149. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. julija 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
bhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofttl prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.
Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko veC, kolikor poštnina znaaa. — Na naroCbe, brez Istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od fttiristopne petit-vrste po 3 kr., če se oznanilo je'Ienkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* irankovati. — Rjkopicti se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na KoSfPMaSfl tKga St. 12. Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice &t. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hl. 34,
Goriški deželni zbor.
V petek je bilo zaključeno zasedanje deželnega zbora goriškega, zasedanje, katero ae prav za prav nikdar ni začelo, ker se slovenski poslanci sklicanih sej niso udeležili, in je bil vsled tega deželni zbor nesklepčen.
Staro nasprotje mej Slovenci in Lahi je bilo neposredno pred otvoritvijo deželnega zbora poostreno s tem, da je vlada imenovala strastnega nasprotnika slovenske večine v deželi, dr. Pajerja, deželnim glavarjem ter tako razodela slovenskim poslancem, da od vladne strani nimajo za svoj boj proti laški prepotentnosti pričakovati tiste podpore, katere so se po vsi pravici nadejali že z ozirora na podporo, katero uživa vlada od strani slovenske državnozborske delegacije.
Tekom ravnokar zaključenega zasedanja deželnega zbora vršila so se dvakrat pogajanja mej slovenskimi in laškimi poslanci. Prva pogajanja je zaključil novi glavar z arogantnim pismom, s katerim je pokazal, da je bila njegova, ob nastopu glavarstva kazana spravljivost neiskrena, in da mu je sladke besede, katere je imel tedaj na jeziku, narekovala zgolj lokavost.
Druga pogajanja so se začela pred kratkim, kmalu potem, ko se je bil Pajer vrnil z Dunaja, iz česar se je sklepalo, da se mu je na Dunaju od vladne strani namignilo, naj poskusi doseči porazumljenje s Slovenci, da bode zamogel deželni zbor funkcionirati. Že v soboto smo posneli iz goriškega lista pogoje, katere so stavili slovenski poslanci in povedali smo tudi, kako so laški poslanci nanje odgovorili. Jedro odgovora laških poslancev je, da so slovenski pogoji nesprejemljivi, da jih Lahi zategadelj ne morejo sprejeti, ker bi prišel vsled njih v nevarnost njihov „primat" na Goriškem.
LISTEK.
Feminizem in ženstvo.
Spisal M. Juvančic*. I
„Kadar pišeš o ženski," pravi Diderot, „pomakaj svoje pero v mavrične barve in potresaj prah z metuljevih kril na vsako vrsto! Kolikorkrat premakneš roko, pasti morajo biseri na papir."
Oče Diderot so živeli pred sto leti. Dandanes bi se vsakdo premislil uveko-večati plodove svojega uma na tako kompliciran način. Niti ženske same bi si ne želele tega, zdelo bi se jim preponiževalno, — saj je njihova deviza v stoletja „modernih vprašanj": neomejena ravnopravnost in popolna osvoboditev moškega jarma, nikako miloščinje, nikake protekcije! . . .
Pravice in prave prostosti si želi moderno ženstvo. To sta njegovi glavni težnji. Znanstvena smer, ki se peča z rea lizacijo ženskih upov, nazivlje se feminizem, njen smoter je Ženska emancipacija, vprašanje o rešitvi vseh v njen okvir spadajo-Čih problemov pa se zove ženako vprašanje.
Žensko vprašanje gre dandanes roko v roki z vprašanjem o preosnovi moderne družbe v socialistični smeri in se vsled tega tiče gospodarskega, družabnega, privatnopravnoga, javnopravnega in političnega •tališča žensk.
Gotovo Je tanetvo upravičeno, sante-vati t vaab teb točkah obilnih iipre-
Primat! S tem so Lahi jasno in določno precizovali svoje stališče napram vsem slovenskim zahtevam, I tem so po vedali, da tirjajo zase, oziroma za italijansko manjšino v deželi gospodstvo nad dvotretjinsko slovensko večino. Sprava z italijanskimi poslanci bi po tem pomenila kapitulacijo slovenske večine in pripo-znanje italijanskega primata, da je sprava na taki podlagi nemogoča, da je popolnoma izključena, to je ob sebi umevno.
Nova spravna posvetovanja so se razbila ob gospodstvaželjnosti laških poslancev, in zato ni upanja, da se v bližnji prihodnjosti store v tem uziru se kaki poskusi. Bržčas pride zdaj do razpusta dež. zbora. Kakor je razvideti iz pisave primorskih listov, se goriSki Slovenci te eventu-valnosti prav nič ne plaše, nego so nanjo pripravljeni. _
Zaprisega ljubljanskega župana.
Prod zbranim občinskim svetom bil je na novo izvoljeni župan g. Ivan Hribar po dež. predsedniku g. baronu Heinu slovesno zaprisežen.
Magist ratno poslopje in dvorana sta bila slovesnemu činu primerno ozaljšana in dekorirana, od glavnega vhoda pa do dvorane je napravilo gasilno društvo špalir.
V dvorani so se zbrali razen obč. svetnikov in magistratnih uradnikov, de-želnosodni predsednik g. Le vični k, kanonik g. Zamejic, predsednik mestne hranilnice g. Pet riči C, vodje mestnih šol, deputacija gasilnega društva, oskrbniki mestnih vbogih itd.
Točno ob 11. uri je prišel   dež. pred sednik g. baron Hein s prezidialnim tajnikom g. Haasom, na kar se je takoj začelo zapriseženje.
memb, kajti položaj njegov posta! je skoro neznosen. Prav tako gotovo pa je, da se ekstremne tendence onih, ki upajo na rešitev vprašanja v radikalnem smislu, iz mnogih vzrokov ne bodo mogle realizovati. Mnogo se da tu izboljšati, toda vsega korenito preosnovati ne bode nikdar mogoče. Pogled v zgodovino ženskega gibanja, kvalifikacija telesnih lastno s t i j in analiza duševnih z možno s t i j ženske, kot zastopnice ženstva, so sredstva, s katerimi se dajo vsaj približno določiti mogoči vspehi na tem polju, — kdaj se bodo uresničili, o tem seveda niti približno ni govora.
Stvar je torej socialno etične narave. Zgodovina ženskega gibanja v našem smislu leži odprta pred nami. Z njeno pomočjo sklepati ni težko, saj je zanesljiva, ker je razmeroma mlada Istotako smemo računati s telesnimi lastnostmi ženske kot z gotovimi količinami, kajti zdravilstvo daje nam tu jako zanesljive podatke. Težje je določevanje ženskih duševnih zmožnosti].
„Na podlagi zdrave človeške pameti in vpoštevajoč duševne lastnosti človeške," piše John Stuart Mili, glavni zastopnik in-dividuvalistične emancipacijske teorije, .trdim, da je nemogoče poznati komu naravo obeh spolov, dokler ostaneta v svojih sedanjih medsebojnih odnošajih. Da je obstojala kdaj družba samih moških, ali obratno samih žensk, ali da smo imeli že kdaj družbo, sostavljeao iz molkih in žensk, ▼ kateri ženske niso bile pod nadzorstvo m molkih, dalo bi ae morebiti povedati kaj
Dež. predsednik baron Ilein je najprej v slov. jeziku naznanil, da je z Najvišjim sklepom cesar z dne 20 junija blagovolil potrditi zopet.no izvolitev g. Hribarja ljubljanskim županom, in je potem izpregovoril o nalogah obč. naprave v najbližji bodočnosti. Te naloge, je rekel dež. predsednik, so zapopadene v županovem programu, ki je bil razvit pri prvi volitvi v sklepu obč. sveta z dne 26. januvarja t. 1. Županov program iz 1 189G. je jako obsežen in že a priori je bilo spoznati, da se v kratki dobi treh let ne bo dal izvršiti. Pripoznati se mora, da je bil v tej dobi velik del programa rešen, za kar gre županu zahvala. Županova energija jamči, da se izvrši tudi ostali del.
