadnjič („Slov." št. 178) o dijaških stanovanjih, ne morem popolnoma strinjati se s sedanjim šolskim načrtom, še veliko manj pa z današnjo prakso: ne se brigati za domače dijaško razmere. Se ve da je velik razloček med velikimi in majhnimi mesti; nadzorovanje v malem mestecu je lahko, kjer se ljudje poznajo med seboj. A da bi se v velikih mestih ne dalo čisto nič storiti, ni res. Manjka samo dobre volje in pa prave skrbi za mladino. Šolski načrt za sedanje gimnazije in realke pravi: „Ker domači vplivi pri dijakih navadno odločujejo značaj, zato naj občuje šola s stariši ali pa z osebami, ki nadzorujejo domače življenje dijakovo. Soli ni treba nadomestovati očetove veljave s svojo, tudi ne vladati jo ali vsaj voditi, pač pa jo mora podpirati s tem, da dovoljuje samo s t ar ¡še m in njihovim namestnikom določevati o dijakih zastran šol in ne dijakom; treba je poročati vse važnejše dogodke v šoli in kar bi starišem bilo koristno vedeti za odgojo; treba je naznanjati svoje želje, sprejemati nasprotne z dostojnostjo: da bi se dobra vzajemnost ne prisilila in ne izprosila, ampak omogočila" (str. 10.) Glasi se res lepo, kader govorimo o vzajemnosti in sodelovanji vseh moči: toda čim lepše se glasi, tim manj zaupanja imam, da bi kaj vredno bilo v praksi. Razvidno je iz navedenega odstavka, da se šola neče vtikati v domače razmere dijakov, zato ker neče segati v oblast starišev in njihovih namestnikov, in temu bi tudi ne bilo nič odgovarjati, ako bi nadzorovati bilo to, kar se pravi: segati v očetovsko oblast. Toda to je prazno pri tistih dijakih, ki niso v mestu pri stariših. Stanovanja nadzorovati, kakor si že koli bodi, se vendar ne pravi: segati v očetovsko oblast, ampak samo: pomagati starišem, da se izgojujejo otroci varno. Nobenemu meščanu ne pade v glavo reči, da sega gosposka v posameznih meščanov pravice, če preiskuje gostilnice, mesnice, klavnice, če pokonča kako škodljivo blago, bodisi meso ali pijača. Zakaj bi torej bilo napačno ali neopravičeno ogledati si, ali je kako stanovanje tako, kakoršno bi moralo biti? — Pa to naj store stariši sami! — Naj store sami, ako morejo, — ker pridejo le redko kedaj v mesto zaradi velike daljave. Stariši sami si morajo želeti, da bi stanovanja bila v nekakem nadzorstvu; koliko mirneje bi mislili na svoje sinove, ktere so izročili — sami ne vedo komu. Bog daj, da bi se uvedla zopet nekdanja vredba! Toda dokler ne pomaga starišem, ki dajo svoje sinove na stanovanje tujih ljudi, šolska ali mestna oblastnija, si morajo pomagati stariši sami. V ta namen jih tudi opominjajo šolska pravila vseh šol, da naj delajo za blagor sinov v onem smislu, kakor deluje šola, da naj šolo podpirajo in ne podirajo tega, kar zida šola. Silno koristno bi bilo starišem in njihovim namestnikom dotična pravila prav resno zabičati. Tako n. pr. pravi „disciplinarna postava za gimnazije štajarske, kranjske in koroške" v predgovoru: „Da bi stariši, ki izročijo svoje sinove gimnaziji in vsi, ki namestujejo stariše kot skrbniki ali s hrano in stanovanjem, dobro zamogli podučiti se o tem, kar zahteva gimnazija od njih sinov in varovancev v šoli in zunaj šole, se je dala od više oblasti odobrena disciplinarna postava v tisk in se daje sedaj javno na znanje." Ta postava je tiskana v nemškem jeziku in žalibog, da se nisem mogel dosedaj prepričati, da bi stariši in skrbniki kaj vedeli o njej. Zakaj bi se ne dala n. pr. pri nas tiskati tudi slovensko in se razdala gospodarjem in gospodinjam? Saj postava dobro ve, koliko da je ležeče na domači vzgoji: „Naloga iu namera gim- LISTEK. Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva. (Dalje.) Od leta 1646—1657 je bil župnik slovenski pisatelj Matija Kastelic, kakor svedoči naslednji list. Ker kaže njegovo blago srce in gorečnost, hočem ga priobčiti. Glasi se tako-le: Illme. et Rme. D. Dne. Praeposite in Rudolfswert. Dne. Patrono Cellme.! — Nemini magis constare puto, quani D. V. R. tanquam Judici Ordinario, qualiter cgo non ita quidem a ineis subditis et pa-rochianis iu Thermis corain R. D. V. in diversis materiis et punctis graviter dolatus et accusatus fuerim, prout de super Rma. Dnao. Va. turn por secretum illorum examen, tum in contradictorio, diversis tribus ad id nominatis diebus suflicienter, ut arbitror, acceperit informationem, ubi ego ad tuen-dum ineum honorem, tam etiam in contradictorio, quain in scriptis ad data milii puncta, me adeo purgare conatus sum, ut in Dei benignitate, et D. V. R. integritate sporare possein sententiam, quae alias in proximo sine dubio per R. I). V. ferrenda esset, non nisi in absolutionem et favorem meuem cessu-ram fuisse. — Attamen cum in dies, quin in horas singulas videam adversarios íncos subditos et paro-chianos non ideo meliores, sed periores semper in meam et prsonam et honorem evadere, perpendens communitatum furori difficulter aut certe periculose resistí posse, et lie exinde quid mali succédât, si propter mo haee in animis illorum tempestas exorta est, statui ab iis recedere, et milii illud dictum Evangelicum approprians, de illa in uliam civitatem, Deo duce, me recipere. — His igitur omnibus mature consideratis, deliberate animo, parochiam seu benefieium B. Mariae Virginia in Topliz a me ab anno 1646 possessum iu manum R. D. V. tanquam s. ordinarii confirmatoria et instituions sponte ac libere (dunnnodo hoc Excellmo 1). D. meo patrono et praesentatori contrarium noil sit) resigno atque tam spiritualium, quarn temporalium admiuistrationi vigore petentium cedo, eaquao omnia ex inea pos-sessione diinitto, faciens quantum in me est dicto E. ac. 111. 