181. StNllKL
• UoMuJ. i Četrtek. 6. mosta 1MJ.
LL leto.
lakaji ?sak dan »večer lavsemsi nadalje In praznika ter velja po potil prejeman u H K| n pol leta 12 K, aa čatrt lata 0 K aa an ujm 2 Ki Kdor hodi um ponj, plača m vso Ido lato 80 K. g- Na naroCbo braa istodobna vpolUjarva naročnine to ne oaira. — Ea Dopisi naj to Izvole franku vari — Rokopisi so no vračajo. — Putni«io ko
OroaULihra tolofoa it 34.
dežele sa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za Mukllano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, aa čatrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Maaaftllo celo lato 28 K. Za vaoltrapa totala in Ameriko se plačuje od peterostopne patit-vrate po 14 n, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ji v Knaflovita alicata it & — Upravnistvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananlla^t j. administrativne stvari.
ItovUfco m M h. Upraništra telefon it 85.
Le tako naprej.
Iz Sarajeva, 5. avgusta.
Državni finančni minister gospod Burian je kot vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine is To bi aha poslal nekemu dunajskemu listu previdno stilizirano brzojavko, v kateri je rečeno: bosansKa uprava je na-predna in hoče, čim se uredi državnopravno razmerje okupiranih dežel, ustvariti za Bosno in Hercegovino provincijalni deželni zbor. Ker prebivalstvo to ve, ne bo turški prevrat nič vplival na Bosno in na Hercegovino.
Kakor se tu vidi, se je minister Burian izrazil nekoliko previdneje, kakor njegov sekoijski Šef Horowita, sicer pa se oba ujemata v nazoru, da naj Bosna in Hercegovina ne dobita ustave.
Kar se tiče naprednosti bosanske uprave, ni treba o njej govoriti. V Bosni je etablirana prava strahovlada. Krute sodbe vojnih sodišč, konfiskacije listov — celo neki članek nNeue Freie Presse" je bil konfisciran — špijonstvo na vseh koncih in krajih — to najbolje ilustruje naprednost bosanske uprave.
Toda poglejmo dalje. Minister Burian pravi, da se mora prej urediti državnopravno razmerje Bosne in Her-odgovine,predno se da tema deželama ustava. Iz te izjave bi Človek skoraj sklepal, da minister Burian ne pozna ne berolinske pogodbe niti oarigrajske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Turčijo; da je Burian sicer minister za Bosno in Hercegovino, pa ne pozna prave podlage svoje sluibe.
Na berolinskem kongresu 1. 1878. in sicer v njega deveti seji je avstro -ogrski minister An dr as s v nastopil z velikim govorom zoper Turčijo, na kar je angleški minister Sali s b ur y predlagal, naj se Avstro-Ogrski da mandat, okupirati Bosno in Hercegovino. Proti temu je glasoval samo turški zastopnik Karatheodorv paša. Le s težavo in z največjim pritiskom je avstro ogrska vlada pripravila Turčijo do tega, da je končno privolila v okupaoijo. člen 25. berolinske pogodbe pooblašča Avstro Ogrsko, da okupira Bosno in Hercegovino in sandžak Novi pazar, da napravi tam red in mir. Nikjer ni rečeno, kako dolgo bo trajala okupacija, pač pa je grof Andrassv na berolinskem kongresu izrecno izjavil, da Avstro -Ogrska ne bo nikdar okupiranih dežel lastni monarhiji inkorporirala, to se pravi,
da ostaneta okupirani deželi državnopravno del turškega cesarstva in da se to državnopravno razmerje ne sme
premeniti.
Tudi oarigrajska pogodba, sklenjena med sultanovim zastopnikom Karatheodorv pašo in avstro-ogrskim zastopnikom grofom Zicbvm obsega določbo, ki izrecno priznava sultanovo s u v er eniteto. Že v uvodu je rečeno, aa „okupacija Bosne in Hercegovine v nobenem oziru ne zmanjšuje suveretetnih pravio Njeg. Veličanstva sultana nad tema dežela ma" in na tej podlagi je sestavljena vsa pogodba.
Državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine je torej davno urejeno in se enostranski pač ne bo dalo premeniti. Če bi Avstro Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, proti volji su'tana oziroma turškega parlamenta, bi s tem prelomila sklenjene pogodbe in izzvala odpor ne le od strani Turčije, nego tudi odpor drugih držav. Zato pa pomeni termin, ki ga je določil minister Burian za uvedbo ustave namreč „uredbo državnopravnoga razmerja" (to je aneksija) da še 1 e t a i n 1 e t a ne bo nič z ustavo.
Seveda je to le želja avstro-ogrskih vladnih krogov in niti ne vseh teh, kajti še je nekaj pametnih ljudi, ki uvidevajo, kako nevarno igro bi rada igrala Burian in Horowitz. Do-Čim ta dva nasprotujeta ustavnim razmeram v Bosni in Hercegovini se je med Mohamedanci in med Srbi začelo močno gibanje. Ker je nova turška ustava veljavna za vse sultanove dežele, velja tudi za Bosno in Hercegovino in večina bosanskega prebivalstva bi rada poslala svoje zastopnike v turški parlament. Tem rajši, ker se Avstro-Ogrska tako krčevito brani ustave v okupiranih deželah. Kaj se bo še iz tega razvilo, kdo bi mogel to prorokovati. Nehote pa se človek spominja besed, ki jih je izgovoril ruski minister GorČa-kov, ko je bil vprašan, kako je mogel glasovati za to, da Avstro Ogrska okupira Bosno in Hercegovino. Gor-čakov je lake nično izjavil na to vprašanje: Grob Avstrije je na Balkanu.
Ogrski ministrski svet.
Budapešta, 5. avgusta. Včerajšnji ministrski svet je trajal do dveh popoldne. Razpravljalo se je v prvi vrsti o proračunu, razen tega pa tudi o volUni reformi in o avtonomiji katolikov. Zaradi državnega proračuna bo treba še enega ministrskega sveta,  ki  bo  šele meseca
septembra. Ministrski predsednik, minister Gunther in ban Rauch so šli po ministrskem sveta v 161 poročat cesarju.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budapešta, 5. avgusta. V Ko-ssutbovem glasilu „Budapestu piše državni poslanec Burdvan, da je sedaj gotova stvar, da se zgradi novi volilni zakon na temelju pluralnega zistema, ker bi sioer madžarstvu ne bila zagotovljena vodilna vloga. Po uspehih včerajšnjega ministrskega sveta se predložitev volilne reforme zopet znatno zavleče.
Bosna v turškem parlamentu ?
Sarajevo, 5. avgusta. Radikalna srbska opozicija pripravlja v družbi s sorodnimi turškimi elementi tajno volitve za turški parlament.
Iz srbske skupščine.
Belgrad, S. avgusta. Skupščina je sprejela državni proračun za leto 1908 v prvem branju. Jutri se začne razpravljata o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko.
Ruska vlada proti grofu Tolstemu.
Petro grad, 5. avgusta. Zaradi znanega Tolstovega Članka „Ne morem več molčati" so bili vsi Časopisi, ki so članek priobčili, kaznovani. Obenem je vlada vsem mestnim zastopom strogo prepovedala prirejati slavno s ti o letošnji pisateljevi 801etnioi. Kazan-sko vseučilišče je nato nalašč imenovalo Tolstega za častnega člana, nakar je naučno ministrstvo opozorilo po okrožnici vsa vseučilišča, naj se ne ozirajo na to imenovanje. Kuratorju kazanskega vseučilišča je ministrstvo naroČilo, naj uvede preiskavo ter do-žene, kateri profesorji so sovražni vladi.
Dogodki na Turškem.
Ministrstvo odstopilo.
Carigrad, 5. avgusta. Danes popoldne se je ofioialno priznalo, da je veliki vezir s celokupnim ministrstvom podal demisijo, ki je bila tudi sprejeta. V sultanovi palači se nada ljujejo posvetovanja glede sestave novega ministrstva. Imena novih ministrov se razglasijo jutri. Novo ministrstvo sestavlja Kiamil paša. Veliki vezir je padel z ministrstvom vred na zahtevo mladoturške opozicije. Ml ado turški časopisi so prinesli poziv
na velikega vezirja, naj ima usmiljenje z delelo ter odstopi, da naredi prostor možu, ki je kos zahtevam novega položaja. Veliki vezir pa je moral odstopiti posebno še zategadelj, ker je pritrdil naredbi, da imenuje vojnega in mornaričnega ministra sultan. Naslednik mu bo skoro gotovo Kiamil paša, ki uživa ugled pri Mladoturkih. Vodstvo mornaričnega ministrstva je prevzel začasno pod-admiral Arif paša Mladoturki zahtevajo, naj postane veliki vezir dosedanji naučni minister Haki beg. — Prvi sultanov tajnik Tašin paša in komornik Ragajb paša sta odstavljena.
MladoturOka vlada.
Ml ado turška stranka, ki ima največ pristašev med častniki, ima vodilno in odločilne besedo. Včeraj zvečer so priredili po Carigradu artilerijski vojaki z godbo veliko demonstracijo. Pridružili so se jim tudi častniki in nepregledne množice ljudstva. Kmalu nato so prišli vojaki vojne mornarice z godbo pred vladno palačo ter zahtevali, naj se morna-rični minister odstavi. Kmalu nato se je razglasilo, da je mornarični minister Hasan Rami paša demisijoniral. — Ker Mladoturki niso zadovoljni z imenovanjem A ta bega za vrhovnega ravnatelja pošt in brzojavov, je mlado turški odbor vstavil novega ravnatelja v Dedeagaču ter ga pripeljal v Solun. Najbrž ga obsodijo na smrt, ker ga dolže, da je bil poprej vohun na dvoru.
Sultan bolan.
Že pred sedanjimi viharnimi dogodki je bilo sultanovo zdravje slabo, a sedaj se mu je znatno shujšalo. Njegova duševna in fizična utrujenost je oči vi dna. Sultan ne more stati dolgo časa na nogah, ki se mu hudo tresejo; večkrat ga napada omotica. Na dvoru so v hudih skrbeh, ker se boje katastrofe. T adi zdravniki, ki so sultana natanko preiskali, pravijo, da ni izključeno, da zadene sultana kap na možgane. Zato so sultanu naročili popolni mir. V sultanovi palači so že pripravljeni na vse eventualnosti. Posebno hočejo preprečiti, da se ne izropajo neizmerna bogastva v sultanovi palači, kakor se je bilo zgodilo ob smrti prejšnjega sultana. Prestolonaslednik je brat sedanjega sultana, Rešad Elendi. Po mestu pa se govori, da hoče mladoturški odbor odstaviti sedanjo dinastijo ter spraviti na prestol princa Šalah Edina, ki je radikalen pristaš mladoturške stranke in po svoji materi sultanov nečak
Gospodarski napredek.
Odkar ie proglašena ustava, je došlo trgovinskemu ministrstvu nad 300 prošenj za tovarniške in fužinske koncesije. Osem družb zahteva koncesije za napravo telefona. Neka dunajska družba je ponudila napravo omnibusnega prometa.
Dopisi.
Iz Postojne. Kakor smo že poročali, prirede notranjski stari bojevniki in do slu i eni vojaki dne 22. in 23. avgusta t. 1. v Postojni veliko slav-nost v spomin 60 letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. V ta namen priredil se je dne 2. avgusta shod, ki je bil nepričakovano dobro obiskan in je med splošnim navdušenjem sprejel sledeči spored slavnosti: 1. Na predvečer ob 8 uri mirozov in bakljada skozi Postojno v taborišče (zbirališče točno ob 7 uri zvečer na spodnjem koncu Postojne). 2. 23. ob 5 uri zjutraj budnica, ob 7 uri zbirališče na spodnjem koncu Postojne, slavnostni obhod po trgu in v taborišče k sv. maši. 3. Po maši defilacija, potem odhod v Postojnsko jamo 4. Po obisku jame odhod v taborišče k menaŽi. 5. Popoldne velika ljudska veselica v taborišču z godbo, petjem, raznimi igrami in plesom. Slavnost se vrši po vojaško ob vsakem vremenu. Opozarjamo vse stare bojevnike in doslu-žene vojake na ta spored in jih vabimo, da se gotovo udeleže slavnosti, dne 22. in 23. avgusta. Poživil se jim bode spomin na vojaška leta, ko so morali žrtvovati svoje moči in svojo kri za svojega ljubljenega vladarja. A na ta slavnostni dan ne bode treba prestati nikakih težkoč, kajti slavnostni odbor preskrbel bo vse potrebno, da bodo vsi udeleženci te slavnosti naj-udobnejše preskrbljeni z vsem, kar si bode kdo poželel. Taborišče prirejeno bode popolnoma po vojaškem načinu, kakor bode sploh cela slavnost imela vojaški značaj. Pričakujemo pa tudi, da se udeleže te naše slavnosti vsi, kojim še bije srce za našega vladarja in ga hočejo p osi a vi ti s tem, da praznujejo 00 letnico njegovega slavnega vladanja. D o si u ž eni vojaki torej dne 22. in 23. avgusta t. 1. vsi na krov!
Ljubljanski občinski ml
V Ljubljani, 5. avgusta.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, kije imenoval za overo-
LISTEK.
Ado.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
IV.
Xaravno je, da sta imeli Berta m Ada vse polno čestileev, ki so vzdihovali okoli njiju s toliko večjo vnemo in vztrajnostjo, ker so vedeli, da so blagajne starega Mesesnela do vrha polne. Toda niti Berta niti Ada fli dosti vpraševala po teh čestilcih, saj sta se obe zavedali, da sta lepi in Premožni, iz katere zavesti je vzklila v obeh želja omožiti se tako, da dobita z možem tudi sijajnejše družabno stališče. Kakor vse prave Tr-žaeanke nista imeli nič simpatij do oficirjev, ki so se jima precej dolgo m precej vsiljivo ponujali; pri poznavali sta samo bogastvo in plemstvo, in dasi nista o tem nikdar govorili in tudi nikdar razmišljali, sta vendar čisto instinktivno odklanjali vse snubce, ki se niso mogli izkazati 2 bogastvom ali s plemstvom.
Zdaj sta se obe prav izdatno zanimali za barona Herberta. Adi je n£ajal že od prvega trenotka, ko ga Je videla vstopiti v Mesesnelov sa-*HBL A ugajal je zdaj tudi Berti, ki 1* bila sprejela naznanilo o njego-
vem obisku prav neprijazno in z očitnim nezaupanjem, ki je že skoro imelo značaj antipatije. Samo osebnost barona Herberta tega ni povzročila, saj ga je Berta odlikovala s posebno prijaznostjo že takoj, ko je prišel v kampanjo in ko ga torej ni še nič poznala.
Stari Mesesnel, ki je hčerine simpatije do barona Herberta opazoval z vidnim dopadajenjeni, si je to raztolmačil strogo materialistično, češ, baronstvo Herbertovo jo mika. V resnici pa ni bilo tako. Še je bil Berti Herbert popolnoma tuj in nič ni mislila niti na kako bližnje znanje ž njim. Zanimala se je zanj pravzaprav le, ker je vedela, da ugaja Adi, a ko je barona spoznala, ji je ugajal in začela je nehote in nevede rivalizirati z Ado. Koliko žensk se je že zaljubilo ne zaradi osebe dotične-ga moškega, nego zato, ker ga niso privoščile svojim tekmovalkam.