Občinski svet je s svojim sklepom z dne 26. januvarja t. 1 županov program razširil. Sklenil je zgraditi poslopje za ■ [»■klisko šolo, šentjakobsko župnišče, ubožnico in ljudsko kopel, napraviti nove ceste, razširiti elektrarno in tlakovati nekatere ulice. Župana in obč. svet čaka torej jako mnogo dela. To je program, ki se brez velike požrtvovalnosti prebivalstva ne da izvršiti
Župan in občinski svet bosta gotovo tudi našla to požrtvovalnost. Pri realizo-vanju tega programa je treba postopati z največjo varčnostjo. Ne s tisto kratkovidno in tesnosrčno skopostjo, ki meni. da je največja modrost, ogniti se vsakemu izdatku. Izdatki naj se delajo o pravem Času in v pravi namen. Ako bode župan deloval v tem smislu, si pridobi hvaležnost someščanov in sploh vseh objektivno mislečih ljudij, katerim je blagor mesta najsrčnejša želja. Župan sme pri tem računati na zaslombo in krepko podporo cesarske vlade. Nemški nadaljuje, je dejal dež. predsednik, daje znak ljubljanskega župana srebrna palica z napisom „Salve saneta iu-stitia".  Lepšega gesla si nt možno misliti.
pozitivnega o naravnih duševnih in nrav-nih razločkih med obema spoloma. Kar pa danes imenujemo naravo ženske, to je umetna tvorba .... Medicinci in fiziologi so določili precej popolno razloček telesne konstitucije tor podali s tem važ^n tem d j psihološkim preiskava njem; toda kako redko je praktičen medicinec zajedna psiholog! Kar se tiče posebnosti ženske duše, niso opazovanja zdravnikov v obče nič več vredna nego ona ostalih moških. Stvar bode ostala in mora ostati tako dolgo nerešena, dokler ne dobimo od jedino kompetentne strani več in zanesljivejših podatkov."
Gižvcki izraža se o študijah ženskega duševnega življenja: „Vse, kar se je pisalo o tem, ne izvzemši znanstvenih razmotri-vanj resnih učenjakov, nosi pečat jedno stranosti in pristranosti. Izvajanja opirajo se na popolnoma nezadosten empiričen materijal . . . Redkokdaj se je doslej sine ira et studio sodilo o ženskah, in ako opazujemo osnovno tendenco vsega, kar se je o njih izreklo, moramo priznati, da je jeza igrala čestokrat veliko vlogo. Nesreča v ljubezni, nesreča v zakonu, nesreča v vseh odnošajih med moškim in žensko bila je menda povsodi odločilna. Žalostno je, s koliko hudobijo so sovražniki žensk črnili ženstvo; skoro Se bolj žalostno in vsekako sramotnejše za ženske pa je, kar so kvasili o njih galantni njihovi čestiloi. Naj-žalostnejle pa jo trpka in prezirljiva sodba, katero so izrekle nekatere slavno ženske o svojem spola.11
Pravičnost, nepristranost in objektivnost v vsakem oziru je najtrdnejša podlaga vsaki dobri upravi, in želeti je, da se drži župan tega pota tako v avtonomnem, kakor v prenesenem delokrogu. Prav v sedanjih viharnih časih in mogočnih političnih, socialnih in narodnih bojih je naloga politične uprave, da neodvisno od strankarskega gibanja najde pravo pot, da upošteva vedno koristi celokupne države po geslu: „Justitia fundamentura regnorum a Ko je potem preži Jialni tajnik, gosp. Haas, prečital dotično listo, je storil župan prisego, potem pa izpregovoril nekako tako le:
Vaša Prevzv išeno s 11 Pred vsem mi je prijetna dolžnost naprositi Vašo prevzvišenost, da blagovoli Njegovemu Veličanstvu sporočiti mojo najuda-nejšo zahvalo na veliki milosti, katero mi je s potrditvijo moje zopetne izvolitve za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane izkazati blagovolil
Dolžan sem pa o tem slovesnem tre-notku izreči tudi Vaši PrevzviŠenosti naj-iskrenejšo zahvalo na izredni prijaznosti in dobrohotnosti, s katero me je v pretekli troletni dobi mojega uradovanja podpirati blagovolila, kakor tudi zato, da sem pri vseh cesarskih uradih nahajal vedno naj večjo postrežljivost. Vaša Prevzvišenost ve dobro, kako važno je vzajemno delovanje c. kr. uradov in samoupravnih teles; zato sem pa prepričan, da me bode pri izvrševanji težavnega mojega urada tudi v bodoče podpirati blagovolila.
Gospoda moja ! Ko sem bil pred tremi leti vprvič slovesno zaprisežen za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane razvil sem nekak program bodočega svojega delovanja. Naj se torej ne smatra za neskromno, ako se danes ozrem nekoliko nazaj, da vidim koliko je onega programa že izvrše • nega in kaj še čaka rešitve.
Neovrgljive teze so torej v tej stvari skoro nemogoče. Vsakdo ima po svojih okolnost ih različno mnenje o ženskih duševnih silah. Najbolj se bodemo po tem takem Še približali resnici, ako najdemo na podlagi izvajanj večjega števila priznanih opazovalcev nekako srednje merilo, s pomočjo katerega moremo dospeti vsaj do približnih rezultatov To bi bil jeden faktor. Drugi važen faktor pa je izkušnja
Ako stopaš skozi mnogobrojne dvorane pariškega Liuvra, našteješ lahko med množico tam sedevajočih kopistov več nego polovico žensk. Ako pa iščeš med razstavljenimi umotvori takih, katere je proizvedla ženska roka, našel jih bodeŠ bore malo. in vendar se ne bode upal nikdo trditi, da ženske niso imele za to časa ali pa prilike. Toda to je Še stroka, kjer je ženski ura razmeroma največ ustvaril. V glasbeni literaturi našel bodeš še mnogo manj ženskih imen. Istotako neznatno je Število dobrih pisateljic, izumi-teljic itd. v primeri s številom moških, ki so se odlikovali na teh poljih.
Seveda moramo vpoštevati razmere, v katerih je doslej živelo ženstvo. Do začetka tekočega stoletja bila mu je skoro zaprta pot do višje duševne izobrazbe, liberalni poklici bili so in so deloma še dandanes ženskam nedostopni. Toda to je argument, ki je v stanu, ženstvo le deloma opravičiti. Morebiti se nam posreči, najti tudi le dragih.
(Dalje prih.)
Pred vsem omenjam regulacijo mesta, Le ta ni 5e sicer popolnoma dovršena; vendar pa že to. kar se je storilo, dokazuje, da se je ravnalo sistematično Vsled te regulacije je mesto deloma že dobilo, deloma pa hode Se dobilo modernejše in prijaznejše lice Da se pa pri zazidavanji novih delov mes*a ne bi delale take napake, kakoršne se morajo v njega starih delih popravljati z velikimi denarnimi žrtvami, izdelal se je splošni razširjevalni nacrt, in tako ima sedaj tnaatas uprava pri roka! vse pripomočke za presojo proSenj o stavbnih dovolilih.
V zdravstvenem oziru se je v minolih treh letih prav veliko storilo. Ne le, U so se pregledale vse takozvane skupne uličice, in da so se ondi konštatovani nedostatki odpravili, skrbelo se je s prigovarjanjem in poučevanjem — kjer to ni šlo. pa z uradnimi ukazi — da so se tudi sicer, po starih hiSah odpravili najbolje kričeči nedostatki. Skoro neštevilne so bile uradne komisije, ki so se zaradi tega po mojem naročil u vršile. — Sezidalo se je tudi več novih ka nalov Ž njimi popolnila se je kanalizacija mesta prav primerno Da se pa kanalizačno vprašanje reši povsem racionalno, naročil se je splošni kanalizačni načrt, kateri je bil ravno te dni dogotovljen in ki bode orno-gočeval sistematično popolnjevanje vse mestne kanalizačne mreže
V olepševalnem oziru skrbelo se je s poučevanjem pa tudi s predpisi za to. da so nove stavbe dobivale lične facade inje pri tem mestna občina sama dajala najboljši vzgled. Pa tudi z novimi nasadi — spominjam samo parka ob Blehveisovi cesti in pa Ambroževega trga — se je mesto prav izdatno olepšalo.