1). D. Wolfgango Engelberto S. R. 1. Oo-miti all Auersperg Oarnioliae Capitano, cui acl dictum benefieium jus praesentandi cmpotit, potestatem illud cuicunque suae Excell. placuerit couferendi et ad id praesentandi. R. D. V. hurnilime rogans, quatenus liane meam illimitatem et absolutam rcssignationcm gratiose acceptare, et approbare nec non dicto Excell. D. D. Oomiti praesentatori eandem intimare dignetur, quatenus idem Excell. D. 1). Comes pro suo jure do alio idonco subiecto et beneficiato prospicere et pro-videre possit. — Ultimo tandem R. D. V. obnixe rogo, velit saepius memorato Excell. D. D. C. Pa-trono et Oollatori meo gratiosissimo me in forma optima commondare, • et quod ego solus suflicienter facere non possum, loco mei, pro collatis in me iu-numoris gratiis et beneficiis, oidem gratias infinitas agore. — Universim denique humillime et devotis-simc supplico uterq. mei gratiosissimi Domini et Patroni niois in administrationo sive spiritualium sive temporalium admissis defectibus elementer par-cere et indulgere, atque mo in sua gratia, favore, patrocinio, et protectiono, respective retinere. In quorum omnium iidem has propria manu subscripsi et sygillum nieum apposui. Actum in Tiipliz die 3. Xbris 1657. — R. D. V. servus et Capellanus Mathias Castelez. Iz 17. in 18. stoletja so omeniti: Matevž Resen (1680). Za časa tega župnika je dobila cerkev se« nazijem je, da podučijo učenca v prvinah više omike temeljito in stalno, da ga potrdijo v verskem duhu, da ga navadijo biti zbranega duha, navadijo pridnosti in pokorščine do postave. Tega namena ne more dosezati gimnazija brez pomoči in domače podpore s t a r i š e v ali celo nič ne, ali vsaj ne popolnoma. Kajti malo pomaga, truditi se v šoli s podučevanjem, ako sme dijak doma po svoji volji udati se nemarnosti, lenobi in neprimernim zabavam in sme storiti, kar se mu poljubi. Zgubljen je trud, ako se uči v šoli pobožnost in lepo življenje, doma pa se ne godi tako v nadzorovanji, nauku in v zgledih; in ako naj imajo dijaki v srcih ljubezen do dolžnosti in pokorščino do postave, morajo tudi stariši brigati in zanimati se za zapovedi in prepovedi gimnazije. Šola bode spolnovala lože in vspešneje svoje velike dolžnosti, ako bodo stariši radovoljno ž njo združili se v skupno delovanje." — To je pač jasno dovolj: pa kaj pomagajo take jalove besede na zastarelem papirji, ako se stori tako malo ali pa nič, da bi se vresničevale. Poslušajmo še dalje: „Želeti je dalje, da bi stariši po svoji moči vcepili svojim siuovom v srce dolžnost spolno-vati vestno verske zapovedi gimnazije in obiskovati vedno šolo, — da bi se smelo eno ali drugo opustiti, treba je zelo važnih vzrokov —; želeti je, da bi pazno podpirali domačo pridnost, brez ktere ni upati sadu v javnem poduku in da bi skrbno zabranjevali neprimerno raztresenje. Gimnazija ne prepoveduje gojencem počitka in zabave, saj je mladost le mladost, treba ji je počitka in duh ni nikdar bolj pripraven za učenje, kakor po počitku in razvedrenju. Gimnazija samo ne dopušča, da bi njeni varovanci zabredli v ono napako, da bi imeli zabave za glavno, dolžnost pa za postransko stvar. Ona želi, da bi se vsak učenec tako razvedroval, kakor je primerno njegovi starosti, in da bi se ne dovoljevalo dijakom nižih in srednjih razredov nepremišljeno in prezgodaj tega, kar se sme dovoliti le zrelejšim učencem najviših razredov previdno in zmerno. Pametni stariši bodo ravnali glede zahajanja v gledališče in v javna zabavišča oprezno in previdno, da se ne vzbudijo in ne prevladajo v dečku in v poluzrelem mladeniču potrebe, želje innagnjenja, zaktere še nima moške moči, da bi jih krotil." Zlate besede! Šola uči „pobožnost" in v tem naj šolo podpira domačo vzgojo. Stariši naj pazijo, da spolnujejo dijaki „verske zapovedi". Zlasti pa je zadnji stavek vreden, da se prevdari: „da se ne vzbudijo in ne prevladajo v dečku in v poluzrelem mladeniču potrebe, želje in nagnjenja, za ktere še nima moške moči." To je, gospoda šolska! kar bi si morali vi zapamtiti pred vsem drugim. Kolikokrat sem slišal, kako nas je kak profesor opominjal „vreči se življenju v naročje, da bomo skusili kaj" ! Toda disciplinarna postava meni — iu tudi vsak pameten človek enako —: da deček in „polu-zreli mladenič" nimata moške moči, da bi mogla krotiti prezgodnje potrebe, želje in nagnjenja. Toraj ...? danjo podobo. Mihael Kastelic (1695—1701), Franc Jožef Valvazor (1716—1719), Marka Anton pl. Eauber (1728), Franc Mihelčič (1770), Nikolaj pl.Knezenhof (1770—1795), Jožef Evzebij Pirec (1796—1821), Janez Sušteršič (1822—1823), Ignacij Vidmar (1823— 1840), Jurij Gornik (1859), Andrej Škrabec (1860— 1876), Matija Marolt (1876—1883). Sedanji župnik je g. Janez Babnik. Do leta 1816 je bila župnija jako majhna in brojila le kakih 400 prebivalcev obsegajoč vasi Toplice, Gradišče zgorenje in dolenje. Omenjenega leta pa so se pridružile še ostale vasi in kaplanija je bila iz Vavte vasi na Toplice premeščena. Kedaj so prišli na sled rudninskemu vrelcu, ne poroča nam zgodovina. Nekteri zgodovinarji menijo, da že v drugi polovici 14. stoletja, in da so bajé svinje rijoč zemljo, provzročile to iznajdbo. V listinah kapiteljskega arhiva Novomeškega se Toplice omenjajo 1481. in 1484. leta. Tudi je že bila o tem času tii naselbina, ki seje zvala po vrelcu „Toplice". Temelj sedanjemu poslopju je postavil knez Henrik Jožef Ivan Auersperg (1. 