Bilo je to prvič, da sta Berta in Ada postali tekmovalki. Njima samima že ni bilo jasno, da rivalizirati, čutili sta le, da se je razmerje med njima nekako premenilo. Toda, ker sta se sicer dobro razumeli vzlic veliki razliki v značaju in ker sta bili lojalni v mislih in v dejanjih, sta čutili hitro potrebo, da se to tiho nesoglasje razjasni. Toda — kako začeti 1 Obe sta si več dni belili glavici, kako bi prišli do razjasnila, a nista ničesar našli.
Končno se je energične j ša in premetene j ša Berta osokolila in storila, šetajoč se z Ado po vrtu Mese-snelove kampanje, prvi korak.
»Kaj praviš, Ada, čemu hoče moj oče vedno imeti te večerje, na katere povablja celo stotnijo vsakovrstnih ljudi, za katere mu v resnici prav nič ni. Drugače je tako štedljiv, da me je včasih kar sram, za te večerje pa razmeče po več sto kron.«
»Najbrž je med povabljenci tudi nekaj takih, na katerih mu je mnogo ležeče, saj bi si sicer gotovo ne delal takih stroškov,« je menila Ada.
»To je mogoče, a verjetno ni,« je dejala Berta. »Če bi bili naši gostje imenitni trgovci, bi to rada verjela, a saj so sami še čisto brezvpliv-ni mladi ljudje. Priznam pa, da ta velika gostoljubnost gotovo dobro vpliva na očetov kredit.«
»Beži, beži,« je skoro nejevoljno vzkliknila Ada. »Kako moreš misliti, da bo stric s takimi pojedinami delal na povečanje svojega kredita. Tega mu pač ni treba.«
»Treba ne, a koristno je vendar, če ve celo mesto, kako bogat je vele-tržec Mesesnel. Le ne razvnemaj se Ada. Pravi trgovec ima vedno pred očmi svojo* kupčijsko korist, in kar stori, to stori zaradi svoje koristi, zaradi dobička, naj bo že tak ali tak. Prepričana sem,  da ima oče tudi s
prirejevanjem teh večerov kak poseben namen in da si bo z dosego tega namena kakorkoli koristil. A ravno ta namen bi rada uganila. Kaj misliš ti, Ada!«
»Mislim, da se ti jako motiš,« je odgovorila Ada, »in da podtikaš očetu namene, ki jih nima. Ni lepo, da imaš o svojem očetu tako slabo mnenje.«
»Oh, srček zlati, duša plemenita in nedolžna, nikar se ne razburjaj,« je s porednim i>osmehom klicala Berta. »Ko bi me bil oče slišal, bi me bil še pohvalil, da sem bistroumna in da znam trgovsko misliti, kar smatra za vrhunec vseh duševnih zmožnosti. Le pusti, Ada, naj velja moja. Oče ima s temi priredbami svoje namene. To stoji, o tem je nepotrebna vsaka beseda. Zdaj je le vprašanje, ali si dela te stroške iz gole in čiste ljubezni do naju, ali ker hoče, da bi na teh sestankih dobil za naju može.«
Ada je hotela nekaj ugovarjati, toda živahna Berta ji je to šiloma onemogočila in je ni pustila do besede.
»Le pusti me, da ti povem in razložim svoje misli,« je hitela pripovedovati Berta. »Obe sva v starosti, ko začno dekleta misliti na možitev. Ce hoče oče, da naju drugi vabijo na svoje priredbe, mora tudi on druge vabiti, saj bi sicer ne imeli
prilike se seznaniti s kakim moškim. Tisti časi, ko so se ljudje od daleč zaljubljali, so že davno minoli. Dandanes mora dekle imeti priliko, da komu zmeša glavo, sicer ne dobi moža. Lov na moža je najtežji vseh lovov, sem nekoč čitala in zdi se mi, da je to velika resnica.«
»Ah, nehaj,« je nevoljno dejala Ada, »danes govoriš zopet tako grdo ...«
»Da bi se fina gospa Katarina nad menoj zgražala, če bi me slišala,« je Berta prekinila svojo sestrično. »Nič za to, včasih se že zgodi, da kri nekdanjega kočijaža, ki se pretaka v mojih žilah, premaga to umetno dresuro, ki jo imenujejo vzgojo. Stvar je pač taka, da se mladi moški ne ženijo radi in da jih je treba ujeti, premotiti in ukleniti, sicer utečejo še v zadnjem trenotku. Povej mi, Ada, pa odkritosrčno, ali kdaj kaj misliš na možitev?«
»To je pač naravno, da dostikrat razmišljam o svoji bodočnosti,« je nekako sramežljivo priznala Ada.
»Tudi jaz mislim že dolgo časa na možitev, in ko bi se bil oglasil res primeren snubec, bi ga bila tudi takoj vzela,« je izjavila Berta. »Posebno zadnji čas mislim pogostoma, skoro neprestano na možitev; morda vsled tega, ker sem naposled vendar našla svoj ideal.«
(Dalje prihodnji«.)
vatelja zapisnika občinska svetnika Hanuša in Likoaarja.
Prispevek za osnlevanle Batii,
Občinski svetnik dr. Triller je nujno poročal zaradi pr spevka mestne občine v znesku 240 000 K k stroškom za osuševanje ljubljanskega Barja. Mestna hranilnica ljubljanska je izjavila, da je pripravljena ta znesek posoditi mestni občini po 4l A%. Tozadevni sklep Mestne hranilnice se je meritorno odobril.
Najemna pogodba za Švicarljo.
Tudi o tej stvari je nujno poročal občinski svetnik dr. Triller. Ker sklene najemnik nove Švioarije g. Kenda pogodbo za 15 let, veljavno celo za njegove naslednike, zahteva že juridična kavtela, da se stavi pogodba pod sankcijo takojšnje izvršljivosti glasom notarskega reda. Sprejeto.
Pogodba v zadevi volaikoga oskrbovali* 6a.
Kakor znano, je sklenila mestna občina z vojaškim erar jem pogodbo glede zamenjave sveta, kjer stoji sedaj vojaško oskrbovaiišČe na Dunajski cesti z novo zgradbo, ki jo postavi v iste vojaške namene mestna občina. Sedaj zahteva poveljstvo 3. voja v Gradcu v znani vojaški pedantnosti nekatere nebistvene in bolj stilistične spremembe v pogodbi. Pogodba v novi obliki se je sprejela en bloc. (Poročevaleo občinski svetnik dr. Triller.)
Prezidava ljubljanskega kolodvora.
Ta zadeva je menda sedaj vendar prispela k zadnji postaji križe-vega pota. Uprava Južne železnice stavi neprestano nove pogoje, tako da je treba mestni občini mnogo samozataje van j a, ako hoče, da se bo prezidave v resnici dosegla Poročevalec občinski svetnik dr. Triller je rekapituliral vsa dosedanja pogajanja. V prvi vrsti se gre za prispevek mestne občine za napravo podvoza na Martinovi cesti. Mestna občina je dovolila svoječasno v ta namen 30% prispevka s pogojem, da tozadevna svota ne bo presegala 344 000 K in da se izplača prispevek, ako bo delo končano do konca leta 1910. Pozneje je pogodbo v toliko spremenila, da se termin podaljša do konca leta 1911. in da plača od pripadle svote tudi 5" - obresti od takrat, ko bo podvoz končan do dneva izplačljivosti. Cela zadeva je potem obtičala vsled zakona o novih dalmatinskih železnicah. Južna železnica je namreč mnenja, da bo na bodočem centralnem kolodvoru promet državne železnice intenzivnejši, zato se je začela pogati z državno železnico glede prispevka. Napram mestni občini pa se je postavila Južna železnica na stališče, da se ne podvrže terminu, kdaj morajo biti dela izgo-tovijena. Drug izgovor za zavlačevanje je iztaknila Južna železnica v tem, ker mestna občina ni hotela prevzeti snaženja in razsvetljave brvi nad progo ob Dunajski cesti. To vprašanje pa je bogatelno, važnejše pa je zahteva, naj mestna občina izplača svoj prispevek takoj, ko bo podvoz na Martinovi cesti izgotov-ljen. Ker je Južna železnica glede te svoje zahteve dobila podporo v železniškem ministrstvu, bi ji bilo seveda najbrž ljubo, da bi mestna občina ne sprejela njenih pogojev, da bi se mogla cela stvar za vleči. A mestna občina ne more niti trenotka biti več soodgovorna za vse nerodnosti na kolodvoru, kjer je le pravi čudež, da se še več nesreč ne zgodi. Zaradi tega ne preostaja drugega, kakor se podati na vero in poštenje Južne železnice, da ne bo na katerikoli način zavlačevala ostalih del, ako se ji dovoli izplačilo prispevka takoj, ko bo le podvoz gotov. V tem smislu je predlagal poročevalec v imenu finančnega in pravnega odseka, naj se mestna občina zavete, izplačati dovoljeni prispevek takoj ko bo podvoz gotov in da prevzame stalno snaženje in razsvetljavo brvi čez progo na Dunajski cesti. Sprejeto. — Župan je še pripomnil s svoje strani, da se mu zdi Južna železnica kot zavod, ki je izpostavljen javni kontroli, toliko zanesljiva, da bo vsa dela izvršila o pravem času ter bo znala upoštevati požrtvovalnost današnjega sklepa, da ostane dobro razmerje med mestno občino in Južno železnico.
Zgradba novo državno obrtno šole v Llublfanl
Občinski svetnik Dimnik je poročal o županovem dopisu glede prispevka finančnega ministrstva k zgradbi nove državne obrtne Šole v Zgubljam. Kakor znano, je mestna občina zahtevala od finančnega ministrstva za zgradbo, oziroma zdrževa-nje omenjene šole 20.000 K, ki bi se naj izplačale v 251etnih obrokih. Sedaj je pisalo finančno ministrstvo, da teh pogojev ne more sprejeti iz državno finančnih in principi jalnih vzrokov, pač pa je pripravljeno opustiti mestni občini 200.000 K brez-
obrestnega posojila, ki bi ga bilo treba vrniti leta 1915, in ako da mesta občina stavbiače, postavi poslopje ter ga prepusti erarju. In vendar je sekoijski načelnik dr. pl. En gel obljubil županu, da se I. obrok državnega prispevka postavi že v proračun za leto 1909. Naučno ministrstvo in ministrstvo za javna dela podpira mestno občino v njeni zahtevi. Župan v svojem dopisu priporoča, naj se stališče finančnega ministrstva odkloni, ker kaie vse na to, da bo leta 1915. mestna občina v drugačnih finančnih razmerah, da ji bo laglje vračati brezobrestno posojilo, kakor da bi morala danes šteti oelo vsoto za zgradbo in adrievanje omenjene šole. Županov predlog je bil soglasno sprejet.
Interpolaolle-
H Občinski svetnik Likozar je vprašal župana, kaj je z obljubljeno boljšo razsvetljavo na Dolenjski cesti, sedaj ko se je razsvetljava po mestu preuredila. Župan je odgovarjal, da je delo že v tiru ter dobe do oktobra vse določene mestne ulice plinovo razsvetljavo, nakar se pomnože električne žarnice na Dolenjski cesti ie v predzimskem času. Interpelant je še izrekel željo, naj bi se svetilke pritrdile na večjih hišah, kar žele gospodarji. Tudi to je župan obljubil.
Občinski svetnik Predović je vprašal zaradi nove železne ograje na sejmišču ter kritikovsl mostove na Karolinški zemlji. Glede prve stvari je odgovarjal župan, da ima stvar v rokah stavbni urad, da izdela proračun, glede mostov je rekel župan, da je kritika neopravičena in pretirana.
Občinski svetnik Velkavrhje vprašal, kaj je z izplačanjem I. obroka državnega prispevka za regulacijo Rožnih ulic. Župan je pojasnoval, da se I. obrok izplača še letos.
Nato je sledila tajna seja.
Klerikalen notar pred so-
(Dalje.)
Nato je predsednik Leveč preči-tal izpovedi, ki jih je Zupančič podal v kazenski pravdi zoper notarja Hafnerja pred okrajnim sodiščem v Kostanjevici dne 12. oktobra in 22. oktobra 1907. Pri prvi obravnavi je med drugim izpovedal: Poštarica mi deva pisma in pošiljat ve namenjene notarju Hafnerju, v posebno knjigo; to nesem potem v notarjevo pisarno. Ce sem kritičnega dne na dan 25. avgusta 1907 nesel notarju tudi paket s pamfleti, tičočimi se občinskih volitev v Kostanjevici, se ne spominjam. Pri drugi obravnavi dne 22. oktobra 1907 je izpovedal v bistvu takole: Kot poštni sel graščinskega oskrbništva sem nosil tudi poštne pošiljatve za notarja. Ako je prišel kak paket, sem ga tudi vzel in izročil. Vendar pa se ne spominjam, da bi bil dne 25. avgusta 1907 izročil notarju Hafnerju kak pamflet, v katerem bi naj bili pamfleti, tikajoči se občinskih volitev v Kostanjevici.
Predsednik: Zupančič, v čem so bile te izpovedbe napačne?
Zupančič: Napačne so zato, ker sem vedel, da sem dotične pamflete izročil g. notarju Hafnerju. Povedati pa moram še tole: Drugi dan, ko so imeli g. notar v Novem mestu obravnavo z dr. Slancem, so mi dali v pisarni 40 K in poštno nakaznico, glasečo se na 6 K, naj jo nesem na pošto. Vzel sem nakaznico in denar ter pripomnil: Na pošto je treba dati 6 K, kaj pa drugo? G. notar je odvrnil: »Drugo je vaše.« Ko sem vprašal, zakaj, je dejal: »Zato, ker me nečete pokopati!«
Predsednik: Kdaj je to bilo? Zupančič: To je bilo menda po prvem zaslišanju.
Predsednik: Pred oskrbnikom Ribitschem pa ste drugače izpovedali.
Zupančič je nekoliko premišljeval, nato pa izjavil: Zdi se mi, da je to bilo pred zaslišanjem. Mislim, da je to bilo takrat, ko so gosp. notar bili dva dni v Novem mestu. Ko sem drugo jutro prišel s pošto v pisarno, so se g. notar držali za glavo in tožili, da so bolni.
Dr. Furlan: To se ne ujema. Konštatujem, da je bil g. notar Hafner samo 19. in 20. oktobra 1907 v Novem mestu. Takrat ga je zastopal dr. Benkovič. Pri drugi obravnavi dne 25. in 26. oktobra 1907, pri kateri je bil Hafnerjev zastopnik dr. Poček, notarja sploh ni bilo.
Predsednik: Ali ste ponuđeni denar vzeli?
Zupančič: Denarja (nisem vzel, ker se mi je zdelo, da bi ne bilo lepo, da bi sprejemal za tako malenkostno stvar kako plačilo.
Pretisednik: Kaj pa je vas privedlo do tega, da ste samega sebe ovadili?
Zupančič: G. notar je tožil radi razžaljenja časti svojega 91et-nega dečka mojo ženo Katarino, ker je nekoč rekla dečku, ko ji je naga-
jal, »Prokleti pankert«. G. notarja je zastopal odvetnik dr. Schegula iz Novega mesta. Žena je bila obsojena na 10 K, povrhu pa je bilo treba še plačati 37 gld. To me je jezilo, poleg tega pa me je jela1 peči tudi vest, zato sem sklenil, da ovadim samega sebe in g. notarja.
Predsednik: Kakšno razmerje je bilo med vami in notarjem in koliko vam je g. notar plačeval na mesec?
Zupančič: Razmerje je bilo dobro,  plače pa sem  dobil 8 K na
mesec.
Predsednik: Komu ste pošto oddajali?