Mestna elektrarna posluje že poldrugo leto v splošno zadovoljnost in obeta mestni občini prav obilo koristi, v jedni prihodn|ib sej pa bode občinski svet že sklepati imel o pogodbi glede oddaje gradnje električne cestne železnice. S to železnico se po jedni strani zagotovi večja rentabiliteta mestne elektrarne; po drugi strani pa odpOtnore davno čuteni potrebi po cenem občilu.
S cestno električno železnico v zvezi je okrepljenje sedanjih lesenih mostov čez Ljubljanico. Za novi mesarski most dal sera že leta 1*96. izgotoviti načrte. Tudi ima mestna občina že pripravljen denar zanj Želel sera. da se ta most zgradi takoj, ker je njega naprava bila sklenjena v spomin slavne vladarske štiridesetletnice presvetlega cesarja. Ker se je pa rešitev vprašanja o osuševanji ljubljanskega barja približala konečni odločitvi, moral sem to zadevo odložiti. Opravičeno upanje pa imam, da se v kratkem dožene, in da se v nastopajočem troletji mojega županovanja nadomesti ne le ta. temveč tudi Št Jakobski most, zaradi katerega sera tudi stopil v dogovor s cesarsko vlado ter dosegel zagotovilo, da je pripravljena nadomestiti ga z železnim.
Višja dekliška šola, ki je neprecenljive važnosti za odgojo naše ženske mladine, končala bode letos že svoje tretje šolsko leto Ustanovljena v spomin slavne vladarske petdesetletnice cesarjeve, doletela jo je izredna čast in sreča, da se sme dičiti z imenom: cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola.
Ljudska kopelj in nova mestna ubožnica začnete se zidati že bodočega meseca.
»a ba —za zdravstvo, odnosno za obskrbo obubožanih soobčanov — tako važna zavoda, pričala bosta še poznim rodovom, kako dobro je umevala mestna občina ljubljanska intencije dobrotljivega našega vladarja, čegar blago srce je želelo, da bi spomin na njegov vladarski jubilej pred vsem ohranjen bil v dobrodelnih napravah.
bodoči rnesec izpolni se „prostovoljnemu gasilnemu društvu" že davno gojena želja. Preselilo se bode v lastni dom. Ondi najde prostora tudi mestni vodovod, mestna elektrarna, rešilna postaja in pa oddelek mestne policijske straže. — Pa tudi tako nujno potrebno šolsko poslopje za mestno dekliško osemrazrednico upam, da bode že bodočega meseca mogoče zidati začeti.
Vprašanje glede ustanovitve državne obrtne delovodske šole v Ljubljani nahaja se v zadnjem stadiju reSitve, in že prihodnje leto bode se za to šolo, ki obeta postati velicega pomena za povzdigo blagostanja v naši deželi , sezidati moralo lastno poslopje. S to stavbo v posredni zvezi je pa tudi sezidava posebnega doma za cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, katere še vspešnejši razvoj
je odvisen od ustanovitve penzijonata pri nji. Upam. da se rai s pripomočjo vseh poklicanih faktorjev posreči tuli to vprašanje privesti do ugodne rešitve.
Letos ali pa najkasneje prihodnjo spomlad bodo se začele tlakovati poglavitne ulice mesta, s čimer se bole v asanačnem oziru zopet storil važen korak naprej. Tudi se bode odprlo nekaj nujno potrebnih novih ulic in preložila Gruberjeva cesta.
Videč prometne ovire, katere provzroča neprimerna in nezadostna uredba južnega kolodvora, storil sem vse potrebne korake za odpomoč. Da niso bili brez vspeha, dokazuje okoliSčina, da bode južna železnica že prihodnjo spomlad lotila se izdatnih prenaredb svojega kolodvora v Ljubljani.
Gospoda moja! Veliko dela pa čaka še reSitve. Najvažnejša in za Ljubljano ; ajusodnejša doba nastopa Se le. Leta 1901. bode se po določbah zakona z dne 6 julija 1895. morala državi vračati začeti brezobrestna ponapredščina, ki je dovoljena bila, da se ublaže nasledki potresa Natančno poizvedovanje, katero sem naročil, da se zadobt prava slika razmer, v kate rih žive oni hišni posestniki, ki so deležni postali državne brezobrestne ponapredščine, kaže že sedaj, dasiravno ni še končano, da bi bila prava katastrofa za Ljubljano, ko bi vlada hotela z brezobzirno strogostjo iztirjavati dospevajoče obroke državne breobrestne ponapredščine. Kar po vrsti bi se v tem slučaju goniti morali hišni posestniki z njihovih posestev. Dolžnost moja torej bode storiti vse potrebno, da se taka nova katastrofa od Ljubljane odvrne. Pri tem pa računira tudi na krepko podporo Njega Prevzvišenosti gospoda deželnega predsednika, ki je v dneh prve stiske in nadlog j pokazal tako sočutno srce za Ljubljano. Svoje tehtno besedo bode v tem slučaju tem laglje povzdigniti zamogel, ker je država v druzih kraljestvih in deželah odpisala že milijone in milijone podobnih tirjatev, dasi morebiti nikjer ni za to go vorilo tako nujnih in tehtnih razlogov.
Državna uprava, ki se je prav za prav še le v poslednjem Času — in tuli v tem oziru gredo Njegovi Prevzvišenosti nepre-rekljive zasluge — za Ljubljano nekoliko bolj živahno zanimati začela, pa naj se tudi zaveda, da je nje dolžnost pospeševati razvoj tega mesta. Najlaglje bode pač tej dolžnosti zadostila, ako ustanovi v Ljubljani take zavode, ki prineso v mesto novega življenja in zadužka. Do neke meje iraara v tem oziru prav dragocena zagotovila merodajnih osob in nado gojim, da bode že bodoče troletje — zlasti ker ne mislim mirovati in se ne plašim truda — prineslo mestu Ljubljani jako važno pridobitev.
Ako omenim še, da naprava tržnice,
0 kateri sem prepričan, da bi poleg druzih koristij donesla mestu tudi izdatnega gmotnega dobička, ostane slej ko prej na mojem programu, povedal sem ob kratkem —■ ozirajoč se na minolo triletno dobo — ka-košen je moj program za bodoče troletje.
Pri vsem moram seveda zanašati se na to, da me bode vzorno in svojih dolž-nostij v polni meri zavedajoče se magi-stratno uradništvo podpiralo v bodoče z isto gorečnostjo in požrtvovalnostjo, ko me je podpiralo doslej, in da bode med mano in med njim vladalo isto — rekel bi rod binsko — razmerje, kakor je vladalo doslej.
Gospoda moja! Da se je v minoli troletni dobi moglo toliko zasnovati in iz vršiti, zahvaliti se imam pa pred vsem občinskemu svetu, ki me je pri vsem mojem prizadevanju najkrepkeje podpiral. Res, da je to izzvalo ostro kritiko, katera je mnogokrat prekoračevala meje dostojnosti. Strupene pušice letele so ne le name — ki sem bil na to pripravljen — temveč tudi na občinski svet. A bil je stanoviten in da to dokaže, izkazal mi je letos svoje zaupanje še sijajneje, ko pred tremi leti, izvolivši me — sedaj soglasno — zopet za župana.
Hvala Vam, Častiti gospodje tovariši, na tem! Pač sem prepričan, da se bodo našli vedno ljudje, katere bode v srce peklo dobro razmerje med Vami in med mano. Za trudo-ljubivost, s katero se posvečujete delu za občni blagor, želi boste očitanja; požrtvovalnost Vala plačevala  se Vam bode z nehva-
1 ežnoatjo. Toda ne pozabite, kakor tudi jaz Še nisem nikdar pozabil, da je:
nehvaležnost plača sveta, če boste
to imeli vedno pred očmi, tedaj Vas pa pri Vašem javnem delovanju ne bodo vodili nikaki drugi nagibi, ko nagibi srca in vesti: ljubezen do nale prera-jajoče se prvostolnice in zaveat izpolnjene dolžnosti.
