r
državah
V«4Ja z* vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
6MS
m
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Hm largest
tke United States.
and legal Holiday. 75,000 Readers*
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered aa Second Class Blatter. September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879.
HO. 36. — STEV. 36.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
NEW YORK, SATURDAY, PEBRUARY 1927. — SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1927.
YOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
NOVA POGAJANJA
GLEDE RAZOROŽENJA
Washington pričakuje novih pogajanj glede razo-r oženja, a nikake pogodbe. — Stališče Francije glede podmorskih čolnov bo najbrž preprečilo praktične uspehe te predlagane konference. — Odpor republike Guatemale proti Diazu.
WASHINGTON, D. C., M. feb. — Dobro inform ;ani Washington je soglašal danes glede vr-jetnega izida poziva predsednika Coolidge-a za na-daljno omejitev mornariških oboroževanj.
Njegovo povabilo na Anglijo, Japonsko, Frax\ jo in Italijo za konferenco v Ženevi, pričenši dne 2 I. marca glede omejitev drugih tipov mornariških ladij kot jih krijejo washingtonske pogodbe, bo sprejeto.
Praktični uspehi v obliki novih pogodb pa so po mnenju* poznavalcev položaja, skoro izključeni.
Francija se ne bo naprimer nikdar udala zahtevi, naj ima ona le tri podmorske čolne za deset angleških.
To sta rekla leta 1 922 v Washingtonu Aristide Briand in stari francoski admiral Le Bon. Isto se je ponovilo v Ženevi leta 1 926. V Parizu so danes mnenja.
Pitna voda v New Jersey okužena.
Banditu Seiler ju preti električni stoL
Mladi bandit Seiler, ki je bil pni jet v Adirondack
gorah kct tovariš moril-	,9 mest in vasi v
ca Tippinga, je v nevar-*	New Jersey okužena od
nosti, da pride na elek-' ^r^ega alkohola. _
Distilerija je bila vzrok številnih pritožb.
trični stol.
že na tleh.
Seiler bo v torek predložen veliki poroti, in obtožen bo umora po prvem redu
Enoindvajset let stari bandit je i	...	lil j bil včeraj predstavljen sodišču ter
da je to princip narodne obrambe,	v za en teden? seveda
katerega Francija ne more žrtvovati brez zadostne J brez jamseine. Rekel je detekti-vamosti.	(vom, da je bila njegova in Tippin-
Anglija in Japonska simpatizirata s trditvijo |gova Spccij-liteta napadati in ro Združenih držav, da bi se lahko razširilo 5-5-3 razmerje v mornariški sili ocj -drednotov pa do najbolj ponižnega tenderja.
Angleži ne bodo popustili glede križark, dokler ne bo Francija opustila svojega trdovratnega stališča glede podmorskih čolnov. Spomin Washing-tona ni tako kratek, da bi pozabil, da je Francija v svoji obrambi podmorskih čolnov leta 1922 celo upravičila neomejeno nemško vojevanje s podmorskimi čolni kot odredbo, vprizorjeno v svrho narodne obrambe.
MANAGUA, Nicaragua, 1 1. feb. — Iz zanesljivih virov se glasi, da bo Guatemala najbrž napovedala vojno Diazovi vladi. Esteban Sanchez, gua-temalski poslanik je včeraj na hitro zahteval potne listine ter navedel za to najbolj negotove razloge. Odpeljal se je z avtomobilom v San Juan del Sur ipoveduje mladim ljudem °l,oh ter se vkrcal na parnik Jamaica, ki je odplul v GuJ^en' Ž^ZJ^^ temala City.	J in poiic;Kte, ki bi dovolili kajenje
Guatemala je ena dveh centralnoameriških de- mladim Uudem v starosti manj
Pomožni okrajni pravd ni k San-tanepelo je rekel danes, da so tri TREXTOX. X. J., 11. febr. — priče identificirale Peter Seiler j a Po sPrejemu raznih pritožb kon-kot morilca policista James Ma- »uinentov, katore zaklada z vodo stersona tekom roparskega napa- Hackensack Water Company, ki da na zapadni 103. cesti dne 31. ima svo-ie ™*racijske Inaprave pri januarja. Seiler je priznal, da se Xew	i*	državni
je udeležil roparskega napada, a Nravstveni department, da je potrdil, da je oddal strele Walter sta,a Pltna voda škodljiva zdrav-Tipping. Nekatere žrtve ropar- JU direktno vsled naporov, da skega napada so izjavile, da je re- oblastI "»pravijo alkohol neupo-kel Seiler Tippingn, naj "napra- rabmm v Pitntl svrhe. vi v redu" in da je na nje-ov Zdravstveni urad je ugotovil, predlo- Tipping še enkrat streljal da Vodljivi značaj vode posle-na Ma stersona. ko je ležal slednji dlca odpadkov Kav Ressearch C o.
v West Xvack. X. Y., ki se nahaja nekako štirinajst milj od mesta, kjer črpa Ilaekensack Water Company vodo, da jo nato filtrira. Kay Company izdeluje snovi, za denaturaliziranje alkohola.
Analiza vode Ilaekensack reke pod napravami Kay Company je razkrila navzočnost smradljivili odpadkov, čeprav niso našli ni-kakega dejanskega strupa.
pati "speakeasies" v mnenju, da se bodo žrtve bale prijaviti napad policiji.
Truplo Tipinga, katerega je u-strel i l detektiv Martin v gozdni koči Adirondacka, si bodo ogledale danes razne /rtve roparskih napadov, da ga identificirajo.
Kajenje mladoletnih prepovedano
v Nemčiji.
BERLIN, Nemčija. 10. febr. — Kampanja proti alkoholu in tobaku je izvojevala veliko zmago v Turingi ji, ker je dosegla sprejem policijske regulacije v onem ru-jdarskcm okraju. Regulacija pre-
Na Portugalskem je zavladal mir.
Kakih tristo ljudi je bilo ubitih tekom vstaj« na Portugalskem. — Vlada je razpustila zvezo strokovnih organizacij.
LIZBON A. Portugalska. 11. februarja. — Tekom vstaje v Lizboni je bilo ubitih kakih tristo ljudi. Po šest in petdesetih ur trajajočih bojih je bila zaključena vstaja, ko je vladna artilerija pregnala vstaše iz njih glavne postojanke v mornariškem arze-nalu.
Med mrtvimi je tudi vodltej vstaje, polkovnik Mendez Reis.
Vojni minister, to se pravi diktator Carmona, je dospel včeraj zvečer s tisoč možmi iz Oporta ter vodil vladne čete. ki so izvn-jevale zmago.
PARIZ, Francija. 11. februarja. Soglasno s poročilom portugalskega zunanjega ministra, so .se udali vstaši. V nekem drugem poročilu pa se trlasi. da se vrše še uadaljni boji v Oporto in Bragi.
Poročila s portugalske meje o-pisnjejo izvanredno ostri značaj bojev v Oporto. Vladne čete so spravile v boj dvajset topov ter porušile most preko katerega so skušali prodir&ti vstaši. Obstreljevanje je trajalo celih šestnajst ur. Poroča se tudi o uničenju številnih krasnih poslopij,
število mrtvih znaša več lcol sto in ranjenih več kot tristo.
LONDON, Anglija, 11. febr. — Iz Lizbono poročajo, da je uveljavljen mir.
Neki poročevalec javlja, da sta manifest vstašev podpisala tudi prejšnji delegat Portugalske pri Ligi narodov, dr. Alfonso da Costa in general Jaime da Morais. Manifest je proglasil vlado za ne-postavno ter izjavil, da je namen SONTH BEND, Ind., 11. febr. gibanja zol,et uveljaviti republi-Ob zamrznjenem bregu St. Joe re-jko"
ke so iskali danes nadaljne sledo-' TukaJ domneva. lhl IK,l°
ve groznega zločina, ki je bil rav- še Yodno reSP11' k°r SC ** Ved' nokar razkrit	* jno skrajno strogo izvaja cenzuro.
