fipr-
NO. 63
Ameriška Domovina
MERICAIIH- HOME1
«CC ONIV
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPANR
CLEVELAND 3, 0„ TUESDAY MORNING, MARCH 30, 1948
LETO L. - VOL L
Finančnik Baruch je zalo, da mobiliziramo ekonomijo in armado
Industrija m bojna sila morata biti pripravljeni že zdaj za vojno
Washington. — Bernard Ba ruch, 77 let stari finančnik in ekonomski svetovalec ameriških predsednikov urgira, da je treba že zdaj delno mobilizirati armado in industrijo. Treba je takoj sprejeti postavo za splošno voja. ško treningo in za obvezno vojaško službo, na drugi strani pa je treba pripraviti industrijo za takojšno “akcijo,” če bo potrebna.
“Mi moramo začeti z akcijo zdaj, ne pa čakati, če bo kaj zgodilo,” je rekel Baruch senatne, mu odseku za oboroževanje.
“Gledati moramo, da ostanemo ekonomsko in vojaško močni,” je rekel Baruch. “Pripravljeni moramo biti na vse in to svetu tudi povedati.”
Baruch je kritiziral naglo demobilizacijo po zadnji vojni, da smo danes skoro brez vojaške sile, dočim je ostala Rusija skoro na isti moči, kot ob koncu vojne.
Lewis prezira ukaz vladnega odbora
Najvišja sodnija bo odločila, če smejo unije dati denar za politiko
Washington. — Najvišja sodnija Zed. držav je pripravljei
l
poveduje delavskim unijam trošiti denar v politične svrhe.
federalni sodnik Ben Moore je izjavil, da je postava neustavna, ker je s tem prizadeta svoboda govora, pisave in zbiranja. Zdaj pride zadeva na najvišjo sodnijo, ki je obljubila izreči razsodbo o pravem času, da se bodo unije vedele ravnati v kampanji za jesenske volitve.
GUVERNER IN ŽU-PAN BOSTA POZDRAVILA KRALJA
V sredo popoldne ob 2:15 se bo pripeljal z letalom v Cleveland bivši romunski kralj Mihael. Z letališča se bo podal v mestno hišo, kjer mu bo župan Burke izročil ključe od mesta. (Pardon, mi smo mislili, da je zaloga že pošla). Na letališču, ga bosta pozdravila guverner Herbert in župan Burke.
Kralja bo formalno pozdravila Trgovska zbornica v Union klubu, nato bo obiskal tri romunske župnije v Clevelandu, zvečer bo pa prirejen svečanostni banket v hotelu Carter.
M države bodo dale 580 milijonov, da denejo Japonsko na noge
Tokio. — Zed. države nameravajo potrošiti 580 milijonov dolarjev, da postalvijo na noge Japonsko. Upajo, da bo to zadostovalo za začetek, v petih letih bo pa Japonska lahko sama financirala svojo, obnovo.
Tako je naznanil podtajnik armandnega urada, ki načel j u-je ekonomski misiji za Japonsko.
Nekaj tegg denarja, ki ga bo
Rusija je začela zdaj pritiskati na Švedsko, Italijo, Perzijo
Anglija zanika, da bi ji dala Norveška vojaške baze na razpolago
London. — Rusija je začela iz-nova pritiskati na Skandinavijo, na Italijo in na Perzijo. Norveško je obdolžila, da je dala na razpolago Angliji vojaške baze. Angleško zunanje ministrstvo je to odločno zanikalo.
Sovjetsko armadno glasilo, Rdeča zvezda, je pa napadlo Švedsko, da pripravlja baze, katere bodo uporabljali ameriški bombniki v slučaju vone. V povračilo za to bo dobila švedska mnogo bojnih letal v Angliji in Ameriki. Rusi dolže švedsko, da se namerava priključiti bloku za-padnih držav obenem z Zed. državami. Vse te države bodo imele ene vrste orožje, da bo lažja produkcija.
Iz Teherana, Perzija, pa poročajo, da je Rusija poslala že drugo noto perzijski vladi, v kateri protestira radi ameriških vo-jaških aktivnosti tam.
Drug napad je bil pa v Prav-
Bankir se je “peljal” čez
Niagarske slapove
%
Buffalo, N. Y. — James Gunning, star 50 let in bančni uradnik, je gazil vodo proti slapovom; odneslo ga je čez slapove 160 čevljev globoko in — nema ga više.
najnujnejše potrebščine za pre- med ameriških držav, bivalstvo, kot zdravila in drugo.
107 let star časopis je prenehal
Harrisburg, Pa. — Harrisburg Telegraph, ki je izhajal od leta 1831, je v nedeljo prenehal izhajati.
Unije železničarjev niso zadovoljne s poviškom
Predsednikov preiskovalni odbor je priporočal, da dobe železničarji 15 centov in pol več na uro. Unije so vprašale za $3 zvišanja na dan splošno. Unije pravijo, da ta povišek ni dovolj visok in se bodo še posvetovale, če ga bodo vzele. Po postavi ne smejo stavkati do 26. aprila, potem pa lahko. To so unije strojevodij, kurjačev in premikačev.
Konferenca ameriških republik v zasedanju
Bogota, Colombia. — Včeraj je dospel sem ameriški državni tajnik Marshall, ki vodi ameriško delegacijo 90 oseb na konferenci pan-ameriških republik. To je že 9. konferenca ameriških republik. Sedanja ima namen ustvariti soliden blok proti Rusiji.	.
GUVERNER DEWEY BO GOVORIL V WISCONSINU
Albany, N. Y. _ V sredo zvečer se bo odpeljal guverner Dewey iz Albany. V Chicago bo dospel v četrtek, nato se bo podal pa v Wisconsin in sicer v Kenosho in Racine. Tam bo imel govore v četrtek in petek.
Guv.. Dewey se poganja za predsedniške delegate na re- _ publikanski listi. Proti njemu Ako jo sprejmejo zraven, bo je glavni kandidat v Wisconsi- ameriška vlada brez vsakega po-nu gen. .MacArthur.	misleka’to potrdila.
ZADNJI DAN ZA REGISTRACIJO JE 5. APRILA
Kdor hoče na 4. maja voliti v primarnih volitvah, mora biti registriran pri okrajnem votivnem odboru, i Naj vam pojaspimo, kdo je registriran in kdo ni. Kdor je volil v zadnjih 2 'ffet'h saj pri enih glavnih volitvah (primarne volitve ne štejejo za glavne volitve), ta je že registriran. ■ Kdor bo izpolnil pred 4. majem 21. leto starati, se mora registrirati, ako fcrq hotel voliti. Kdor se je od zaČRijih volitev preselil, mora registrirati pre-membo svojega naslova.
Torej kdor misli, da ni registriran in bi rad volil v primarnih volitvah na 4. maja, naj gre v urad volilnega odbora do 5. aprila. Urad se nahaja v City Hali, soba 119. o
Zed. države so odnehale s pritiskom na Španijo
Washington, — Ameriška vlada zdaj nič več ne pritiska na španskega generala Franca za drastične notranje reforme. Vzrok je, ker se Amerika boji, da bi vsako popuščanje od stra-
” ! . - ,
Že na drugi poziv k zaslišanju pred vladni preiskovalni odbor se ni odzvaL Odbor bo skušal potom^« sodnije prisplLewisa, da pride k zaslišanju.
Razne drobna novice Iz Clevelanda in le okolice Hit
Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premogarjev, ki so že dva tedna na stavki, je prezrl že drugi ukaz vladnega preiskovalnega odbora, ki skuša z zaslišanjem pre,mogarskih družb in unije najti izhod iz krize, ki preti deželi radi pomanjkanja premoga. Skoro 400,000 premogarjev je na stavki.
Lewis je rekel, da prostovoljno Horn pa pravi, da sklad ni dovolj
ne bo prišel k zaslišanju, ker ni niti on niti unija kršila nobeno postavo. Najprej je bil Lewis pozvan od odbora k zaslišanju zadnji teden. Zastopniki premo-garskih družb so prišli, od unije ni bilo pa nikogar. Vladni odbor je nato ukazal Lewisu naj pride kot včeraj popoldne ob 2, ali pošle zastopnike. Nikogar ni bilo. Zopet peso prišli zastopniki pre-mogarskih družb in seja se je vršila brez zastopstva unije.
Vladni preiskovalni odbor pravi, da bo zdaj potom sodnega ukaza skušal dobiti Lewisa k zaslišanju. Lewis pravi, da zato ne pride k zaslišanju pred ta odbor, ker eta tam dva člana odbora, ki imata predsodke proti uniji.
Premogarji so pustili delo radi spora v plačevanju pokojnine premogarjem. Pokojnina naj bi
V ameriškem kongresu se že m°(tovne dl
sliši glas, da je treba Španijo vključiti med evropske države, ki bodo sodelovale pri Marshallovem programu. Poslanec 0’Kon-ski je zagovarjal španskega oblastnika Franca, ki se že vsa ta leta bori proti komunistom. Ker iirm Marshallov program isti cilj, mora biti' tudi Španija zraven, je zahteval poslanec.
vsake izkopane tone premoga in ki je,zdaj že dosegel vsoto $30,-000,000.
Lewis zahteva $100 na mesec pokojnine za vsakega premogar-ja, ki je dosegel 60 let starosti in ki je delal najrpanj 20 let pri premogu.