Zupančič: Navadno notarju samemu, sicer pa njegovemu namestniku.
Predsednik: Kdaj se je začel prepir med vami in notarjem?
Zupančič: Tako okoli Božiča. Prepir pa se je začel radi graščinskega hlapca, ki je bil od oskrbnika odslovljen, ker je imel razmerje z notarjevo deklo. G. notar je mene prijel, da sem jaz spravil hlapca iz službe in vse zakrivil. Nato sem rekel notarju: »G. notar, to pa ni lepo, da se zavzemate za takšno k ... .« G. notar je bil radi teh besed strašno razjarjen in je silno zrohnel nad mano. Kasneje sem razmišljeval o spregovorjenih besedah ter samemu sebi rekel, da sem govoril malo preveč.
Predsednik: Ali vas je g. notar nato tožil?
Zupančič:   Ne, ni me tožil.
Predsednik: Kako pa je prišlo do tega, da ste samega sebe ovadili?
Zupančič: To pa je bilo tako: Ko sem dobil pismo, da moram dr. Scheguli plačati 37 gld. za stroške pravde g. notarja Hafnerja proti moji ženi, sem bil silno razburjen in žalosten. V tem razpoloženju sem šel h g. oskrbniku Ribitschu ter mu potožil, koliko moram plačati na stroških one pravde. Končno sem pripomnil: Vest mi nekaj teži. Nikomur še nisem povedal teg"a, vam pa bodem. Nato sem mu povedal, da sem pri obravnavah proti g. notarju krivo pričal, ter ga povprašal za svet. G. oskrbnik je rekel, naj nekoliko počakam, da bo pisal ravnateljstvu v Gorico, kaj je storiti. Nato je šel g. oskrbnik na 14dnevno potovanje. Ko se je vrnil, me je poklical k sebi ter mi povedal, da je prišlo otl direkcije, naj ^se vloži kazenska ovadba. To sem potem storil.
Predsednik: Ali nista bila z g. notarjem v prepiru tudi radi nekega denarnega pisma?
Zupančič: Pred 2 ali 3 leti sem nekoč nesel g. notarju dva ali tri pisma na recepis. Ko sem odšel, je prihitel za mano notarjev uradnik Koman rekoč: Urban, vi imate še eno denarno pismo za notarja. Vrnil sem se takoj v pisarno ter rekel notarju, da sem mu izročil vse, kar mi je dala zanj poštarica. Notar je jel kričati nad menoj. Ves prestrašen sem nato tekel domov ter preiskal vse žepe suknjiča, v katerega sem bil preje oblečen. In res sem v notranjem žepu našel denarno pismo. Takoj sem tekel k notarju ter mu osebno izročil pismo. Notar je rekel nato: »Kaj ne, dobro bi bilo 600 K?!« Jaz sem nato odgovoril: »G. notar, bog mi je priča, da nisem imel nobenega slabega namena; pozabil sem zmotil sem se, če mi verjamete ali ne.« Takoj drugo jutro sem poštarici povedal, kakšna nezgoda se mi je prigodila.
Predsednik: Kaj pa je bilo s tistim cekinom i
Zupančič: Enkrat je imel notar plačati poštno pristojbino v znesku 20 vinarjev. Bilo je proti večeru. G. notar mi je dal v roko denar in jaz sem ga spravil v žep, ne da bi ga natančneje pogledal. Drugo jutro je prišel k meni g. notar ter rekel, da mi je prejšnji večer dal mesto 20 vinarjev cekin za 20 kron. Rekel sem mu: Je prav lahko mogoče! Sicer pa bomo takoj videli, saj imam še ves denar v žepu. Nato sem segel v žep in res našel med drobižem cekin. Izročil sem ga takoj notarju, on pa je meni dal 20 vinarjev.
S tem je bilo zaslišanje obtoženca Zupančiča končano.
Predsednik: Ivan Sajovic, ali se čutite krivega?
Ivan Sajovic, 171eten mladenič, simpatične unanjosti, živahen v kretnjah, za njegovo starost in izobrazbo, — ima samo štiri srednješolske razrede — precej inteligenten: Ne čutim se krivega.
Predsednik: (Povejte mi dogodek, ki se je doigral takrat, ko je Zupančič prinesel s pošte dotične pamflete.
Sajovic: Dotični teden sem dobil od nekod — menda iz Novega mesta — pismo, v katerem se mi je sporočilo, da dobim v nedeljo 25. avgusta po pošti neke listke, ki jih naj razdelim po Kostanjevici. Podpisano je bilo dotično pismo, če se ne mo# tim, z dr. J. V nedeljo sem pričakoval te listke. Prišel je Zupančič s po-
što, a med pošiljatvami ni bilo nobenega priporočenega pisma. G. notar je pregledal pisma in našel med njimi ovoj, naslovljen name. Ne da bi ga odprl, ga je vrgel na mojo polico. Zavoj je bil zapečaten. Odprl sem ga in se prepričal, da so v njem napovedani listki. Vse vsebine teh pamfletov nisem prebral, nego sem jih prečital samo do polovice. Med tem je g. notar odšel v zemljiško knjigo. Takoj nato sem tudi jaz odšel iz pisarne ter jel deliti poslane mi pamflete. Popoldne sem s svojim očetom, ki me je prišel obiskat, sedel v gostilni pri Štrausu. Tam so se pogovarjali o pamfletih. Pravici so, da iščejo povzročitelje in razna-šalce pamfletov orožniki in da bo do-tičnik, ki jih je razširjal, zaprt. Jel sem se bati in premišljevati, na koga bi zvrnil krivdo. Takoj sem mislil na notarja.
Predsednik: Ali ste vedeli, kdo je pamflete poslal?
Sajovic: Kdo mi je pamflete poslal, nisem vedel.
Predsednik: Ako niste vedeli, kdo vam je listke poslal, zakaj ste jih potem razširjali?
Sajovic: Ker sem sumil, da jih je pisal notar.
Predsednik: Ali ste pamflete prečitali?
Sajovic: Prečital jih ni6em popolnoma, samo do polovice.
Predsednis: Pri zaslišanju pa ste drugače govorili!
Saj o v i c: Morda sem pri zaslišanj u drugače govoril, to pa zato, ker je g. priskovalni sodnik name tako kričal, da me je popolnoma »zmešalo«.
Nato se je preči tala prvotna izpoved Iv. Sajoviea in se konstatiralo, da je takrat izpovedal, da pamfletov sploh ni čital.
Predsednik: Zakaj ste se prvotno odrekli pričevanju proti notarju, v tretjič pa ste napravili vlogo, da hočete izpovedati?
Sajovic: V tretjič sem pričal, ker mi je g. notar očital, da bo obsojen radi mene.
Nato je predsednik prečital prejšnjo Sajevčevo izpoved. V tej izpovedi pravi: Dobil sem od nekod obvestilo, da izide v »Slovencu« ali »Domoljubu« dopis iz Kostanjevice. Napovedalo se mi je, da bom dobil več listov z dotičnim dopisom, ter se me obenem prosilo, naj jih razdelim med ljudi. V nedeljo, 25. avgusta 1907 je Zupančič prinesel pošto in položil pošiljatve na notarjevo mizo. Med pismi je biT tudi zavoj, naslovljen name. Notar ga je vrgel na mojo polico. Odprl sem zavoj in se prepričal, da jena listkih dotični dopis. Nato sem odšel iz pisarne in jel listke brez notarjeve vednosti razdeljevati. Popoldne sem bil v gostilni pri Štravsu, kjer so ljudje govorili, da bo kaznovan tisti, ki je listke razširjal. Jel sem se bati zase, zato sem odgovarjal, da sem jih razdeljeval po notarjevem ukazu, kar pa ni bilo res. Pamfletov sploh nisem bral.
Predsednik: Tu ste izjavili, da pamfletov sploh niste brali.
Sajovic: Najbrže me je sodišče napačno razumelo.
Predsednik: Potem vas bomo nemara tudi danes napačno razumeli !
Dr. Slane: Prosim, naj se pričo vpraša, če je bil notar Hafner v zvezi s klerikalci, ali če je deloval kot oseben nasprotnik Globočnika in drugih ?
Predsednik: Zakaj želite to vprašanje?
Dr. Slane: Ker bom kasneje dokazal, da je bil Hafner v zvezi s klerikalci.
Sodni dvor ni ugodil dr. Slan-čevemu predlogu.
Predsednik: Ali smete brez notarjevega dovoljenja zapustiti pisarno, kadarkoli hočete?
Sajovic: Hodim v zemljiško knjigo, v davkarijo in drugam, ne da bi mi v to bilo potreba posebnega notarjevega dovoljenja. Tako sem tudi 25. avgusta odšel iz pisarne in notar se za to ni brigal, ker je menil, _ia sem šel po uradnih potih.
Dr. Slane: Priča si nasprotuje. Konštatujem, da je Sajovic prvič izpovedal: »Uživam največjo prostost, lahko se odstranim, kadarkoli hočem.«
Predsednik: Ali priznate, da ste Urbana Zupančiča nagovarjali h krivemu pričevanju?
Sajovic: Zupančiča nisem nikdar nagovarjal h krivemu pričevanju, ne v notarski pisarni, ne na njegovem stanovanju.
Predsednik: Kaj pa je bilo takrat, ko ste bili pri Zupančiču, ko je kravo pasel?
Sajovic: Priznavam, da sem bil pri Zupančiču enkrat, ko je kravo pasel na vrtu, toda nisem prišel k njemu za to, da bi ga nagovarjal h krivemu pričevanju, marveč došeb sem k njemu zgolj po poslih.
Predsednik: Zakaj pa je potem Zupančič vas ovadil radi zapeljevanja h krivemu pričevanju?
Sajovic: Samo iz sovraštva, ker sem bil notarjev uradnik, mogoče pa je tudi, da so nanj vplivale tretje osebe. ,
Predsednik: V vlogi, ki ste jo napravili, da Ihočete pričati v pravdi proti notarju Hafnerju, ste rekli, da ste pamflete dobili iz Zagreba.
Sajovic: Pamfleti so bili poslani iz Novega mesta.
Nato se je na dr. Slančev predlog prečital pamflet, v katerem se na najpodlejši način žalijo Globočnik, Bučar in razni drugi ugledni kostanj evišk i meščani.
Predsednik: Ali ste vedeli, kdo je dal pamflet tiskati ?
Sajovic: Takrat tega nisem vedel, sedaj pa vem, da je dal pamflete tiskati g. notar, ker sem to raz-videl iz nekega pisma.
Nato je bil zaslišan notar Hafner sam. Sprva se mu je glas nekoliko tresel, vendar pa je odgovarjal na vprašanja jasno in dokaj razločno, vendar pa ne tako glasno, da bi bilo v avditoriju možno razumeti vsako njegovo besedo.
Predsednik: G. notar vi ste obtoženi, da ste Zupančiča napeljevali h krivemu pričevanju. Ali se čutite krivega?
Hafner: Ne, jaz se ne čutim krivega.
Predsednik: Povejte nam. kako je bilo s stvarjo?
Hafner: Dne 18. avgusta 1907 sem poslal Ivanu Štefetu, uredniku »Slovenca«, neki rokopis s prošnjo naj ga ponatisne v sobotni številki »Slovenca«, in sicer z ozirom na bližajoče se občinske volitve v Kostanjevici. Obenem sem ga prosil, naj pošlje 20—30 izvodov dotične »Slo-venčevc« številke, v kateri bo dopis, mojemu uradniku Ivanu Sajovicu. Dotičnega dopisa nisem pisal jaz, marveč sem ga dobil od druge roke. Dne 25. avgusta 1907 je prinesel Zupančič pošto v pisarno in dal pisma na mojo mizo. Med temi pismi je bila večja kuverta, naslovljena na Iv. Sajoviea. Ne da bi se brigal, kaj je v njej, sem jo vrgel na Sajovičevo mizo. Nato sem pogledal »Slovenca«, če je priobčen poslani mu dopis. Dopisa ni bilo. Ne da bi s kom kaj jro-voril, sem zapustil piasrno in odšel v zemljiško knjigo. Ko sem se vrnil, sem pregledal pošto in našel pismo Ivana Štefeta, v katerem mi je sporočil, da je dopis pomotoma izostal iz lista, a da ga je dal posebe natisniti na listke in da je te poslal Ivanu Sn-jovicu. V tem pismu sta bila tudi dva izvoda dotičnega pamfleta. Vedel sem torej, da je Sajovic dobil pamflete in sem tudi slutil, ker ga ni bilo v pisarni, da jih je šel razdeljevat. Ko se je vrnil v pisarno, mu nisem ničesar rekel, a ga tudi nisem ničesar vprašal. Nato sem šel domov in našel na mizi zopet dva eksempla-ra. Vprašal sem ženo, kdo jih je prinesel. Odgovorila mi je, da jih je dekli dal Sajovic. Ženi sem nato rekel: »No, lepo stvar mi je napravil Sajovic« ter ji tudi omenil, da je bil tekst pamfleta namenjen v »Slovenca«. Drugo jutro sem govoril s Sajo-vicem o listkih, povedal mu pa nisem, da je pošiljatev z listki dobil od Štefeta, ker nisem hotel spravljati v škodo »Katoliške tiskarne«, ki je pamflete tiskala, ne da bi spodaj navedla svoje firme, kakor je predpisano. Pač pa sem mu rekel, da mu je listke nemara poslal Franjo Pire iz Novega mesta.
Predsednik: Ali je bila kuverta zalepljena in cela?
Hafner: Ce je bila kuverta zalepljena in cela, se ne vem spominjati.
Predsednik: Ali ste vi na-svetovali Sajovicu, naj se odpove pričevanju, sklicevaje se na § 153. k. p, r. v prvih dveh pravdah proti vam ?
Hafner: Rekel sem Sajovicu, da njemu sicer ne more škodovati, ako priča, vendar pa bi bilo bolje, ako tega ne stori.
Predsednik: In zakaj je v tretjič potem pričal. Ali ste vi to zahtevali od njega?
Hafner: Tudi to i>ot nisem zahteval, da bi pričal, rekel pa sem um, da bom obsojen, ako on ne bo izpovedal o stvari. Na te moje besede se je prostovoljno ponudil, da bo pričal. Nato sem napravil zanj vlogo, da se ne sklicuje več na § 153. kpr. in da želi, da se ga zasliši kot priča. V tej vlogi sem tudi navedel, da je pamflet dobil iz Zagreba.
Predsednik: Zakaj ste navedli, da je pamflete dobil iz Zagreba?
Hafner: To sem navedel namenoma, da bi oblast ne prišla na sled, kje so bili pamfleti tiskani.
Nato se je razprava prekinila ob 1. in se nadaljevala ob 3. popoldne. Nadaljevalo se je zaslišanje notarja Hafnerja.
Predsednik: G. notar, ah ste res navajali Zupančiča h krivemu pričevanju?
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slovenskemn Naroda" si 181, dne 6. avgnsta 1908.
Hafner: Kar mi Zupančič podtika, je vse izmišljeno. Nikdar nisem Zupančiča nagovarjal, naj krivo priča, a tudi Sajovic tega ni storil, vsaj v moji navzočnosti ne. Takisto je tudi ismišljeno, da bi prišel Sajovic Zupančiča nagovarjat h krivemu pričevanju takrat, ko je kravo pasel na vrtu.
Predsednik: V katerem času pa je bil Zupančič pri vas v službi ?
Hafner: Zupančič je bil pri meni v službi od leta 1904. do leta 1908.