V majhni duplini, kjer se doti-1 Neka objava vlafU* pravL da
Nakaženo žensko truplo na bregu.
Oprsje umorjene ženske so našli c b regu St. Joe reke. — Skoro nikalah sledov o morilcu noseče ženske, ki je mrtva že štiri mesece.
ka reka -> zemljišča St. Marvs
belo vsi voditelji vstaje poslani
žel, ki nista priznali Diaza; prva je Cos ta Rica. Znano je, da je Guatemala zelo naklonjena dr. Juan Sacasi, liberalnemu voditelju, ker je dobra zaveznica Mehike. Sacasa je živel tam pet mesecev, predno se je vrnil v Puerto Cabezas in njegova družina živi še vedno tamkaj. Vojno napoved bi se ne smatralo za nič drugega kot za lepo kretnjo.
Položaj v Chinandega, pozorišču zadnje bitke, je resen. Zaloga vode je bila uničena in vsled tega trpe ženske in otroci. Ameriški konzul Stegar, nastanjen v Corinto, je obiskal mesto včeraj zjutraj ter nato poročal, tukajšnjemu poslaniku Eber-hardtu. Poslanik je nato brzojavil mornariškim u-radnikom v Corinto, naj takoj odpošljejo v Chinandega vse kondenzirano mleko, ki je na razpolago.
Poroča se, da je padlo v bojih za Chinandega 500 vojakov in da jih je bilo 700 ranjenih.
WASHINGTON, D. C., 1 I. feb. — Državni tajnik Kellogg ni hotel izjaviti včeraj, če bi bila resig-nacija Adolfa Diaza ob sedanjem času dobrodošla ameriški vladi. Predsednik Diaz je rekel včeraj, da je pripravljen resignirati v prilog koga drugega, če bi bilo to ugodno Združenim državam.
Mračnjaki poraženi v senatu Arkamasa.
LITLE ROCK, Ark., 11. febr. Z veliko večino je bila včeraj zavrnjena v senatu Arkansasa pro ti-revohicijska predloga. V po slanski zbornici je bila predloga »prejeta s tremi glasov^ večine.
3J)VXBTIMX is GLAS NAHODA
Konec brazilskih vstaj.
UIO DE JANEIRO, Brazilija, 11. februarja. — Brazilska vlada je potrdila poročilo, da sta dva revolucijonarna voditelja, Protes in Costa, ki sta dalj časa delovala v zapadnem delu države Mato G rosso, prekoračila bolivijsko me sto h svojimi pristaši ter izročila1 ferendum
kot šestnajstih let.
Odposlanec Mussolini ja se bo posvetoval s Stressemannom.
Vlada je razpustila federacijo delavskih organizacij, ker je tekom vstaje proglasila stavko.
College, sta našla včeraj dva mo- v	in da bodo ustreljene vse
ška truplo neke ženske. Truplu je	pri kaU*rih bodo nuSh °
manjkalo glave, rok, ter gornje-ga telesa do petega rebra. Xogi sta bili zlomljeni ter zviti nazaj.
Iskanje bodo nadaljevali, da najdejo ostale dele trupla.	J	~ ~
v policijskem glavnem stanu Revizija panamske so proučevali poročila o pogreša-'	pogodbe,
nih ženskah. V teku zadnjih de-' PANAMA. 11. februarja. — HIM, Italija, 11. februarja. — votih mesecev so pogrešali sedem- panamski poslanik v Združenih Državni podtajnik. Dino Grandi. ,naist /onsk-	državah. Rieardo Alf aro. bo od-
eden zaupnikov Mussolinija, se bo1 Zdravniki, ki so preiskali trup- potoval v pričetku prihodnjega napotil v San Remo, da pozdravi lo> so javili, da je morala biti lP(]na v Washington. Skušal bo nemškega zunanjega ministra,jženska mrtva ** kaki *tiri	napotiti ameriško vlado k ob-
dr. Stresemanna. Domneva se. da e<i- Splošno sprejeta teorija se gla- novijenjn pogajanj glede pogod-ima naročilo, naj ngladi pot za si- da bil° truplo položeno v za- be med obema deželama. V Pana-konfereneo med Musolinijem in bo-J' katerega so vrgli nato v re- rai je bilo opaziti veliko nezado-Stresemannonij	iko-	voljnost s pogoji pogodbe, ki so
Poroča se tudi, da bo dogovor-1 Coroner Rriseis je rekel, da je biH že objavljeni, jen sestanek s francoskim zuna- blla ženska umorjena in da je ujmi ministrom in da se bo vr-.truplo razkosal nekdo, ki pozna šilo več važnih konferenc pred se-,8****"' človeškega telesa. Lige narodov v
S SVO lco
MANDŽURSKI DIKTATOR
JE OZNANIL OFENZIVO
Mandžurski diktator, Čang Tso Lin bo uvedel o-
fenzivo proti kantonski armadi. — Maršal Vu
bo najbrž odpadel cd severne zveze. — Ameriški mornariški vojaki v Sanghaju.
PEKING, Kitajska, 1 1. feb. — Maršal Cang Tso Lin, voditelj zveze reakcijonarnih generalov, je včeraj objavil, da se je pričela njegova velika ofenziva proti kantonskim silam. Iz japonskega vira poročajo iz Hankova, da prodirajo severni zavez niki po štirih potih v smeri proti jugu.
Čang izjavlja, da se ne bodo držale njegove čete pri svojem prodiranju Jang tse reke, temveč da bo do pognale Kantončane nazaj v njih domovinsko provinco Kvantung, skozi provinco Hunan, iz katere so tekom spomladi preteklega leta pričeli jim pohodom, ki jim je prinesel vlado nad polov] Kitajske.
V	sporočilu Vu Pej Fuju, je izjavil Cang, da bodo njegove čete prodrle v provinco Hunan. Rekel je, da ne bo trpel nikake opozicije.
V	Pekingu krožijo poročila, da je marša! Vu že odgovoril. Čete Canga ne smejo prodreti dalje kot do Cangteh, ker bi sicer ne mogel preprečiti bojev med njegovimi četami ter četami maršala Čan^a
LONDON, Anglija, 1 I. februarja. — V kabelskem sporočilu iz Sanghaja se glasi, da se je izkrcalo tam 300 mornariških vojakov in da pričakujejo dveh bataljonov angleških čet.
Splošni položaj v Sanghaju je neizpremenjen.
V	poslanski zbornici je izjavil včeraj zunanji minister Chamberlain, da je bil sklenjen dogovor med angleškim pooblaščencem O'Malleyem in kanton-skim zunanjim ministrom Čenom glede angltB c: koncesije v Hankovu, da pa še ni bil podpisan.
Chamberlain je odgovorjal odpošiljatev čet i-a Kitajsko, češ, da so potrebna ojačenja, ker nc zadostujejo v Sanghaju nahajajoče čete za varstvo an gleških Življenj in posesti. Anglija bo ostala nevtralna v kitajski državljanski vojni.
Dogovor glede Hankova, da se vrne konccsiio angleškemu občinskemu svetu, ki jo bo nato for malno izročil kitajsko-angleškemu občinskemu sve tu, bo izvršen na tak način kot se je zgodilo poprej z nemško koncesijo.
Proti tretjemu terminu.
WASHINGTON. 1). C.. 11. feb. Kongresnik lieek. "vstnški" republikanec iz Wisconsina. je vložil
v poslanski zbornici resolucijo,
" |
v kateri se zahteva, naj proglasil
w Yorku, Pavlino Koss, Ogden, rtah in Alojzijo Debevc, Brighton. Colo.
Mehiški general.
Unr. Anglija. 10. februarja, zbornica trolji termin predsedni- Oh smrti frančiškanskega menil
ka za nespametnim ljnbnim.
SMRTNA KOSA.
Stankom sveta Ženevi meseea marca.