1768), kteremu se je sčasoma še dokaj prizidalo. Voda ima 28—29° R. gorkote. Že 1777. leta jo je kemično preiskal Anton Kastelec, zdravnik in učitelj zdravništva v Ljubljani, i» našel, da je za mnoge bolezni jako zdravilna. Najboljše pojasnilo za vse to je — klasična peto-šolska ljubezen. Politični pregled. V Ljubljani, 21. avgusta. Notranje dežele. Kričanje nemško-narodnih listov, da naj se Jla-nakom na Moravi zabrani nameravani slavnostni sprejem našega cesarja, ni nič pomagalo. Sprejeli ga bodo na vso moč slovesno jež in peš. Jahalo jih bo v raznih nošah 1000 mož in mladenčev in bo dan cesarjevega prihoda t. j. 24. t. m. v ponedeljek velik inv vesel narodni praznik. Jahanja se bodo vdeležili Čehi in Slovaki iz okrajev Kromeriž, Zdounek, Kojetin, Prerov, Holešov, Napajedl, Ogrsko Gradišče; pridružili se jim bodo tudi „Pros-niški Sokoli" na konjih in narodni društvi „Hony-mir" iz Olomuca in Sternberga ter „Zaporož" iz Litavskega okraja. Kromeriški c. k. okrajni glavar Veselsky peljal bode pred cesarja svojih 82 županov, zastopništva iz dežele predstavil mu bode pa državni poslanec Skotalik. Dvoje pevskih društev oskrbovalo bode petje, kolikor se ga bo ravno v program sprejelo. Cesar Franc Jožef pripeljal se bode po mestu v nadškofijski grad, ruskega cara si pa zarad varnosti ne upajo po mestu tjekaj spraviti in ga bodo po stranskem potu skozi lesen most preko Morave pri železnih vratih v Kromeriž spustili in že ženijci pot pripravljajo. Lahko rečemo, da bi se mu na Avstrijski ne bilo bati nič hudega, če bi se ne bilo nadjati, da bodo priložnost morda nihilisti zase porabiti skušali, kar je pa tudi jako neverjetno. Angleži so vže za vse večje svoje liste poročevalce tjekaj poslali, ki morajo silno dobro z denarjem podkovani bit, kajti za priprosto sobico plačujejo na dan po 20 goldinarjev. Če sedaj Kromeriž ne bo obogatel, naj pa le križ napravi, potem pa nikdar več! Alliance israelite ne drži križem rok, temveč pridno dela od zgodnjega jutra do pozne noči; pri vsem tem pa še mošnjo odprto drži, kjer se ji zdi potrebno in koristno. Zakaj to? V najnovejšem času se je v Avstriji, po Ogerskem in po Nemškem pričelo neko mednarodno gibanje, ki je ojstre zobe Židom kazalo. Antisemitje so se porodili. Na svet jih je pripravila židovska nenasitljivost in prekanje-nost v zvezi z ljudsko revščino. Gibanje se je širilo h krati po treh državah in je vrlo napredovalo, kajti podpirali so ga lastni za to vstanovljeni listi in pa spretni govorniki. Celo v državni zbor so se vrinili na Nemškem in Ogerskem. Židje videti, da jim antisemitizem posebno na Ogerskem nevaren postaja, kjer je lansko in predlansko leto v resnici kri tekla pod njegovo pestjo, jeli so javno in po tihem delati njemu nasproti. Posebno po Ogerskem niso gledali ne na denar in ne na čas, temveč so oboje rabili, rekli bi skoraj, da do zapravljivosti in so tako kar čez noč ravno ne, vendar pa v prav kratkem času sprevrgli javno mnenje. Sami, ki so bili v očeh madjarskega naroda črni kot oglje, so sedaj s pomočjo svojih časnikarjev in denarja beli postali kot sneg in čisti kot solnce na jasnem nebu! Namesto njih jeli so po Madjarskem pisano gledati stranko antisemitov in se je ogibajo, kakor kužnih. Istoczy, vodja madjarskih antisemitov, sam to pripoznii ter se britko pritožuje, da so v državnem zboru druge stranke antisemitsko stranko popolnoma prezirati jele. Ravno tako se ji odtegujejo odlič-njaki zunaj državne zbornice. Ogibajo se nas kakor gobovih. Dosedaj smo jim bili dobri, da smo jim osnažili Avgijev hlev, pri kterem poslu smo se ohlajena tudi zdrava pijača. V novejši dobi (1. 1865) so jo preiskali na Jožefovi akademiji na Dunaji in določili rudninske snovi, ki se v njej nahajajo. Knez Viljelm Auersperg pa je podaril (1. 1819) eraru hišo, da jo rabijo bolni vojaki, ki se hodijo sem zdravit^ Grozna nesreča je zadela vas Toplice v noči od 4. do 5. dne sept. 1834. leta, ko je požar vpepelil 48 hiš. Tudi zvonovi in drugo cerkveno orodje se je raztopilo. Večo kvaro so odvrnili tii bivajoči vojaki. V letih 1834, 1850 in 1856 je podavila kolera mnogo prebivalcev. Lastno šolo je župnija imela že okolo leta 1840. V tej dAbi je bil učitelj J. Peruci, za njim so sledili: Jožef Raktelj, Janez Novak, Fl. Kaligar, Valentin Krek, Fr. Silvester, A. Smrekar, J. Peruci (1874) in od I. 1878 Ferd. Kaligar. — Lastnega šolskega poslopja še do sedaj nima občina. Pač pa so sezidali novo šolsko poslopje v Sušici, kjer pod-učuje Fr. Kalan. Statistični pregled. Topliška politična občina broji 2496 prebivalcev in 464 hiš s Sotesko vred, a župnija 2218 prebivalcev. Župnija obsega sledeče vasi: Podhosta (144 preb.), Gradišče gor. (39), Gradišče dol. (33), Rigelj (27), Meniška vas (136), Obrh (56), Sušica gor. smradu navzeli. Kakor s kidalci, tako občujejo z nami nosove vihajo, če se jim sploh primeri naša družba. Antisemitizem ima po celi Evropi slabe čase. Na Nemškem v Berolinu moral je prenehati antisemitsk list, ker ni imel zadosti podpore in vrednik njegov in prvi nemški antisemit odšel je v Ameriko. Konečno pravi Istoczy, da jim sedaj druzega ne kaže, kakor nekoliko potrpeti, da se prva pijanost poleže, če se še obdržati hočejo. Za vse se naj pa zahvalijo neumornemu delovanji „Alliance israelite" in pa njihovemu prvemu ministru Tiszi, ki žide na rokah nosi. Vnanje države. Znano je, da je bil Kalnoky nedavno v