To zavest, častiti gospodje tovariši! pa imamo vsi. Prerodih amo Ljubljano in pomladili, preskrbeli smo jej pogoje za uspešnejši razvoj, uredili mestno gospodarstvo tako, da mu najostrejša st v ima kritika ne more ničesar očitati. Naj tedaj vstajajo Terzitje in se za dira j o nad nami: zgodovina — o tem sem za trdno prepričan — bode sodila; a obsodila ne bode — nas.
Častiti gospodje tovariši! Položil sem danes v roke zastopnika cesarske vlade slovesno prisego, kakor jo predpisuje občinski red. Pa tudi Vara sem dolžan slovesno obljubo. Ne predpisuje je sicer občinski red in — ker poznate dosedanje moje delovanje — je morebiti niti ne pričakujete. Storil pa Vam jo bodem prostovoljno. V tem slovesnem trenotku sprej mite torej zagotovilo, da bodem ves čas svojega uradnega poslovanja Vara zvest tovariš, ne prvi med Vami, temveč jednak med jedna-kirai; sprejmite obljubo: da mi ljubezen do našega lepega mesta v srci ne usahne, da bodem vedno in proti vsakomur kar najodločneje branil nedotaljivost njegove samouprave in da nikdar pozabil ne bodem, da mi je — ne zatajujočemu pravičnosti nasproti someščanom nemške narodnosti — vendar prva in sveta dolžnost čuvati slovenski značaj tega mesta.
Gospoda moja! Slovenstvo in avstrij-stvo: to sta dva neločljiva pojma. Zato je pa Slovenec vsikdar bil in bode zvest svojemu vladarju kot čuvarju avstrijske državne misli. Sijajno je to tradicionalno zvestobo in udanost zasvedočila bela Ljubljana lani, ko je za proslavo vladarske petdesetletnice našega ljubljenega cesarja Franca Jožefa I delala take priprave, ko ne zlepa kako mesto te države. Vsled znanega žalostnega dogodka morale so pač izostati vse slav-nosti; toda mestna višja dekliška šola, ljudska kopelj, mestna ubožnica in pa cesarjev spomenik, ki se dvigne v kratkem, ostanejo za vselej zgovorne priče onih čutov, ki navdajajo vse prebivalstvo lepega našega mesta, ki zlasti navdajajo ves slovenski narod. Gospoda moja ! Sosedno Koroško zadela bode sreča, da bode zamogla letos v svojem deželnem stolnem mestu pozdraviti Njega Veličanstvo. Upam, da bode tudi naš občinski svet o tej priliki deležen sreče, da Njegovemu Veličanstvu po posebnem odposlanstvu sporoči zagotovila neomahljive udanosti in zvestobe, katerim dajmo tudi danes izraza s tem, da se združimo v klic : Njeg ovemu Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu I.: slava, slava, slava!
Vsi navzočniki zaklicali so navdušeno trikrat „Slava" in „Živio".
Po odhodu deželnega predsednika je podžupan dr. vitez Bleivveis v imenu obč. svetnikov čestital županu, rekši, da bo obč. svet vedno rad podpira! županove namene, če se bodo strinjali z njegovimi političnimi nazori in če bodo v soglasju z mestnimi financami ter izrekel željo, da Bog daj županu zdravje in vztrajnost pri delu.
Župan Hribar je odgovoril, daje nemogoče, da bi glede političnih nazorov kdaj prišel v navzkrižje z obč. svetom, vse namere njegove pa da so take, da se dajo izvršiti v okviru sedanjega gospodarstva.
Nadalje so čestitali županu: magistratni ravnatelj V o n č i n a na čelu mestnih uradnikov, kanonik Z a m e j i c na čelu mestnega šolskega sveta, ravnatelj dr. P o ž a r v imenu višje dekliške šole, Šolski vodja Itak tel j na čelu deputacije mestnih učiteljev, župnik Vrhovnik kot zastopnik trnovske fare, katere patron je župan, podžupan dr. vitez Bleiweis na čelu členov in osebja mestnega zdravstvenega sveta, ravnatelj Se neko vi č na čelu Členov in osebja užitnin-skega zakupa, predsednik mestne hranilnice PetriČič, okrajni načelniki na čelu jim gosp. T r t n i k, odbor za upravo meščanske imovine, na čelu mu prof. Gnjezda in gasilno društvo po stotniku S t viol a.
V IJ*ift>U»«l, 3. julija Kvotno vprašanje.
.Pesti Napi o' poroča, da ostane kvotno vprašanje do jeseni nerešeno, ter da doslej ni ogrska vlada niti formalno niti stvarno sklenila še nikakega junktima. Bržčas pa se kvota iz raznih vzrokov in vsled premnogih ovir sploh ne bo sklenila parla. mentarično, nego jo določi v tem letu brž čas sama krona.
Belgijska kriza končana.
Veliki poulični izgredi v Bruslju in izredna razburjenost naroda niso ostali brez vspeha. Belgijsko klerikalno ministrstvo je obravnavanje volilne reforme odgo dilo ter se začelo pogajati z opozicijo za kompromis. Opozicija bo zahtevala, da »>-. uvede splošni proporcionalni volilni sistem Bržčas pa bode odstopil Vari den Peere-boom. Govori se tudi, da bo kralj razpustil zbornico ter apeliral na volilce. Da niso nastali novi poulični izgredi in da je odnehalo ministrstvo, ima največ zaslug socialist Furnemont, ki je s svojim zmernim, prepričevalnim govorom sezidal vladi dobrodošel mostič k spravi.
Oreyfus v Rennesu.
V prvih urah 1. julija se je izkrcal Drevfus pri Quiberonu iz ladjice, ki ga je pripeljala s parnika „SfaK11, ter se je odpeljal s kočijo in posebnim vlakom do Ren nesa, kamor je dospel ob 0. uri zjutraj Spremljali so ga orožniki. Oblečen je bil civilno. V Rennesu so mu odkazali častniško celico, ki ima zamreženo okno. Mesto je docela mirno. Nihče, razun nekaterih Žurnalistov, ni videl Drevfusa, ko je izstopil iz voza. Listi poročajo, da je Drevfus bled, suh in sključen. Drevfusova soproga je bila v ječi sama pri soprogu od 9 —10. ure do-poludne. Odvetnika Demange in Labore sta tudi že v Rennesu. Značilno je, da nagovarjajo Drevfusa vsi: „Gospod kapitan". Transvaalsko vprašanje.
Vzlic posredovanju raznih faktorjev se razmere med Angleži in Boerci nočejo izboljšati. Angleži postajajo pač vsak dan lačnejši, Uitlandci pa čim dalje pohlepnejšt in nesramnejši v svojih zahtevah. Volilna reforma je še vedno preporno jabolko. Zahteve Uitlandcev sc neizpolnjive, zato pa bode boerska vlada bržčas popolnoma opustila reformo. To bo seveda zadosten povod, da začne Anglija vojno s Transvaalom. Na to v Londonu že jedva čakajo. — Predsednik Kriiger je sklical za danes „Volk-raad", kateremu predloži sklenjene preosnove volilne pravice. Seja bo tajna, sklepi pa se objavijo. Kako sprejmo Angleži in Uitlandci te sklepe, od tega je odvisno, ali ostane v južnoafričanski republiki mirno ali ne.
Dopisi.