SAN REMO, Italija, 11. febr. Nemški zunanji minister Strese-mann, ki je dospel semkaj, je re-|
ali francoskim zunanjim mini strom Bryandom. Prišel je v San Remo le iz zdravstvenih razlogov.
orožje
Armada podgan je na-
Podgane na desni, podgane na kel v nekem pogovoru, da nimaj^vi, podgane spredaj in podga-namena sestati se z Mnssolinijem ne zadaj. — napad lahke brigade f«nAASlrmi mnaniini mini- ni bil ničesar v primeri z izkušnja-
mi avtomobilistov. ki se poslužu jejo temne Seeauctis ceste v teh mrzlih nočeh.
Cesta, vodeča v Secaucus, je dobesedno polna podgan, kot izjavljajo okrajne zdravstvene oblasti Dva velikanska kupa odpadkov na obeh straneh ceste, na točki, ki ni daleč od zaseke Pennsylvania železnice, sta postala mesto, kjer se krmijo in množe te armade glodaveev.
Prebivalci Secaucusa in obron-Vol-}kov, ki meje na močvirje, so vznemirjeni vspričo tega položaja.
Wisconsin zahteva referendum.
MADISON, Wis., 11. febr. — Državna zakonodaja Wisconsina je sprejela z 62 glasovi proti 28 resolucijo, s katero se naproša j kongres, naj priredi narodni re
glede preklica steadove postave.
f). februarja je umrl Silvester Adamič, star 70 let, pri sinu župniku v Moččenicah. Rojen je bil v Zlebi«"u pf Ribnici. V Ameriki zapušča hčerke Frances Pezdir v
in nedomo- Alfonza Fnsco. ki je opusti! 1»» i lf>14 sijajno vojaško karijero. fin
--stopi v verski red. se j.- izvedelo.
da jc nosil pod svojo meniško ku-lo uniformo armadnega generala s križem in italijansko trikoloro.
Fiiseo jc služil v afriških kolonijah fkjer so bili Italijani sijajno tepeni). ter se je7 pozneje odlikoval pri reševalnem delu po potresu. ki je obiskal Mesino leta 1D0S.
Se zna
m
To je aeraam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denirja nam je treba poeiafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno As, alro boste rpofttevali svojo korist in naio zanesljivo ter to&no postrežbo.
Dinarji	x Lire
DbL ....	600	....	| t« I Lir............100	............$ 5.00
Din.________1,000	________|18.60 Lir............200	... ..	$9.70
Din. ________2,500	. .	$ 46.25 Lir............300	............$14.25
Din..........5,000	....	$ 92.00 Lir ............500	............$23.25
Din. ....	10^000	....	$183.00 Lir............1000	......$45.50
Za poillJstTe, ki presegajo Deeettlsoč Dlnarjer sli m D^atlso« Lir dovoljujemo poseben sneskn primera popust.
Posebni po-datki.
Mstojbina se iapla-m» sssarlilii jev t jRpsbrUl Italiji naii •Sedi tn $25. ali Stanji snesek 78 ceo-
is W ps t tm1» ei vsakeca doiarjs. Is vetje nate pe pt-

FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	vh<m*. oobtlandt «e«7 . New \ or k, N*
»
!
GLAS XARODA, 12. FEB. 1027
GLAS NARODA
iSZjOVBMB DAILY)
w 1
Owned and Published by dLOVHNIO PUBLISHING COMPA® ZA Corporation)
Frank Stkser, president.	Louis Bonodik, tr#«#«r#r.
Plaoe of biurin«M of the corporation and addream of above offiecn: B2 Cortlandt	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"0 L A 8 NABODA" of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto oelja Ust ta Amerika
in Kanada__—___$6.00
Ka pol leta	..__.$3.00
Ta četrt leta ._________$1.50
Za New York ea eelo lotg iff M
Za pol leta-----$5AO
Za inozemstvo m eelo leto_$7.00
Za pol leta_________$3.60
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Ola* Naroda" iehaja v taki dan itvzemH nedelj in praenHow.
Popiti brci podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ss blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni. kar, prosimo, da te nam tudi prejšnjo bivališče namani, da hitreje
najdemo naslovnika.
■GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876.

POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Poročila o položaju na Kitajskem si jako nasprotu-
. Vsajc najmanjši dar, darovan v ta namen, bo že vsaj nekoliko ublažil neizmerno gorje, ki ga prenašajo v večni temi ti najbolj bedni med bednimi.
Novire iz Jugoslavije
BI • • Ci	••
Novice iz Slovenije
Splošna stavka na zagrebški univerzi.
Boj medieincev za svoje pravico jo stopil v odločilno fazo. Zagrebška akademska mladina jo fklicala na univerzo protestno zborovanje, kateremu je prisostvovalo nad 150 študentov vseli fakultet. Glavni govornik. predsednik iFugoslovanskega akadem. jrndpor-noga društva, .Josip Cveti«". je v svojem govoru naglasa! solidarnost študentov in njihov nltruizem v boju za odvzete pravice raedi-cincev. Za njim je predsednik kluba medieincev. Branko -Teli«', ostro
Blodnje in aretacija defravdanta Rudolfa Korošca.
Pred kratkim jt- priel v Mursko Soboto mlad človek, ki je
v. .	„ i imel s seboj jiotni list na ime Mak-
grozen požar. Na kraj nesreče so ,,	'	...
, .... .	- , •	(»rsingn. Nesreča je hotela, da
prihiteli tudi vojaki ter z vnemo - . .	.. ,
v,«™, i• -	takoj po svojem prihodu na
pomagali reševati stroje m izdela- .	. . . .
u,__________jng. ozemlje zbolel m
Murski Soboti v bolnieo. To je po-
no blago
Škoda znašii približno 20 mili ,	. ,
- ^ rp	- i -,	4 i stalo znanj nsodpeomo. \ bolnici
jonov. Tovarna je bila zavarova-
M ar i boru izvabila na goljufiv način orl družine Janskv rdeč plašč s kožuliovinsko |>odlogo ter eip-kasto tola leto v vrednosti okrog 3fKK) Din., nato pa se je pojavila zopet v Ljubljani in kradla tei krade še po raznih hotelih. Ptička moral v ka se bo končno gotovo vzela na limaniee in obtičala v kletki, katero se dovolj uspešno ogiblje.
... . ....	. i se je seznanil z nekim Josipom \ e-
na za trideset milijonov dinarjev.', .. ,	.
„ .. ...	, , " iberovK-em. kateremu je zaupal, da
Polieija je aretirala poslovodjo . . . , . .	,
____ r» i	.	.Je svojeeasno. ko se je pripravljal
tovarne .Razlog aretacije ni znan.* . .. ... ,
na kralja Aleksandra atentat, so-
Umor na svatbi.
T z Vojnega Križa na Hrvatskem'
deloval .pri pod miniranju savske-■ga inosta. Veberovič ga jo radi te-
poroeajo o groznem slučaju umora. če gar žrtev je postal Tamkajšnji posestnik in gostilničar Anton Souček. 1'dležil se je svatbe
Človek ne more ustvarili jasne sodbe in dobiti jasnega razgleda.
V štiristo milijonskem narodu je začelo pošteno vreti. Kakšen bo konec, nihče ne ve.
Političen razvoj v bližnji bodočnosti bo odvisen od izida vojaških operacij.
Nacionalistična armada zmaguje že od meseca avgusta. Njene zmage tvorijo skoro neprekinjeno verigo velikih uspehov.
Toda nacijonalisti imajo tudi z vsakim nadaljnim osvojenim ozemljem večje težkoče. Dosedaj so zmago- drzavi vali. Kdo ve, kaj bo jutri, kaj bo prihodnji mesec.
Kantonska vlada li
o<*e biti priznana kot edina ofici-
jelna vlada Kitajske.
Ako bo nacijonalistična armada- ustavljena in če se bodo boji nadaljevali, bosta morali Velika Britanija in Amerika pokazati svojo pravo barvo.