Bismar-kovem brlogu, ki se mu Varzin pravi. Kakor nemški listi trdijo, sta so razgovarjala o avstro-nemiki pragmatišfci zvezi na carinsko političnem polji. Ravno tisti listi sumničijo, da je sedaj toliko določenega, da s carinsko zvezo med obema državama še dolgo let ne bo nič. Carinske vojske na njenem mestu pa tudi ne bo, temveč sta Kalnoky in Bismark menda dogovorila se za nekak „modus vivendi", ki se bo med obema državama vpeljal. Koliko je resnice na tem, pokazala bode že bližnja bodočnost, kedar se prično priprave za obnovitev avstro-ogerske pogodbe. Tudi Rusi ne verujejo, kdo zna kaj, svojim diplomatom in njihovim spletkam z Angleži glede srednje Azije, sicer bi car Aleksander ne bil ukazal sostaviti komisijona obstoječega iz predsednika gospodarskemu odseku državnega soveta, iz državnega kontrolorja, iz finančnega in vojnega ministera ter oskrbnika pomorskega miuisterstva. Le ti možje pregledali in preračunih naj bodo vse izvanredne kredite, ki bi se rabili za kako mobilizacijo ali sploh za vojsko, ktero sostaviti bi car ukazai. Ob enem izročilo se je pa finančnemu ministru pooblastilo, da sme odobrene kredite takoj nakazati, ne da bi še le na carjevo potrditev čakati moral, kedar bi se primerilo, da bi cara doma ne bilo, denar bi pa moral biti. Smešno je res nasprotje, v kterem so si priprave za boj tako na ruski, kakor tudi na angleški strani z depešami, s kterimi se Giers in Salisbury med seboj zabavata in ljudi za nos vodita. Ondi skoraj ni dneva, da bi iz Londona telegraf ne prinesel novice, kako miroljubnega duha da so Giersove depeše in kako da se jo nadjati, da mirovnega angela v osrednji Aziji za sedaj še ne bodo oskubili. Pri vsem tem pa Rusi nimajo nič nujnejega opravila, kakor dan na dan polne sode smodnika prevaževati, Angleži pa svoje severno in-diško mejo proti Afganistanu vtrjevati. Čemu pa to? Možje si ne verujejo, kar drug drugemu zatrjujejo in od tod priprave. Izvirni dopisi. Iz Višnje gore, 19. avgusta. (Raznoterosti.) Včasi so tujci Višnjanom dajali priimek, po kterem bi slabo podučeni mogel sklepati, da smo počasni in zaspani. Da takemu napačnemu sklepanji pridem v okom — iz starinoslovja se namreč ne sme preveč drzno sklepati — hočem „Slovenčevim" čitateljem pokazati, da smo se vsaj zadnje tedne nekako urno, živo, celo navdušeno obračali. Znano je, daje bila vlani naša farna cerkev, kteri smo prenovljali zvonik, v veliki nevarnosti do tal pogoreti. Z Božjo pomočjo smo pogasili že plapolajoči ogenj; le del ladjine strehe je bil postal žrtva požara. Pogoreli del strehe, ktero smo bili (117), Sušica dol. (103), Sela (106), Selišče (46), Suhor (38), Podturen (261), Toplice (363), Uršno selo (295), Vrdun (61), Bušinice gor. in dol. (36), Cerovec (23), Loška vas (130). Razun župniške cerkve sv. Ane so še te-le podružnice : sv. Roka v Sušici gor., sv. Križa na Uršnem selu, sv. Uršule v Rigelji, presv. Trojice na Cerovci, sv. Antona v Meniški vasi, sv. Nikolaja v Podturnu, sv. Martina v Loški vasi in kapelica Matere Božje na pokopališči. Za poduk skrbite jednorazrednici v Toplicah in v Sušici; prva štejo 250 za šolo godnih in 162 šolo obiskujoči!), a druga 135 godnih in 100 obiskujočih otrok. Kopališče „grad" ima tri prostore (bazene) za kopanje, 32 sob za ljudi, jedilnico in igralno dvorano. Soteska. Proti severni strani od Toplic se razprostira Soteska. Župnijska cerkev stoji na prijazni ravnini, ktero preteka Krka. Cela okolica jo jako prijazna in obsajena z vinogradi, rodovitnim poljem in pohotnimi travniki. Ne daleč od župnijske cerkve stoji grad Soteska, imetje kneza Auersperga. Grad je sezidal v 17. stoletji Jurij Sigmund grof Galenberški, oskrbnik Kranjske. Kakor pripoveduje Valvazor, bil vlani za silo popravili, smo letos meseca julija popolnoma prenovili ter nato vso cerkev znotraj in zvunaj pobelili in osnažili, da imamo sedaj, če tudi ne bogato, pa vsaj snažno farno svetišče. Zadnji požar pa je nagnil slavni mestni odbor premišljevati, bi li ne bilo dobro vstanoviti v Višnji gori društvo za požarno obrambo. Izvolili so mestni očetje v zadnji seji v ta namen osnovalni odbor, ki naj dovede to zadevo do vresničenja. Če si usojamo dotičnemu odboru kaj svetovati, naj je to, da dobro premisli, v čegave roke položi vodstvo namerovanega društva, da se z njegovo pomočjo zopet ne oživi nemškutarenje, kteremu se Viš-njanje še niso popolnoma odpovedali, čemur so žalostna priča zadnje volitve za državni zbor in druga znamenja, ki se sem in tja prikazujejo. Ravno tako naj se pazi, da ne postane društvo, ki je namenjeno krščanski usmiljenosti in ljubezni do bližnjega, novo netilo zapravljivosti, ošabnosti, morebiti tudi medsebojne razdraženosti, ki ima — žal Bog — že sedaj pri nas svoj kotiček. Ne škodilo bi morebiti tudi kako poduku ua-menjeno društvo, recimo pošteno „Bralno društvo", ali še bolje „Katoliško-politično društvo", da bi dobili Višnjanje po poduku več zve-denosti v političnem življenji ter se ne klanjali vedno dobičku trenutka, bodisi v denarji, bodisi v dvomljivem počastenji. To v pomislek! Zelja Višnjanov je, da dobe v svoje mesto sodnijo in davkarijo iz Zatičine. Prof. Šuklje jim je neki — tako se govori — za trdno obljubil to njihovo željo vresničiti. Bomo videli! Nekaj so pa vendar dosegli, da so večinoma volili g. Šukljeja; gosp. okrajni glavar Litijski g. Grill imel je že enkrat — če bode še v prihodnje, bomo tudi videli — pri nas svoj „uradni dan", in to — kakor se je gosp. glavar