Iz Novega mesta, 2. julija. (Koncert v Kostanjevici), ki se je moral vsled slabega vremena dvakrat preložiti, vršil se je o priliki izleta kluba dolenjskih biciklistov, dne 29. junija t. 1. na vrtu Bučarjeve gostilne pod vodstvom izbornega kapelnika g. Potrebina. Proti 4. uri došli kolesarji bili so iz okenj okusno okrašenega stanovanja gospoda notarja obdarovani s šopki in venci; sprejela jih je ravno tam si. kostanjevška godba. Lepi vrt Bučarjeve gostilne, na katerem so se gostje zbirali, bil je okusno dekoriran. Prijetno je bilo vsesti se v senco z lampijoni okrašenih dreves. Proti 5 uri bil je vrt natlačen z gosti, udeležba bila je posebno iz Novega mesta obilna. S kolesarji vred iz-letelo je čez 60 Novoraeščanov v Kostanjevico. Razven domačinov iz Kostanjevice udeležili so se koncerta kolesarji in drugi gostje iz Brežic, Krškega, Mokronoga, Št. Jerneja, Dvora in kostanjeviške okolice. Kolesarjev bilo je nad 70, vseh gostov gotovo do 300. Ob polušestih vršila se je vožnja po mestu, udeležilo se je iste 43 kolesarjev. Nebrojna množica gledala je vožnjo, igrala je godba. Na mostu bili so kolesarji od kostanjevških dam zopet obdarovani s cvetlicami. Klubu podarila je davkarjeva gospica mogočen šopek zbranih cvetlic ter pozdravila kolesarje s primernim nagovorom. Točno ob 6. uri po pozdravu gostov od kostanjevškega gospoda župana in primerni zahvali za lepi sprejem pričel se je koncert Izborno izvežbana godba je neumorno svirala, vrli pevci so dovršeno peli. Pevski in godbeni komadi so se živahno odobravali, mej ploskanjem pokale so od kolesarjev seboj prinesene rakete
Mej koncertom napito te je sa vse lepo in prijetno vnetim damam, g. Potrebinn, gg. sodniku in pristavu. Pri dobrem cvička ped raznobarvnimi 1 ampijoni postala je zabava Živahna in neprisiljena, gibanje mej gosti tivo in veselo Seveda ni manjkalo plesa na vrtnem prostom, ki je postal prost po odhoda z vozovi došlih gostov. Slišali smo, da so zadnji gosti zapuščali ob 4. uri zjutraj ta prijetni vrt.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. julija.
— Osebne vesti. Ravnateljem gimnazije v Pulju je imenovan gosp. Peter Maresch, profesor na državni gimnaziji v VI. okraju na Dunaju.
— Shod slovenskih lesotricev se je vrfiil včeraj popoludne v „Nar. domu". Udeležba je bila z ozirom na razmere prav ugodna. Shodu je predsedoval g Fajdiga iz Kamnika, ki je v svojem govoru pozdravil navzočnega ljubljanskega župana g. Hribarja in predsednika trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko, gospoda Te rdi no, katera  sta obljubila podpirati
prizadevanju lesotržcev, kolikor jima bode mogoče. Razvila se je na to daljša razprava, v katero   so posegli gg. Žnidaršič iz Ilirske Bistrice, Vdovi č iz Ljubljane, Fajdiga  iz   Kamnika  in  ljubljanski župan Hribar.   Shod je  izvolil   poseben odbor, kateri ima nalogo  pretresati vprašanje o organizaciji slovenskih lesotržcev, izvedeti za mnenje večine lesotržcev glede principa, po katerem naj   se izvrši ta organizacija, in naj potem stori  vse kar treba,  da se organizacija izvede.   V ta odbor so bili izvoljeni gg. Fr Modic z Blok, Ant. Žnidaršič iz Ilirske Bistrice, Jos. Lavrančič iz Ljubljano, Jos. Zupan iz Mojstrane, Jos. Fajdiga iz Kamnika  in Matija A rab rožič iz Nove Sušice.
— Učiteljske razmere. Piše se nam: Vse zavedno, rarodno-napredno slovensko učiteljstvo bode vedelo „Slov. Narodu" iskreno hvalo za izborni članek „Zavaš-nik redivivus". Reči moram, da je slovensko učiteljstvo nalik falangi vselej stalo v vašem taboru; a odslej se bode narodne stranke oprijelo Še tem tesneje. Kaj pa je pričakovati učiteljem od nasprotne, klerikalne stranke? Ničesar druzega nego sužnjost, v katero bi ga rada vklenila, kakor nekdaj v „tistih tožnih časih". Res pa je, da imajo še dandanes župniki le prevelik vpliv pri c kr. deželnem šolskem svetu. Dovolj, da je učitelj le naročnik na „Slovenski Narod", in že se vpije „Hic riger est" in se ga denuncira na vse možne načine. Ni še dolgo tega, da je nekov župnik ovadil c. kr okr. glavarju odličnega učitelja, da je pijanec in da ima vsak ponedeljek „mačka". Glavar je poslal okr. šolskega nadzornika prvi ponedeljek po ovadbi nadzorovat dotičnega učitelja; a g. nadzornik se je moral prepričati, da jo učitelj bil po krivici očrnjen in daje mož na svojem mestu! Ali ho čete še več? Kaj niso to lepe razmere, ki v klasje gredo sedaj ob gospodarjenju Mer kovom V! Kako dolgo bode pač Še ta mož zvonec nosil pri c kr. dež. šolskem svetu kranjskem ?
— Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo včeraj svoj prvi občni zbor. Izvoljeni so bili: g. Fr. Gabršek, načelnik; gospč. Zupan, namestnica; g. F ur lan, tajnik; gospč. M a r o v t, blagajničarica ; g. Kruleč, knjižničar; g. Razinger, pevovodja ; g. Jo s i n, odbornik.
— Maturitetne skušnje na višji realki so se vršile dne 30. junija in dne 1. julija.
Vseh 11 abiturientov je maturo prebilo z ugodnim uspehom.
— Vpokojeni nadinžener g. Vsclsv Stedrv, bivši občinski svetnik, je v noči od sobote na nedeljo v starosti 90 let umrl.
— Veselica šentjakobsko - trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je včeraj popoludne vspela pri Lloydu izvrstno. Daljše poročilo smo morali odložiti
za jutri.
— Zveza   slovenskih kolesarjev.
Občni zbor se vrši v nedeljo, dne 9. julija 1899. v dvorani kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana" na dirkališču. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Pristop imajo le členi »Zveze*, Z ozirom na nesklepčnost zadnjega občnega zbora je ta občni zbor sklep-čen brez ozira na dollo število členov. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poro*
čilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo rednikovo. 5. Poročilo preglednikov. 6. .Zvezina" dirka za leto 1899 7. Volitev odbora. 8. Volitev računskih preglednikov- 9. Slučajnosti.
— Pevskega društva „Ljubljsns" vrtns veselice, ki se vrši v nedeljo, dne 9. julija t. 1. na Koslerjevem vrtu ima nad v se zanimiv program, in občinstvo, ki se bo te veselice udeležilo, bo imelo vsled iz redno obširnega programa tudi obilo užitka
in zabave. Pomnoženi odbor dela z vso marljivostjo za vsa mogoča iznenađenja občinstva, razni odseki pa imajo vsak večer seje, v katerih se posvetujejo o posameznih točkah in izvršitvi programa. Kakor čujemo prirede se razne zabavne igre za staro in mlado, preskrbljeno je za ples, pripravljeni bodo medikamenti za dolgočasneže, na odru, v to določenem, se bodo producirali originalni klovni, izkratka: ta vi t na veselica obeta največjo glavo Občin stvo izvoli naj se ozirati že zdaj na ta dan in veselico „Ljubljane".
— ..Slavec"  klub slov kolesarjev priitdi v nedeljo, dne IG. t. m. celdneven
iz let v Celje. Vzpored izleta nazr.ani se pravočasno. Členi kluba se opozarjajo, da si do tf ga izleta omislijo kolikor največ mogoče klubovo dreso, o kateri daje potrebna pojasnila odbor.