Politika Veliki4 Britanije je zaenkrat dvostranska. Angleži mešetarijo s tem in z onim.
Združene države so na stališču dobrodelne nevtralnosti. Vsekakor so bolj nevtralne kot pa dobrodelne.
Gospodu Ooolidge-u se je prožila lepa prilika, pa jo je zamudil. Lahko bi bil priznal pravice kitajskih naci-jonalistov ter jim s svojim vplivom pomagal v boju in potrebi.
Zamudil je priložnost, preslišal je udarec odločilne
ure.
Ce bo še zanaprej nevtralen ter se ne bo naginil niti na to, niti na ono stran, si bo nacionalistično Kitajsko popolnoma odtujil.
Ako zmagajo kitajski nacijonalisti, o čemur ni skoro nobenega dvoma, ter se polaste vrhovne sile v deželi, bodo gojili napram Združenim državam isto ali še hujše sovraštvo kot ga goje Japonci.
kritiziral sklope fin. odbora, s ka- |»ri svoji sosedi. Ker so se tako-
terimi je ukinjena plača zdravnikom pripravnikom. Xaglasal je. da kljub številnim intervencijam tako profesorskega zbora, kakor tudi ostalih dlegacij. sklep finančnega obora še vedno ni umaknjen.
Dija.štvo smatra sklep finančnega odbora za kršitev vseučiliške avtonomnje ker so si člani fin. odbora eelr uzurpirali pravico, katero imajo profesorski zbori in akademski senat.
Zahvalil se je profesorskemu! zboru medicinske fakultete, ki jej izjavil svojo solidarnost s stališča medieincev. Govornik je končno I protestiral tudi proti najnovejšemu sklopu, s katerim so ukinjene štipendije onim študentom, ki so jih uživali tri leta. kakor tudi pro-1; temu, da je fin. odbor znižal svoto za letošnje štipendije od 1,500,000 na 1,000,000 Din.
Predlagal je končno, naj dija-štvo proglasi splošno stavko na zagrebški univerzi, kateri naj se priključijo tudi ostale univerze v
, ga takoj ovadil. nakar je bil Cosing aretiran in izročen beograjski (i>olieiji.
i Tamkaj jo prišlo do senzacijo-n al noga odkritja. Šef policije je • u ,	„. . spoznal namreč v tujcu."ki so jo
zvani vr<rlarji v velikem stevi- '	.
, ... ,	, - ....... skrival pod imenom Maks Closing.
lu vrnili k svatovški pojedini, jih	'	. .	_
- ,	,	.	ze skoro leto dni iskanega Kudol-
jo Soucek pozval, naj so nostra- „	, . .
m - l. i *r t	Fa Korc-sca. ki je meseca maia lan-
mjo. To je voprlara K esenca tji-	,	.
,	..-ii-	-i	skeera leta pobe»rnil kot upravitelj
ko raztogotilo. da je jiotcgnil no/.	, - ,
. . ,	... i davčnega urada v Kabeu. nritem
ter ga Sončku zabodel v sree. Sou-
. , , . - , ,	,	ko so prišli na sled njegovi jione-
eek. ki je rstal na mestu mrtev.	*
..v . ,	... . vorbi v znesku fiOO.OOfl Din. l\o-
zapi.sea zeno m dvoje malih otro.t
t- v» .	... . . rošee se je tako} udal. ker je nvi-
Kesp^in- se je sam javil orozm-
,	dol. da ni izhoda,
kom.
Roka v slamoreznici.
Iz St. IIja v Slov. Goricah so
Pariz noče popustiti v zadevi Tangerja.
T z javil je. da je postal pravzaprav žrtev svoje dobrote. Da jto-raaga drugim, je upropast 11 sebe. , Vse- veliko poneverjeno svoto je razdal svojim prijateljem brez o-
--bresti pod pogojem. 'In mu denar
PAKIZ. Feraneija. 11. febr. — vrnejo kadar ga bo potreboval. Tukajšnji španski poslanik in Zase je porabil 40.000 Din. Ko pa španski konzul v Tangerjn sta se je zašel v stisko, so ga vsi prin-posvetovala v francoskem zuivi- telji jiustili na cedilu in ni mogel njem uradu glede zahtev Španske, spraviti skupaj več kakor 10.000 tikajočih se revizije statusa Tan- Din. Ker je uviclel. da ga čaka Zagorja. a vsa znamenja kažejo, da por. je pobetrnil ju-eko Maribora ni Prancnja pripravljena privoli- z avtom iz Sabea in odšel jiotom ti v kake koncesijo. Madrid za- preko Maribora v Avstrijo, naj-hteva, da so vključi Tanger v prej v Gradec, potem na Dunaj, šjiansko maroško ozemlje ter stav- kjer je neki železničar preskr-Ija še nadaljne zahteve ter večjo bel potni list na ime: Maks Go-
Predlog je bil sprejet soglasno Polnomoč za španskega admini-j sing, strojnik. S tem potnim li-in med viharnim vklikanjem: »trat or j«.	| stom je odšel j.reko Salzburga v
PREDPUSTNE PRIREDITVE
"Živela stavka ! Doli vlada !"
Botanični vrt v Zagrebu.
Ministrstvo prosvete je določilo večji kredit za dovrši t ev fizijolo-škega inštituta v zagrebškem botaničnem vrtu. Ta paviljon bo kmalu dovršen.
Zveza jugoslovanskih mest.
V veliki dvorani posvetovalnice v Zagrebu se bo vršila predkonfe-renca za ustanovitev zveze jugoslovanskih mest. katere se udeleže povabljeni zastopniki jug. večijh mest P.eograda. Ljubljane. Sarajeva. Skopi ja. Maribora. Su-botice, Xovega Sada in Sušaka. Gil j te zvezo je v glavnem skupno sodelovanjem jug mest.
Prrdkonferenea bo razpravljala o prarviliih zvezo, ki bo imela svoj sedež v Zagrebu ter bo določila dnevni red in program za prvi veliki kongres, ki se bo sestal letošnjo pomlad.
Naši rojaki tudi v tej deželi goje stare slovenske običaje.
Predpustom prirejajo razne zabave in veselice ter sc po svoje zabavajo in vesele.
Menda ga ni slovenskega podpornega ali zabavnega društva v Združenih državah, ki bi ne imelo za ta pred-pust česa na programu.
Sleherni privošči rojakom veselje, ker v tem času ii vsaj za par ur pozabijo muko in trpljenje, ki sta jim vsakdanji delež.
Ob takih prilikah imajo pa nekateri navado brezmi-selno trositi denar za ničvredne stvari.
Lepo je pomagati blagajni, in dolžnost vsakega društvenika je, da ji pomaga, kolikor more.
Pri barah trositi denar za dvomljivo rnalovredno pijačo ter s tem bogatiti tujca ali pa domačina, ki ima že ysega dovolj, je pa največji nezmisel.
Kdor je na veselici že storil napram društvu svojo dolžnost, pa ima kljub temu še kaj odveč, naj se v vedri in »veseli uri spomni naših najbolj nesrečnih bratov v domovini. Spomni naj se slepcev. Spomni naj se nesrečnikov, ki bi bili še vedno pomilovanja vredni, kljub temu, Ida bi jih kdo obdal z vsemi blagri tega sveta.
jKjih naj se spomni in naj še svoje tovariše opozori m je.
Smrt slovenskega vojaka v Vin-kovcih.
V	vojaški bolnici v Vinkovcih je umrl vojak 37. pešpolka Štefan Mazal. ki se jo to dni z vojaško puško nevarno obstrelil. ker ml ni ugajalo vojaško življenje, mu ni ugajalo vojaško življenje.
Policija je prijela fiO-letnega Ni-kolo Korbeljaka, ki je posilil in o-kužil štiriletno deklico, ki jo je imel dva dni zaprto pri sebi.
Veliki požar v Osijeku.