Predsednik: Do kdaj sta z Zupančičem dobro izhajala?
Hafner: Dobro sva shajala do leta 1905. Takrat je prišla afera z denarnim pismom. Nekega dne mi' je Zupančič izročil tri priporočena pisma. Ko je odšel, sem opazil, da bi mi moral izročiti še eno denarno pismo z vsebino 1100 kron. Takoj na to sem poslal svojega uradnika Ho-mana na pošto vprašat, kaj je z dotičnim denarnim pismom. Homana tisti večer ni bilo nazaj v pisarno. Drugi dan mi je povedal, da mu je poštarica zagotovila, da je denarno pismo izročila Zupančiču. Ko je ta prinesel pošto, sem mu povedal, kaj je izjavila poštarica, Zupančič se je jel rotiti, da pisma nima, nakar sem mu zagrozil, da ga ovadim sodišču. Ves razjarjen je Zupančič odšel. Za njim sem poslal Homana z naročilom, naj pazi na Zupančiča, da pisma kam ne skrije. Skoro na to se je Homan vrnil z denarnim pismom, češ, da ga je, Zupančič našel v žepu suknjiča, v katerem je bil prejšnji dan. Spominjam pa se, da je imel Zupančič kritični trenotek isti suknjič na sebi, kakor prejšnji večer.
Predsednik: Ali je vam Zupančič sam ali Homan prinesel denarno pismo?
Hafner: Homan je Zupančiča srečal, ko je bil že na potu v pisarno z denarnim pismom, toda pismo mi je izročil Homan.
Predsednik: Od kdaj je vam bil nasproten Zupančič?
Hafner: Nasproten mi je bil od leta 1907., to je od tistega časa, ko je dobil proti meni oporo v oskrbniku Ribitschu.
Predsednik: Zakaj pa niste Zupančiča tožili radi tistega izraza o svoji dekli?
Hafner: Tožil ga nisem, ker se ga je dekla bala, češ, da je zloben in bi ji kasneje lahko storil kaj zalega.
Predsednik: Zakaj sta prišla z oskrbnikom Ribitsehem na-vskriž?
Hafner: Prišla sva navskriž radi nekega vinograda, ki ga je oskrbnik hotel ceneje prodati, kakor so drugi ponujali zanj. Na to je Hafner obširno pojasnjeval to zadevo.
Predsednik: Ali vas oskrbnik tako sovraži, da bi mogel proti vam koga naščuvati !
Hafner: Z oskrbnikom sem sicer v sovraštvu, vendar pa mislim, da me ne sovraži tako, da bi mogel koga naščuvati, naj bi me po krivem ovadil kakšnega izmišljenega zločina.
Predsednik: Ali je na Zupančiča kdo po vaši sodbi vplival?
Hafner: Prepričan sem, da so na Zupančiča kolikor toliko vplivali moji sovražniki. Dne 24. maja t. 1. so bili v Bučarjevi gostilni skopaj dr. Slane, Bučar, Ribitsch in Zupančič. Ko je prišel v sobo neki kmet, so odšli na vrt in se tam zaprli. Takrat so najbrže snovali načrte proti meni.
Predsednik: Ali veste, kdaj je dobil Zupančič poziv k obravnavi I Zupančič pravi, kakor ste slišali, da je dobil vabilo 2 do 3 dni pred obravnavo.
Hafner: Obravnava je bila razpisana na 12. oktobra 1907. Jaz sem dobil pozivnico en dan preje, torej tudi Zupančič vabila ni mogel dobiti preje kakor 11. oktobra.
Predsednik (vzame iz akta dostavnico) : V dostavnici je zabelje-ženo, da je Ivan Sajovic prejel pozivnico 11. oktobra, pri Zupančiču pa ni zapisanega datuma. Zupančič, kdaj ste dobili pozivnico k obravnavi?
Zupančič: Natanko se spominjam, da dva do tri dni pred obravnavo. Ko sem prišel domov, je pozivnica ležala na mizi, kasneje je prišel k meni dostavitelj, da sem podpisal dostavnico.
Dr. Slane: Tožba radi kolpor-taže proti Hafnerju je bila vložena 5. oktobra in čisto gotovo je, da je notar Hafner za ovadbo vedel še isti dan, ako se uvažuje njegovo razmerje z nekaterimi sodnimi pisarniškimi uradniki.
Predsednik: G. notar, kako pa je bilo s tistimi 40, oziroma 34 K, ki ste jih baje ponujali Zupančiču?
Hafner: Nikdar nisem ponujal Zupančiču 40 K ali 34 K, takisto Pa tudi nikdar nisem rabil besed: »ker me nečete pokopavati!«
Predsednik: Urban Zupančič, kaj pravite vi na zagovor g. notarja?
Zupančič: Res je, da so mi g. notar ponujali 40 K, ki jih nisem hotel sprejeti in sicer že potem, ko sem že pričal, prav tako res pa je tudi, da sta me oba: g. notar in Ivan Sajovic nagovarjala, naj pred sodiščem pričam, da o pamfletih ničesar ne vem.
Predsednik: Ali je res, da ste ono denarno pismo izročili notarju šele drugi dan in sicer po Homa-nu in da je bilo v pismu ne 600 K, ampak 1100 K.
Z u p a n č i č: Denarno pismu sem jaz osebno izročil notarju in sicer še isti večer. V pismu je bilo 600 kron in ne 1100 K. Sicer pa se o tem lahko vpraša gospa poštarica.
S tem je bilo zaslišanje obtožencev končano in sodni dvor je pričel z zasliševanjem prič. Predsednik je vsakega svedoka posebe zaprisegel. K razpravi je bilo pozvanih 28 prič. (Konec prihodnjič.)
Klic obupanih kmetov z Gornje Pivke na notranjskem.
Gornja Pivka je ozka deloma hribovita ravnina, ki se razteza od št. Petra na Krasu do Šembij in je večinoma gola in kamenita. Tu se nahajata dve občini: Zagorje in Kue-žak z mnogimi zelo obljudenimi vasmi. Ljudstvo v teh vaseh se je do zadnjih časov razmeroma še precej dobro preživljalo; saj so bile dosti dobre letine, vožnja iz šneperskih in »planinskih« gozdov ter — denar iz Amerike.
Toda naenkrat se je vse to iz-premenilo. Lani smo imeli zelo slabo letino posebno k&r se tiče sena; vožnja iz imenovanih gozdov je skoraj popolnoma prenehala in Amerika je
— fali rala.
Ni čuda, da je začel naš kmet obupaviiti posebno letos, ko mu je suša vzela    najpotrebnejši pridelek
— seno. Že lani mu ga je primanjkovalo vsaj b0(/c tako, da so ga morali skoraj vsi posestniki kupovati v letošnji spomladi; nekateri so izdali za samo seno do 600 K, kar je za naše kmete, ki imajo večinoma le majhna posestva, zelo veliko, da, celo kritično. Toda tudi daljni up — otava — je šla po »suši«. Vsa naša brda so obžgana, dežja pa od nikoder ni. Kakor sem čital v časnikih in poizvedel od ljudi, je padlo v soboto in nedeljo precej dežja po Gorenjskem, ckoli Ljubljane in drugod; pri nas pa je bila samo majhna rosica. Tudi v vseh naših bližnjih občinah kaže vsaj otava malo boljše, ker je vedno nekoliko dežja; zato lahko smelo trdim, da v postojnskem glavarstvu ni bolj prizadetih občin, kakor sta ravno zagorska in knežaška.
Sliši se, da bo deželna vlada po nizki ceni oddala nekaj sena naj-ubožnejšini kmetovalcem.
Prav je to in prav je tudi, da zahteva deželna vlada, da to uboštvo potrdita župni in županski urad; z ozirom na to le pripomnim, da bosta ta dva urada v občinah Zagorje in Knežak imela le malo posla, ker jima ne bo treba drugega potrditi, k.ikor dn so letos vsi kmetje ubogi. Zato prosimo dež. vlado, naj pridessvojim senom čim najprej v naši občini, ker pozneje bo skoraj prepozno, ko ne bo več živine; saj so iz Zagorja poprodali skoraj vsa teleta in poizvedel sem, da redi v vasi Zagorje, kjer je 135 hiš, samo en posestnik še e n o tele. To so žalostna dejstva, katera se pa bodo gotovo še poslabšala v bodočnosti. V nevarnosti je lep kos naše domovine, ako ne priskočijo na pomoč vsi Faktorji. Že lani smo bili prikrajšani na državnih podporah. Četudi se je naznanilo pravočasno okrajnemu glavarstvu v Postojni, koliko škode je napravila toča, črv fogre) in v jeseni voda, ki je nnpi/i-vila cela jezera, vendar nismo prejeli niti vinarja, med tem ko se je razdelilo po vseh naših sosednih občinah potrebnim in tudi mnogim nepotrebnim precej svetlih kronic. Konstatirati moram še končno, da Gornja Pivka že 20 (dvajset) let ni prejela nobene državne podpore; zato s toliko večjim zaupanjem ^pričakujemo, da se bode vsaj letos v prvi vrsti oziralo na nas.
Dnevne vesti.
V Ljubljam', 6 avgusta
— Iz deželnega šolskega sveta.
Imenovani so: Ivan Mrcina za Lože; Ivan Žagar za Dobravo pri Kropi; Josip P 1 e n i č a r kot nadučitelj za Kropo; Alojzij Lilija za Polšnik; France Z a-goreč kot nadučitelj aa Belo O« r-k e v; Egidij Š i f r e r za Jesenice; Leon Pibrovec tudi za Jesenice; Josip Zupančič kot nadučitelj za Dolenjo vas pri Ribnici;   Ivan   Pečavar za
L i e n fe ld; Josip Pečnik za Šent Lampret; Marija Leveč za Polico; Ema Žerjav za Ljubljano; Rajmund Justin kot nadučitelj za Trnje; Marija Justin za Trnje. Naslov profesorja se je podelil g. Frideriku Ju-vančičn. Metelkove ustanove so dobili: Markovšek, Barle, Garvas, Kabaj, Kiferle in Lunaček. Premijo vrtnega društva so dobili: Kocjančič, Zirovnik, Hu-mek. Dalje so imenovani: Zalokar Julijana za Kopanj; Ivan Garvas kot nadučitelj za Hotedrš^co; Gizela Tavčar za Metliko; Karolina Lenček za Sv. Križ pri Kostanjevici; Bogomir Govekar za Marijo Devico v Polju; Antonija Rot k Sv. Petru v Ljubljani; Grebenec Marija za Soro.
— „Narodi Imalo slab spomin11! je nekoč pisal odličen nemški zgodovinar, govoreč o brezmiselni vdanosti, s katero so se Nemoi po zmagovitih vojnah eoper Napoleona podvrgli najkrutejši reakoiji. „Narodi imajo slab spomin" — tega izreka se spominjamo tudi sedaj, ko se križem slovenske domovine vrste priredbe najrazličnejšega značaja v proslavo cesarjeve vladarske šestdesetietnioe. Lepo je in hvalevredno, da Časte narodi svojega sivolasega cesarja, a ko se že spominjamo nastopa cesarjevega leta 1848. bi se pač lahko tudi spominjali, kaj jim je leto 1848. prineslo. Toda na teh patrijotičnih slavnostih ni ne duha ne sluha o tem; na teh slavnostih se pase sam bizan-tinizem; vse se samo peha za kak red. In vendar bi bilo umestno, da se združi v proslavo cesarjevega jubileja tudi proslava prve ustave, 60. obletnica svobode in na kmetih 6 0. obletnica, kar je bila končno odpravljena tlaka. 60 let je tega ne le kar je cesar Prano Jožef I. zasedel prestol, nego tudi kar je kmet postal ravnovreden Človek in nehal biti grajščinski 11 a č a n. Za kmeta je bil to preznamenit dogodek velikanske važnosti. Toda „narodi imajo slab spomin". Tisti kmet, ki pred 60 letmi ni bil dosti več kot dvonožna grajščinska in kloštrska žival, je danes že pozabil, da mu je 1. 1848 prineslo svobodo, neodvisnost in Človeško dostojanstvo. Nikjer na Slovenskem se kmetje zdaj ne spominjajo odprave tlake, nikjer ne proslavljajo tega jubileja. Imamo vsakovrstne kmetske organizacije in zveze, pa nobena ne ve, da letos ni samo 60 letnica cesarjevega vladanja, nego tudi 60 letnica kmetskega osvo bojenja. Vzrok temu preziranju kmetskega osvobo-jenja je paČ to, da se duhovniki nič radi ne spominjajo onih Časov, ko so kloštri in prelatje drli kmete ravno tako, kakor grajšeaki, in ker je duhovnikom na tem, da ostane ljudstvu prikrito, s kako strastjo je ravno cerkev nasprotovala osvobojenju kmetov. A da se kmetje sami ne spominjajo letos tega svojega osvobojenja iz snžnosti, da se sami nikjer niso zmenili za proslavo tega jubileja — ki ga obhajajo na Češkem z največjo slovesnostjo v vsaki najmanjši vasici ali skupno s cesarjevim jubilejem ali pa Čisto samostalno — to meče paČ že lastno luč na naše kmetske ljudi in kaže, da so res samo in edino baoki svojih mašnikov.
— Dežela! Šolski svet vprašamo: ali mu je znana tožba učitelja Kreinerja iz Stare cerkve zoper tamošnjo učiteljioo gospo A., pri kateri se je dokazalo, da postopa Ko-Čevar Kreiner v šoli pristransko proti otrokom iz političnega in narodnega sovraštva? Ali ima deželni šolski svet voljo in moč, napraviti red in nastaviti v jezikovno mešanem kočevskem okrožju jezika otrok zmožne slovenske učitelje? Slučaj je ta: pri razdelitvi nekih štipendij za najpridnejše šolarje je dobil učenec J., sin nemškutarja in rdečkarja, tri krone, šolarioa A. pa le eno, ker je hčerka Slovenca. Učiteljica A. si je proti koleginji dovolila o tem neopravičljivem postopanju kritiko, bila pa za to pri okrajnem sodišču tožena zaradi razžaljenja časti. Pri obravnavi je moral Kreiner sam priznati, da bi sin Kočevarja nemčurja lažje se učil, nego Slovenka A., ker dela njej nemški jezik težkoČe v nemški šoli, njemu pa ne, ter da je le njeni nadarjenosti pripisovati boljše izpričevalo! Po tem salomon-sko modrem principu bi vse premije dal zgornještajerskim todelnom, ker se jim ne more zameriti, če se ne uče! Slovenski deželni odbor pa vprašamo: quousque tandem . . . Ali ne bo že skoro nehal plačevati v jezikovno mešanih krajih k oče vsk ega okrožja ljudi a la Kreiner, Tsoherne, Lakner itd. in z njim podpiral suimarko, šul-verein, vzdržuje politične agente nam tako sovražnih Nemcev iz našega denarjal? Za slovenske otroke slovenskih šol in slo v enskih učitelj ev, s Krei-nerjem pa stran iz Stare cerkve!
- Katoliško narednjaštvo
Prejeli smo tole pismo: Prosim Vas, da priobčite sledeči popravek notice ^Katoliško narodnjaštvo", priobčene v št. 177 Vašega lista od 1. avgusta t.L: „Ni res, da sem brzojavil „Slov. Gospodarju":   Die EhrenafFdire mit
Herrn..........geregelt. Dr. Ben
kovic." Velespoštovanjem dr. Ivan Benkovič, državni poslanec. — Naš informator, ki je nam zatrjeval, da svojo vest lahko dokaže, ima sedaj besedo.