izrazil precej po volitvi — v plačilo, da so mu Višnjanje vsaj večinoma skazali zaupanje. Koncem šolskega leta nam je podalo vodstvo tukajšnje trirazredne ljudske šole tiskano „Poročilo". Prav mestno! Iz njega posnamemo, da je imela šola veroučitelja, dva učitelja in eno učiteljico, kteri je pripadala težavna naloga vzgojevati in podučevati prvence v obeh oddelkih. Vemo sicer, da je taka vravnava postavna, vendar si dovolimo vprašati, če je umestno najmlajši učiteljski moči izročiti najtežavnejšo nalogo? Učencev in učenk hodilo je v vsakdanjo šolo 208, v ponavljavno 61; prvi so v „Poročilu" po zasluženji uvrsteni; vsekako spodbudek k pridnosti; želeli bi še slovesno očitno preskušnjo in pripravna darila, ki bi pridnost učencev gotovo še bolj množila. Po končanem šolskem letu opravilo je 81 otrok še prvo sv. izpoved in osmo nedeljo po Bin-koštih smo imeli slovesno prvo sv. obhajilo, dan, ki bo blagodejno v spominu ostal otrokom in odraščenim, ki se smejo dobro verni imenovati. Včeraj pa smo, vneti tudi za dom in cesarja, slovesno praznovali rojstni dan našega presvitlega vladarja s slovesno sv. mašo v mestni cerkvi sv. Ane. Topiči so pokali, da ne kmalo tako; pa ne samo med službo Božjo, ampak celo dopoludne vsako četrt, kedar je ura bila v zvoniku, zagromelo je tudi pod Starim gradom; in popoludne k sklepu je pokalo, kakor bi bilo treskalo. To mi dd povod spregovoriti še nekoliko o slavnostnem streljanji s topiči. Tega smo imeli pri nas zadnji čas — obhajali smo namreč tudi žegnanje" pri peterih podružnicah — čez potrebo in mero. „Omne nimium vertitur in vitium." Kar je preveč, ni dobro. Naša misel je ta, da se ne samo pri nas, ampak tudi drugod po Kranjskem, preveč stori v tej zadevi. Da ne govorim o nevarnostih za življenje, zdravje in imetji, ki so s takim streljanjem združene; tudi o motenji službe Božje, kedar se strelja preblizo, da se cerkev stresa, se mi dozdeva, da se v ta namen preveč denarja potrosi, ko se za kako drugo potrebno poveliča-nje službe Božje ali olepšanje cerkve tako težko be-liček iz žepa privabi in ker se navadno strelja tje v en dan, da le poka, brez premiselka in reda. Naj se strelja veliko manj, v določenem sporedu in naj se dela razloček med slavnostmi, kar naj se vč da vedno določi zadevna oblast, da streljanje, na-menjeuo poveličanji cerkvenih in svetnih slavnosti, ne postane drago igranje razposajenih mladičev. Višnjanje naprej! po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Z Dobrne, 18. avgusta. (Cesarski praznik) začelo je sinoči istodobno z večernim zvonom napovedovati pokanje možnarjev. Nekoliko časa potem je svirala godba, spremljalo jo je zopetno streljanje iz topičev, svetloba raket in ognja pa je po zmožnosti preganjala mračno temoto. Danes nas je zvon v družbi s svojimi sinočka-njimi tovariši vabil k službi Božji ob deveti uri. V lično opravljeni cerkvi zamogel si videti zdatno število gostov-topličarjev stana duhovniškega, civilnega in vojaškega. Da je bilo navzoče domače zastopništvo občinsko, šolsko, učitelji z mladežjo in mnogo drugih vernikov, čemu li bi to še Ie posebič na-glaševali. Raz občinskega poslopja je pomen dneva ljudstvu tija do večera razodevala vihrajoča zastava avstrijska. Nocoj proti polnoči je ljubeznjiv „venček" za-vršil cesarski praznik. Z Dobrne, 18. avgusta. (Patrocin i j.) Na Veliko-Gospojnico slavi tukajšnja farna cerkev svoj god. Plačilo, kakoršno je BI. D. Marija zadobila po svoji smrti, se vernikom predočuje ob zidu za glavnim oltarjem. To je pa te dni dalo povod, da sta se dva gosta-topličarja začela pravdati. Jeden je trdil, da je pred nekterimi leti bila na dotičnem kraji nameščena slika, drugi je temu oporekal, češ, bil je kip v prostornem okenjaku, kakor se to vidi še sedaj. Nedolžni pravdi je konec storil neki domačin, rekši, da imate obe stranki prav. V zidu za oltarno mizo je res primerna statua. Okenjak okrožuje naprava, ktera služi za okvir podobi na platno slikani, je ta grad o njegovi dobi najlepši na Kranjskem. Od leta 1748 pa je Soteska imetje rodbine Auerspergov. Ono stran Krke se vidijo na pusti in strmi višini, ktero obrobuje še veče gorovje, razvaline starega gradu „Stara Soteska". Le krokarji, sove in druge ropne ptice oživljajo to divjo pustino. Močno zidovje pa nas spominja starih časov. V tem močnem gradu so gospodarili v 13. stoletji Soteški gospodje. Med drugimi ste so nam ohranili imeni Rudolfa in Ulrika Soteškega (1231). Grad je bil jako trdno zidan in neprehoden krvoločnim Turkom, ki so češče po okolici pustošili. Zvali so ga „zeleni grad". Jako velik strah so imeli pred ječami, ki so v skalo vsekane. Mnogo vjetili krvoločnikov se je v teh luknjah pokorilo za zločine, ktere so provro-čili kristijanom po okolici. Celjski grof Herman pa je (1. 1458) močni grad obvladal, oplenil in razdjal. Ko je izmrla rodbina Soteških gospodov, imeli so grad v lasti člani iz rodbino Šajerjev. Le-ti so si sezidali grad na prijazni planjavi. Za to rodbino so bili posestniki Soteškega gradii Galenberški grolje. O pričetku župnije imamo le malo poročil pri rokah. Lastnega duhovna je imela fara že 1. 