Ta dobrodelni sklad upravlja odbor treh mož; Lewis je kot za-
močan za Lewisov načrt. In ker se odbor ni mogel sporazumeti na pokojnini, so premogarji pustili delo.
Predsednik Truman je imenoval poseben odbor, ki naj vso zadevo preišče in mu o tem poroča. Odbor je zato sklical zastopnike obeh strank, toda Lewis noče priti k zaslišanju in pravi, da ta odbor nima v smislu postav nobene pravice vtikati se v zadevo premogarjev glede pokojnine.
Vlada bo zdaj morda poklicala na pomoč sodnijo, kot jo je lansko leto, ko se Lewis ni hotel podati. Takrat je federalna sodnija naložila uniji $710,000 globe radi nepokorščine napram ukazu sodnije.
Sinoči je dobil Lewis poziv od federalnega sodnika Keecha, naj se
dne danes in pove vzroke, zakaj
po*To centov~sd l *>OTfl za Preiskavo 'spora v pre-mogarski industriji. Ukaz pa ne govori, da mora priti Lewis oseb. no pred sodnika, ampak lahko pošlje svojega zastopnika.
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Rudolfa P. Otoničar v spomin prve obletnice njegove smrti.
Peta obletnica—
V	sredo ob 7:45 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Bašca v spomin 5. obletnice njene smrti. Pozabljena knjiga—
V	cerkvi sv. Vida je bila pozabljena slovenska mašna knjiga. Kdor jo je našel, je prošen, da jo prinese nazaj na 1087 E. 64. St.
Rusi so odprli nekdanja nemška taborišča za take, ki niso s komunisti
Washington. — Ameriški vladni viri trdijo, da so Rusi odprli nekdanja notorična koncentracijska taborišča, kot Buchen-wald in druge. Tje zdaj Rusi pošiljajo one Nemce, ki se nočejo ukloniti komunističnemu režimu v vzhodni Nemčiji.
V polnem obratu je tudi taborišče Oranienburg, kjer so naciji lerumega soumaa .veecna, naj P°8lali v smrt na tisoče letnikov, zglasi pri njem ob 11 dopol- Ni pa dokazov na rokah- že e danes in pove vzroke, zakaj lRusi P^enjajo z jetniki isto, kot
Ameriška vlada ni nikoli za- stopnik unije, Van Horn kot za-
htevala, da se Španijo izključi od Marshallovega načrta, ampak so to storile evropske države, ki niso povabile Španije zraven.
stopnik premogarskih družb in kot tretji neodvisni je bil pa neki Thomas Murray iz New Yor-ka, ki se je pa že odpovedal tako, da sta zdaj na odboru samo dva. Ta dva pa trdita vsak svojo: Lewis zahteva pokojnino, Van
MIHA MARINKO GOVORI, lo. Potem pa vali vso krivdo na lo seveda veliko pohujšanje za
Ljudska skupščina komunističnih izvoljencev za Slpvenijo se je zopet zbrala 16. febr. Ob tej priliki je predsednik ljubljanske vlade imel dolg govor. V uvodu se je spomnil Amerike, ki da krade jugoslovansko zlato. V
davčne komisije. Pravi tudi, da se niso obnesle odmere na raznih sestankih. In kdo je še kriv razburjenja? Ni treba veliko razmišljati, koga bo komunist obdolžil. Miha Marinko pravi, da so imela pri razburjenju svoje
komuniste. Bog zna, če še Finžgar ne dobi kake črne pike.
Na istem zborovanjUi Ljudske presvete so tožili, da so duhovniki zlasti na Goriškem še zmeraj da bo aretirala vsakega, kate-
msilih je imel spor med Ameriko prste vmes župnišča. Ker komu-in Jugoslavijo v zadevi zlata, ki i nist ne more biti kriv, morajo
ga hoče Amerika vrniti šele, kadar Tito pristane na obračun za vse, kar tudi on dolguje. Potem je na dolgo govoril o “tretjih cenah,” s katerimi sedaj tolažijo
biti krivi nasprotniki komunizma — duhovniki. K sreči, da tem nimajo kaj več vzeti.
FINŽGARJEVA “NAŠA KRI.” — Ko pišemo spet o teh
Znan&ec pomladi. — Ko te pojavi na ulicah Amsterdama na Holandskem častitljivi prodajalec spominkov v tednu pred veliko nočjo, je to getvoto znamenje za meščane, da je pomlad, blizu. Ta znameniti prodajalec je bil svoje dni mornariški kapitan.
kmete. Zdi se, da so se komuni- dolgočasnih davkih, naj povemo'
sti le malo ustrašili silnega kmečkega odpora in sedaj pomirjujejo. Njih navada je pač vedno ta napraviti velik korak k čistemu komunizmu, potem pa se
vmes, da je celo Finžgarjeva igra "Naša kri” razburjala. Na zborovanju “Ljudske prosvete’ v Ljubljani je delegat iz Kamni, ka pripovedoval, da so nekje
umakniti za mal korak, če je sila. igrali to Finžgarjevo igro. Ta IN SPET DAVKI. — Potem goyori o Francozih in kako ti
pa je tolažil kmete radi davkov. Vse kaže, da ja kmečki odpor večji, kot se to vidi it časopisov, če predsednik vlade sam pravi, da je bilo radi njih “mnogo razburjenja,” potem bo to že drža-
pritiskajo s “fronjri." Ko so ljudje v dvorani to slišaU, »e postati naenkrat “reekcijonar ji” ia ta. čeli vpiti, da je aedaj ravno tako hudo ta kmete, kot ja bilo pod to francosko okupacijo/ To j* bi.
Pobratimija fašizma in komunizma
V Rusiji imamo zgled pobratimi] e fašizma in komunizma. Tam nima delavstvo nobene besede in nobene pravice. Rusiji vlada najbolj despotični rešim, kar jih do danes pozna zgodovina.
Avtor teh bestd, Anton Garden, zdaj gl. urednik Prosvete pravi to in še vse več, kakor razvidite iz uvodnika v današnji številki našega lista.
, --
Državni oddelek je v diplomatski izjavi obdolžil Sovjete, da odrekajo človečanske pravice nemškemu narodu in vlačijo ljudi v koncentracijska taborišča, ako se ne uklonijo novemu totalitarizmu.
Ta diplomatska nota je bila izročena v roke sovjetskemu poslaniku Panjuškinu.
V ČETRTEK MORA IMETI AVTO NOVO LICENCO
Jutri je v državi Ohio zadnji dan, da se vaš avto lahko postavlja z lansko avtno licenco. Jutri ob 11:59 ponoči mu morate prifrditi že novo, eno spredaj, eno zadej. Policija pravi,
agilni in skušajo z raznimi sredstvi mladino odtegniti “naprednemu duhu” komunizma.
DAVEK SLUŽKINJ. - Sluz-kinje se imenujejo sedaj uradno hišne pomočnice. Te morajo plačati letno 300 din davka od svojega dohodka. Prodajalci časopisov, čistilci čevljev in podobni delavci pa 400 din. Hišni gospodar, pri katerem je pomočnica, je odgovoren, da je ta davek plačan.
R A 0 DELITEV OKRAJEV. — Druga važna zadeva, o kateri je govoril predsednik Miha, pa je sova razdelitev okrajev ali kot sedaj govore okrajnih ljudskih odborov. Od prejšnjih 34 okrajev ostane samo 30. Tako odpada okraj Rakek. Združi se s Postojno. Okraj Škofja Loka .. QMM aa S. MD.
rega avto ne bo imel na 1. aprila novo licenčno številko. Licence za vozila so samo po $10. --------------o-------
Iz raznih naselbin
CHISHOLM, Minn. — Tukaj je umrl 16. marca dobro poznani John Kerže. Doma je bil iz Gore pri Sodražici. V Ameriki je bil 46 let. Na 2. marca je umrla njegova žena Angela roj Lončar. Doma je bila iz Šmartnega pri Kranju in je bila- v Ameriki 41 let.
EVELETH, Minn. — Dne 21. febr. je umrla Katarina Machek, rojena Menart, doma iz Logatca, Notranjsko., Tukaj zapušča mola, dva Sinova in tri hčere ter seetro Heleno Repar, v Ply-mouthu, Wie., sestro Mary Slabe, v Starten kraju pa dva brata.
Rusi utrjujejo linijo med okupacijskimi conami na Koreji
Seoul, Koreja. — Amerikanci, Koreje, lahko vidijo, kako grade ki imajo v okupaciji južni del delavci strelske jarke in druge utrdbe na črti, ki meji severno in južno Korejo. Severni del je pod okupacijo Rusije, južni pa pod okupacijo ameriških čet.
Nihče ni še pojasnil, zakaj se vrši to delo, ki ga vršijo domačini pod nadzorstvom Rusov. Nekateri mislijo, da hočejo Rusi s tem oplašiti Korejce, da jim grozi napad od juga od ameriških čet in da naj zato pristanejo na načrt, da se ustanovi v severni Koreji “ljudska republika.”
Amerikanci delajo na tem, da se ustvari za vso Korejo ena vlada in sicer na popolnoma demokratični podlagi in s pomočjo svobodni hvolitev.
Do 2,000 oseb se je zglasilo za delo pri tvomici bombnikov
t.