— Učiteljska imenovanja na ljubljanskih ljudskih šolah. C. kr.
mestni šolski svet je imenoval v svoji zadnji seji v začasnem svojstvu g. Fr. MariČka iz Krškega na II. mestno šolo in pom. učitelja Rudolfa Poljan o a pa na I. mestno šolo; izprašani učiteljski kandidat g. Avgust Vaš te pride na II. mestno šolo in izprašani učiteljski kandidat g. Ivan Dimnik pa na III. mestno šolo.
70 naprednih slovenskih učiteljev In učiteljic se odpelje v Prago na slovanski učiteljski kongres, ki se vrši od 9. do 14. t. m. Na Zidanem mostu se jim pridružijo hrvaški in srbski kolegi.
Energičen poziv na vlado« da
naj vendar vse potrebne ukrene, da se kaj začne popravljati na L drž. gimnaziji, kar je škode napravil požar. Opraviti so tesarska in zidarska dela; sedaj se suši, pozneje ne! Ali naj učenci oele mesece potem vdihavajo vlažni, z barvami in apnom prepojeni zrak! Ali tako skrbi vlada kot glavni materijalni faktor, da ustrezajo naše šole vsem higijeničnim zahtevam! — V tretje vljudno poživljamo javno o. kr. vlado kranjsko, naj stori v tem slučaju pravočasno svojo dolžnost!
Skrbni očetje. Ljubljanske uršulinke zidajo
pri svojem samostanu telovadnico in so se Četudi težkega srca odločile, da v telovadnici naprav jo prsno kopel. To je gotovo velik napredek. Za uršulinke same ostane seveda tudi še v naprej veljavno načelo, da se redovnica, Kristusova nevesta, ne sme nikdar kopati in do dobra oprati. Telesna snažnost je pregrešna. Kopati se sme uršulinka samo v slučaju bolezni in samo če zdravnik zapiše kopel kot zdravilo. Kolikor bolj redovnica smrdi, toliko večja je njena zaslužnost !
Posebni vlak trgovske zbornice V Prago, nameravan na dan 13. avgusta, se ne more prirediti, ker se je za ta dan oglasilo premalo ude-ležnikov. Pač pa se je od mnogih strani izrekla želja, naj bi se obisk razstave preložil na mesec september in sicer na dni 6. (nedelja) 7. in 8. (praznik) septembra. Ustrezajoč tej želji, je trgovska in obrtniška zbornica določila za odhod posebnega iz Ljubljane petek, dne 4. septembra popoldne ali zvečer. Natančni Čas odhoda iz Ljubljane in iz gorenjskih postaj se naznani pravočasno. Posebni vlak se seveda priredi tudi v tem primeru le, Če se oglasi najmanj 300 udeležnikov. Priglase je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naznati najpozneje do 20. avgusta t. 1. dopoldne. Ob priglasu je naznaniti razred, v katerem se želi ude-ležnik peljati ter poslati denar za vožnjo (HI. razred 20 K 50 h, II. razred 40 K 20 h, I. razred 69 K 60 h). V vlak bo mogoče vstopiti na vseh postajah do Jesenic, vozna cena pa je ista, kakor iz Ljubljane. Vozne oene veljajo za vožnjo v Prago in nazaj, povratek pa se ne izvrši s posebnim vlakom, temveč se bo mogel vsak udeležnik v teku 30 dni vrniti s kakim rednim osebnim vlakom. Na povratku je dovoljeno vožnjo samo enkrat prekiniti. Vrniti se je mogoče tudi Čez Dunaj, toda le po progi državne železnice in je v tem primeru doplačati za vožnjo v IH. raBredu 4 K 90 h, v H. 10 K 90 h, v I. 20 K. Ali bo dovoljeno, vožnjo prekiniti za več nego 24 ur, se naznani pozneje. — Dosedanji prigla-šenoi so naprošeni, da prijavijo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, Če vzdržujejo svoje priglase tudi za 4. september.
Postrvi Je zastrupil neznan lopov lekarnarju Karlu Rebelu v Slovenjem Gradcu. Zastrupljenih je 60 rib z žvepleno kislino. V dveh letih je to že tretji slučaj ondi.
Za opeklinami je umrla v Petrovčah na Štajerskem 21 2letna Marija Kuder, ki je padla v vrelo vodo.
Povožen Na progi med Mariborom in Gradcem je skočil delavec Ivan Mali iz vagona, ker je pozabil na postaji izstopiti, pri tem pa prišel z roko pod kolesa, ki so mu jo popolnoma odtrgala.
Mlad orjalb V vasi Večeslavao pri Belovaru živi fant, star 18 let, Tomo Drvač po imenu, 2 metra visok in 100 kg težak. V treh urah prehodi 40 kilometrov. Posebna posebnost na mladeniču pa je, da se najrajši peča z ženskimi deli; zna šivati, kvačkati in kuhati kot najboljša gospodinja. Drvač je bil nekaj Časa v kmetijski šoli v Božj ako vini, a se je kmalu povrnil od tam domov,
ker ne more živeti brez ženskega dela, na katerega je navajen od mladih nog.
NOVO društvo Ustanovilo se je društvo .Lovski klub Savau s sedežem v Ljubljani.
Pasji kontnmae je podaljšan do
28. t. m. nad občinami Naklo, Sv. Križ in Šenčur pri Kranju.
Gorenjskih sokolskih društev
1. Zlet bo dne 15. avgusta v Kranju. Spored: 1. Sprejem došlih društev pri jutranjih in dopoldanskih vlakih.
2. Ob pol 7. vežbanje redovnih vaj.
3. Ob 7. tekmovalna telovadba. 4. Ob pol 9. skušnje za popoldanski nastop. 5. Ob 11. sprevod in pozdrav Sokolov pred mestno hišo. 6. Ob 12. skupna kosila. 7. Ob pol 4. popoldne javna telovadba: a) nastop ženskih oddelkov: Vaje z obroči; b) nastop deškega naraščaja: Vaje s palicami v dvojicah; c) nastop članstva: Proste vaje, orodna telovadba. 8. Nastop gostov in vzornih vrst. 9. Ob 6. ljudska slavnost. Sodelovala bo „Narodna godbau iz Celja.
Iz Ormoža« Ormoška čitalnica, moška ter ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 9. avgusta koncert na vrta gostilne gospe Kalchbrenner, koje ves čisti donos je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Svira mestna godba varaždinska. Vočigled krasnemu sporedu ter vsestranskim pripravam bo ta koncert nudil obilo užitka. Pričakujemo torej mnogobrojne udeležbe.
Odbori društev.
Akad. ter. društvo »Bodočnost" V Ptuju si je na svojem rednem občnem zboru 1. t. m. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: iur. Ve-koslav Šumenj a k (Polenšak, p. Juršinci), podpredsednik: iur. Veko-slav Visenj ak, tajnik: iur. Frano Kostanjeve o, blagajnik: stud. vet. Anton Sok, knjižničar: iur. Josip Tašner, preglednika cand. phil. Slavko Reich in jurist V en ček Sok.
Jubilejskl cekini po 100 kron
se izdajo v kratkem. Nakovali jih bodo 10.000 komadov. Prvi taki zlati bodo določeni samo za dvor in za ministre. Tudi poslancem jih dado gotovo Število — izjemno proti papirnatemu denarju. Med občinstvo pridejo ti cekini v drugi polovioi meseca avgusta, a dobivati jih bo le proti manjšim cekinom.
Pri Jubilejskl slavnosti v Postojni dne 8. in 9. t. m. bo sodelovala — poleg domaČe godbe — tudi vojaška godba c. kr. bosanskega peš-polka.
Umrl Je včeraj v Mokronogu pred kratkim upokojeni nadučitelj gosp. Ludovik Fettioh Frank-heim. V mlajših letih je bil marljiv feljtonist in je v nSlov. Narodu" objavil nekaj prav lepih povestic. Vzrok smrti — jetika. Naj v miru počiva!
Ka| Je z mostom čez Savo v
Tacnn? Izletniki na priljubljeno Šmarno goro se pritožujejo, da se že drugo leto morajo voziti po zamud nih ovinkih na staroveškem brodu čez Savo pri Tacnu. Da taka vožnja ni le zamudna in okorna, temuč često krat tudi nevarna, dokazuje žalostni slučaj, ki se je pripetil v nedeljo 26. m. m. baš na tem brodu. Dve kmečki ženski — romarici sta namreč padli z broda v valove ter utonili brez vsake pomoči. In to se je zgodilo pri sedanji dolgotrajni suši, ko Sava ni posebno globoka. Lahko si mislimo, kakšne žrtve bo lahko zahtevala Sava ob jesenskem deževju ali spomladi, ko se začne tajati sneg ter voda neizmerno narase. Na rešitev vsakojakih žrtev takrat še misliti ni, ako niti pri sedanji plitvi vodi ni bilo rešilnih pripomočkov. Ne vemo kdo zavlačuje popravo tacenskega mostu, ki mu je bila povodenj odtrgala le par pilotov. Sploh je pravi škandal za deželo Kranjsko, da je za prometna sredstva tako slabo skrbljeno, da morajo pa-sinti na najbolj frekventiranih mestih hoditi Čez vodo v srednjeveških splavih, kakršnim se človek ne izroča rad niti sredi ameriških pragozdov. Ne-le, da se izgublja pri tem mnogo dragega časa, temuČ človek za denar izpostavlja celo svoje življenje. Pasanti radi plačajo tudi neprimerno visoko mostnino, samo da čutijo pod nogami trdna tla ter se lahko zanašajo, da prenesejo kosti svojega rojstva zanesljivo na nasprotni breg, dočim na predpotopnih brodih morajo takorekoČ vselej napraviti poprej testament, preden se mu zaupajo. Zato pa gre po deželi le en glas: proč z brodi, ki so nevarnost za življenje in imetje. Dežela, oziroma država sta dolžni, da zgrtfdite prebivalstvu na vseh frekventiranih krajih, kakršni so med Ljubljano in sosednimi prekosavskimi naselbinami, zanesljive mostove od katerih se naj makari pobira tudi višja mostnina, samo da se bomo mogli obiskovati brez neprestanega strahu za življenje. Le kjer je prehod tako malenkosten, da bi se zgradba mostu nikar ne izplačala, naj se puste v božjem imenu še brodovi, toda oblasti morajo strogo paziti, da bo tak brod napravljen po vseh varno-
7UB
starih predpisih, ne pa da se gunoa Čes nevarne valove taka predpotopna „Noetova ladjau ob slabi žioi. Polivamo vse odgovorne oblasti, pa tudi naše poslance, da si ogledajo te nevarne brode na Savi v neposredni bližini Ljubljane ter skrbe, da Čim preje zginejo ter se nadomestijo s trdnimi mostovi.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Metliki priredi dne 15. avgusta svojo prvo veselico v prid družbe. Kdor more naj pohiti ta dan med prijazne Belokranjoe ter s tem izkaže tudi vrlim Metličankam, ki delujejo med prvimi za našo šolsko družbo, gotovo zahvalo in jih vzbudi na drugi strani k nadaljnemu vztrajnemu delovanju na započeti poti. V vsakem oziru je vse preskrbljeno za goste, zlasti bogati program bode nudil mnogo zabave. Vsled plemenitega namena se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju skrajno slabega vremena se vrši veselica prihodnji dan dne 16. avgusta.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Otman Golob, not. kand. V Kozjem, 21 K, katere je nabral ob slovesu nadučitelja g. Ant. Hohnjeca v družbi prijateljev. Hvala!
ialsha moška podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" je imela pri kegljanju na dobitke čistih dohodkov 141 K 97 h. Odbor izreka tem potem vsem p. n. darovalcem dobitkov in prispevaloem denarnih doneskov, kakor tudi rodoljubnim kegljalcem, ki so z vso požrtvovalnostjo pripomogli do nepričakovano čistega dohodka, uaiiskrenejšo zahvalo.
Iz Zgornje Šiške. Dodatno k poročilu o serenadi, prirejeni od strani narodnih društev novoizvoljenemu županu naj se poda javnosti sledeča mala dogodbioa. Stotnik Draveljske požarne brambe je z ozirom na naravnost vzorno disciplino naraščaja Šišenskega Sokola podaril slednjemu krono za nakup pijače. Mladina, oziroma nje poverjenec štirinajstletni dečko si je pri načelniku izprosil dovoljenje, da sme sprejeti krono a le s pogojem, da isto odda — ne za pijačo — ampak skladu za napravo sokolskega kroja. Ta izjava mladega Sokoliča je napravila na vse pričujoče globok vtisk, ter izzvala nepopisno navdušenje, ki se je pokazalo s tem, da je občinstvo brez pritiska in beračenja v trenotku nabralo nekaj kronic v isti namen. — Šišenskemu Sokolu pa je na tem naraščaju le čestitati, kajti zajamčena mu je brez dvoma lepša prihodnjost, ker ima za seboj sokolsko misel, sokolsko idejo dobro pojmujočo mladino. — Opazovalec.
Za župana v Kokarjih je izvoljen posestnik in trgovec Josip Praznik. Kakor znano, je občina Kokarje vzor slovenske občine za brambo narodovih pravic.
Nesreča na lovu. Karel Ha-kim iz Gradišča ob Soči se je nahajal na lovu v Brumi. On in tova« riši so odložili puške, kateri pa je močen veter prevrnil; pri tem se je ena puška jsprožila ter zadel strel Hakima v levo roko.
Z drevesa le padel kakih 6 metrov visoko 371etni Franc Štibiij iz Zalošč v dornberški občini ter si pri padcu zlomil obe roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Pri kopanju le utonil pri Pu lju  SOletni   blagajnični uslužbenec Anton Rubini č.
Štrajk. V Trstu štrajkajo sobni slikarji in dekoraterji, vendar upajo, da bo štrajk kmalu končan.
tokarska slika. Iz Zirov se nam piše: Ko so se od škofjeloške klerikalne komedije vračali idrijski čukarji skozi našo dolino, so se ustavili krog polnoči pri gostilničarju K. Dasi je bila že pozna ura, so zahtevali od gostilničarja jedi in pijače na ne posebno dostojen način, bili so že precej sladko ginjeni. Ker jim gostilničar ni mogel z drugo jedjo po-streči ko s kranjskimi klobasi.mi, so klerikalni paradni fantiči pokazali vso svojo oliko, zabavljali, vpili, tolkli z denarjem po mizi in se sploh vedli tako, da so se vsi navzoči zgražali nad takim obnašanjem. Nekdo izmed Čukarjev je bil celo toli predrzen, da je vrgel klobaso za vrata. To je bilo tudi sicer gostoljubnemu gostilničarju preveč in povedal je idrijskim klerikalnim zgrajačem, kar jim je pristojalo, pa tudi od drugih navzočih so jih pošteno slišali. Da so bili idrijski čuki precej nadelani, priča tudi to, da je eden zgubil klobuk, in sicer pustili na potu spomine prevelikega krokanja. Pa naj Še kdo reče, da ni slavna naša čukarija!
Požar. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: 31. julija je nastal ogenj na neznan način v hiši it. 61 v Sv. Križu. Ta hiša je v sredi vasi, lesena in s slamo krita. Na vsako stran sta dve sosedni hiši tik pri njej tudi s slamo kriti. Čim je nastal ogenj, je bila požarna bramba v trenutku na mestu ter z neverjetno spretnostjo udušila ogenj, da je pri hiši pogorela samo slamnata streha. Sosedna Golo-bičeva hiša je bila tudi Že v plamenu, pa so jo rešili. Bila je velika nevar-
nost za oelo vas; osobito v tej hudi suši in ker imajo ljudje večina pridelkov pod streho. Križevska požarna bramba se je tudi to pot skasala s
svojo urnostjo in spretnostjo. Pač zasluži vse priznanje in tudi podporo, ker ravno sedaj stavi svoj gasilni dom in j e v denarnih zadregah.