1400, ki je do to dobe pripadala k Mirni peči. Vendar pa so bili skoraj gotovo le grajski duhovniki, ki so imeli tako zvani „beneflcium simplex", kterega je ustanovila rodbina Šajerjev. Iz listin kapiteljskega a ta navadno zakriva rečeno statuo. Platno se ob večih praznikih spušča izmed okvirjev ter se vidi le kip. Tako jo bilo v soboto in v nedeljo; in če si danes obiskal zalo našo cerkev, videl si samo krasno sliko, a kipa ne. Ko nas je v petek zvon vabil k večernici, so ob enem topiči oddaljenemu sosedstvu naznanjali, da bode jutri pri nas nekaj posebnega; a da so ti svojo službo nadaljevali še sledečega dne in da je mladina obojega spola od svoje strani veliko storila obzirom na okinčanje imenitnejših prostorov z mlaji, venci in zelenjado v obče, razume se samo ob sebi. Sv. opravilo v soboto začelo se je s procesijo, ki se je v lepi vrsti pomikala po prijazni dolinici, vodil jo je gosp. kanonik dr. Gregorec, potem je v pridigi našo Zavetnico počastil gosp. župnik Križan od sv. Janža, sv. mašo pa jo popeval neki topličar. Tukaj bodi mimogrede pristavljeno, da je letos izredno mnogo duhovnikov zdravja iskalo v našem kraji, kar pač spričuje, da telesne moči dušnih pastirjev pri današnjih zahtevah službenih morajo opešati pred časom. Tujci, ki so opazovali vzoren red pri cerkveni slovesnosti, ne morejo dovolj nahvaliti našega ljudstva. Praznovanje smo končali s tombolo pred hišo-zdravilnico. Že od leta 1877 je navada, da se tudi topličarji vabijo k podpiranji naše šolske mladeži. Posebna priložnost se jim ponuja potom igre, ka-koršna je bila v soboto. Za razprodane karte nabralo se je 136 gld. 80 kr. K temu moramo še prišteti dobrotnih darov za 8 gld. Skupno toraj 144 gld. 80 kr. Za ta znesek se bode omislilo oblačilo za deco v tukajšnji ljudski šoli. — Ali nismo s tem prav lepo ovenčali letošnji patrocinij? arhiva so znani ti-le: Peter Vurturič, kteremu je podelil beneficij Erazem Šajer, in ga potrdil Novomeški prošt (1541), Matija Mrazar (1638), Žiga Gal (1639), ki je bil ob jednem tudi župnik v Toplicah; St. Skoleli (1648), Matija Kastelic, kanonik v Novem mestu, kteremu je beneficij podelil Žiga grof Galen-berg (1668), Miha Purpur (1674), M. Mihelčič (1675), Mihael Kastelic, Baltazar pl. Kirchberg (1686), Tomaž Juraj (1708—1733), Janez Zupan (1743), Janez Ra-nilovič (1759), Anton Han (1781). Sedanji župnik je g. Janez Plevanič. Kakor je bilo že omenjeno pripada Soteska v političnem oziru k Topliški občini. Lastne šole župnija nima, pač pa župnik oskrbuje šolo za silo, ktero obiskuje okolo 60 otrok. Tudi ima tii knez Auersporg velike lesoreznice. Statistični pregled. Župnija ima 408 prebivalcev, ki bivajo v teli-le vaseh: Soteska (103), Polje (132), Dranje (43), Vrh-poljo (55), Hrušuje (5). Razun teh je na Prelogih in v Soteskini bosti šo nekaj tako zvanih „fratarjev", ki žgo oglje in les sekajo. Razun cerkve sv. Erazma pripada k fari le še kapelica Matere Božje v gradu. (Dalje prih.) Slovenci v zlati Pragi. (Dalje.) Navdušenega govora iskrene besede niso zgrešile svojega namena. Iz srca prihajajoče našle so zopet pot v srca ondi zbranih sinov jedne matere Slave, združenih Jugo- in Severo-slovanov. Kaj je bilo toraj bolj naravnega, kakor da se je govorniku od vseh strani viharno ploskalo. Ko se je navdušenost nekoliko polegla, govoril je izmed Slovencev g. A. Trstenjak, vrednik „Slovanov", blizo tako-le: „Hvala Vam vrli bratje za presrčen sprejem, ki ste ga nam pripravili. Tri velike neprijatelje imamo, ki na nas preže in nas ugonobiti hočejo. Od vseh strani nas obdajajo in že bi nas bili vničili, če bi se nas ne bila usmilila velesila — slovanska ideja — ter bi nam ne bila podala roke. Prišli smo danes, da se okrepčamo v prijateljstvu, kajti bodočnost naša opira se le na bratovski ljubezni. Ne maramo druzih neslovanskih narodnosti vničevati, toda sami se pa tudi ne damo vničiti. Res je, kar je rekel Ca-stelar, da so Slovani tisti kvas, ki bo ob svojem času socijalno življenje po Evropi dvignil in v pravi tir spravil. Tista slovanska ideja, ki je poživljala češki narod, ohranila je tudi nas pri življenji! V tej ideji je naša bodočnost!" Govornik je sklenil svoj govor z napitnico in slavo češkemu narodu, na kar so mu z ogromnim rokoploskom odgovorili. Za tem je govoril dr. C i h a I i k iz Prosnice slovenski in češki; dr. Karlovič z Litavije opozoril je v poljščini na bodočnost, ktera Slovanov čaka opiraje se na geslo: „Kochajmy se — nevdajmo se" — za kar je žel burno odobravanje po celi dvorani. Za Karlovičem poprijel je za besedo Polivka v hrvatskem jeziku, za njim pa Kronbauer v če-ščini. G. Hribar napil je konec svojega slovenskega govora v češčini zlati Pragi, kjer je navdušenost, s ktero so došle jugoslovanske goste sprejeli dosegla svoj vrhunec. „Pri nas doma, pravi govornik, je navada ljubega nam gosta sprejeti s kruhom in soljo, pri Vas v zlati Pragi ponudili ste nam svoja srca!" Za Hribarjem oglasila sta se veliko-šolca Beneš iz Nebraske in Žnidaršič iz naših krajev. Lahko se reče, da kar se je letos na Velehradu nameravalo, veliko-slovanska pobratimija, ktero je pa bolezen (?) ondi razsajajoča preprečila, izvršilo se je v ponedeljek po Velikem Šmarnu v zlati Pragi v Meštanski besedi. Slovenec je ondi segal navdušen v roko Cehom in drugim ondi zastopanim Slovanom. Bratska beseda dala mu je moči za bodoči vstrajni boj, kterega ima še dognati, preden bo dosegel, kar se mu po krivici odteguje. Lahka mu bode borba za svete svoje pravice, ker ve, da ne stoji sam na bojišči z uma svitlim mečem, temveč ga hočejo podpirati vsi njegovi bratje. To je tolažilna misel za nas. Krepka beseda in sladkodoneča pesem češka in slovenska zazibali ste zbrane brate tako v rajske trenutke srečne pozabljivosti, da ni nihče zapazil, kedaj da se je kazalec na uri