Wichita, Kans. — Ko je tovarna Boeing naznanila, da bo zopet začela graditi bombnike modela B-29, se je priglasilo za delo nad 2,000 oseb. Tovarno bo prevzelo letalsko poveljstvo 1. aprila. Upajo, da bo tovarna v teku šestih mesecev že toliko preurejena, da bo začela graditi bombnike.
Tekom vojne je ta tovarna zgradila 1600 teh bombnikov in je zaposlovala več kot 30,000 oseb. Po vojni so tovarno zaprti, toda vsi stroji so ostali nedotaknjeni.
p® Ameriška Domovi ima
A-ft/tR WIC-/H-HOMI
1117 St Clair Ara.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
HEndonon 0628
CltveUnd 8, OMo
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
IM*	MARCH Vri	SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 6 months, $8.80 for 3 months.
»»»*»** 1	2	S	4	S	• 7	•	9	»	«	a	■ M	13	K	f	»	•» Tt	22	23	24	39	2»	» 2«	29	JO	31	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Peat Offic# at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
<*@*>83	No. 63 Tues., March 30, 1948
nega s socializmom in revolucionarnimi načeli, principi in tradicijami svetovnega proletariata.
Velika, ako ne največja tragedija je to, da si boljševi-Sko gibanje prisvaja ves niz revolucionarnih tradicij svetovnega delavstva, kakor tudi to, da je še danes smatrano za revolucionarno gibanje, “ki skuša doseči socializem na svoj način.”
* # *
Dobro ste povedali, tovariš Garden! Kar ponosni smo na Vas! Bolje bi ne mogel največji in najbolje plačani hlapec Hearstovega “yellow žurnalizma,” da ne govorimo o naših malih begunčkih, izdajalcih, klerofašistih in splošnih reakcionarjih! Tudi Savica mora biti ponosen na Vas, še bolj pa "Družinski koledar,” ki je “najboljša slovenska knjiga v Ameriki.” No, bomo pa še jutri malo nadaljevali, ker nočemo še prikrajšati irašo javnost za božanski užitek in analizo, ki jo podajate v svojem izbornem članku.
...............»MU................
Pogreta rihta iz Gardenove kuhinje
(Razprava o boljševizmu)
1"'	II.
' No, bomo pa spet danes malo nadaljevali razpravo, ki jo je napisal socialist Anton Garden, glavni urednik “Prosvete,” o Stalinovih im komunističnih zločinstvih v “Prole-tarčevem” Družinskem koledarju za leto 1940.
Garden, ki je danes največji oboževalec komunističnega totalitarizma, nadajluje takole s svojim filozofiranjem (kar bo črnega tiska in.začetnic, so vse naše, da bomo dali gotovim njegovim trditvam poudarek, kateri jim gre. Ured. A. D.). Garden nadaljuje-:
“Kar Stalinov režim gradi v Rusiji, v resnici ni niti trohice znanstvenega socializma, kot so ga propagirali veliki socialistični misleci s Karlom Marxom na čelu. Stalin, ki se nikdar ni mogel uživeti in poglobiti v teoretično stran socializma, je postal tako “praktičen” človek, da je dal postreliti in “likvidiarti” tisoče in tisoče “fašističnih agentov,'saboterjev, diverzionistov” itd., itd., končno pa je sam postal največji zaveznik in “agent” Hitlerjevega nacizma. (Pošteno povedano, vredno socialista! Ampak počakajte, da se oddahnemo. Pod temi stavki je narisana karikatura, ki predstavlja Stalina, ko bere Hitlerjevo knjigo j “Mein Kampf.” Poleg njega pa stoji Molotov, katerega vprašuje Stalin: “Tovariš, kaj pomeni ‘lebensraum’ v ruščini?” Stalin se je namreč že pričel pripravljati za posnemanje Hitlerjeve agresivnosti. Ured. A. D.).
Njo, pa spet berimo dalje Gardenovo filozofijo:
“Njegov režim je tako “praktičen,” da gradi novo vrsto države, ki se ne more primerjati z ničemer, kar je bilo še v zgodovini. Označimo jo lahko za totalitarni državni kapitalizem, za najbolj despotični režim, kar jih do danes pozna zgodovina. V TEJ DRŽAVI NIMA DELAVSTVO NOBENE BESEDE NE PRAVIC. Namesto carja in carističnih oblastnikov mu vladajo ljudje, katere lahko označimo v najboljšem pomenu besede za TIRANSKE DELAVSKE BOS-SE, v najslabšem pa za DELAVSKE RAKETIRJE IN GANGEŽE ki se odevajo z revolucionarno masko. Etičnih principov ne poznajo in jih tudi cinično zametujejo. Sploh so bili ti principi - POŠTENOST, RESNICA, PRAVIČNOST - TUJI BOUšEVIšKEMU GIBANJU OD VSEGA POČETKA. (Harduš, tovariš, ali ste kaj rdeč v obraz? Ured.).
Vsega tega do zadnjega časa, do zadnjih par let, na splošno nismo videli oziroma smo šli nekritično preko vsega, kar se je dogajalo v Rusiji. Sploh ni bilo o “ruskem eksperimentu” nobene objektivne kritične literature. Izjema je bil le Karl Kautski. Toda on je bil potisnjen na stran. Proletarski svet ni bil dostopen do kritične literature o boljševizmu, ker je imel svoje oči uprte v sovjetsko Rusijo, v kateri je videl zarjo novega dneva, nove svobode. Saj je bila vendar Rusija tista dežela, ki je prva strmoglavila stari red, gnili in tiranski carizem. Vsaj tako je izgledalo. b)i tej domnevi so boljševiki pričfeli graditi novo državo in tudi svojo internacionalo. Rusija gradi prvo delavsko državo, prvi socialistični “fatherland.”
Zdaj po 22 letih pa tako razočaranje. Namesto socializem vidimo pobratimijo med komunizmom in fašizmom, ki sta se leta in leta zaklinjala, da sta si smrtna sovražnika. V .očeh slehernega 100% komunista se je zasvetil ogenj sovraštva že pri sami besedi “fašizem”; enako pri 100% fašistih do komunistov.
Nič čudnega ni, ako se je bil Hitler pripravljen zvezati s Stalinom,'z Rusijo, ker je. on pač največji demagog pod solncem od vsega započetka. V situaciji, ki je nastala v Evropi zadnje leto, je bito sploh v interesu Hitlerjevega režima in njegove ekspanzijske politike,, da se zveže z Rusijo kot edini izhod, da užene Francijo in Anglijo z blufanjem, z orožjem ali z obojim.
Toda, kako se je mogel zvezati z nemškim nacizmom “star revolucionar," “graditelj socializma (!), načelnik “prve delavske države na svetu,” naslednik — imitator in likvidator — Lenina, “Stalin Veliki?” In kako je mogoče, da ga je pri tem podprl ves stalinistični aparat po vsem svetu, vse “komunistično” gibanje, ki je še včeraj klicalo nebo in zemljo v boj proti fašizmu? V ta namen je bilo pripravljeno združiti se tudi z največjimi reakcionarji in breznačeineži v “ljudski fronti” — v Italiji so zvezo ponudili celo — fašistom proti Mussoliniju!
Država, ki omogoča kaj takega gotovo ni niti za trohi co delavska, oziroma v taki državi nima delavstvo niti-najmanjše besede. REŽIM, KI JE ZMOŽEN TAKIH PER-• VERZNOSTI, TAKIH VRATOLOMNIH PREOKRETOV IN IZDAJSTVA. GOTOVO NI DELAVSKE ŠE MANJ PA SOCIALISTIČEN. In “komunistično” gibanje ki je zmožno vse to prebaviti, ne samo prebaviti, marveč tudi ZAGOVARJATI. NE GLEDE. KAKO BEDASTO IN ABSUR-
Kanadčanke se oglašajo
Quelph, Ontario. — Vsem či-tateljem Ameriške Domovine pošiljamo Slovenke iz Quelpha iskrene pozdrave.
Gotovo vas bo zanimalo, katere so te. Kakor mnogo naših rojakinj, ki so se vam že gotovo javile, prihajamo tudi me iz begunskih taborišč v Avstriji. Prispele smo meseca januarja ter se kar hitro vživljamo v nove razmere. Vse smo zadovoljne, da je konec siromašnega životarjenja po taboriščih.
Naša srčna želja je, da bi bila kmalu dana možnost vsem na-' Šim rojakom-beguncem, da zapustijo svoja begunska'bivališča ter pridejo tu preko in pričnejo človeku spodobno življenje.
Nas je tu dvanajst Slovenk. Pet od teh zaposlenih v sanatoriju, štiri v bolnišnici sv. Jožefa in tri v privatnih domovih. Vse smo zelo zadovoljne na svojih' mestih. Enkrat na teden imamo šok) za angleščino, ki pa na žalost ne papreduje kot bi morala, ker nimamo pravih knjig. Zato bi nam jako prav 'Prišlo, če bi mogle dobiti nekaj izvodov slo-vensko-angleške slovnice.
la na prostem. Bil je to zgodovinski in spominski dan za vse tri narode, še danes se lahko magsikdo spomni tega dneva sreče in pomena za Jugoslovane. Kako je s tem danes, lahko vsak ve.