V	tovarni pohištva v Osijeku, last Mihajla Remlonova je nastal aveeer. ko so delavci že zapustili tovarno, v delavnici za izdelovanje lesno volne, nenadoma požar. Ogenj je izbruhnil tako nepričakovano, da ga njso opazili niti u-radniki, k so še delali v svojih pisarnah. Opozorili so jih na to šele pasanti. Ko so prispeli na kraj nesreče gasilci, ke je bil v plamenu že velik del tovarne, ki je največja te vrste v Jugoslaviji.
Iskre in ogorki so leteli na vse strani in zanetili senike sosedov. Sreča v nesreči je bila. da je tovarna precej oddaljena od mesta. V delavnici je bilo uničenih dvanajst strojev. Kmaln je bila v plamenu ter je pogorela do tal tudi žaga z vsem sirovim blagom. Plamen je objel tudi strojamo.
Gasilna akcija ob pomanjkanju vode ni imela uspeha in se je mo-
S konferencami se bo nadalje- Monakrvo. potem v Stetten in vale. ter se glasi, da podpira Ita- Hamburg, vendar pa radi velike lija želje ftjianske. Precej itali- brezposelnosti nikjer ni mogel do-janskega kapitala jo bilo baje v biti primernega "zaslužka, zadnjem času naloženega v Tan- Ko je končno izvedel, da so de-gerju.	lo dobi z lahkoto v Angori v Mali
V angleških j>olitičnih krogih Aziji, so je takoj odločil, da pose zahteva strogo vzdržanje po-'skusi še v Turčiji svojo srečo. Kre-godbe iz leta 1A23. to je vzdrža- nil je na dolgo pot z desetimi mar-nje statusa quo v Tangerju do jkami v žej>u. Ves sestradan in iz-
leta 103u.
Preti državnim kon-štablerjem.
j mučen, je dosegel peš -Jugoslavijo jin se ustavil v Murski Soboti. Tam pa je vsi cd izmučonosti zbolel in j jo moral v bolnico, kjer ga jo dohitela usoda.
Tudi <-erke\; *»> modernizira. Ne vse. nekatere j»a jako. Naprimer metodistovska cerkev. Pri zadnjem zborovanju je bilo predlagano in določeno, da se mora iz-premeniti besedilo )>oročne eeri-monije. Zanaprej ne bo treba več nevesti obljubiti, da bo možu polkoma. Vs#» tisto o pokorščini bo j izpuščeno.
j Prej ali slej bedo morale tudi pripeljali v mariborsko bolnico druge eerkve slediti temu v/.«le-42-letncga posestnika Antona Lau-|du. Ženska je sploh precej v.^o-ferja. ki je pri rezanju krmo za- lomni stvor. In če že druge oblju-šel v roko v slamoreznico. ki mu bo no prelomi, vztrajno lomi li-JO je^šest krat prerezala gori do sto> ki jo j,. zadj|,a p,.j porokj Zn_
komolca.	jk;ij bi torej mašnik navajal ne-
I vest o h krivi j>risefri ! Zakaj bi za-
Volkovi v kočevskih gozdovih. jht,vai 0<1 nJo. naj ohliubi nokaj
Po poročilih iz kočevskega o- ;.Ps.11. M4, ho nikoJi l7VcU%ihl ,
kraja so se v tamkajšnjih gozdo-] }]os(Hyl]n Ulko p^dru-ačit, da vil, pojavili zopet volkovi, ki ,K>v- bi t)i, mož ŽP|)i pokorHK s„ fm|i
zročajo med divačmo mnego ško- izpjarn. Saj ji je takoalitako po-
Gozdar Tomasek jo zasledil te koren. In gorje mu, če ji ni. dni velikega volka, ki je ravno tr-j Tzvzeti U, tisti k, botlo to gal neko srno. Streljal je nanj. a -ItaH kor w nn-€Mn nikomnr zn_ ga ni zadel. Volk je naglo izginil ni0riti v gozdu, (iozdar jc nato srno za-1	#
s trii pil.	| .Mussolini jo odredil, da mora
Oz par dni je našel gozdar po- Vs.lk	v Itfl|iji j(|;j-..fj p<.N
1udi	indvajset lir davka na leto.
volka-	J Samci in pečlarji so strašno jez-
m j	— I"	.ni na 10 o«lredbo. č'iulni ljudje.
Ledene gore ob^argen- u,.v n<. pom^r.jn. d« t»i m:.rsik:ne-
tinslci obali.	rs zakonski nif>z z veseljem od-
I1AIIIA Ul.ANTA. Argentina, rajtal vsako leto par sto lir. «*-e 11. februarja. — V bližini liahia bi mogel biti zoj»et samec. Iilanea. ob argentinski <b;ili. so
zapazili ledene gore. vsled česar] Tomaž Edison je bil včeraj siar jo ogroženo tamošnjo parobrod- osemdost let. Njegove zaslugo za stvo. Kapitan parnika Curaca je človeštvo so neveidjive. Iznašel je izjavil, da je to prvikrat v ..'vaj- električno žarnico, gramofon iu setih letih, da je zapazil ledene kinematograf ter nešteto drugih gore v bližini P.ahia Pdanca. \tvari. Vsaka iznajdba inui pa ni-Parnik Mongolian Prince je 7.a- ,|j sVoje slabo stran, ("e bi Kdiso-pazil večjo ledeno goro malo pred nn no hiJo bj ^ np |>rif,llSaj0 „.,
vhodom v pristanišč,_,stotine ljudi. da jil. kompanija
IŠČE SE DRVARJE in Boarding->P1' «-loktriki in da niso
bosse, dober les za kemikalije, dobre kamjie. brezplačni plin, $2.50 od klaftro. Vprašajte: Tony Mohar, john Kandare, Jack Mlakar, Lewis Run, Pa.
|)OZg.*»l
ZAHVALA.
Prank Sakser St;ite liaink. ;s2 Cortlandt St.. Xew York. X. V. Cenjeni :—
Sprejela sem Vaše pismo, še prodno na sem isto dobila, je pri- še.' Co ga še na sodo merite, ste šel moj sin; .dobili smo ga na sireni: če ga samo na galone. je
nikdar toliko elektrike kot je v računu za|tis;ino
Ce bi Edisona ne bilo. bi nam ne bilo treba poslušati strašnega direndaja, ki ga proizvajajo nekatere gramofonske plošče.
In če bi Edisona ne bilo. bi se marsikak človek ne jokal nad neumnostmi. ki jih mora gledati po kinematografih.
Xo. dragi rojak, koliko ga je
Kankin-u.
žalostno, če ga samo ua kvarte. je
ST. PAT'L. Minn.. 11. febr. —	Mlada prebri sanka.
Zakonodaja Minnesotc, ki zboru-J Ana Mucllerjcva je sicer ju-ijet-jc sedaj tukaj, dobiva nepresta- na punčka, vendar prebrisana, da no odločne proteste jyoti predlo-'je težko najti enako. Policiji t v gi za državne konštablerje. Veči- mestih in varnostnim oblastim na na opozicije prihaja s strani de-'deželi dela sitnosti že par mesecev, lavskih unij. ki obsojajo predlo-, ima pa tudi izredno srečo, kajti iro ne le kot zelo drago, temveč ^ kljub njenim grehom je ni mo-tudi opozarjajo na dejstvo, <la ne noče izslediti. Xa deželi je pod bodo služili konštablcrji v nave- različnimi pretvezami ogoljufala dene .svrhe, temveč da so jih porabi kot pomočnike delodajalcev v slučaju delavskih diferene.
Sreno se Vam zahvaljujemo za zadnji čas. da se začne zabavlja-Vas trud. ki ga niste imeli malo nje t o/, prohibieijo. iu tudi se Vam zahvalim, ker ste, Zabavljanje bo trajalo tja do mi vsako stvar, ki sem Vas vpra- konca meseca septembra. Tedaj se šala. tako hitro odgovorili. Ako ne ho nihče več zmenil /.a jirohi-ne bi bilo Vas. bi bil moj sin še bicije. Sleherni bo rekel: — Kaj dolgo v starem kraju, zato Vas me briga! Jaz ga imam v kevdru.