— Za kolesarje. Finančno ministrstvo je izdalo pred kratkim za kolesarje zelo vfržrjo odredbo. Da izvedo o tem tudi siovenski kolesarji, posneli srno po uradnem listu, kateri je bil direktno obveščen, sledeče podatke. Kakor znano, morali so se doslej vsi kolesarji, kateri so — uporabljajoč ugodnost, ki jo je pridobila „Zveza si ovenskih kolesarjev", — pri prehodu preko avstrijsko - italijanske meje javiti najprej mejnemu avstrijskemu finančnemu uradniku. Prehod se je pa sedaj toliko olajšal, da se more vsakdo, ki želi potovati v Italijo, javiti že pri carinskem uradniku »vo-
j ega okraja, oziroma svojega mesta. Že tukaj dobi legitimacijo za prost prehod in že tukaj se mu kolo plombira. Vsled tega
odpade potem javljenje pri avstrijskem mej-
ntm uradniku. Seveda pa se mora kolesar vsejedno še javiti pri italijanskem mejnem uradniku pri vstopu in izstopuiz italijanskega ozemlja Pri vrnitvi na avstrijsko ozemlje odvzame avstrijsko legitimacijo — kakor doslej — in avstrijsko plombo seveda avstrijski mejni finančni uradnik. Veljava teh pri notranjedeželnih carinskih uradnikih
dobljenih legitimacij in plomb je določena na dva meseca, v posebnih slučajih pa do
kenca tekočega koledarskega leta.
— Društvo delovodij za okraj Ljubljana in okolico, katero se je ustanovilo pred jednim letom in ima prav mnogo članov, praznovalo bode dne 9. julij a svojo prvo obletnico. Pri slavnosti sodeluje godba domaČega pešpolka št. 17. Društvo,  ki je tako pri gg. tovarnarjih,
kakor tudi pri občinstvu našlo mnogo podpore in vzpodbude, ima namen, podpirati svoje člene ter se ne vtika v politične zadeve. Godbe domačega našega polka več 1 et ni bilo slišati v Ljubljani in bode goto vo že to marsikoga privabilo na rečeno veselico.
— Glas iz občinstva. Pišo se nam i Trsflkantjje so res uboge pare. Davek, ki ga morajo plačevati državi in linanč. erar,u
j e velikanski,  tako da jim ostaja le prav r evtn zaslužek,  pri tem jih pa včasih zadene še posebna nesreča, da nimajo blaga, in  torej ne moiejo ničesar skupiti. V soboto ni bilo dobiti blaga.   Reklo se je,  da je skentracija, kajti včeraj je bila glavna za-1 o ga ves dan zaprta, danes pa,  ko je se-manji dan,  so  pritisnili tudi trafikantje z dežele.   Marsikateri izmed njih ni mogel priti  na vrsto in je odšel  praznih rok. Danes bi ljubljanski trafikantje  lahko nare dili dobro kupčijo, pa nimajo blaga, ker ga v soboto niso dobili.   Še  večjo škodo kakor trafikantje ima seveda erar. Tako postopanje nikakor ni pravilno.  Vsaj naznanilo  naj bi se bilo prej,  da se 1. dan meseca ne bo dobilo blaga,  da bi se bili Ž njim založili.
— Umrl je v Begunjah inteligenten slovenski kmet Andrej Vidmar, mož, ki
je bil znan in Čislan v najširših krogih.
Doma iz dobre hiše, hodil je nekaj let v Po stojini in v Ljubljani v lolo, a po smrti
starišev je prevzel posestvo in postal kmet Andrej Vidmar je bil izboren kmetovalec,
bil je več let župan in v mlajših letih tudi polilično jako delaven Bil je po svojem mišljerju slovenski radikalec in je ostal svojemu prepričanju vedno zvest. Pri dr-ž avnozhorskih volitvah, ko so Notranjski Mladoslovenci proti grofu Hohenwartu kan-didovali dr. Razlaga, delal je Vidmar z vso unemo za Razlaga in mnogo pripomogel k njegovi zmagi. Istotako je z navdušenjem delal za izvolitev dr. Zamika in dr Voš-njaka, ki sta mu dali častni priimek narodnega pretorjanca. Vidmar je dosegel starost 75 let, a na njegovi glavi in v njegovi črni bradi ni bilo videti ne jednega sivega lasa Pokojnik je zapustil troje sinov: jeden je na domu, drugi gosp. Ivan Vidmar, je poštni kontrolor v Ljubljani, tretji g. F ran Vidmar pa je poštni komisar v Sarajevom. Bodi ranjkemu rodoljubu blag spomin !
— Vojaška beguna. V Oobovcu, v gozdu mej Podbrezjem in Podnartorn, se skrivata vojaška beguna Fran Mlakar in Alojzij Jankowski. 1'begla sta iz Celovca, a na vesti imata mnogo tatvin in tudi roparski urnor. Orožniki ju že dlje časa love, pa jih ne morejo zasačiti.
— Akad. tehn. društvo ,»Triglav" v Gradcu priredi IV. redno občno zborovanje v letnem tečaju 1899 v sredo, o. julija 1899. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjfga občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika brat. društva „Slovenije". 3. Poročilo odborovo. 4. Volitev častnega soda. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri. zvečer. Lokal: „Zum \vilden Mann".
— ,.Matica Hrvatska" je imela dne 29. junija pod predsedstvom prof. T Smi-čiklača svoj redni občni zbor. V minolern letu je imela „Matica Hrvatska" 11.008 členov. Leta 1898. je im«-1a Matica 42 413 gold. 54 kr. dohodkov. Temeljna glavnica poleg svoje 90 000 gld. vredne hiše in poleg po prof. Čakanicu podedovanega posestva znaša C6 453 gld. 63 kr.
— Nove razglednice iz Vintgarja je založil v štirih v rstćih ?upan Jakob Žumer v Gorjah. Vsaka razglednica ima naslikan nHjI tp ši cddelek iz soteske, zraven pa je Šenatisnen pozdrav iz Vintgarja.kakoršnega so napisali različni obiskovalci ob raznih prilikah v spo minsko knjigo. Pred vsem se odlikujeta pesnika A Aškerc in J. Sundečič. Razglednice priporočamo obiskovalcem Vintgarja tembolj, ker je čisti skupiček name-nj en za popravo poti v soteski.
— Sprejemanje v c. in kr. infante-rijsko kadetno šolo v Strassu na Štajerskem.   Začetkom šolskega leta 1899 1900
(16. septembra) vzprejme se v I. tečaj in-fanterijske kadetne Šole 30 do 50 gimna zijcev in realcev kot gojence. Sprejemni pogoji se dobivajo v knjigotržnici L. W. Seidel & sin (na Dunaju, Graben) izvod po 30 kr. tudi zapovedništvo imenovanega vojaškega vzgojevalnega in izobraževalnega z avoda je pripravljeno dajati ustno in pismeno potrebna pojasnila.
* Najlepša Rusinja. Sinajda vojvođinja Leuchtenberška, rojena Skobelev, je umrla in bila te dni pokopana v samostanu Aleksandra Nevskega. Pokojnica je bila baje svoj čas največja ruska krasotica, katero je obože val ves ruski dvor. Car Aleksander II. ji je dal naslov grofice Beauharnais Njen mož je bil vnuk Nikolaja I. Živela je mnogo v Parizu in v raznih kopališčih.
* 21 ljudi zgorelo. Iz Ribinska v Rusiji javljajo: Strašna nesreča se je dogodila v tvornici industrialca Trušina. Dve delavski hiši je požar docela upepelil. Ogenj je podtaknil odpuščen delavec ponoči, ko so delavci spali. Tako je zgorelo 21 delavcev, petorica pa je skočila skozi okno ter se hudo poškodila.
* Opica — biciklist. Neki profesor Garner je potoval po Afriki ter je pripeljal seboj na Angleško opico »Konzula", ki je izvrsten biciklist. Najprej ae je vozila opica na tricikl u, a sedaj vozi na biciklu kakor človek. Največje veselje ji dela zvonec, s katerim zvoni skoraj neprestano, zato pa ne povozi nikogar.
* Zložljiv hotel. Najnovejše v Ameriki je hotel, kateri se da zložiti, da dobi velikost in obliko voza za prtljago. Ta voz je mogoče v jedni uri razstaviti, pohištvo je nekako k stenam pritrjeno ter se samo razklopi. Hotel je opremljen z največjim komfortom, ima električno luč, kopalne sobe itd. Namenj en je potovalnim gledališkim in cirkuškim družbam.