Na dan našega zadnjega obis. ka 17. marca t. 1. je bil kot na lašč irski praznik sv. Ptrika in ta dan si je izbral tudi naš predsednik Truman, da je bli podal svoj zgodovinski govor ameriškemu narodu, ki je obenem veljal tudi za ves svet. V lepem sončnem dnevu je bil krasen pogled na kapitol, kjer smo se bili sešli ravno za predsednikov govor in videli smo predsednika, ko je dospel v Kapitol v spremstvu častne straže, da je bila to kar lepa manifestacija. Mnogo ljudi je bilo tam zbranih, dasi ni bilo nobenih zvočnikov zunaj, da bi lahko poslušali, pač pa so ljudje v svojih avtomobilih odprli radio aparate, da so slišali govor. Sicer pa je bil celoten govor že prej objavljen v časopisih. Glavno jim je bilo to, da so videli predsednika v spremstvu častne straže in raznih generalov in kabinetnih uradnikov, ko so šli zopet Iz Kapitola.
Trsi vferaj in danes
Trst se mora zahvaliti za svoj dvig iz navadnega ribiškega mesta na sropnjo enega najvažnejših sredozemskih pristanišč dejstvu, da je politično pripadal svojemu zeledju, in to prav dobi odločnih desetletij 19. stoletja, ko sta evropsko gospodarstvo in svetovna trgovina beležila svoj najhitrejši napredek. Mesto, kot tako nima namreč nobenega neposrednega zaledja. Trst ni središče bogate pokrajine, ne leži db izlivu važne reke. Razprostira se ob vznožju siromašnega Krasa, za katerim leže v neposredni bližini slovenske pokrajine, katere pa po svoji gospoda -ski razvitosti takemu pritanišču v preteklosti niso mogle nuditi primernega dela, saj se je njihov resnični gospodarski razvoj smeri ihdustrializacije komaj začel z nastankom Jugoslavije. Trst — avstrijsko pristanišče
Pravo zaledje Trsta se je pričelo šele na drugi strani tega neposrednega zalednega pasu, njegovo središče sta bili Avstrija in Češka, naj razvitejši pokrajini bivše podonavske monarhije. Dovolj je, ako površno pogledamo statistike, pa vidimo, kako sta ti dve deželi tudi v razbitem obdobju med dvema svetovnima vojnama ohranili -svoj vodilni položaj v trža-šekm prometu ter tako dokazali svojo navezanost na naše pristanišče.
Zato je imel za podonavsko državno tvorbo, prvenstveno za njen zahodni alpsko-sudetski pas, Trst izrazit gospodarsko-politieni pomen, medtem ko je bi) za nas Slovence in Italijane v prv ivrsti prav za prav samo nacionalni problem, čim so leta 1918 pričeli reševati teritorialna vprašanja na izklju-
(l verjamete
AL PA NE
slovenski dedje in pradedje. Takrat niso zaklepali ponoči vatnih vrat. čeprav niso poznali drugačne kljuke kot pri mareli in pri vratih, pa so bili bolj presodni, kot danes študirani lju-Nikoli ne bom pozabil tistega po- dje. Takrat ni bilo treba vladnih
Pri večerji smo sedeli doma, ko sem se pripravljal, da bom domačim razodel veliko novico, ki sicer ne bo vrgla sveta s tečajev, niti ne bo zruštala domače hiše, kot jo je potres leta 1895.
^ p™!0 rr£
demo-
navajam tudi imena: Tilka in Anica Triler, Jerančič Zinka, Valjevac Valentina, Klančar Zofka, Vse zaposlene v sanatoriju. Prne Elizabet^, Kmetič Francka, Šušteršič Franja, Potočnik Frančiška, zaposlene v bolnišnici sv. Jožefa. Pojner Cecilija, Zupančič Marija in Bergant Ana, zaposlene v privatnih domovih.
še enkrat najlepše pozdrave vsem Slovencem od nas vseh, Bergant Ana.
Potujte v Washington
Cleveland, .0. — Potovanje je izobrazba. Naši ljudje imajo navado in tudi veselje veliko potovati. To je dobro za vsakega, ki potuje iz dobrega namena, da se kaj nauči in si o-gleda deželo, v kateri živi, da jo za — komunizem! Norost!
vansko zastavo za samostojno DNO JE TAKO ZAGOVARJANJE, gotovo nima nič skup- Jugoslavijo nedaleč od kapito-
predsednika naše velike kracije, Mr.^Trumana. Njegov govor je bil zgodovinskega pomena za našo republiko in za ves miroljuben svet. Mnogi ljudje bj imeli veliko ’več spoštovanja do te dežele, če bi jo v resnici tudi poznali, če bi poznali vse njene velike naprave in ustanove ter sploh vso krasoto te dežele. če si kdo še ni ogledal vsega tega, naj to stori ob prvi priliki in prepričan sem, da bo potem tudi v resnici ponosen na svojo novo domovino. Ogledali smo si tudi zbornico, kjer zborujejo zastopniki naših držav. Povsod je prost vstop. In ko enkrat vse to vidiš, se boš nehote vprašal: Kdo naj še stoka in kritizira in želi, da je treba a-meriško demokracijo zamenjati
tresa, pa še, ki nisem vedel, da je potres. Z bratom sva spala v hlevu na postelji, ki je bila pritrjena na steni visoko pod stropom. Taka je bila navada pozimi, kjer je bilo gorko, da nikoli tega, dočim smo se poleti preselili v letovišče na kozolec, kjer smo se največ odevali kar s sapo.
Mene so tistikrat prebudili močni stresljaji. Nekdo je butal s posteljo ob steno, da me je kar premetavalo sem in tj e.
“Janez!” sem klical brata ves preplašen in ga tresel za ramo, da bi ga zbudil, “kaj si neumen, ali kaj ti e, da tako treseš posteljo! Gmah si daj, saj jo boš strese^na tla.” Brat se je pa samo obrnil in nekaj godrnjal o smrkovcih, ki ne puste ljudem spati. Ker so tresljaji prenehali, sem tudi jaz zaspal nazaj. Niti brat, niti jaz nisva vedela, da je bil potres, dokler niso ljudje o tem govorili...
Torej moje razodetje o izselitvi iz Kranjske dežele ne bo imelo zlih posledic na naše domače, sem vedel, in samo iskal pripravnih besed. Vedel pa sem, da je treba govoriti naravnost in brez ovinkov, ker na kmetih nismo
dali dosti na diplomatsko govo- (del, da bo. Kakor je bila na kme-
čno nacionalni podlagi, niso ric0> ko rečeš eno, misliš pa dru-
vremenskih uradov, ki se izmed desetih napovedi vremena zmotijo samo devetkrat. Vedeli so za vreme, grdo ali lepo, za vse leto naprej, pa se niso zmotili dosti, ali pa nič. Vedeli so za vsak dan v letu, za svetnike in drugo, pa ki niso poznali nobene tiskane ali pisane besede.
Nekajkrat sem odprl usta, da bi povedal tisti stavek o preselitvi narodov, pa sem vselej vtaknil žlico notri, predno je kaj prišlo ven, ki bi povedalo moje misli in ukrepe. Končno sem pa le počakal z žlico in izrekel počasi pa razločno:
“V Ameriko grem!” Vtaknil sem polno žlico v usta in vrgel oči po očetu, ki so sodelovali pri skledi onstran mize. Petkrat so zajeli, počasi in previdno, da je ostalo vse lepo na žlici, vsakikrat popravili kupček ob robu sklede, da se ni na poti od sklede do ust kaj izgubilo po mizi. Potem so pa podprli z roko, ki je nosila žlico, glavo pod ušesom in izrekli :
“Le!” Potem so zopet parkrat zajeli, zopet podprli glavo in nastavili glavno vprašanje: “Kdaj?”
To je bilo vse, kakor sem ve-
zna ceniti in je ponosen nanjo.
Ko tako potujete v poletnih mesecih, bi jaz vsakemu priporočal, da si ogleda naše glavno mesto Zed. držav — Washington, D. C. Kdor še ni obiskal tega mesta, si pač ne more predstavljati njegove veličine. Dasi je že mnogo naših ljudi po-setilo to mesto, vendar vem, da je še jako veliko število naših državljanov, ki še niso videli glavnega mesta naše velike republike. Kot je nam katoličanom vredna božja pot, da jo obiščemo, tako bi nam moralo biti vredno glavno mesto naše republike, da ga vsaj enkrat obiščemo.
V	tem mestu je toliko raznih zanimivosti, da je sploh nemogoče popisati jih samo v par stavkih, da vse to razumete, je pač najbolje, da vidite s svojimi očmi in šele potem boste lahko razumeli, kaj pomeni demokracija, v kateri živimo.
V	W«shingtonu smo bili v velikem številu zbrani Jugoslovani pod vodstvom Jugoslovanskega odbora, ko smo dvignili jugoslo-
V Washingtonu, kjer je toliko zgodovinskih stavb, je tudi dvoje svetišč in sicer zidajo sedaj katedralo za washingtonsko škofijo in drugo svetišče pa je tako zvano “Holy Land,” kjer je posnetek krajev, kjer je bil Kristus rojen, kjer je trpel in umrl. Do tu vas pripelje poulična železnica št. 80 do konca. Vsak, ki bi kdaj obiskal Washington, naj ne zamudi prilike ogledati si tudi to svetišče. — A. G.