Slovenci, podpiralmo slovansko potulOČe dilakel Prijatelj nam piše: Vračajo se is „ Narodnega doma" v mesto sem srečal pet čeških dijakov abiturijentov, ki so iskali v „Narodnem domuu brezplačnega ali vsaj oenega prenočišča! Peljal sem jih v p Gregorčičevou čitalnico, kjer jih je vljudno in dobrohotno sprejel član nProsveteu, zagotovivši mi, da jim bode že preskrbei brezplačno prenočišče za eno noč! — Kakor obče znano, je vsak odrasel dijak izredno radoveden, kako se dela in živi na tujem in pa rad obišče lepe kraje izven svoje ožje domovine, da bi si razširil znanje in obzorje — a žal marsikomu pa manjka „nervus rerum", aH denarja! Ker imajo ravno Čehi in Hrvatje po vseh večjih mestih in trgih dijaške „spolkeu ali zadruge, koje vedno rade sprejemajo in tudi pogoste naše mnogobrojno na češkem nahajajoče se visokošoloe — je naša obvezna in sveta dolžnost, da tudi mi sprejmemo potujoče slovanske dijake s pristno in priznano gostoljubnostjo! — Ti potujoči Češki dijaki so došli Že pozno popoldne peš iz Kamnika. Srce mi je igralo radosti, ko so mi pravili, kako lju beznjivo in radostno iih je sprejela „Lira" v Kamniku, na čelu g. notar Orožen! Naj bode na tem mestu izrečena v njihovem imenu najsrčnejša zahvala vrlemu pevsemu društvu „Lirau v Kamniku za nj eno gostoljubno postopanje! — Ali bi ne bilo mogoče na našem Gradu v praznih sobah napraviti nekoliko brezplačnih postelj za potujoče, revne dijake, samo za čas šolskih počitnic? „Slovan povsod brate ima!u
Z Vranskega se nam piše: V noči na 28. julija je tukajšni obče priljubljeni urar Anton Novak tako nesrečno padel s kolesa, da je čez tri dni na pretresu možganov umrl. Med boleznijo prepeljali so bolnika v bližnji Zajasovnik k njegovim staršem in je bil v nedeljo, dne 2. avgusta, v Motniku ob spremstvu oele župnije pokopan. „Vranska Vila", koje Član je bil pokojni, zapela mu je dve žalostinki in društveni predsednik mu je govoril gin-Ijivo nagrobnico. Ker' je bil rajnik samec in izurjen delavec, zapustil je dokaj strokovnjega orodja, kojega bi njegov oče rad prodal. Spretnemu urarju se nudi prilika, da prevzame zapuščino po rajnkem Tonetu, priporočljivo pa je zlasti to, da daleč naokoli ni rokodelca te stroke.
Letošnja sadna letina se kaže po dosedanjih poročilih tako: 1. V Nemčiji bodo imeli letos pri vsem sadju srednje dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70—8O°/0 polne letine, torej dobro letino. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadu sadja obilo češpelj. 5. Na češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, letina češpelj bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušk in mnogo češpelj. K u ako na Spodnjem Avstrijskem.
Graščina Hamre pri Ma Jspergu
je zopet na prodaj. Spomladi se je poročalo po listih, da jo je kupil neki Lah za 250.000 K in misli vse obširne gozde posekati. Po celi okolici se je že govorilo, da bode sekal s pomočjo elektrike ter prevažal blago z avtomobili. Imel bi napraviti velike žage in turbine itd. Iz vsega skupaj ni nič. Italijan je bil sicer kupil — pa brez denarja. Pač pa je mnogo kmetov oškodoval pri nakupovanju kostanjevih drogov za brzojavne naprave, tako da ga ljudje povsod preklinjajo. Iz graščine je moral kmalu pobegniti. In sedaj si hodijo ogledovat posestvo z velikanskimi bukovimi gozdi drugi kupoi seveda — tujci. Ali bi ne bilo mogoče, da bi prišla ta graščina v slovenske ali vsaj slovanske roke? Treba bi se bilo pobrigati nekoliko da se je prej ne polasti kak tujec za vedno.
Mir prod nevlbto v Pulju. Pišejo nam iz Pulja: V Pulju — tem mestu neprestanih političnih bojev je nastal momentano nekak mir. Ali ne mislite, da je morda ta mir, ta tihota trajna. Nikakor ne. To je začasno nastali mir, preludij pred hudo nevihto, ki se približuje na političnem horizontu, pred bližajočim se občinskimi in deželnozborskimi volitvami. Prihodnji mesec Že dobi Pulj državno policijo. V septembru se tudi razpišejo volitve za mestni svet, ki Le bodo vršile najbrže koncem septembra ali pričetkom oktobra, a sredi oktobra vršile se bodo de-želnozborske vob'tve. Te volitve — kakor se že sedaj opaža — bodo v Pulju ie strastnejše kot one lanskega
leta, ker si bodo — posebno ie sa deželni sbor — sopet v vsej bojevi-tosti stale nasproti tri, ako ne štiri stranke (italijansko kamorističoa, hrvatsko-narodna, socijalno demokratična in klerikalna) Vladajoča kamor a se seveda najbolj boji hrvatske narodne stranke, katera poslednja jo vidno izpodriva in jej stopa brezobzirno na grešne in dolge prste. Tiranska kamora bi se sama tudi ne mogla dolgo ustavljati, ako bi ne imela zvestega podpiratelja Ali vselej, ko je ta grešnioa v stiski, jej priteče na pomoč puljska socijalna demokracija in jo nv potu svojega obraza" rešuie in brani pred „hrvatskim navalom", kakor se oni izražajo. No, ali tudi socijaldemokratom, kakor Čujemo, ne gre nič prav dobro. Pred par dnevi je namreč zaukazalo okrožno sodišče v Rovinj u zapreti sooijaldemo kratično konsumno društvo in obe fili-jalki v Pulju ter dejati pod ključ voditelja oziroma upravitelja njih. In to radi raznih nepravilnosti, ki so z zakonom v navskrižju. aKdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Ta pregovor velja tudi za puljsko sooijalno demokracijo, to rešiteljico puljske kamore, te največje sovražnice socijalne demokracije in vsake svobode. Torej mir, ki sedaj vlada v Pulju, je le pred-signal bližajoče se nevihte. Hivatje in Slovenci naj se previdno pripravijo na bližajoči se boj, pa kakor že danes stvari kažejo, bode tak, kakršnega Pulj Še ni videl.
Italijanska trikolora v Rocolu pri Trstu« Pišejo nam iz Trsta: V nedeljo so imeli regnikoli t. j. italijanski podaniki — ki se pa v Trstu čutijo bolj domače, kot domačini sami — neko veselico na vrtu restavracije „Nichetto" v Rooolu pri Trstu. Za to veselico so ves teden delali reklamo tržaški italijanski listi, katerih uredniki so itak skoraj breziz-jemno sami regniooli. — Ko so se ti naši „mili gostje" enkrat dobro napili, pričeli so prav pošteno tuliti razne izzivajoče italijanske pesmi. Sploh so se čutili svobodneje, kot da bi bili tam kje v Padovi in ne v slovenskem Rooolu. To naj bi še vse bilo, saj Slovenci smo dobre duše in pripuščamo rade volje tudi drugim, da se po svoje veselijo. Ali nekaj drugega je bilo tam na Nichettije-vem vrstu, kar hočemo — v očigled postopanju z nami od strani policije — pribiti in konstatirati. — Na ve-seličnem prostoru sta — pod varstvom policije — plapolali dve po tri metre dolgi italijanski trikoi ori in sicer na zelo vidnem mestu, a bil je tudi ves vrt okinčan z malimi zastavicami v boj ah italijanskega kraljestva. — No, tudi to bi nas prav nič ne zanimalo in razgrevalo, ako kje vihra italijanska trikolora, kajti to je stvar policije in vlade. — Ali briga nas ta slučaj v toliko, ker se z n a m i na naših tleh slabše postopa s strani policije kot s privandranimi regnikoli, katerih mnogo zasleduje italijanska vlada radi raznih zločinov. — Italijanska trikolora neovirano in oelo pod zaščito policije vihra sredi slovenskega Rocola, a naše trobojnioe se na nekvalinkovan način polaščajo oziroma z brahijalno silo snemajo raz naša poslopja ali veseličnih prostorov (glej Trst, Pulj, Gorica). Kakor rečeno, mi nimamo nič proti raz-obešanju italijanske trobojnioe, ako to vlada dovoljuje, pač pa protesti ramo proti dvojni meri, da se nam na naši zemlji na netakten način skruni našo zastavo, med tej ko svobodno vihra tro boj ni ca bližnjega kraljestva, in med tem ko se regnikoli svobodno zabavajo v senci svojih tri-kolor. — Jeli čuda v očigled takemu postopanju od strani policije, da nas ti protežirani regnikoli žalijo in pitajo s Ščavi ter nam pretijo z noži? Že vidimo, da si bo dem o morali tudi v tem pogledu sami pomagati, ker od poklicane strani vdobivajo pomoč in proteoijo — mesto nas — regnikoli.
Avstrijska  uprava v Bosni.
Mostarski „Narod" poroča: Urednik „Bosanske Vile" N. Ka*ikovi6 je dobil pismo, v katerem je bil račun o nekih sodih špirita. Isti dan je dobil trgovec R. Besarovič pismo, v katerem je bilo nekaj — pesmic. Pojasnilo se je, da so na pošti odpirali pisma in v naglici vsebino zamenjali. Črni kabinet v Bosni! O srečna Abesinija, kjer je kaj ta-cega nemogoče!
Od strahu Je umrla. V Dolnji Tuzli se je zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo na harmonike, druge so igrale karte, slarejše ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in kavo pile Kar je skočila s drevesa, pod katerim so sedelo dekle, strupena kača na dekličino krilo. Ta se je tako prestrašila, da je padla v nezavest in da je umrla v nekaj urah. Bila je stara 18 let.
Semeni« Dne 5. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 633 konj in volov, 178 krav in telet, skupaj 811 glav. Kupčija je bila pri konjih
prav dobra, pri goveji Sivini pa dobra. Cene goveji živini so bile 54 do 60 v pri kg iiva vaga.
Občni sbor čebelarskega društva bo v nedeljo 9. t. m. v Zagorju na Dolenjskem v ondotni šoli ob 3. uri popoldne. Predaval bo o čebelo-reji Član osrednjega društva nadučitelj Likozar iz Ljubljane.
Baron Košta Rukavine, ugledni hrvaški rodoljub in politik, je umrl na svojem gradu Trnoveo v hrvaškem Zagorju
V Žalcu je včeraj umrl gospod J. Meh, hišni posestnik, navdušen narodnjak. Vrlemu možu blag spomin!
Meteor, mesečni pregled. Mi-
noli mesec mali srpan je bil zelo topel, vendar preveč suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmin zjutraj 16 0°, ob dveh popoldne 25 4°, ob devetih zvečer 19 3°, tako da znaša srednja temperatura tega meseca 20 3°, za 06° nad normalom; največ 30 8« dne 12., najmanj 10 2° dne 17. zjutraj. — Opazovanja na tlakom eru dado 735 2 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0 8 mm pod normalom; najvišje 741*3 dne J. in 2, najnižje 725 0 dne 19. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 14, padlo je samo 73 8 mm dežja, največ 20*4 mm dne 4. — Med vetrovi je daleč prekašal jug drugove; vsled tega je bilo nebo večkrat oblačno, toda do izdatnega, dolgotrajnega deževja ni prišlo in suša prejšnjega meseca se je dasi v manjši meri nadaljevala. — Nevihto smo imeli ob petih dnevih, meglo samo enkrat zjutraj. — Tekočega meseca velikega srpana pride luna dne 8 kmalo popoldne v zemljino bližino.
Nesreča. Ko je včeraj popoldne pri Gruberjevem kanalu kjer se dela jez, padel delavcu Josipu Princu klo buk v vodo, se je stegnil ponj tesarski pomočnik Ivan Žohar kateremu je pri tem spodletelo in se zagrabil za piloto, v istem trenotku mu je pa padel na roko železen oven in ga na dlani in mazinou poškodoval. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnico. — Danes ponoči sta v Kolodvorskih ulicah št. 5 Čistili dve hčeri nekega posestnika gnojno jamo. Ko sta po končanem delu z vozom zapeljali v prenaglem diru iz dvorišča navzdol, se je voz nagnil tako, da bi bil padel sod z gnojnico na tla, ko bi ga ne bil nek mimoidoči častnik prijel. Ker voza niso mogli spraviti naprej, so poklicali na pomoč mestnega policijskega stražnika Frančiška Klan carja, kateri se je z levo ramo uprl v sod, na kar so konji potegnili. Pri tem je sod padel z voza in podrl stražnika na tla. Pri padou je butnil stražnik z glavo na hodnik in zadobil težko telesno poškodbo. Zlomljeno ima tudi levo ramo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Izgubljeno In najdeno. Učenka Berta Zupančičeva je izgubila črno ročno torbico, v kateri so bili 4 bankovci po 20 K in 4 K drobiža. — Hišnica Marija Štrukljeva je izgubila usnjato denarnico z bankovcem za 20 K. — G. Serafina Zajčeva je našla srednjo vsoto denarja, ki se dobi na Tržaški cesti štev. 13. — Pristav g. Franc Abulner je našel kratko srebrno verižico. — Urar g. Peter Gornik je našel rjavo denarnico, z manjšo svoto denarja. — Branjevka M. Ba-šeljeva je našla Črno denarnico, v kateri sta dva ključa. — Gostilničar g. Peter Krisch je našel Črno denarnico in nekaj igrač. Dobi se pri njem.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor s posebnim vlakom in Amerike 700 Hrvatov in Ogrov, na Heb je Šlo 25, v Inomost 17, v Kočevje pa 19 Hrvatov.
„Društvena godba ljubljanska'* koncertnje danes pri večerni predstavi nThe Elite Biograf" na vrta hotela pri „MaliČu". Začetek ob 8. zvečer.
Drobne novice.
— Konec Zeppelinovega zrakoplova. S tolikim uspehom pričeta zrakoplovba grofa Zeppelina je tragično končala. Včeraj ob 3. uri popoldne se je njegov slavni zrakoplov med Echterdingenom ni Stuttgar-tom v zraku vžgal in zgorel. Nastal je namreč mahoma močan vihar, ki je utrgal balon od sidra. Kmalu se je balon nagnil, iz njega se je pokazal gost dim, zaslišal se je strahovit pok in balon je izginil gledalcem. Pri eksploziji jo bilo več oseb ranjenih, a grof Zeppelin je ostal zdrav, vendar ga je uničenje vseh njegovih nad tako pretreslo, da so ga morali v avtomobilu peljati v mesto. Katastrofa se je prigodila 500 metrov pred krajem, kjer se je hotel zrakoplov spustiti na tla. Zato je čakalo do 40.000 ljudi, ki so vsi bili priče katastrofe. V Friedrichshafenu, kjer je bil Zop-pelinov zrakoplov izdelan, je vest o nesreči pretresla vse prebivalce, nekateri so se celo jokali. Mesto je v zastavah pričakovalo na prihod zrakoplova; seveda so zastave takoj umak-
nili. Kralj Virtemberški je bil tudi zelo ganjen ter je Zeppelinu takoj poslal sožalje. Baje da država grofu Zeppelinu 500.000 mark odškodnine.