* Gro zna statistika. Na severu Zje-dinjenih držav je razdraženo ljudstvo lin-halo 1898 leta 340 zamorcev ; morili so jih na grozen način. Nekatere so raztrgali na kose ali so jih kakor živino poklali, druge so celo počasi pekli Nekateri listi pravijo, da so morali zamorci to strašno kazen često za prav male pregreške prestati, čemur seve antizamorski listi ugovarjajo
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 3. julija. Ministrski predsednik gr«>f T h uri se je odpeljal v Pešto, . in m 11' igOTOtl s SzeTJofn glede modalitet publikacije nagodbenih predlog v Ci.-ditvanski in v Ogrski Thun se vrne še nocoj sem. Nagodba se publicira najbrž že v sredo prihodnjega tedna.
Dunaj 3. julija. Socialni demo-kratje 90 včeraj uprizorili več demo-stracij. Ko je Lueger prišel iz župne cerkve v Leopoldovem rnestu. kjer je prisostvoval instalaciji župnika Schnabla, BO socialisti hrupno dernonstrovali proti njemu kličoč: FeJ' Proč z roparjem naše volilne pravice! Luegerjevi pristaši so socialiste napadli. Nastal je ljut pretep, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Socialisti so bili tepeni. Policija je aretovala več pretepače v. Popoludne je Lueger govoril na shodu kristijanske ženske zveze. Klical je policijo na pomoč, češ, da si bodo krščanski socialisti sami pomagali, če vlada ne zaduši proti njim naperjenega gibanja socialnih demokratov.
Gradec julija. Socialni demo-kratje so imeli včeraj shod. katerega je vladni komisar Pešec razpustil. Socialisti so hoteli Pešca napasti, moral se je umakniti iz dvorane. Socialisti so poskakali pri oknih in se hoteli novic Pešca lotiti Pešec je bil v smrtni nevarnosti, in rešilo ga je samo posredovanje  socialni 'derrn ikratskih voditeljev.
Praga 3. julija Govori se, da postane škof v Budejovicab, Zia. nadškof v Pragi, v Budejovice pa da pride kot škof grof Nostitz.
Budimpešta 3 julija. Ogrski parlament je preložen do 2. okto ibra in bo torej šele na jesen volil člene delegacije in se bavil s kvoto. Iz tega se sklepa, da se tudi avstrijski drž. zbor skliče šele začetkom oktobra.
Madrid 3. julija. V raznih mestih je prišlo do krvavih pouličnih bojev. V Valenciji je vojaštvo komaj udušilo revolto. Ustaši so napravili barikade. V< ijaštvo je streljalo, in je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih Tudi v Barceloni je prišlo do krvavih izgredov. Na stotine oseb je aretovanih. Vzlic energičnomu nastopu vojaštva še vedno ni zavladal mir.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Računski zaključek 30. junija 1899 leta. Denarni promet 2,077.553 gold. 48 kr. Upravno premoženje 936.928 gl. 37 kr. P.ilanca: Aktiva: gotovina v blagajni 944 gld 10 kr. Denarji naloženi 252 418 gl.
56 kr. Posojila 674.925 gld. Prehodni zneski 117 gld. 4 kr. Zaostale obresti 8057 gl. 81 kr. Inventar 465 gld. 86 kr. Pasiva: Deleži 11 453 gld. Rezervni zaklad 20.407 gold. 20 kr. Hranilne vloge 889.667 gold. 89 kr   Naprej plačane obresti 3338 gold
57 kr. Neizplačana dividenda 300 gld. Prejete obresti posojil 12.551 gld. 84 kr. Vložene hranilne vloge 358.650 gld. 27 kr. Izplačane hranilne vloge 202.120 gld. 98 kr. Dana posojila 209 139 gld. Vrnena posojila 164.488 gld. Naložilo se je 372.212 gl. 19 kr., dvignilo 230.000 gld.
Darila.
„Za  spodnještajerski jubilejskl zaklad" so
od zadnjega izkaza nadalje vplačali: SI. posojilnica v Celji 400 kron; si. okraina hranilnica v Slov. Gradci 40 kron', si. okr. zastop v Gornjem gradu 200 kron (kot 3. prispevek k že vplačanima zneskoma skupaj po 400 kron); si. okrajni zastop v Šmarji 400 kron; g. dr. JoBip Vrečko, odvetnik v Celji 30 kron; si. okrajni zastop v Ormožu odstopil polovico svojega deleža ustanovnih Btroškov južnoBtajorske hranilnice po 200jkron in si. občina Žalec 100 kron.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražb*:
taMtttpD vlož. Štev. 176, kat obč Vinji Vrh, cenjeno 110 pM, dne 5 julija v Črnomlju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28 junija: Karol Dobrajc, zidarjev sin, 8 mesecev, Vodmat H 7»>. vnetje sapnika
Dne 29 junija JoSsf cirund, tesarjev sin, 3 mesece. Karolinška zemlja st l. drevesni katar. — Fran Prunk. urndnega slugo sin, 9 mesecov, Cesta na južno železni, o >:   12, pljučnica.
Dne junija Marija Dlatzer, pekova hči. 1 in pol leta, Trnovski pristan St. 4. oSpice in pljučnica. — Jožefa Rihtar, mesarica, 53 let. Kar-lovska cesta 5t 4, oteklina.
Meteorologično poročilo.
Vi-.-ii » u kil morjem Sos-i m.   *>roilujt lraciu tlak 7 3U J mm.
C ■	Čas upa avvaaga	Stanje baro« metra	tV Le 1 £	V rt osi	Ne ho	?! u
		f ram				* »
1   9. zvečer  73 9
7. Ljutraj 2. popol.
7334
730-6
101    si. jug
U 9 li avshod 2' i o sr. jzahud
pol. oblač. 8
oblačno ^ oblačno
9. zvečer  7891]    lt3 7  si sever
7. zjutraj 730*4 2. popol. 731«
11*0   sr. jug 18 2 pm.vzjvz
oblačno
oblačno jasno
Srednja temperatura sobot e in nedelje 17 4° in lt>y, nurmale: 19 l1 in 19 2°.
DvuamdMtirai borza
dn«5 3. julija 1S99.
Skupni državni dolg v notah. , Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4'0. . Ogereka zlata renta 4" „. . . Ogerska krnska renta 41 „ . . Avstro-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London vista . ......
NemSki drž. bankuvci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
C. kr cekini
100	gld. 33		kr.
100	i	25	
119	t		
100	i	35	
119		20	
	,	—	>
909			•
880		SO	•
120		52'	t *
58	•	95	
11	n	78	■»
9		B81	'i i»
44	n	65	n
5		67	
Ikf Vsi vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srećke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
•mm &
. nun srcem naznanjamo vsem so-r dnikom. prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, našega srčno ljub'jenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frana Cerarja
učitelja v pokoji, posestnika i. t. d.
po dolgi mučni bolezni, previdenega s svet')tajstvi za umirajoče, v 54- letu njegove starosti, danes ob 7. uri zvečer poklicati v lep3o bodočnost.
Pogreb predragega rajnega se bo vršil v soboto, dne 1. julija, ob 9. uri dc-poludne iz hiše žalosti v Blagovici hiš. štev. 5. na pokopališče sv. Petra.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah
Ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
Blagovica, dne 28. junija 1899.
Josipina Cerar, soproga. — Franc, Er-nest, sinova. — Alojzija, Josipina, hčeri. — Josip Cerar, brat. — Marija Cerar,
sestra.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja v bolezni in smrti, brata, soproga, očeta
Franc Cerarja
učitelja v pok., posestnika itd.
za dragocene vence, prečastiti duhovščini, gasilnemu društvu „Brdo", pevskemu društvu ..Zarja", g. učiteljem ter učiteljicam, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in drugemu ljudstvu za obilno udeležijo pri pogrebu se zahvaljujemo najprisrčneje.
Žalujoči ostali.
Blagovica, dne 1. julija 1899.
leta
is 42,
Brata Eberl
1!