Germanicum
Tako se imenuje sloveč zavod za višje bogoslovne študije N Rimu. V njem so sc vzgajali že par stoletij sem bogoslovci, ki prihajajo iz dežel nekdanjega nemškega cesarstva. Tudi Slovenija je spadala nekoč k nemškemu cesarstvu. Zavod vodijo jezuitje. Gojenci obiskujejo gregorijansko univerzo. V Ger-maniku je zdaj kakih 70 gojencev. Mnogo jih je prišlo iz vojne in vojnega ujetništva. Po domovini so iz Nemčije, Avstrije, Švice, iz Južnega Tirola in iz Ogrskega. Eb gojenec je letos celo z Norveškega.
mogle izostati kvarne gospodarske posledice.
Trst izkodišče Podonavja
Trst, ki je bil do leta 1918 av-stro-ogrsko vprašanje, Katero je bilo rešeno na osnovi, da je avstrijska polovica favorizirala Trst, ogrska pa Reko, je z razbitjem te države postal skupni problem vsega Podonavja. Že leta 1918 in neposredno potem so se pojavili predlogi, ki so težili za tem, da bi iz Trsta napravili središče mednarodne trgovine in mednarodno tržišče finančnih kapitalov za jugo-vizhodtao Evropo, da bi na ta način nadomestili vlogo, ki jo je pred letom 1914 igral Dunaj. Toda za izvršen je te naloge bi bila potrebna drugačna politična in carinsko-devizna organizacija, kakršno je bila kmalu za tem pripravljena nuditi Italija, katera je krenila v izrazito nacionalistično in avtarkično smer. Prilika je bila zamujena in italijanska država se je v kasnejših letih morala boriti z velikimi . napori, da je temu svojemu pristanišču našla dovolj zaposlitve. Čeprav se je leta 1938 precej približal prometu 1913, je bil vendarle ta promet veliko bolj tranzitnega značaja in Trst ni bil več ono tako važno gospodarsko središče kot prej.
Svobodni Trst Izbruhnila je druga svetovna vojna in proglašena so bila načela, katera so dala slutiti boljše rešitve, kakršne nam je prinesel enostranski postopek leta 1918. Tudi Trst je dobil novo politično obliko, katera mnogo dol j odgovarja njegovi širši gospodarski vlogi. Medlem ko je dotedaj samo gospodarsko medn^pddno pomemben ter je bil vedno nacionalno vezan na enotno državno tvorbo, je sedaj njegova mednarodna važna funkcija dobila svoje potrdilo tudi v novi mednarodni politični	ureditvi njegovega
ozemlja. S tem so bili postavljeni politični temi ji za uresničenje one prilike, katera je bila po prvi svetovni vojni zamujena.	Politično neodvisni
go. Tak med našim klenim narodom ni imel kredita. O takem so menili, da ni noben možak in hujše sodbe o moškem si nisi mogel misliti. Cesar ni imel pri ljudeh nič več besede, kot človek, katerega so priznali za možaka. Nobeno pismo na sodniji ni bolj držalo, kot beseda možaka. Pa bi bili tudi jermene lahko rezali z njegovega hrbta in ne bi požrl dane besede. Taki so bili naši
Trst bi postal gospodarsko središče vseh onih sedaj samostojnih držav, v katere se je njegovo prej politično enotno zaledje razbilo. Vse te države bi imele v Trstu mednarodno priznano oporišče za svoja trgovinska brodovja.
Tržačani so z optimizmom zrli v svojo bodočnost. Sledili sta prvi dve povojni leti, prvo polovico tretjega smo pravkar zaključili. Optimizem o gospodarskem razvoju našega me, sta še vedno ni dobil svojega potrdila. Ista politika, ki je Trstu sicer dala primerno notranjo ureditev, doživlja v ostalih svojin problemih polom za polomom. Zdi se, da bo zmagovalna koalicija druge svetovne vojne izpadla v luči zgodovine kot najbolj groteskna in tragična. V tej njeni tragiki bo tudi Tret, ki ima sicer v sedanji obliki vse potrebne pogoje za uspeh ,doživel namesto procvita hiranje in umiranje.
Zato gledamo Tržačani s tako veliko zaskrbljenostjo na razvoj svetovne, posebno p« še evropske politične krize ter si želimo njene pozitivne, narodno našega zaledja primerne in ugodne rešitve. Od tega je odvisna možnost našega dela in naš vsakdanji kruh.
—Mekka. Leta 1880 je prišlo v muslimansko sveto mesto Mekka 92,000 romarjev, leta 1920 pa že 350,000. Sedaj jih roma vsako leto še nekoliko več. Na romanje prihajajo Arabci, Turki, Perzijci, Sudanski črnci, Berberi, Mavri, Turkmen!, Af-gani. Indijci 5n celo Kitajci in Malajci.
tih navada. Ako jekdo umrl, nedaleč od stotaka, niso stikali glav in se spraševali: “Pa le kaj mu je bilo, da je že šel?” Rekli so sami: škoda ga je bilo. Vsakega se jim je zdelo škoda, pa ki je bil dostikrat star ko zemlja ter sebi in drugim v nadlego. Naj je bila še talta katastrofa: požar, povodenj, toča, suša, ali kar že, niso vili rok in ši pulili las in niso klicali neba in zemlje za pričo, da se jim godi krivica. Lepo vda* ni v svojo usodo so pljunili v roke in hiteli popravljati škodo. Ako je komu pogorelo, je priskočila vsa vas in še od drugod in mu postavila drugo, pa ni bilo treba nikogar prosjačiti, da bi kaj dal in kaj pomagal.
Saj morda je le kaj prijelo očeta tam znotraj, ko jim je naj-mlajši povedal, da gre po svetu. Ampak pokazali ^eka niso. Vedet sem, da bo "vse najino slovo v tem, da si bova podala roki, oče bodo rekli: pa zdrav hodi in na Boga ne pozabi. To bo vse. Ampak tam pod trdo zunanjo skorjo je bilo pa toplo srce, mehko in nepokvarjeno, kakor srce otroka v zibki. Pri nas niso poznali stiskanja rok, moški že ne. Ne vem, če so mi oče kdaj prej segli v roko kot takrat, ko sem odhajal v Ameriko in ko sem jih zopet obiskal. Kadar sem odhajal nazaj v šolo v Ljubljano, niso nič rekli. Tako smo se ločili, kot bi šel k sosedu v vas. Zdaj je pa taka navada, da ko grem opoldne na kosilo k Somovim, bi bilo komaj, da bi vsakemu na oficu poprej segel v roke in mu zagotavljal veselo in srečno “na »videnje.”
Oče so torej mojo blagovest sprejeli, kakor se spodobi za možaka, dočim sem moral jaz parkrat prav debelo požreti, da se nisem začel cmeriti, ki bom šel tako daleč po svetu. Sestra Francka, ki je sedela pri peči, je na ves glas zajavkala: “Joh, Japček, nikoli več te ne bom videla.” Kar dobro se mi je zdelo, da nekdo naglas čuti z menoj. Ampak storil sem se močnega in jo tolažil: “Eh, kaj boš tisto. Saj gi^m samo malo po svetu pogledat, bom kmalu nazaj.”
f
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
“To je tudi res! Ampak tam na Kozlovih stenah so, gospod!”
“No! In?”
“Od tam jih ne morem domov ' vzeti.”
“Kaj to meni mar! Vzemi ali ne vzemi!”
“Druge mi odkažite!”
“Tako? Vsak bi si izbiral! Kanal je f Jaz vam bom pokazal!” >
, "Gospod!”
“Nobene besede več! Ven!” Pokazal je vrata in tista pasja mrcina z vdrtim nosom in naprej šrtlečo spodnjo čeljustjo se je pripravljala potuhnjena na napad.
Glavan, je spoznal, da je zunaj bolj na varnem, in se je izmeknii pri vratih ven. Šele čez nekaj časa se je prav za-’ vedel, kaj se je pripetilo, in medtem je bil tudi znanec iz kanclije že zunaj,
“Gre pa bolj hitro kakor pri izpovedni«!” je dejal Glavan, ki v prvem hipu ni vedel, kako bi pričel.
“Plačaj, pa beži!”
“Tako, si ti plačeval? 'No, si vsaj opravil! Jaz pa nič!” Znanec ga je sočutno poslušal, ko mu je gredoč pripovedoval o podrtem ogredju in hojah na Kozlovih stenaht o tisti pošasti zeleni na Preseki in tem ‘pasjem očetu' v Namršlju.
“Bog nam grehe odpusti! Kaj čem narediti? Streho moram imeti.”
-Segel je po drenovko v seč in gledal znacu v oči, pričakujoč od njega rešilne misli.
Oni je 'pa rekel:
“Slišal sem tudi jaz, da nas hočejo z naše pravice v Mokr-
------inrizrinitr. »Pa so ne smemo1
vdati!”
“Pa se brani, no!”
“Bomo pa udarili če ne bo drugače!”
“Oni pa nazaj! Ti mi svetuj, kako bi prišel do strehe, naj bo potlej že kakor hoče.”
Radijski aparati, praliuki in čistilci
popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh vrst ledenice
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
“Veš, kaj,” je rekel čez kaj hipov znanec. “Stopi do grofa. Grof ni tak kakor so drugi. Vsaj pravijo tako. Na pol pota si že — i, kar zdaj pojdi, bos najprej zvedel, kje je tvoja streha.”
“Torej, ti misliš, da bi šel do grofa?”
"Jaz bi šel. Pa še mislim, da bi ne bilo zastonj.”
“Enkrat sem bil že pri njem. Takrat, ko sem šel prosit za staršega sina, da bi ga vzel v graščino in bi ne šel k vojakom. Takrat me je uslišal ”
“No, viš!”