— Toselli noče privoliti v zakonsko ločitev od svoje žene, bivše saške princezinje, čes, da ne mara napraviti prostora tretjemu možu. Toselli jeva je prosila toskansko veliko vojvodinjo, da bi bila smela poroditi v gradu Lindau, a prošnja ji je bila odklonjena. Istotako ji ni dovolil njen bivši soprog, saški kralj, da bi smela živeti na Nemškem ali vsaj v Avstriji.
— Silovit potres je razdejal mesto Constantine v Algiru. Večina hiš je porušenih, osem oseb je ubitih, vsi studenci so začeli dajati vročo vodo.
— Na pasivno resistenco se pripravljajo uradniki in uslužbenci na Se verni železnici.
— Lev Tolstoj ne pride v Av-st rijo, temuč se le septembra za nekaj dni skrije, da se umakne slavljem povodom &Voje 801etnice.
— Koliko nese gostilničarjem slaba mera. Kazensko .sodišče v Mo-nakovem je obsodilo natakarja Mit-termaierja v osemmesečno ječo, kei* je sleparil na ta način, da je točil slabo mero, s čemur si je v poldrugem letu »zaslužil« 20.000 mark.
izpred sofflftn.
Kazenske obravnave pred dešelals*
sodiščem.
Pretep na veselici. Letošnjo pustno nedeljo je bila plesna veselica v Janežičevi gostilni v Domžalah. Tja so prišli tudi maskirani fantje, med njimi Ferdo Petek, bajtarja sin iz Podrečja. V veži je pa Petek sunil fanta Ivana Koritnika, nakar je prišlo med njima do pretepa, tekom katerega je Petek svojega nasprotnika z nožem sunil v levo stran života.Ob-dolženec ni prišel k razpravi. Obsojen je bil in contumaciam na 5 mesecev težke ječe.
Vzoren sin. Janez Groblicher, oženjeni kovač, je bil jezen na svojega očeta, ker ni hotel za njega plačati neki dolg. V gostilni Marjane Sedej v Novi vasi sta se dne 20. marca t. 1. vnovič sprla in tu ga je sin s steklenico nad levim očesom udaril. Obsojen je bil na 21/2 meseca težke ječe.
Nasilen delavec. Jožef Putzi je bil nameščen v tovarni za verige v Beli peči. Ker ga je tamošnji inženir Franc Korbacska zaradi vedne pijanosti odslovil, je govoril nasproti delavcem, da ga bo ubil ali pa zabodel. Dne 12. julija se je sam zglasil pri inženirju in ga nagovarjal, da bi ga zopet v službo sprejel. Na tega odgovor, da to ni mogoče, šel je z dvigne-nimi pestmi proti njemu ter mu zagrozil, da ne bo drugega dne dočakal. Psoval ga je z »ogrskim lopovom«. Putzi se zagovarja, da je bil takrat pijan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Krepka zaušnica. V gostilni pri »Zelenem hribu« sta dne 18. marca t. 1. sitnost prodajala Franc Leve, zidarski pomočnik in Franc Rome, tesarski pomočnik. Umevno je, da to ni bilo po volji navzočim gostom. Josip Šmid, nadsladar v Ljubljani, se je sporekel z Levcem, kar je imelo za posledico, da mu je dal tako krepko zaušnico, da ga je ranil, poškodoval na gorenji in spodnji čel j ustnic i in mu zmečkal vejo razt roj nega živca. Šmid je bil obsojen na 300 K denarne globe, oziroma 3 tedne zapora.
Napad na cesti. V nedeljo, 31. majnika t. 1. je bilo v Zorčevi gostilni v Brezju pri Dobravi več fantov, med njimi Miha Plestenjak, posestnikov sin in Jakob Škof. Ta dva sta zašla v prepir, in Plestenjak je dvakrat proti Škofu z nožem dregnil, ne da bi ga zadel. Ko se je pa Škof vračal ponoči domov, priletel je njegov nasprotnik za njim in ga s kolom po glavi udaril. Obdolženec pravi, da je to v pijanosti storil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Dobrota je sirota. Terezija Do-linšek, dninarica brez stalnega bivališča, pristojna v Luče na Štajerskem je prenočila pri Mariji Podlogar v Ljubljani. Iz gole hvaležnosti, da ji je ta nočen je dovolila, pokradla je nji, Katarini Dimič, Jožefi Hudnik, ki sta tudi tam stanovali, obleke v vrednosti 45 K 50 vin., nato pa izginila. Ukradla je tudi mlinarici Cili Planinšek iz Zagradišča zimsko obutev, vredno 4 K. Dne 8. junija je prišla k svoji znanki Mariji Cvirn v Kurjo vas ter jo prosila, naj bi ji čez praznike posodila nekoliko boljše obleke. Ta se je je res usmilila ter ji posodila žensko obleko v vrednosti 30 K 50 vin. Od tistega časa je ni več videla. Pač pa se je obdolženka klatila po Gorenjskem in v Bohinjski Bistrici Justino Ogrin pod pretvezo, da vstopi za deklo k nji v službo, opeharila za 3 K, katere je dobila za predujem; takoj po prejemu je izginila. Obsojena je bila aa 8 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo oddala v prisilno delavnico.
Književnost
••■•rala: zemljevid Dalmacije, Inm in Hercegovine. V založbi tvrdke Artaria & C. na Dunaju je ravnokar izšel jako natančno izdelan zemljevid Dalmaoije in obeh okupiranih dežel. Priredil ga je dr. Peuoker in sicer v šestih barvan. Posebna pozornost je posvečena bodočim železnioam naj se že grade ali naj se Šele projektirajo. Zemljevid je natisnjen na jako trpežnem papirju in velja v trdih platnicah K 3, na platno napet pa K 5.
Zlati In srebrni denar kar ga
rabijo v različnih državah na svetu podaja v naravno velikih podobah prof. A. L. Hiokmann v denarnem izkazu „Munztabelleu, ki je ravnokar izšel v 9. znatno pomnoženi izdaji (cena K 3, na platnu K 6) V založbi G. Frevtag & Berndt, Dunaj, Vlf/I Sohottenfeldga«se 62. Te podobe denarjev so natisnjene v barvah in obenem je dodana tabela za preračunan]* e vrednote na naš denar. Povrh obsega to delo tudi grbe in vse zastave kar jih rabijo različne države, zlasti za šolski pouk bo to delo dobro služilo.
Telefonska in brzojavna porodio.
Izlet slovenskih kmetovalcev.
Praga, 6\ avgusta. Poučni izlet slovenskih agrarcev šteje nad 60 udeležencev. Vodja izleta je Skalickv. Slovenci so bili v Btidejevicah, Pr stinu, Hluboki, Zalši včeraj in pred-včerajnem navdušeno sprejeti. Nad vse presrčen je bil pozdrav in sprejem v staroslavnem husitskem Taboru. Navdušenje bratov cehov velikansko, pogoščenje prav bratovsko. Sprejeli so Slovence zastopniki mesta, akademije, razni poslanci in zastopniki najvažnejših gospodarskih in kulturnih zavodov. Danes zvečer so Slovenci došli v slovansko zlato Prago. Izlet nad vse podučljiv, prinesemo mnogo vrednih, praktičnih naukov, ki je bodemo skušali porabiti v domovini v prid našega narodnogospodarskega napredka. Jutri se prične ogledovanje Prage, razstave in drugih čeških znamenitosti. Vreme ugodno, razpoloženje izborno. —t. Ogrski ministrski predsednik.
Išl 6. avgusta. Ministrski predsednik dr. Wekerle je imel včeraj na Dunaju konferenco z reškim guvernerjem grofom Nako. Razpravljala sta pred vsem o draginj ski doki adi za reške uradnike. Danes zjutraj je dr. "Wekerle prišel semkaj. Dopoldne je napravil daljši izlet, ob 11. pa je bil sprejet od cesarja, da mu poroča o splošnem političnem položaju in o aktuvalnih vprašanjih. Popoldne je povabljen na dine k cesar u. Zvečer odpotuje na Dnnaj, kjer bo jutri imel konferenco z baronom A ekr ene h al o m. Jutri zvečer se vrne v Pešto. "We-kerle ostane ves mesec avgust v Pešti. Ogrski pravosodni minister dr. Giinther in lir vaški ban baron Rauoh danes nista prišla k avdijencL
Koncentracija turške vojske.
Carigrad, 6. avgusta. V Drino -polju je zbrana armada 20.000 mož, ki so pripravljeni, de se napotijo proti Carigradu, Čim bi pretila nevarnost, da bi v Jildiz Kiosku zopet prišla do vlade reakcija. V Carigradu je konsigniranih po vojašnicah 9000 mož pod poveljstvom Mladoturka generala Daud paše.
Aretovani paše.
Carigrad, 6 avgusta. Turški listi potrjujejo, da so bili aretirani minister vojne mornarice Rami paša, bivši minister'notranjih stvari Mendu paša in carigradski mestni prefekt Bešid paša. Takisto se potrjuje vest o umoru Fehim paše, bivšega poveljnika tajne policije.
Atentat na sultana ? London 6. avgusta. Voditelji tukajšnje mladoturške kolonije so dobiti* iz Carigrada brzojavko, da je v ponedeljek zvečer neki p od uradni k napadel sultana v njegovi spalnici in ga lahko ranil.   Napadalca so prijeli.
Zeppelinov zrakoplov.
Frledrlcb sbaf e o) 6 avgusta. Zrakoplov grofa Zeppelina se je na povratku iz Mainza ponesrečil. Zgoiel je popolnoma. Štiri osebe so se ponesrečile. Na tisoče ljudi ga je tu pričakovalo. Ljudstvo je potrto. Neteča se je zgodila poleg Stuttgarta.
Ljubljančan —č.
Viljem Zeppelinu. Freidrichshafen, 6. avgusta. Ce-Viljem je poslal grofu Zeppelinu brzojavko, v kateri med drugim pravi: Ne obupati, Nemčija nevstrašno aapreduje pred vsem svetom.
Vseslovanski narodni svet. Praga, 6. avgusta. Češki listi Poročajo, da se v kratkem ustanovi Vseslovanski narodni svet, o katerem ^°do imeli svoje zastopnike vsi slovanski narodi.   Svoj sedež   bo imel
vseslovanski narodni svet po sklepu praške slovanske konference v Pragi. Odprava krvne osvete. Berolin, 6. avgusta. »Vossische Zeitung« javlja iz Carigrada, da so Albanci v Janini, Kosovem in Bi-tolju prisegli odpravo krvne osvete.
Gospodarstvo.
— Občinska hranilnica v Postojni, ki je pričela poslovati 1. oktobra 1907 izkazuje koncem meseca julija stanje hranilnih vlog 271 114 kron 32 v, stanje posojil 148028 K 02 v, stanje naloženega denarja pri drugih zavodih 127905 K 58 v. Denarnega prometa je bilo do 31. julija 1908: Sprejemki 397 367 K 99 v, izdatki 397 556 K 37 v. Skupni de-narni promet je znašal 794 524 K 36 v.
Poslano/
Po mestu se širijo govorice, da mislim opustiti svojo obrt, da tudi ne živim kakor bi morala kot zakonska Žena in vdova. Ker se pa ne zavedam nikake krivde in trpim na ugledu, svoji časti in obrtu, bodem vsakega, ki bode kaj takega govoril, sodnijskim potom poiskala. Nadalje upam, da bodem obrt tudi naprej tako vodila kot moj pokojni soprog, ter se z največjim spoštovanjem priporočam slav. občinstvu za nadaljna naroČila. £660 3
J o sipin a Smerke
vdova pekovskega mojstra, Rimska cesta 5.
FRANC JOZEFOVA
GRENKA VODA
odvajajoči KtOiTvo
Lepo mirniji
• Za vsebino tega apiaa Je orednlBtv« odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa
MeteorologKno porotno«
Vitina nad morjem 806. Srednji zračni tlak 78«-9
'gusta |	Cas opazovanja	Stanje barometra	2o o. * E S	Vetrovi	Neb*
rt		v mm	&« B		
5.	9. zv.	7328	18*4	brezvetr.	jasno
6. ■	7. zj. 2. pop.	7332 733-0	148 196	„      del. obl. si. jzahod oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 19 7 norm 19*5 . Padavina v 24 urah l 0 mm
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod
Ludovik Fetol Frankheis
nadučitelj v Mokronogu
včeraj popoldne po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo zaspal v Gospodu. 2724
Pogreb bo jutri, v petek, 7. avgusta dopoldne iz šolskega poslopja na tukajšnje pokopališče.
Prosimo tihega sožalia.
Mokronog, 6. avgusta 1098.
Žalujoči oatalL
v n. nadstropju a S sobami in prt-ttUlnansl ao oMa takoj v najem ▼ Levatfkovik nlloak it 13   2690 3
Razne prevode
Iz nomščlne v slovenščino
cirkntarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi   oom ▼ tej   stroki izveiban
uradnik.
Naslov   v   upravništvu »Slov. Naroda".
Sprejmeta ao v stalno delo
Sprotni agenti
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo. Velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wleesmsier, Hamptsost-
iL|T2648-5
Ostanki*
P n. sn trgovcem pošiljava bale po 50 metrov raznih sretoaovlk, satftstovta, zs-firovlh 3—10 metrov dolgih stalnobarvnih ostankov po E 14.— franko po povzetju.
Taussig & Lonkotka
2560  Praga, Vtclavsk. nam 53. 4
1
in
2720-1
vaienec
pri Simonu Ifegru, kleparju v Postojni, podružnica v Cerknici.
4
The %al fonta1 Bio
Tke greatest Bio-Tkeater ol tko
W0rld. 2722
Danes, 6. ovfiusta LI.
velika
predstava
u Lnttermannooem drevoreda
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček lz sporeda:
IL del cea. JublL Izprevoda. Poklonitev otrok pred cesarjem v Schonbrunnu. — Votajs po Dnnaia. — Potsr po noči. Pristni posnetek orjaškega požara v Kodanju 1907. Ameriška konjska dirka. Živi kip. Liliputanski ples. ihler rokoborec — Bernbardlnskl psi. — Potovsaje aa zvezde. Fantastiški prizor po Jules Vernen. V barvah
Jubilejni sprevod zadnje tri dni.
Začetek ok poln 6. zvečer. — Ob nedeljak In prazniklk radi popoldne ok 4- nrL
S Loža za 4 osebe i 1| fotelj 1 SO n; I. prostor 1*20 k; II. prostor SO vin.; III. prostor 00 v. j IV. prostor 40 V.
L Geni
ravnatelj.
H. Govrič
poslovodja.
Za november ao odda na Miklošičevi cesti it 6
stanovanje
obstojoče iz treh sob ln pritikliu.
Več tam. 2711—2
Lična hiša
iz proste roke za zelo nisko oeno. 2718—1 Pojasnila daje JL Mehle, Boina dolina it 202 pri LJubljani.
Več vagonov
LEDU
se kupi.
Ponudbe pod „M z" z navedbo oene za vagon na upravništvo „Slov. Naroda". 2725—1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam zopet na razpolago dobro 2723—1
sodno m lok
(8, ozir. več mož), in sicer za v mesto in na deželo.
A. ZORNIČ
koncesljonar v LJubljani, Stara pravda štev. 3.