POZDRAV!
Prodno odpotujem v staro domovino s parni kom "Olimpic". pozdravljam mojo mamo Kristino Rotati. očma Franka Kotati ter setri Mary in Perino. Xadalje bodite pozdravljeni Mr. Ivriščen, Mr. Ilollembeek (slednjemu sc zahvalim za častno spremstvo), družine Kržič. June. .Tarh, Poronta in drugi Slovenci v Xantieoke, Pa.
Srčno hvalo izrekam t\Ttki Frank Sakser State I»ank za požrtvovalno brezplačno pomoč pri ureditvi potnega in voznega lista. Vsem rojakom sirom Amerike priporočam goriomenjeno tvrtko v vseh ozirih. posebno pa kadar potujete v stari kraj.
Z bratskim pozdravom ostajam Frank Žnidaršič.
več moških. Xedavno je zopet vi
bom vsakomur priporočala. Še enkrat srčna hvala. S jiozdravom
Jennie in Pit Komadina. Box 143. Linhart. Pa.
Jaz sem preskrbljen, hvala P>ogu.
Ima dober spanec in je, kar si poželi.
"Nuga-Tone mi je zelo pomapal," j>išo Miss Nannie Currin. Ardmore. Tenn. •• Pred no sem začela jemati to zdravilo, so me mučili plini v želodcu. Moji živci in srce je povzročilo, da sem slabo spala po noči. toda sedaj spim dobro in jem lahko vse. ne da bi mi kaj Škodovalo." Nuga-Tone naredi močno, ru-dečo kri, trdne živce, ter zdrave in močne može in žene. Ono vam napravi dober tele, pomaga prebavi, odpravi need nosti na ledvicah, in mehurju in o- . nogoči večjo težo pri oslabelih osebah. Nug&i-Tone urejuje in oživlja živce in važne organe, daje zdravo kri ter splofino .moč in vztrajnost. Vzemite ga par dni in »videli bodete. kako se vam zdravje boljfia in vrača. Bodite gotovi.
_i	.... _ , , . , . da dobite le Nuga-Tone. ker nadbme-
nitk omejiti na to, da lokaliwra stu* „ br^ ^npku.	^aav u
VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE
V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar, kakorliitro spravijo v to svrho veeji znesek skn-paj.
Kes je, da večji znesek ver zaleže, ni pa to pravilen prieetek nalaganja. Dokler imate de nar v žepn, v predalu ali mogoee eelo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim,: zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe.
Ce pa naložite denar v sigurni banki, se te j nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nex^otrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah.
Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Svet se je pa res na glavo po-i stavil. Ilitjp ženskega spola ima . najdaljšo kikljo takrat, ko j«> staro ono leto in po..
J	*
I \ uredništvu so ven si tndi veseli trenutki. Posebno zjutrnj. ko |me pridejo gledat rojaki, ki o<|-(hajajo v stari kraj.
Prod par dnevi jo bil pri meni pravi original. Visok šest deset letni možakar.
Jaz sem nekaj pisal, na mizi je bila pa razgrnjena pola vsakovrstnih slik.
—	A. tak ti si tisti? A ? — me jo pozdravil.
—	-Ta. — jaz sem tisti.
—	Tako ti re«"em — dobro ga pokaš.
S tem je bil zaenkrat pogovor končan.
Jaz seni pisal. — možak jo pa sliko ogledoval.
—	Kdo je pa ta dedoe ? — me je vprašal in položil prst na Edisone v o glavo.
—	To je Edison. — sem mit pojasnil. — On je elektriko iznaj-del. V petek bo star osemdeset let.
—	O. to je tisti, a? — Bog mn daj še sto let (loeakati. Dobro lne nam je skomandiral.
Ob Edisonovi osemdesetletnici Som prečital dosti elankov in razprav o Edisonu in njegovihv iznajdbah. Toda tako odkritosrčno in obenem tako preprosto ni J velikega moža noben elankar pohvalil kot ga je ta dragi rojak.

SUHI K	"

♦


sm
SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA
□
Po "Narodnim Dnevniku".
C H. LUOIETO
(Nadaljevanje)
Da dam t»«ntu gospodu o lgovor. bomo napravili majhen »prehod v Uerlin.
Ce hi verjeli temu časnlku-ju, lili v Franciji sploh š.' ne vemo, kje se nahaja "Xachrichtrnbu-reau". Tako nam rev imenujejo v Nemčiji špijonažne urade. I.y< ča-*opi» trd*. <La nas francoski urad uiti vedel ni, kjer »e iiaioij.i odsek ( Abtellung). kateremu jt_ poverjena organizacija špijoitaže proti Franciji To je zelo d: zna trditev, ki jo hočem na nieshi o-vreči, kajti odvesti hočem svjj.. či-tatelje naravnost v središče po l očevalnega urarla za nemško a rm a -do.
(.'e gredic v Berlinu po /natne-niti aveniji "Cnter den Li-den" na nasprotni .strani e<4?»ar^ke palace. pridete do Pariškega trga. kjer m nahaja Brandenburgtho.* kakor tudi francosko paslanUtvo.
Skozi llrandeuburška vra t a v.-topite v *Tiergarten\ ki je ena najle|>ših promenad na .'»vetu. Ti. pridete kmalu pred glavno pročelje ogrnmne palače, koje masivna arhitekt«ra .>c .precej razlil-si-je od bogatih vil tega arLsiokivt-»kega meevt-nega dela. ki .se tu skrivajo med zelenjem.
Ta palača je pala**a nemškega velikega generalnega štaba.
Toda to poslopju nima nič«^ar p« nebnega. kar bi vzbudilo pozornost mimoidočih. Niti pred vnfti, niti v v«ži jii .straže. Včasih stoji pri vratih v Tie-rgartenu ogrom«-n vratar. kojega. livreja j«- v.su jvozla-čena. Toda takili vratarjev vidite po Berlinu vse polno .
Skozi Tiergarten.sk a vrata prihajajo v hišo .varno poveljniki.
Skozi druga vrata pa. v ller-wart.stra.sse. liodijo višji in nižji oficirji, ki delajo v neštevilnih u-radih velikega generalnega štaba,
vojaški in civilni ta.fniki. .strojepiske in navadni vojaki.
Skozi ta vrata pa prihajajo v ogromno poslopje tudi špijoni in njiii šefi. Tukaj, v tem poslopju, v drugem nadstroju .se nahaja nemški špijonažni urad.
(.le pa nemškim časnikarjem še te pot anketi ne zadostujejo, jim hočem podati še nekaj drugih, na primer onih. ki se tičejo špijo-nažnega odseka proti Franciji.
Ta odsek sestoji iz petih oficirjev: enega šefa in štirih podšefov. Lalrko bi povedal njih imena, pa ni treba, kajti vizitke teh gospodov .so nabite na njih vratih. Od-primo vrata in stopimo v urad. Nahajamo se v veliki dvorani. V njej sta dve navadni mizi. ena pisalna miza in nekaj stolov.
Seveda ne smem pozabiti naj-
važnejšega : ogromna železna rima ra zakriva celo steno te velike i sobe. V tej omari so spravljene vse listine, |K»datki. načrti, fotografi je itd., ki .se tičejo francoske a r made in mornarice.
Xa njej je zelo vidno prilepljen listek .s sledečim napisom:
\ slučaju poxara najprej .spraviti na varno."
To je či*to umljivo. kajti če hi bil i dokumenti, ki .se nahajajo v tej omari, uničeni, hi pomenilo to naravnost katastrofo.
Toda nadaljujmo svoj obisk. V steni, ki .se nahaja nasproti te o-mare, se odpirajo vrata, ki vodijo v šefovo pisarno.
Vstopimo!
Pri opremi te sobe niso štediii. Razkošno je urejena : velika pisalna miza in stoli .so iz hrastovega lesa. V sobi se nahaja jeklena blagajna in na kaminu nihalna ura s stebrički v Empire slogu.