Nato sta se ločila. Znanec ie zavil v reber, Glavan pa po dolini, koder vodi cesta na Tur. jak.
“Ali me bo hotel toliko časa poslušati, da mu bom vse povedal in da bo gnadljivi gospod grof uvidel, da se mi godi krivica in da mi je trbba pomagati?”
Samo to je šlo Glavanu po glavi, ko je po treh nogah junaško /tolkel po dolini proti Turjaku. Razgledi ga niso motili. Dolina je ozka, gozdnati bregovi so na desni in levr, da ne vidiš drugam kakor predse, ako se ne ozreš nazaj. Pri Za-logarju, torej tam, odkoder se vidi ves turjaški grad, ki se širokoperi vrh strmega hriba, in kjer je bila že od nekdaj gostilna za pocestne ljudi,' se je ustavil tudi Glavan". Vogal kruha si je bil naročil in lunek boljšega žganja, da bi dobil prijetnejšo sapo, preden bi stopil pred žlahtnega gospoda grofa. (Dalje prihodnjič.)
Kupim posestvo
V okolici med 66. in 79. cesto ter St. Clair Ave., bi rad kupil dobro obrestujoče posestvo. Kdo ve za kaj primernega, naj sporoči Pete’s Cafe, 5401 St. Clair Ave. —(65)
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 mti NEFF ROAD
Hiša naprodaj
V Euclid, Ohio, severno od bulevarda blizu 222. ceste je naprodaj bungalow 5 sob, sončna soba in prizidana garaža; zelo lep dom. Cena je $12,600. Za podrobnosti vprašajte
Tisovec Realty
1366 Marquette Rd.
EN 4936
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
t$]YOU CT SNOUOH
Vitamin*?
Bw<Nft M mA teak yav Ddamyendt«« v*» •• 1» ImH at Me yen te m^e tea HM« M« evri*.
i tl Mr- Om-a-
|y^|l	y|p^|
wtMlw? Mb> M day«. I r» «
Mt aaMad yarn dmggi* «6 m-
tmt yew auaay- le «m te
Hi	flirond) JlMUpto
MtCMvb Mat *ai btkiMk
MapaM t < MtšUa« bteU t«atM- UtMi
...
VESTI
IH SLO VEIIIIJE
(Nadaljevanje a 1. strani) zdruizi nazaj s Kranjem. Večja je sprememba na Štajerskem. Tam izginejo 3 dosedanji okraji in nastane en nov. V Poljčanah bodo napravili nov okraj iz delov šmarskega, delov konjiškega in delov slovenjebistriškega okraja. Nekaj šmarskih krajevnih odborov ali nekdanjih občin pride pod Celje, nekaj pod.Krško. Nekaj občin okraja Slovenska Bistrica se prikluči Mariboru. Tudi nekaj krajevnih odborov ali občin bo predelanih. Vse to bo že upoštevano v ljudskem štetju marca meseca.
Predsednik je rekel, da ve, da bo precej nejevolje pri nekaterih ljudeh, da pa je ta razdelitev vseeno najboljša.
EMA DEBELJAK IN USTAŠI. — V Sremski Mitroviči je bila obsojena Ema Debeljak na 16 let ječe. Z njo so bili obsojeni še peteri drugi obtoženci. Vsi imenovani so obtoženi, da so skrivali y “ustaške razbojnike.” Takih razprav je v Jugoslaviji sedaj mnogo. Kdor je v kaki četi, ki se ne poda komunistom, je razbojnik, in kdor mu pomaga, je zločinec. Toda pozornost je vzbudil ta proces, ker je imenovana Debeljak, po narodnosti Hrvatica, bila rojena v ameriških Zedinjenih državah. Prišla pa je s star-v staro domovino, ko je bila stara 5 let. Listi izven Jugoslavije so poročali, da so dvignili proces proti njej, ko je hotela oditi v Ameriko. Obdolžena je, da je bila tudi članica ustaške ženske organizacije “Loža” (gozd). Bila je v službi pri mestnem ljudskem odboru v Sremski Mitroviči.
. IZ RAZPRAVE PROTI MAČKOVCEM. — Poročali smo i
vani šitudent je o sebi govoril v sodni dvorani (po poročilu vlad-nih listov seveda): "To so teroristične metode. Moja zamisel je prestrašen zločin.”
HALI OGLASI
Kupim hišo
Rad bi kupil hišo za 2 družini, med 62. cesto in Ansel Rd. Hiša mora biti v dobrem stanju. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.	—(65)
Gospodinja k dobri družini
Išče se žensko srednje starosti, ki bi skrbela in imela svoj dom v moderno urejenem domu v prominentni naselbini. Skrbela bi za 7 let starega otroka in moža, ki je podnevi odsoten in zaposlen. Idealen dom za vdovo ali samsko žensko, ki jo veseli udobno gospodinjstvo. Stalno de-lo in plača po dogovoru. Poklicati je po dnevu ENdicott 0886 ali zvečer IVanhoe 2278.	(64-
BELO DOBIJO
Delo dobi
Rabim pomoč v mlekarni za poln ali delni čas. Pokličite HE 4926.
Za tipkanje
Sprejme se strojepisko za splošna pisarniška dela. Plača. Zglasite se pri Miss Vogel na 1114 Walnut Ave.
(64)
ženske za čiščenje od 6 zj. do opoldne Poln čas. Plača Zglasite se v 5. nad. Employment Office Wm. Taylor & Co.
Za hišno delo
Sprejme se ženska za hišno delo. Jako dober dom; vzame Se srednje staro žensko, ki dobi vso oskrbo in plačo. Delo v Chagrin Falls. Pokličite zvečer Hlllcrest 620-R.	(66)
V BLAG SPOMIN
četrte obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
1896
WSmvi
i
MALI »GLASI C2i!*3atj5B
dr. Toma Jančikovič in še nekaj njegovih tovarišev. Obsojeni so bili kot izdajalci, zločinci, špijo-ni itd. Par posebnosti pa se nam zdi, da je vredno še povedati iz tega procesa.
Ali je ŠUBAŠIČ: SKUŠAL POBEGNITI ? — h razprave, o kateri so mogli seveda poročati samo vladni listi, ker drugih ni, bi sledilo, da je ubogi šubašič skušal pobegniti iz Jugoslavije, ko je spoznal, da je igral za«ko-muniste samo koristno budalo. Toda njegov beg so “tovariši” preprečili, V razpravi je neki študent baje tudi. trdil, da sta šubašič in šutej potegnila njega in in še druge v “ljudstvu sovražen tabor.” šubašič, ki je bil prej predsednik jugoslovanske vlade irt kasneje pod Titom zunanji minister, je še vedno na svobodi.
, Ravno tako bivši finančni, mini-jster šutej. Posebno prijetno se : ne moreta počutiti, kadar bereta itake izjave v listih, pa morata samo mirno čakati, kdaj jih zadene Titova jeza. Stari dr. Maček je torej le bil precej pametnejši, ko se je umaknil iz Titovi-ne.
BACILI IN STRUPENI PLINI. — študent Petrovič je bi) obtožen, da je študiral na strašnih načrtih. Premišljeval je, kako bi uničil titovce posebno tiste na mladinski progi s strupenimi plini in bacili tifusa. S tem bi preprečil, da bi si še kdo upal iti delat na titovsko progo. Taki zločinci so torej med mladimi Hrvati! Fant je po poročilih listov vse priznal. Ko beremo to poročilo, imamo vtis, da niti sodišče te zgodbe o plinih ni verjelo. Fant je bil obsojen sanjo na par let kot je na tisoče drugih.
,VSAK VSE PRIZNA. — Posebnost teh razprav je, da vsak vse prizna in sam sebe pred sodiščem obsoja. Včasih so se “zločinci” branili. Ne tako dandanes. Pod Titom najprej vsak sam sebe obsodi in šele potem ga sodniki. Kdor more verjeti v tak proces in v resničnost takega potočila, blagor mu. Tudi Imeno-
Anion Nosan
ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 28. marca 1944.
Hladna Te zemlja že štiri leta krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker to so žalostni spomini za nas.
Počivaj v miru, nam nepozabni, spomin na Te bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in se skupno združimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Mary Nosan, soproga
Anthony, William in Joseph, sinovi
Cleveland, Ohio, dne 29. marca 1948.
iiiimiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiifiiiiiHiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiNii
F\RMA NAPRODAJ
Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih, 400—4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (raspberry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avtomatični thermostatic controlled furnez in vodni grelec. Hlev 40 x 60, shramba za traktor in garaža 20 x 60. Vsa poslopja so nanovo barvana. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se nikdar ne iisuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s Rd. (CallV
Mllvaa.t, Mjml.l	Ja.h /. ., a. !	iiiIaa A n T\m,!a 94 nhffliip
obrnite
LODI
S Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., •
“B levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajte
l MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0034.
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll?
injinnTumariJTiTnjTR imrLrinjrnjijmjiJi
AL ULLE
PLUMBING & HEATING CO.
AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzuiirani in čisto avtomatični. Cene so od $68A0 naprej.
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel.
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila.