kviško spel do časa „pozne ure". Veseli' in nepopisljivo zadovoljni razšli so se gostje s sladko nado, da se drugo jutro zopet zdravi in veseli vidijo. Drugo jutro ob S. uri bili so prostori v Me-štanski besedi že zopet precej polni. Slovenci so se sošli, da od oudot skupno odrinejo po mestu na ogled starodavnih spominkov iu najnovejših umotvorov, na kterih je zlata Praga tako silno bogata. Posebno všeč jim je bila stolna cerkev sv. Vida na Hradčinu, kakor tudi ravno ondi stoječi kraljevi grad, kjer so si ogledali razne dvorane zgodovinski pomenljive. Dan jim je minul le prehitro, ker so se v vednem ogledavanji radovali in občudovali kraljevo bogastvo zlate Prage. Zvečer se jih je nekaj podalo v narodno gledišče, kjer je bila cesarjevemu rojstnemu dnevu na čast slavnostna predstava. Tisti pa, ki niso več vstopnic dobili, kajti gledališče je bilo že prenapolnjeno, tisti podali so se pa zopet v gostoljubne prostore „Mestanske Besede", kjer so prej ta večer tako krasne ure preživeli v slovanski vzajemnosti in v žareči ljubezni pravega bratoljubja. V sredo pozdravil jih je Praški župan, dr. Č e r n v, v mestni dvorani; potem so si ogledali vse imenitne in znamenite kraje. Popoludne so Slovenci dali slavnostni banket svojemu rojaku in velezasluž-nem pisatelju Matiji Majerju, ki sedaj v zlati Pragi reven in skoraj da nepoznan živi. Vdeležilo se ga je več nego 100 Slovencev in Hrvatov poleg lepega števila najodličnejih Čehov in ondašnjih lite-ratov. Zopet so duha ogrevale krepke besede v če-ščini, slovenščini in hrvaščini, v največe navdušenje povzdvigovala jih je pa mila v srce segajoča pesem. Ko se je zapela slovenska „Naprej", prešinila je zbrane Čehe, Slovence in Hrvate vse h krati električna iskra navdušenja „za blagor očetnjave" in kakor na povelje dvignili so se vsi in stoje poslušali krasne glasove slovenskih pevcev Ljubljanske čitalnice. „Eštje jenom", „še jedan put", „še enkrat", „vyborne" gromelo je med gromovitim ploskom po dvorani, da ni bilo ne konca ne kraja in to ne le enkrat temveč trikrat! Saj je pa tudi Slovan nima pesmi, ki bi mu tako v srce segla, kakor ga ravno prime „Naprej!" To Vam je električna iskra, ki z enako močjo presune Čeha, kakor Slovenca, Poljaka kakor Hrvata. Povsod kamor te po slovanski zemlji noge prineso, jo bodeš čul in povsod z enakim navdušenjem. Svirajo ti jo vojaške godbe, pojo ti jo fantje pod lipo in dekleta za kolovratom, pastir na paši in planšarica visoko gori na planini. Ni čuda, daje tudi zbrane Slovane v zlati Pragi tako nepopisljivo navdušila. (Dalje prih.) Domače novice. (Novi obhajilni kamen) okoli altarja presv. R. Telesa v tukajšnji stolni cerkvi, ki ga je dal napraviti preč. g. kanonik Zamejic, velja 2699 gld. 3 kr. (Slovenske pozdrave v zlato Prago), ktere smo izročili po naših listih popotnikom tjekaj potujočim, sprejeli so češki listi z veliko zadovoljnostjo in srčno radostjo. (Srebrni križec) za zasluge dobil je ob priliki svojega umirovljenja sodnijski sluga F r a n c S m o 1 i č, c. k. deželne sodnije v Ljubljani. (Veliko tnjcev) opazujemo že vso drugo polovico meseca avgusta v Ljubljani, ki se memo nas domačinov na prvi pogled razločijo po njihovi zvedavosti, s ktero naše mesto in prekrasno okolico ogledujejo. Občno zadovoljnost vzbujata Tivoli in pa razgled na Gradu. (Ponesrečil) je 18. avgusta v papirnici na Vevčem mlad fant, 18letni Jože Kotnik pri stroju. Hotel je med dvema vrtečema se strojema prekoračiti valjar, kar ga je zgrabilo dvoje koles in mu je odtrgalo tri prste in pa roko mu je zdrobilo. Nesrečneža prenesli so v bolnišnico. (Zasežen) je bil poslednji „Slovan" od 14. t. m. zarad članka „Kje je resnica?", kar smo še le danes zvedeli po uradnem objavljenji konfiskacije. (Jeden batalijon) avstrijskega peš-polka, cesar Aleksander III. Ruski št. 61, ki je sedaj v Trstu, pojde te dni v Kromeriž predstavljat se svojemu vrhovnemu imenovlastniku. (Duhovske spremembe pri Lavantinski škofiji.) Župnika sta postala čč. gg. Ivan G o ved i č v So-štanji in Henrik Venk v Pilštanju. (Gorica — zimsko prebivališče.) V Gorici so napravili hotel, ki bo tako urejen, da bode posebno vabljivo prebivališče severnih gostov na jesen, po zimi in spomladi. Otvoriti ga mislijo že letos meseca novembra. Javno življenje iu prihod tujcev se bodeta s tem jako povzdignila. Razne reči. — Ali se vzhodno morje (Ostsee) ponižuje ali zvišuje? O tem so se prepirali preteklega stoletja švedski astronom Oelsij in nemški učenjaki. To določiti postavili so mnogo znamenj za opazovvauje začenši pri Torneji noter do južnega rta pri Sonenu. L. 1851 so vsa znamenja prenovili in začeli so redno jih pregledovati. Ni davno temu je razglasila akademija znanosti ta opazovanja, in kaj se je pokazalo, oboji so pravo zadeli. Pokazalo se je, da se severni vzhodni breg Švedski vedno vzdiguje, a obrežje od Blekinge, Liin-a in Šonen-a se poseda. Orta, poleg ktere se nič ne spreminja, gre preko Bornholm-a in Laaland-a na Schleswig-Holstein. V dobi 154 let, v kterih so to opazovali, se je severni del obrežja pri vzhodnem morji na Švedskem za 7 čevljev vzdignil. Proti jugu se to čez dalje bolj vzdiguje, Bornholm ima še taisto višavo, kakor je imel sredi preteklega stoletja. Poprek se je obrežje v tej dobi povzdignilo za 56 palcev. — Nasledki liberalnih volitev. Na Francoskem je razun male izjeme vse prebivalstvo katoliško; a framasonskim zapeljivcem se ni znalo braniti, volilo je večinoma liberalne kričačo za