Xad to uro visi edina slika, ki se nahaja v sobi in sicer "Sanje'' od Edvarda Detaille-a.*
ni (Hjdcijen Novi Zelandiji kot mandat Lige narodov.
22. februarja 181!). ZDRUŽENE DRŽAVE NAKUPILE ^LOIMDD. -- Tega dne je vsa Florida prišla potom nakupa v last Združenih Držav. Od svojega odkritja 1. 1 .">!:{ je bila Florida xaqtoredoiua jkhI Španjsko ! in Britanijo. L. 1810 j«, b'ila za-padna Florida anektirana k Zdr. Državam, češ. da je tvorila del Louisiana ozemlja, ki so ga Združene Države nakupile od Francoske. Španjska je tedaj držala le vzhodni del Floride, ki pa je bil le male koristi za njo. Predsednik John Quiney Adams se je pogajal s. ftpanjsko za poravnavo vseli .sporov in dne 22. februarja je bila podpisana pogodba, s katero je Španjska odstopila vzhodno Florido Združenim Državam za približno pet milijonov dolarjev odškodnine.

POGLED NA ŠANGHAJ
(Dalje prihodnjič.)
OGROMEN ZAKLAD
Blizti Libave. pred vojno ruskega, zdaj latiškega mesta, so našli na dnu morja ogromen zaklad.
V kitajskem mestu Šanghaj je poseben oddelek, v katerem stanujejo samo inozemei. To je del. ki
vidite na sliki. Bojne ladje najrazličnejših držav so zbrane v pristanišču, da š čitijo iimzemce pred revolucijonarji.
Hankav in Jangtse Kiang.
LASJE IN ZNAČAJ
Večina fiziologov trdi. da
po
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
AMERIŠKA ZGODOV INA V FEBRUARJU.
10. ft Uruarja 176-1.
KONEC FRANCOSKO-1XDI-JANSKE VOJNE IX FRANCOSKEGA (iOSPODSTVA V SK VERNI AMERIKI. —
Začetkom.vojne se je. Angležem slabo godilo. Oenera! Braddock je liotl zavzeti trdnjavico Fort Du-quitsne (tam kjer danes Pittsburgh leži), ki .so jo začeli graditi Angleži, ali skoro so Francozi dogradili za sebe; zasačen pa je bil od sovražnika v m ki .soteski hlizH točke, kjer se danes nahaja mesto Brnddock, in doživel je strašen poraz. Bil je pri tem ubit in po njegovi smrti je mladi (»eorge Washington prevzel poveljstvo, zbral o-stanke angleških in se srečno umaknil. S to zmago so Francozi ostali — vsaj začasno — gospodarji doline reke Ohio. Toda počasi .se je položaj »p rem anil. Francozi so zaveli izgubljati; Angleška je poslala vojake in lad i je iz Evrope, dočim Franerja ni podpirala svoje rojake v Ameriki. Ohijska dolina, ki je tvorila sklep med francoskimi naselbinami na severu in onimi na jugu, je bila zasedena cm! Angležev. Francozi pa so še vedno imeli močno postojanko na severu, irdnjavo Quebec, glavno mesto Nove Francije. Britanci so po reki St. Lawrence prišli s svojim oro-dovjem do mesta. General Montcalm, jnaški in sposolwn poveljnik je brauil Quf»^«e, dočim so bil« Britanci pod poveljstvom mladega generala .Tames Wolfe. Po mnogih neuspešnih poskusih so Angleži končno zavzeli Quebec v zvijačnem napadu, pri katercai -ta pad-
la oba poveljnika. Pad'1* Quebeca je značil konec Nove r uincijc.
Ko so 1. 17(53 podpisali mirovno pogodbo v Parizu, je Freju ija o 1-stopila Angleški Kanado in vs; pokrajina vzhodno od reke Mississippi. izvzemši mesto New Orleans. To mesto je bilo odsioplje-no Španjski. kakor tudi obsežno pokrajino med reko Mississippi in Skalnatim gorovjem. Kasneje je bila ta pokrajina — Loii^iiana — povrnjena Franciji, ki jo je potent prodala Zdntženim D.žavani.
Francoska in indijanska vojna je imela tudi drugo posledico V-jedinila je kolonije. Preči vojno niso 'kolonije imele mnogo zvez med seboj. Sedaj so se začete zavedati -skupnosti svojih interesov. Ta čut edinosti jo postaj tako močan, da so bile kolonije kasneje v .stanu ustvarjat Združene Države.
If. februarja.
sT. VALENTIN'S DAY. — Vaientine's Day je d&ji. od katerem moški pošiljajo svojim ženskim prijateljicam pozdravne dopisnice. takozvane '"valentines". Ta ameriška nav.H.i, k, izvira iz Angleškega, sega n«,zaj v pradavne čase. Ljudje so zdavnaj verjeli, da se tega dne. ob Val-nitin, ptice začnejo pariti. Na preflveč^ru S\. Valetina so ^ zbirali mladi ljudje ol)eh spolov, napisali imena fantov in de.ci\' na l"..«rkih, ki .so se past avl h v po-odc. posebej za v.>ak spol, in v-a k je moral j»o-seči v -posodo, da izvleče ime na-' .sprotnega spola. T :!:o je vsal: mladenič dobival kan. ^ deklico ^a sv.^-
Xič kaj vesele niso ve.sti s Kitaj-J pod vplivom morske plime in os« Kakih sedem kilometrov od obale}P°lpg neprestanih zmešnjav! ke. Veliki morski parniki morejo barvi liea da presoditi, v kolikor so naleteli ribiči slučajno na zaboj ^ "leščanske vojske je nastal tam priti v reko le ob času popla v, ker' se j,- spremenil človekov zn;o'.»j cekinov, ki predstavljajo v seda ! "><>čen odper proti tujcem, zlasti [drugače jim zapirajo dohod velike' Veseli in srečni ljudje imajo sve/o ^ nji valuti milijardo vrednosti. Ker'I)roTl Angležem. Glavna središča i sipine ob izlivu.	j barvo li<*. nasprotm ie rumenkasta
---! je morje na dotienem kraju plitvo' gibanja so velika mesta Kan-; Med Šanghajein in Hankavom barva /nak zab.sri otožnosti in
-Znamenita slika francaskega I in kor je bil., VOtla -ist:1 ln niirna j ton. Šanghaj in Hankav. iz katere-! plovejo parniki ob lepem vreme-: zamišljenosii si,m., lica /»ričajo o slikarja, predstavljajoča si>et-e franj sp videlo na dno. Presenečenji	sklenili Angleži, da se zaradi nu podnevi ii, ponoči te,- r:,bijo le! ne.josiatku .-ner-Vj,. bodisi f /i-
coske vojake pa bojnem |X)lju iniribil%i so opazili nekega dne na | resnega položaja v mestu popol-_ toliko previdnosti, da plovejo mi-'ne. bodisi moraliu- Rde. a koža"i,a
i morskem dnu jambor potopljene! uoma izselijo.	j mo nevarnih mest v reki samo po- licih pa priča, da i- Človek raz-
| ladje. Opozorjene oblasti so kmalu j Po splošnem mnenju je Ilankav! dnevi. Parniki rabijo za pot od burljiv. nasilen ugotovile, da gre za nemško kri- drugo največje kitajsko mesto in šanghaja do Ifankava kake štiri, vdan pijači, žiti" njej za dobo enega leta. Xe- žarko "princ Adalbert" ki se je'šteje skoro poldrugi milijon prebi- dni. od Umikava do Šanghaja poj i.asje.' pogine ,„f.ški s. bil slična navada j * t itd." obstojal::
njih sanje. (Op. prev.)
jo "'valentine"' ir m>ral jc- *'.-!u
iii mnogokrat tu«
sa siu-na navada .i» v.i-i: onstoja«:; i Metkam vojne pri Libavi poto-ined starimi Riiu .;;"ii. Dan^lana- piia
šnje "valentinem dopisnico, kij Xemški parnik je vozil armadno jzražejo občudov-.-je ali ljubezen blagajno, v kateri je bilo nad 300
valcev. ^lesto je v sredi ogromne; reki navzdol pa dva dni. pri če-kitajske države in več sto milj od mer spuste sidro tudi v večjih nie-morja. Radi svoje lege ob veliki stih. dočim >e v mnogih krajih u-reki Jangtsekiang pa ima izredno stavijo le malo časa. da na lož.
in dostikrat tudi ne vevanjt. milijonov mark v zlatu. Denar je važen pomen. Mesto spada k ta-'blago in potnike.