15601 Waterloo Rd.	KE 7248
uinJTimimruTjmririjmr^^
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči | Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna orgi v Ameriki... Posluje že 52. li
;anizacija
eto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91%
C. hotel dobre *b. ln »velim
S. K. Jednote z
■varaj k pri najbollžl, pe-
KSANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL Uer a lahke zavaruješ n unrinlne. nune poikodbe. operacije, and
LAK JEDNOTA sprejema motka le ieaaka od H. do M, Mal elrake pa lakot po rottva in-do 16. leta pod ovoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA Intela pataodanejte mio certifikate mdaajo dobo od UM.M do KAlUt
ALI JEDNOTA jo prava mati vdov te .IroL Ce ie teol ital att Sanica te moaotno In božalo katoUike podporno onanteaoljo, potrudi aa te prtelopi takoj.
Za palaanBa a u varovan Ja In aa vat dreto podrobnootl ao obrnite na vodnike In amdnleo krajevnih drattov K. I. K. Jednote. aU na na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chictgo St	Joliet, 01,
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN MATERE
Matilde WaDaod
ki ja u vedno zaihtela svoje blaze oči dne 30. marca 1939.
Devet let Te krije že zemlja, truplo tam v grobu trohni nam pa Je težko pri srcu, po licu nam solza drči.
Sladko počival tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubem Bogu.
Žalujoči ostali:
SOPROG tn OTROCI.
Cleveland. O. 31. marca IMS.
iruiimrumrijmmmnjT^^
VeiritiKa
IVAN MATIČIČ
rirLrLnjirijmririjmnjmiTr^^
Tam sedi Ser-'za kravžljaste laske. Petrin domovanje, na svojem J ju spusti na tla in pogleda v hišo. Tu zibljeta Jožek in Nejce Polonico. Na vrvici imata privezano zibel pa vlečeta vsak od ene strani, kakor bi
dinovo
klancu trdno kakor grad. Vendar Petrina ne omami skušnjava. Ozre se še k Žerdinovemu kozolcu: tam igrajo fantje z
lučanjem kovancev v zrak. Vse žagala. To sta si izmislila pa-
popoldne mečejo, stavijo in vpijejo: “Kosmec —goleč! Goleč — kosmec!’’ Šele ko se stemni, se spravijo v krčmo.
Petrin je zavil mimo Lučar-jeve in Orešnikove hiše ter se ustavil pred domačim pragom. Bežno se je še ozrl preko Žer-dinovega dola, ki meji na njegovo domačijo, potem se malce okrenil in pogledal nasproti v Orešnikov kot. Ne da bi mislil kaj’ pomoževati, spodobi se pa, da si sosedje privoščijo prijazno besedo, sosed se ne bo zapiral pred sosedom. No, nikogar ni bilo videti* prav tako je bila tudi pred Lužarjevo hišo klop prazna. Sicer se je pa že mra-čilo.
Petrin zbrska izpred hiše razmetane trske; iz hiše se sliši razposajeno vpitje otročadi. Na prag priteče paglavec, a ko uzre očeta, jo brž usmodi nazaj ; brž nato je otročad na-mah utihnila. Ven je stopila Petrinka, velika .junačna žena, skoro ne dosti manjša od moža. Kljub silnosti telesa pa ji je obličje blago, dobrodušno. Razen tega pa je nosečna, in sicer se pozna, da ji gredo dnevi nosečnosti že h koncu.
“No, glej ga no, si že prišel?’’ je rekla njemu, kakor bi mu voščila dober večer.
"Kaj bo že večerja?” ji je odzdravil na pozdrav.
“O seveda bo, saj zato si prišel,” je odvrnila ona šegavo. “Mar si prišel zaradi mene ali bolj zaradi večerje, Matevž?”
“Bom potlej povedal,” se namuzne on. Pogladi si košate brke, popravi na rami kamižolo pa z nekim dopadenjem gleda roddvitno ženo. Saj tako zgleda že dvajest let, nikol' ni bila drugačna. Leto za letom rodovitna kakor jablana v vrtu, rdeča ko roža. Polna samega zdravja je njegova Neža, vedno segava in živahna. Žive oči ji zdaj plamenijo, zdaj se smeh-lajo. Temno naglavno ruto ima danes zavezano pod brado, ker je nedelja, v delavnik si jo zategne zad. Vidite, to je Petrinka.
“Kaj bo za večerjo?”
“Kaj? Zaroštani matafize-Ijni,” se odreže žena.
“Si si jih napravila danes za priboljšek, Neža?”
“Seveda, zakaj bi pa ne imeli enkrat nekaj boljšega.”
Čemu pa gre dedec vprašat, kaj bo za večerjo, ko vendar ve, da brez močnika, koruznih žgancev, krompirja in repe zlepa ne mine dan v letu. In Petrinka zmeraj kakšno tako zasoli, kdor jo vpraša, kaj bo skuhala.
Petrin je pogledal zdajci v hlevec poleg veže. “Je blago kdo napojil?” je vprašal važno, kakor bi bilo kdo ve koliko živine v hlevu.
“Da, k Žerdinu so šli pit,” se odreže zopet žena.
Ko vidi mož, da je hlevec prazen, se ozre proti koritu tja k Voglar j evi hiši in uzre Mar-tinka, ki žene od napoja dve kravi in telico.
Petrinka odide noter z naročajem drv, on počaka na blago in vpraša fanta, ali je dobro pilo. Potem stopi v veži?. Pri priči se mu oplete okrog nog nekaj boscev. On se spogne in divgne dva hkrati. S košatimi 'brkami pošegeta Mihca pod nosom, Janžek pa ga pocu-kne za drugo polovico brk, dokler Mihec ne pograbi bratca
glavca zgolj za igračo. In prav ko so se odprla vrata, je eden premočno nategnil vrv, zibel se je prevagala — in, kot bi trenil, je Polonica ležala pod zibeljo. Samo šibek vz-
dvignila zibel — In Polonica je kmalu zopet sladko zaspala.
Petrin je samo zarentačil pa odšel v kuhinjo. Tu je Nežica lupila krompir, mati pristavljala lonce k ognju. Rezika pa pripravljala piče pujskom. Izredno ji je pristajalo. Sploh se je zavedala Rezika, da ji je osemnajst let in da že nekaj pomeni pri hiši, medtem ko je Nežica tudi poskušala posnemati mater pri kuhi, a je bila še pravcat otrok. Kaj bi gospodinjila sirota z dvanajstimi leti.
“Kje so pa fantje?” se je ozrl Petrin okrog ognjišča.
“če si jim dal kaj okroglega, potlej veš, da še ne spijo, na obličnik pa tudi ne čakajo,” je rekla žena pa z neko spoštljivostjo sipala koruzno moko v kotliček.
“Martinek je v hlevu, Tevž

krik, pobca sta priskočila, je bil prejle pred I ličarjevim
E. W. BUSS C0.
NEEDS
35 ASSEMBLERS
ON
HEAVY MACHINERY
2ND SHIFT 3:30- 12:00
GOOD HOURLY RATE
East 222nd & St. Clair KEnmore 6010
hlevom, Brejca pa nisem vide- cej za avemarijo k domu.
la„’ se je moško odrezala Nežica.	,
Najbrže bo za Žerdinovim kozolcem,” je pristavila Rezika.
Da, Drejc je že skoro goden, je pomislil Petrin. Naj le gre med fante. Tistih par kron, ki mu jih je dal davi, ima v žepu le zastran spodobnosti, zapraviti itak ne more toliko denarja, vsaj pri Žerdinu ne. Tevž je pa še negoden, a je tudi dobil davi nekaj desetic, da bo s tem večjim veseljem jutri zopet tesal. Sicer pa najde pobec itak pre-
Res se je že dobobra zmračilo, a Tevža še ni bilo k domu. Pač pa je nekaj takih oprezalo tisti čas okrog Žer-dinove krčme. Sicer je od sile težko mlečnozobcem stopiti v krčmo med pivce, razen tega pž tudi nevarno. Pa so se končno pobje le vdali mikavni vabi. Ne toliko da bi pili vino, saj lahko zberejo denar in pošljejo ponj, toda bolj jim je zaradi trušča, ki ga je notri do neznanske mere, medtem ko je zunaj tak dolgčas..
(Dalje prihodnjič)
je	luna j!
• Pomlad je čas saditve, če hočemo imeti letino. Toda pomlad in čas začeti hranilno vlogo je vsak mesec. Torej če hočete imeti letino od vaših prihrankov, odprite hranilno vlogo pri nas še danes.
Hranilne)
so
vloge do $5,000 zavarovane
Vse vloge, napravljene do 12. aprila bodo obrestovane že od 1. aprila 1948.
ST. CLAIR SAYINGS & LOAN CO.
6235 ST CLAIR AVE.	* HE 5670
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri sin in brat
ANTHONY GORNIK
ki je preminul dne 29. februarja 1948.
Pokojni je bil rojen dne 14. januarja 1904, v Clevelandu, O.
Pogreb pokojnega se je vršil 3. marca iz Anton Grdina pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sveti maši zadušnici,, katero je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno sveto mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so poklonili vence ob krsti pokojnika; prav tako vsem številnim, ki so darovali za svete maše.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile na dan pogreba. Enako se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit, kakor tudi onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Dalje se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnika
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso postrežbo, ki so nam jo dali.
Končno iskrena zahvala vsem,, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali.
In Ti, dragi Tony, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, a duši Tvoji pa večni mir.
Žalujoči ostali:
MARJETA GORNIK, mati RUDOLF in FRANK GORNIK, brata ROSE BREZEC in MARY BOGAT,AY, sestri Cleveland, Ohio, 30. marca 1948.