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4, %
Hitnu Ijeno
Plt-sk«r«d;h moj-tni v. kr drž. in r. kr. prlv, 27 južni* železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinskft in pohištvena pleskal ju.
J  Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
n k drobno in na debelo
Velika lzblrka dr. Soho9Dfeld»ovib
barv v tubah za akad- slikarje.
—4+ Zaloga •"^ vsakovrstnih čopliev z& pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneg-a mazila za hrastove pode, karbollnsja Itd.
PoBebno priporočava si. obcinnt -a najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ti likanj«
bobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava s« tadi si. občinstva ca vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi prisnano reelno in fino po najnižjih cenah.
Lepa prodajalnica
v 170 hiš brojeći farni vasi na Notranjskem, na najlepšem prostoru, popolnoma opravljena, kjer se nahaja že več let tudi prodaja tobaka, ae da* ▼ najem a 1. Mcptrntbroni t. I. z drugimi prostori vred. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo ..Slov. Naroda11. (1211—2)
veliko, suho skladišče
kakor tudi
učenca.
(1220-D       Josip Petrlč
trgovina s papirjem v Ljubljani.
Solicitatorja
ali
izvezbanega pisarja
za notarsko pisarno v Žužemberku sprejmem takoj ali v 14 dneh.
Prošnje s spričevali naj se mi pošiljajo v Ljubljano.
Dr. Andrej Kuhar
(1218—1) c. kr. notar.
Št. 16039. (1182—2)
Od 1. novembra 1899 naprej oddaja se v poslopji meščanske imovine v Ljubljani na voglu Lingarjevih ulic in Pogačarjevega trga
prodajalnica v najem.
Pojasnila daje in ponudbe vsprejema mestni komisarijat ob navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 21. junija 1899.
Dr. Friderika JLengflel - a
Brezov balzam.
Že  sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo ae že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo: polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, Žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedee in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—131
Dr. Friderika Iienglel - a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za k iso nalašč pripravljeno, 1 komad ©O kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
i
erilo za gospode!
najboljše blago in
kravate
prodaja 27
_   s Alojzij Perschčs
j i    Pred škofijo, poleg mestne hiše.
ki so izurjeni v delovanju pri Sohneider-jevih ali kontinujodih rovnih padah, dobi stalen letni zaslužek pri Ph. Kusoh A Comp. Portland Cement v Malem Sv. Pavlu (Klein St. Paul) na Koroškem. (1219—i)
Csi lir, aistrljsfcs jjjjj drtamt tttotes.
Izvod iz voznega reda
veljave« «4 da« 1. Jonlja 18SS. lata. Odkod ts Ljubljene jal. kol. Proga, ees Trbti. Ob 12. ari 5 m. po uoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frani t- nsfette, Ljubno ; fiez Selsthal v Aasse, lil, Solnograd; čez Klein- Reifling v Stejr, v Line, na Dunaj vte Arastetteu. — Ob 7. uri :» m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste. Ljubu.», Dunaj; ce« Selztb»l v Stlno^rad, £ez Klein-Beffliag v Line, Budejevice, Plzen, Marijane vare, Heb, Frctucove v.ire, Karlove v»re, Prago, Lipeko; cez Amstetten ua Dunaj. — Ob It. uri fK) m. dopoldne osobni vlak v Trbit. Pontabel, Beljak, Celovec, biulmo, 8elzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cei Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čp/. Klein-Reiding v Steyr, Line, Budeievice. Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten, Ob 7. uri 15 min. tvecer oa>*bni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako uedeljo in praznik ob :"i uri 41 minut popoludne v 1'odnart- Kropo. — Proaa ▼ Sovo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki : Ob b*. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 no. popoludne, ob ti. uri 55 m, zvečer, — JFrlbod ▼ LJubljano j. k. Proara Is Trblta. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda. Lince, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste- Ob j. uri 55 min. zjutraj osobm vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteton, Karlovih varov, Heba, Marijimb vsrov, Plznja, Budejevic, Sulnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaia, Celovca, Frauceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih vsrov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob uri 42 min. zveCer iz Podnarta-Krope. — Prog* Is Kovega mosta ln Ko* 6evja. Osobni vlaki: Ob tk uri jI m. £jutraj, ob 2. uri $'d m. popoludne in ob 8. uri AH. m zvečer, — Odhod Is ljubljene d. k. v Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob i. uri 5 m. popoludne, ob »>. uri 50 m. in ob lo uri K6 m &većer, poslednji vlak le nb uedtdjuh in praznikih — Prihod v JLJnblJano d. k. la Kamnika. Ob B. uri tW m. zjutraj, ob : 1. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
\ Z« poletje [j
priporoča &
AV6. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 9 \
poleg „Figovoa"
•svojo t» o jx 111 o asulofgo
steklenine, porcelana, zrcal, šip itd.
posebno pa (fJ08—42)
s oprav sa gostilne
I v mestu in na deželi.
! Vrčki, kozarci in steklenice
I po zelo nizkih cenah.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji po najnižjih oonah.
Blolkle in v to stroko spadajoCa popravila izvršuje dobro in cend. Tiinji naretiU u toćno iirrioj^jit.
Si. Petra cista it. 8 Ljubljana  Sv. Patra cesta it. S
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Oblaka po mori as po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah 27 solidno in najhitreje isgotovljejo.
XX XX XX XX XX XX
o
veSff slovenskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi ter tudi računanja, tali dobiti kako aluibo v Ljubljani ali na delali.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „služba". (1217-1)
Spreten trgovski pomočnik
za manufakturno, špecerijsko in ieleznin-sko prodajalno se sprejme takoj. Oni, ki so v manufakturni stroki zanesljivo izurjeni, imajo prednost. (1221—1) Ponudbe sprejema Petar Strel, trgovec v Mokronogu na Dolenjskem.
Priporočava
(21-149)
1 pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
X*-v6i66«MUe>i
v Ljubljani, v Preiernovih ulioab.
Usojam si nasaaniti slavnemu občinstvu, da pre vsemam in izvršujem točno naročila na
kavo, daj, olja, rit, makarona, delikatese, sadje, riba, Tina 1.1, d.
Poidjatvo v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take poSil j*t\ e s« izplačajo vsakomur, posebno
S. n- kramarjem, drntlnam in onim, ki rabijo sa om različne jestvine *li žele u rasnih priliknh nabav.ti si specijalitete, katerih  se na deželi ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr,
morska riba ln raka, aveae sadje, fino olje 1.1 d.
Olavnl moj namen Jo razpošiljati dobro blago ln po nlakl oenl
Cenike nupoSljera radovidjno in brezplačno. Za p  n. ptjr, trgovce imam  noselien cenik in zamorem dajati hlugo po tako   nizkih   kup d, da sm ne bojim konkurence. (o37—62)
Tudi M|>r**|fuiHin s»»lopHivn In vunltu* |a m puere«l«iVMB)Jn.
Z odličnim spoštovanjem udani
v Trotu, v ulici San Francesco iter. 6-
NajviSje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle {rospe prestolonaslednika vdovo nsdvojvodinje Štefanije.
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
%
dvornega dobavitelj« Nj. svet. papeže Leona XIII. Premlrans v hlgijenlčnih razstavah v Londonu, Pariza, Genovi, v IZ. mejnarsdni far« maoevtiaki razstavi v Pragi la
vjubilejski razstavi na Dunaji 1.1898.
Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolo-naslednika vdova nadvojvodinja ^tefan.ljo, v najvišjo Njo zndovoljnoKt (tajniški dopis \/, Lakscnburga s :$6. dno oktobra 1894) in jo glasom objavila Njo gosp. najvifijega dvornega mojstra z dno 27 decembra 1H08 fttev. 210 v/, leta 1897 najmilostivejSe blagovolila dovoliti, da bo smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdeno in izdelano zobno kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice.
Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (fi) c    zob In vtolažijo bolečino. (582)
Klobuke
najnovejši fatpone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu.
87
I
Laatniaa la tisk .Narodna Tiduras*.
Udajatelj in odgovorni iiradnlk: Joaip Nolli
YW
D36D