Dve hiši
na glavnem trgu v Spodnji Sliki, zraven cerkve, sta tako J naprodaj.
V hišah, ki se dobro obrestujeta, se nahaja več stanovanj. Proda 80 tudi
že parcelirani stavbni
prostor
za 30 lepih hiš. 2598-5
Kupci naj se obračajo pismeno na Jos. Seidla v Spodnji Sliki
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 25 let, čedne 2unanjosti, z dobro stalno službo zunaj Kranjske, se želi spoznati radi nepoznan j a s pošteno deklico od 18 do 24 let v svrho ženit ve; najraje z deklico z dežele, ki je vajena nekoliko go spodinjstva. Premoženje postranska stvar.
Le resne ponudbe s sliko se naj pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Z*e-Stoba". Tajnost strogo zajamčena. Slike se vrnejo. 2717
00 dobro uspevajoča
Hutter & Schrantz d
Dunaj Mariahilf in Praga
*    *    * *
d.
1076—8
_ OGRAJE, PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO,
BODEČA tlCA, ŽIČASTI IMODROCI, ŽELEZNI PO-STEUNAKI.  ~SJB   •'•        •'•   PRORAČUNI ZASTONJ.
kovačija
močjo pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri Janezu Kralju ni gorici it 14« 2684 s
Sprejme ao takoj v trajno delo
V
Franjo Merhar 2702.2
kleparski mojster, Triaftka cesta 13.
Pozor!
Po jako ugodni ceni se proda
razno pohištvo
v Hillerjevih nlloak itev. 12 v LJubljani 2670 2
HT Jpreten prodajalec ln Izurjen aranžer izložb
galanterijske, pletilne in modne stroke, star 19 let, Čeh, zmožen nemščine, ki bi zaradi priučenja slovenščine delal prvi čas za hrano, lice mesta
Ponudbe pod »prodajalec11 na uprav. »Slov. Naroda". 2694—2
izurjen v vseh posojilniških poslih, zmožen slovenskega, nemškega, hrvaškega  in  italijanskega jezika, želi
spremeniti avojo dosedanjo službo.
Ponudbe na Zvezo slovenskih zadrug11 v Ljubljani 254 j—3
Pritlično
stnnovonje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, Jo oddati takoj ali za november v novo
zgrajeni vili na Erjavčevi cesti 24.
Natančneje se izve pri lastniku ravno tam v I. nadstropju. 2715—1
Usodno prilika!
Velika prodajalna v Velenju na Sil. Štajerskem, za manufakturo, specerijo, drobnarijo, železnino, por« oelan, žganjetoČ, s poštno skrinjo, trafiko in prodajo kolekov in poštnih vrednotnio, se odda v najem. Veliko prometa brez k- n k ur ene e.
Poizve se pri gosp. Jos. Sksza, Velenje. 2585 -5
Pri Bratovski akladnlei v Zagorju
se izpolni mesto      26/8_2
računovodje
Prosilci morajo popolnoma obvladati računarstvo bratovskih skladnio ter biti spretni korespondenti in govoriti ter pisati oba deželna jezika.
S popisom življenja, s šolskimi in z izpričevali o poslovanju opremljene in lastnoročno pisane prošnje so z navedbo zahteve plače naslavljati do 16« t. m. na prodatojniitvo Bratovsko skladnlce v Zagorja.
Iz proste roke se proda
posestvo
v Vlimarjib it 61, pošta Št Vid nad Ljub Jano. Lopa, zidana bita
tik glavne ceste z vpeljanim vodovodom, pripravna za gostilno, trge vino, posebno pa za kakega peka ker ni daleč na okrog nobenega. Ima veliko, lepo dvorišče, močno obokan hlev in veliko inpo. Okoli hiše je velik z mrežo ograjen vri ali njiva in še posebej z mrežo ograjen vrt za zelenjavo z lepo poletno hišico.
Ustmena sli pismena pojasnila daje posestnik ravno tam. 2719—1
Srejsneta se tekel "enesljiv
nočni vratar
in
2706—2
Hotelski sluga
v hotelu pri „Maliču".
2enifna ponudba.
Žele^nični uradni^, star 2? let, lepe zunanjosti, simpatičen, srednje postave, premočen, j lepo prihodnostjo, yeli znanja y izobraženo in pre* mo^no grospico. Pevke imajo prednost.
jLe resne ponudbe s sltk°t ki Se ta^oj vrne, je poslati do 22. avgusta t. L na naslov: „Ueran 2?, Trsi, poste restante". — Tajnost je ja* iamčena. 2696 - 2
2716     OlsvsA isJof s v Iskani 1
pl. TnMczyJo v unbllnL
«
6
S
■m
V
3
m
e «
1
prls»rlss
dr. 0. Gregorič
jiml> i jaut*.
kronsbii ustna vodo
EUODIN
SskOBltO ▼SrOTSBO.
Specijaliteta za kadilce.
10 80 15 kapljic v kozarec vole.
Cona 2 kroni.
9
B
•lavna uloga v lekarni
Ub. pl. Trnkćczy|a u Ljubljani.
liajlioljše i3virno dvojno uležono
910
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbler) *z meščanske Bndejevlske pivovarne .e toSi
v Sodnijskih ulicah št. 4 iu na Rimski cesti št. 5.
vrček 20 vin. vrček
Najboljši pripomoček proti kurjim očesom so dandanašnji
proti kurjim očesom.
Že 18 let preizkušeni. Velikanskega učinka. V 15 minutah premine vsaka bolečina. Kos stane 20 vin., 6 kosov 1 K. Zaloga v vseh lekarnah in drogerijah. Povsod tja, kjer bi se ne dobilo, pošilja glavna saloga        2296 3
„Zum Samariter"
«   Dunaj i Lj i Teinlaltatraaao 4.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške! vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovancev pripoinala
K 33,743.421 70.
Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K  32,677.c so1—
2. Splošna aktiva dne 31. deo. 1906 .....„ 223,817069 —
8. Izplačane police............„ 510,003-004-—
4- Splošni presežek dne 31. dec. 1906 ...... 7,223,200-—
Dobiček zavarovancem                               .k 0,200 843-—
Dividende In obresti........                                           .   „ 726.B76-—
Nadaljna rezervalza eventualno znižanje obrestne
mere...............                                                 . 1.200.872-
BSOl—12 K 7,223.290-—
Novi tarif! z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj is
poštnine prosto.
•onoraino zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti it 17 pri WT GVIĐONU ZESGHEO. ~M
Osebe, ki se hočejo posložiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne ca nabiranje zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
Oeo. kr. avstrijske državna železnic©.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta.
Oaaod Iz L|ael|sas ln*. ieLi SohoS v L|vSlftsno ini. soLi
5-50*lutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, e so zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaka fni
Gorica, d. ž., Trst c kr drž. žel (ob ne- fcL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
deljah in praznMh do Trbiža). s-34 zjutraj. Osebni vlak lz Kočevja, Straže-
7*06 tjutraj. Osebni vlak v smeri:  lržic, oTr^ii««*«« ru^m^um
iScScc, rrbiž, Beljak, juž. žet, Gorica^ To&t. Rudollovega, Ckostipljs.
žuTlrst, cfa.drž!žeU Beljak čes p£ 11-22 predpeJdne. Osebni vlak is Prm
drožčlco Celovec Prago. Celovca, Beljaka Juž. žel., čez Podrožčfce
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro- « Trbiž, Gorice dri. žeU, Jesenic, Tržiča
tupile, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 2 32 popoldne.  Osebni vlak is Kočevja,
Srao prod poldne.  Osebni vlak v smeri: Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
leacnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 8.M popoldno. Osebni vlak is Beljak?
Prago. luž. žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čer
11-38 orodpoidno. Osebni vlak v smeri: Podrožčico) Gorice dri.7mL Trsta dri
Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., zel. Jesenic, Tržiča
2*32 ?*hJ*bn.TS*             bcl,ak» 66o zvečer. Oseb. vlak is P*age. Celovca
(čez Podrožčico) Celovec. 0 i^Haks f&z Pod>ožaco. ~a2nte
i-oe »opoidno. Osebni vlak v smeri: Gro- ■PF**       roarozaco) jesenic.
zuplje, Rudolfovo, Straža-Topllcc, Kočevje. * *7 ™^r-c*eDnl      te Kočevjs, Straže
a-io popoldne.  Osebni vlak v smeri: Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. 8-ae zveoer. Osebni vlak iz Beljaka Juž
Gorica drž. žeL, Trst drž. žel, Beljak, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Pod
(čez Podrožčico) Celovec, Praga. rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. sel
7-10 zveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Jesenic, Tržiča,
Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. n-oo ponoOl. Osebni vlak ta Trbiža. Ce
i m zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, lovca.   Beljaka (Čes Podrožčico) Trst
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic. Celovec, Praga
•0-40 p*neoi. Osebni vlak v smeri: Je- nohod v Llasllsae dri. Selediss 1
sanice, Trbiž, Beljak. Juž. žeL, Gorica drž. Ti? _ . . •   ^ _„__
pS/Trst dk seV Beljak juž. žeL, (čes 1«tmj. Osebni vlak is KsauzJka.
Pagrežčico). 10 69 prod poldne. Osebni vlak Is Ksmniki
Oiacd Is LJablJsns drž. kolodvori e 10 zvooor. Osebni vlak is Kamnika.
7-88 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 9 69 ponool. Osebni vlak Is Kamnika, (3S*0
*-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik ob nedeljah ln praznikih 7*fO zvooor. Osebni vlak v Kamnik
ISrOO ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Sama (Odhodi in prihodi so označeni v srednje
Ob nedeljah in praznikih.) svropejekem časa.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsti.
Isdajatelj in pdaovorni arednlk Basto Enstoslemiea* ._iL-_ls
IS   POBtelfO  lH ^omot
priporola po s|a|nli|ili eanaa
r. kiti 31
Zananja oaroiils se toino is^
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trptžno blago, — Cene solidne. Točna postreibaa
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalp šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska
namizna posoda
po ttajnižjih cenah.
e
9
0
o m
o
sT
U 98 o*
Sbiboljiš ko—rilki predmeti ao;
JMn smilo 80 h, UB croeza po _ 1 E.
polti in
dn
pra-
_ po l a,
sasoptsv sob in asi.
_nn lasna vods UO lesna po-gpjsspj  sms da po
I  k.   ao onranitev in rast las.
Ti izdelki pAda«, ki so obloatvsno varovanih so naprodaj Is v
Orlovi lekarni
Mi. Pl. Miiditschiic«. kemik
I. Svesode saslssssssl
% tijotoljanl«
Nadsmestks ks  aldo" savracajts, Kupnjte sanpno tt domače Izdelke.
na Mestnem trga It. 17
prtpocoSa svoje velike zalogo preolmtj-■hlhsrli prvih tovora, bstdUlSi. •sosisBilli. aaJasissilsi Is ur na zzisiala. nrliJsvBiSo)w> »lotsalsao
IMovakn pot^fibdeA v Kočevju
daje v najem
mnogo let obstojeoo, dobro obiskovano
gostilno
na fUraosn trpn t Kooesin
Reflektantje, ki naj bodo le za* voini, narodni Slovenci, naj se
blagovolijo nemudoma pismeno zgla-siti pri podpisani zadrugi. 2679—2
Rntevsks posojilnica u Kočevju
Natečaj.
Podpisano županstvo aprefnae ▼ alnibo
poljskega čuvaja
ki bi moral biti zanesljiv in ie nekaznovan. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Županstvo Moste
3. avgusta 1908.
M Marenčič
2680 —2 župan.
X Za vsako oeno prodajam 7
od L do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke. u
~ngle£ko skladišče oblek" !|
O. BERNATOVIČ J
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
•t*
Pozor!
Pozor!
yispiranti za enoletne prostovoljce!
Izkušnja kaže, da mora vsako leto mnogo takih mladeničev nastopiti 3letno prezenčno službo, ki bi si bili lahko pridobili pravico do enoletnega prosto vol j stva, ker so zamudili pravočasno položiti predpisano inteligenčno izknsa|o, oziroma se pripravljati za to izknsnfo.
JPrvl zagrebški vo.ssko pripravljalni zstod" (šola in internat) je doslej dokazano dosezal izborne izpitne uspehe pri enoletno-prostovoljskih aspirantih. ki jih je pripravljal na izkušnjo. Tudi letos se otvori za take aspirante glavni tečaj in sicer 1. septembra.
Prijave in morebitna vprašanja naj se čimpreje naslavljajo na ravnateljstvo zavoda M     . *
2721—1
VILJEM JELENCIC
c. in kr. topničarski major v p.t lastnik in voditelj zavoda ▼ Zagrebu, Kuko viceva ulica 15.
Horodno knjisorno
v £jubljani, Jurčičev trg štev* 3
priporoča naslednja dela:
Ljubljanski Zoon.
Tega prvega in najodličnejSega slovenskega literarnega časopisa je dobiti še naslednje letnike: 1901, 1902, >9 S, 1904, 1*06, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K
a*^^ff^^fe*^^4^S4^«^^5
\ Fr. LiDič: Strahovale! dveh Kron.
• Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev \ med beneško republiko in turškim oesar-Y Btvom, v katerih so igrali hrvaški in sloji venski pomorski roparji znamenito vlogo. ¥ 2 zvezka. Broš. oba S K, po poŠti 40 v ve£.
sW**W^3£fr«t*5*^^*4^^
* * * Konstkn.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času   Broš. 80 v, po pošti ao v več.
ažtf^frfri^i-a^r*^^
{ H. Rlrchsteiser: Pod spo-J    vednlm pečatom.
Ta roman iz dunovskega življenja odkriva skrivnosti is župnisč in dnhovskega stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pofiti 40 v več.
Zbirka znamenitih povesti. >■
ftin ruske slike.
Iv. Cankar: Aleš Iz Razora.
Ta povest iz narodnega življenja je vele-6 zanimiva in spada med najboljša dela \ tega pisatelja. Broš. K 1 5 J, ves. K 2*50; Y po pošti 20 v več.
Ioon Lah: oa!ka kronika.
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti is slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojak, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 170. vez. K »70, po poŠti 2 ■ v več.
Josip Jurili: Zbrani spisi.
V 11. zvezkih so zbrani nailepsi romani In povesti tega znamenitega pisatelja, ki se je s svojimi deli slovenskemu občinstva tako priljubil, kakor samo malo dragih avtorjev. 1. Deseti brat. Z. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca S. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Kojinj Kloštrski iolnir. 5 Hči mestnega boo dika Nemfiki valpet. Sin kmečkega cesarja i. dr. °* Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak svesek vella broširan K 1'SO, vezan 2 K, po pošti 20 v več.
I i
Dr. Jos. OoSnjak: Zbrani matični in pripovedni spisi.
n. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih.
Broš. 1 K, po poŠti 20 v več.
Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Drajotln Jesenko-Doksoo: Pesmi.
V najlepši molki dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je prt tem skromen človek, ki zase ni delal reklame UJegovs pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki Jo je zapustil Jesenko. Ves. izvod velja S K, s posto 20 v več.
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica J obsega štiri svetovnoslavnih p o vesti c, ki^so Jih spisali Gorki j, Cehov in Turgenjev.
I rs*.
l       Novi obrtntteil.
A    Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v.
Novi vinski zakon,
ki ga  mora   imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec injvsak vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 v. |
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 6<\v, s poŠto 6J v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. CenafSO v, s pošto 40 v.
Iiastnlna ln tisk »Narodne tiskarne«,
.6
9999735