—AND THE WORST IS YET TO COME ‘-in najhn jše šele pride
r^L-
i
Potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri mož in oče
Peter Bukovnik
ki je previden z svetimi zakramenti umrl dne 9. marca 1948.
Pokojni je bil rojen 18. januarja 1897 v Šenčurju pri Kranju.
Pogreb pokojnika se je vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca na E. 81. cesti, dne 12. marca 1948, in po sveti maši zadušnici, katero je daroval preč. g. Rt. Rev. kanonik John J. Oman, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Predvsem se zahvalimo preč. g. Rt. Rev. J. J. Omanu za darovano pogrebno sveto mašo zadušnico ter za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika.
Dalje se zahvalimo vsem tako številnim sorodnikom in prijateljem, ki so poklonili toliko krasnih vencev ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru.
Enako iskrena zahvala vsem številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika.
Prav tako se zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno.
Enako se zahvalimo društvu France Prešeren št. 17 SDZ, potem društvu Carniola Tent The Maccabees, ter društvu Woodmen of the World Forest City Camp, za vso naklonjenost ob smrti dragega pokojnika.
Naša iskrena zahvala vsem številnim, ki so pokojnika kropili, se udeležili pogrebne svete maše, ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Jos Žele in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso po-slugo, ki so nam jo dali ob tej priliki.
Končno zahvala prav vsem, ki so nam kaj dobrega storili, bodisi na ta ali oni način. Vsem naš iskreni: Bog plačaj!
In Ti, preljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te nove domovine; duši Tvoji pa večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Spominjaj se na nas; mi pa se bomo na Tebe.
Enkrat glas Odrešenikov, nas iz groba zbudil bo; in poklical pred Sodnika, našo dušo in telo.
Tvoji žalujoči:
DOROTHY BUKOVNIK, soproga RAYMOND, NORMAN in ROBERT BUKOVNIK, sinovi
Cleveland, Ohio, 30. marca 1948.
V SREDO samo en dan!
The MAY Co.
koncem mesečne
RAZPRODAJE
Men's Wear Sharply Reduced
Men’s 17.95
ALL-WEATHER
JACKETS
13.95
Water - Repellent, Wind - proof Gabardine and Vavalry. Knit bottom models. Tan or blue. Sizes 34 to 42.
Reduced to......13.95
29.50 and 32.50
SPORTCOATS
13.95
Stylish, serviceable sport coats, well-tailored in fine all-wool fabrics. These sport coats are smartly trimmed with suede leather. Reduced to.13.95
MEN’S CLOTHING.2d FLOOR
Men’s Furnishings
CLEARANCE OF MEN’S FINE SHIRTS, white and	0 QC
assorted patterns. Now . li.VJ
MEN’S BROADCLOTH PAJAMAS.
2.99
MEN’S handkerchiefs:
White add patterned. Now;...
ESSLEY ZELAN JACKETS. Reg. 7.95. Sizes 38 to 42. While A QC they last.. Now...:... **”4
MEN’S ALL-WOOL SOX. Reg. $1. Short ankle styles, popular plain colors. Now .... «J*Jv
MEN’S BETTER TIES 7^ O CA
$1.50 - $5. # price • dt to*"™
MEN’S TIES AND BOW
TIES. Now...........
MEN’S SOX.
Now ...............
MEN’S LEISURE COATS. Reg. $25. Reduced lA price.	10 CA
Now ..................IdWiV
MEN’S SPORT SHIRTS taken from our regular stock. Broken 1 QC
MEN’S SHIRTS taken from our regular stock. Odds and ends, soiled
1.95
10c
19c
icguiai aiuvn. uuuz
and broken sizes. Now
STREET FLOOR . . . ONTARIO
China and Glassware
GOLD BAND TUMBLERS; 12 ounce size.	1 An
Special at.........■*VU	eacl
CLOSEOUT OF STEMWARE; OfL,
reg. 48c. Special at.. OiKi
IMPORTED CRYSTAL SALT and PEPPER-SHAKERS; large CQn
size; reg 89c ........ V*™
KENSINGTON BENT GLASS SERVING PIECES; )4 price; reg. 750 , 10 95	at 1// PRICE
CALIFORNIA FROSTED GLASS CHOP PLATES;	0 QC
formerly 7.95......... O.Ju
PLASTIC CAKE COVERS;
large size; formerly 1.49..
9-PIECE SPAGHETTI SETS; A CA
formerly 7.45........ ‘z.JV
9-PIECE SPAGHETTI SETS; O CA
formerly 5.75 ....... «.*JV
ITALIAN DINNERWARE; floral pattern; reduced to clear..
y2 PRICE
ODDS AND ENDS OP DINNER-WARE; individual pieces.......
1-3 to 1-2 OFF
THE MAY CO______FIFTH FLOOR
Girls’and Teens’Wear
GIRLS’ 85 PLAID WOOL SKIRTS; gay colors, flared;	1	QQ
sizes 7 to 14 ........
TEEN’S 3.95 BLOUSES; white ray. on in dressy styles;	1	QQ
sizes 10 to 16........
GIRLS’ 395-5.95 DRESSES; fine cottons; nicely styled;	4 /10
sizes 7 to 12.........
TEENS’ 495-6.95 FROCKS; cottons and spun rayons;	O	AC
sizes 10 to 16 ...----
THE MAY CO.. . SECOND FLOOR
Blouses and Neckwear
ASSORTED BLOUSES, in a variety of styles and fabrics; broken sizes, regular S4-S5, reduced 0 QQ
to clear at.........-
ASSORTED BLOUSES, white and colors; odds and ends, reduced to clear; regular $3 and	QQ»
$3.50, now ...........
BLOUSETTES, of rayon crepe or sharkskin in white and cplors; 7Q/» all fine quality, neatly tailored fvv NECKWEAR, broken assortment of styles and fabrics; regular 2.25 to 5.95, reduced QQ« O QQ
to clear at....•'«*' to
THE MAY CO.. . STREET FLOOR
Lingerie
RAYON SATIN SLIPS, fine quality, 60 pieces in the group; 32 to 0 QK
36; regularly 5.95, now... v.Jtl
COTTON PAJAMAS, 20 pieces in the group; broken sizes, reg. 0 QC
$5, reduced to clear at...
TAILORED SLIPS, beautifully tailored! 75 pieces in the group; regularly 3.95, reduced	$0
to clear at ...............    **
LACE - TRIMMED PETTICOATS, short lengths; 12 pieces in the group; regularly 5.95;	$0
reduced to clear at..........  **
SLIPS and GOWNS, odds and ends, to clear; 27 pieces in the group; regularly 7.95 and 8.95,	^
LOUNGE PAJAMAS,' 4 pieces in the group—excellent values; reg ularly $35, reduced	$OC
to clear at .................
THE MAY CO.. . THIRD FLOOR
200 SLEEVELESS DRESSES; pin-
afores In small sizes'	1 QQ
formerly 6.50......j.....;......
133 PRINT APRONS; bib and band styles; incomplete styles;	$1
formerly $3 .’................... *
100 BETTER DRESSES; incomplete styles; formerly 10.95 and 12.95 ..............
7.95
THE MAY CO. . . THIRD FLOOR
Growing Girls’ Shoes
Values up to 8.95 5.95
Black, brown and red calf. Hand-sewn moccasins and other styles that are popular with the girl-set. Sizes 4 to 9.
GIRLS’ SHOES ... 2d FLOOR
Silverware
SILVER-PLATED HOLLOWARE; trays, candlesticks, bowls, platters / to y, OFF ALUMINUM WATER 0 QC
PITCHERS, reg. $5 . «*••«*
ALUMINUM COCKTAIL O QC
SHAKERS; reg. 12.95.  <*5W
ALUMINUM ICE TUBS; regular $10 and	7 QC O QC
LARGE CORNFIELD QQ.
SERVING TRAYS .........P™
SMOKERS’ SETS; 6-pc.	$1
brass or copper; reg. 1.59. -»-set
SILVER-PLATED SALAD FORKS; regular 33c to	OC.
49c ............. «*Ueach
SILVER-PLATED KNIVES; stainless steel blades; hollow 7Q. handles; regular 99c .. U
THE MAY CO. . . . SILVERWARE STREET FLOOR
Needlepoint Designs
Completed
2.50	and $3..1*39 to 1*79
3.50	values .1*99
Floral patterns completed, only background to be filled in. Canvas slightly discolored.
$3 Footstool 1 7Q Pieces....
Urge, Elah- C CQ DO CA orate Pieces .. O.Ou ;0 uo.Jlf
THE MAY CO_______ART-
NEEDLEWORK ... 4th FLOOR
nfants’ Wear
GIRLS’ DRESSES; prints and plain colors; sizes 3 to 6)4;	4 rn
formerly 225 ...........   L39
TOTS’ COATS; by “Fischer”; im/ ported fabrics; sizes 3 to 6)4; $QO
formerly 7.50 and 38.95 ... OL
BABY BUGGIES; one of a kind and floor samples; $OC 3CC formerly $32 to 69.95 to «K) BABY SPOONS; bent handle; CA.
plated ware; reg. $1..... D5rC
CIRCUS WAGON TOY; on formerly $2..............  ODC
THE MAY CO... . INFANTS’ WEAR .. . SECOND FLOOR