državne poslance. Ti niso nič bolj nujnega dela imeli, kakor skovati postavo, da zakon se sme razrušiti, kadar zakonska hočeta. In glejte grozni nasledek! Le v Parizu se jih je letos v treh mesecih od januvarja do konca marca razločilo 234 zakonov! In otroci teh zakonov! Kdo je tega kriv? Le slepi volilci. Le čujte volilci in zapišite si za ušesa; pa tudi malo pomislite je li treba glas škofov in duhovščine poslušati ali ne! Telegrami. Velike Lašiče, 21. avgusta. Danes odprla se je tukaj telegrafična postaja. Dunaj, 21. avgusta, „Wr. Ztg." prinaša imenovanje c. k. deželne nadsodnije sovetnika Kočevarja za predsednika Ljubljanske deželne sodnije. Praga, 21. avgusta. Načelnik deželne židovske občino Lichtenstern prišel je v imenu občine nadškofu čestitat; na kar se jo ta jako človekoljubno izrazil, da si on za škofovsko najimenitnejo nalogo današnjih dni misli podpiranje verskega ntiru, kar si bo tudi vedno prizadeval doseči. Berolin, 21. avgusta. Tarifna komisija telegrafne konference sprejela z veliko večino sistemo jednotnili tarif za terminalni in tran-sitni promet le z nekolikimi malimi spremeni, kakor jih je Nemška nasvetovala. Tudi se je nadjati, da se bodo tarife pri kabelskih društvih za prekmorske depeše znižale. Atene, 20. avgusta. Simis je še vedno obkoljen. Tulon, 20. avgusta. Včeraj sta tukaj v bolnišnici tlva za kolero umrla. Marseille, 20. avgusta. Za kolero jih je včeraj tukaj 23 pomrlo. Umrli so: 19. avgusta. Lorenc Resnlk, gosta«, 75 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus senilis. — Margareta Apolonija Ilrovat, usmiljena sestra, 28 let, Kravja dolina št. 11, pljučna tuberkuloza. — Rudolf Trdina, trgovčev sin, 15 mes., Stari trg št. 17, vsled katara v želodcu in črevih. T u j c i. 19. avgusta. Pri Maliču: K. Hiiller, železnični nadzornik; Janez Ein-siedl, zasebnik: Rudolf Scvič, Behofschitz, trg. pot., z Dunaja. — Karl Fritz, trgovce, iz Mittclburga. — Anton Kiirosi, trgovec, i i, Gradca. Pri Slonu: Ernst Uhlmann, trgovec, iz Horolina. — R. pi. Tausch, c. k. poročnik, iz Monakovega. — Mirosl. Mayer, c. k. drž. pravdnik, s sinom, iz Eichstadta. — Frane Kolonies, zasebnik, z Dunaja. — Leopold Gaustcrer, agronom; Matej Jakša, c. k. uradnik, iz Krcmsa. — Adolf Fuks, L. Duehbin-der, trg. pot., iz Prage. — G. Parisini, e. k. major v p., i/. kr. Trsta. — Maks Leipnik, t.ig. pot., iz Siska. — Janez Zechnor, zasebnik, s hčerjo, iz Brežic. Pri Južnem kolodvoru: Kari Ehrenburg, dijak, iz Leipciga. — Frano Molir, c. k. nadporočnik, z Dunaja.' — Jos. Sajatovič, c. k. poštni uradnik, s soprogo, iz Zagreba. Pri Avstrijskem caru: Marija Putrich, trg. soproga; Marija Nussner, uradnikova soproga, Iz Zagreba. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 21. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. Sreberna „ 5%„ 100., (s 10% davka) 4 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . j Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije..... London ••••'.'.'. Srebro .... Francoski napoleond. . Ces. cekini..... Nemške marke ...... Od 20. avgusta. Ogerska zlata renta 4% „ papirna renta 5 % Akcije anglo-avstr. banke . „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl. 4% državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 Kreditno srečke Ljubljanske srečke . Iiudolfove srečke Pi ior. oblig. Elizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. 200 gld. 250 gl. 500 „ 100 „ 50 „ 100 „ '-'0 ,. 10 „ 82 88 108 99 S73 286 124 9 5 61 98 92 100 98 560 296 191 127 189 168 167 179 21 18 115 106 104 gl. 85 55 95 85 80 90 91 25 80 45 25 60 kr. 40 25 50 75 50 50 Vsebina 16. zvezka tega zabavnika je sledeea: Text: Hilda. Roman von Adolf Schirmer (Fortsetzung). — Die ungarische Landesaustellung. — Eine schwierige Brautwerbung. — Aus meiner Soldatenzeit. Von J. T. Kujawa. Marsch-und Quarticrabendtoucr. (Fortsetzung). — Der spielende Jesus und die Vögelein. (Legende). Gedicht von Josef Gassner. — Die internationale Ausstellung von Arbeiten aus edlen Metallen und Legierung in Nürnberg. — Johann Baptist Maria Assmann, fürstbischöflicher Delegat für Brandenburg und Propst in Berlin. — Englische Reklame. Von Dr. Adolf Haine. — Auf dem Schlachtfcldo von Waterloo. Von Karl Deppisch. — Errinnerung an Johann Andreas Schmeller. Zu seinem hundertsten Guburtstag. — Allerlei. Illustrationen: Von der ungarischen Landesausstellung: Rumänen aus dem Hunyader Comitat. Originalzeieh-nung von W. Ganse. — Von der ungarischen Landesausstellung: Bewohner dos Gümörcr Comitats. Originalzeichnung von W. Ganse. — Der Hauptplatz mit dem alten Wartthurm in Enns. Nach der Natur gezeichnet von Paar. — Ein Nothruf. Gemalt von A. Hagborg. — Das Gebäude der internationalen Ausstellung von Arbeiten aus edlen Matallen und Lcgirungen in Nürnberg. Originalzeichnung von C. Daumerlang. — Johann Baptist Maria Assmann, fürstbischöflicher Delegat und Propst in Berlin. — Das Schloss Heinrichs dos Löwen (Burg Dankwarderode) in Braunschwcig. Gezeichnet von C. Bourdct. — Kolilmeisenbrut im Kirchthurmknauf. Nach der Natur aufgenommen von Emil Schmidt. — Die Linde Heinrichs dos Löwen in Braunschweig. Originalzeichnung von C. Baurdct. Ivan Lapajiic v Krškem je izdal in ima v zalogi sledečo (30) knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: cena n) Praktično metodiko b) Prvi poduk........, — c) Fiziko iu kemijo .... „ — č) Prirodopis....... „ — d) Zemljepis....... „ — e) Geometrijo....... „ — f) Mnlo ii/Jko......... —