šiljajo se. dostikrat tudi brez pod pLsa. k (xs**bam d rug.»ga spola.
li. februarja iS76\
PATEXT PRVEGA TELEFONA. — Prvi telefon je bil pats-n-tiran <lne 14. februarji 187(i. Ti1-ga dne je Alexander Grr.ham Beil vložil prošnjo za patentiranje .sli čne iznajdbe. Hellove pnšnja je bila vložena nekoliko ;ir poprej in patent je bil njemu izdan.
20. februarja IftOO.
SENAT ODOBRIL POGODBO GLEDE OTOČJA SAMOA. — Samoa otoki tvorijo važno otočje južnem pacifičnem oceanu in ležijr skoraj v ravni črti med Šan Fuan-cLscom in Avstralijo. To otočje j>' bilo dolgo let pori skupnim prote-toratom Združenih držav, Nemčije in Angleške. L. 1898 je na podlagi mednarodne pogodbe, kasneje odobrene od senata Združenih Držav, končal skupni prortektorat in otok Tutuila'ter nekoliko manjših sosednih otok je bilo anketiranih k Zdr. Državam. Otok Tutuila je razmeroma majhen in njega poglavitna važnost ob«toja v krasnem pristanišču, najboljšem v južnem Pacifiku. Prebivalstvo ameriške Samoe ob-stoja iz približno 8800 domorodcev, ki tvorijo najfinejše pleme polinezijske rase.Med njimi ui nepismenih. Glavni poljedelski pridelek je kokosov oreh (posušeno zrno gre v trgovini pod imenom "copra"). Pod ameriškim Commander Governor se nahajajo trije domorodni govern or j i za vsakega izmed treh političnih oddelkov. Ostali del otočja je spadal Nemčiji in je bil po svetovni voj-' država.
bil določen za izplačilo mesečnih. kozvanim koncesijskim mestom, prejemkov nemški armadi. Parnik kjer je tujcem dovoljeno nemote-je odplul iz Hamburga in pristal.no trgovati. — Tujci so imeli tu v Libavi, kjer je sprejel na>-krov ^ vsemogoče pred pravice; bili so na ranjence in hotel nadaljevati svo-. primer podložni le lastnini sodiš-jo ]K»t. Tu ga je zasačila angles-. čem. Te pred pravice so postale seka podmornica in ga torpedirala z daj moderno mislečim Kitajcem
dvema minama. Nastala je straho-|trn v očeh.
' " ' i
Ta važna vodna cesta ima tudi velik vojaški pomen, vsled česar so že od nekdaj vse važnejše točke Utrjene. Ob reki je mnogo razvalin starih trdnjav. V novejšem času pa so zgradil i mnogo utrdb na krajih, kjer morejo preprečevati promet na reki. V teh zidovih se nahajajo sedaj vojaški tabori, kar še dopolnjuje celotno bojno sliko. Da pa te utrdbe ne vzdrže moderni artileriji. je jasno.
Kitajska država se vedno trudi da bi se odtegnila vplivu tujcev in je to stališče jasno izrazila tudi na zborovanjih Zveze narodov. — Njene zahteve so povsem upravi čenč. kajti vsakdo je rad gospodar v svoji hiši. Cpati pa je. da so še reki, kjer stoje najlepše stav-' lale^ (-.asi ko bi B,orale te utrdbe hi družba, ki hoče zaklad dvigni-, bo živahna trgovina obsega vse!,ink«™™ t i	h, potreb-
vita eksplozija in parnik se je s. Xa zunaj je Ilankav podoben ve 600 mož broječo posadko potopil.j,'ini ostalih mest. Takozvani kitaj-Iz pristanišča so poslali takoj re-jski inesta obdan z zidom in šilne čolne, toda ko so prispeli najjma ozk(1 .krive in umazane ulice, kraj nesreče, so našli samo še ne- Zunaj tega mesta se nahajajo či-kaj plavajočih trupel. Od vse |>o-'sto avtonomne naselbine tujcev s sadke so rešili samo tri može. | krasnimi stavbami, lepimi cestami Čim se je zdaj v Libavi raznesla iu vilami Evropejcev in Amerikan-vest o najdbi jambora potapljene' eY ll katerim so se zadnje čase križarke. sta od plula iz pristani-(prKinižili tudi rahločutni -Tapon-šča dva motorna, čolna in označi-' ; Xtljlei>ši mestni del je obala la dotični kraj. Ustanovljena je bi-]ob —i.: u:^..	'
.	vspt dokazovati svojo mo<"
ti. Pripravljalna deal vodi hbav-I I)redmete. toda že od nekdaj je!nost
ski potapljač Kortan. Latiška vla-jHankav p0sebnc pomemben radi -:--
da se te akcije ne udeleži, vendar, izvoza -aja ^[P.sto je središče vseh pa si je izgovorila tretjino zaklada ' trgoveev s čajem, ki zbirajo tuj in vse zgodovnsko važne pre<lme-| syojp h\n„0 m ?a pošiljajo dalje, te. ki bi jih našli na morskem dnu.. Do jjankava morejo od aprila do
-oktobra pluti tudi največji po-i morski parniki in eelo bojne lad-
e!
Velika angleška t rag edin j a na smrtni postelji.
Miss Ellen Terry, ki je zadnjih 40 let popolnoma obvladala angleški oder. je težko zbolela. Dama je stara 80 let in je malo upanja, da bi mogla okrevati. Umetnica je bila velika prijateljica velike
je. Reka je plovna še osemnajst-sto kilometrov navzgor, za i>arni-ke pa le devetsto kilometrov.
To je največja reka starega sveta ter jo po velikosti presega le še Amaeonka v Južni in Mississippi v Severni Ameriki ter Ob v Sibiriji. Ob tej reki so mesta Nan g. Vuku. Iviukiang itd., v bližini njegove-
Sare Bernhardtove; prvič je na- ga izliva pa leži Šanghaj. največje stopila v starosti 10 let. 70 let je! kitajsko mesto. Hitrost njegovega
. .	,	t toka je v raznih letnih časih raz-
igrala brez prestanka m zadnjih	w	,. , ,
j lična, je pa včasih veeja kot deset 1. 40 let je veljala za največjo trage-na nro ^feSto Hian{? .
k dinjo. kar jih je imela angleška kiang je kakih 250 ki
je kakih '^Mi kilometrov od daljeno od izliva, je še popolnoma
Žensk Ostanite mlade!
Tmele haste jasne oči. gladko kožo ter telo polno mladosti in zdravja ako ohranite svoj sistem v redu. Pijte dosti vode ter poskušajte.
rtjO)M&EUp
V^HAARLEM
V.nan že 1'00 let kot slavni urejevalni pomirjevale«-. Bolezni ledic. jeter in mehurja ter kislina v v<»«li s«» sovr:i/.-niki življenja in zunanjosti. Pri vseli lekarnarjih. Tri velikosti.
Glejte, da bo ime Cold Medal na vsaki ikatiji. Ne kupujte nadomestkov.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
/e
veekrat predmet proučevanja i-ziologov. Tudi osiale zunanjosti se ne more pri tem prezreti. Majhni, debeli ljudje so navadno temperamentni. mehka in sijajna brada je znak nežne duše in če človek prijazno govori, ni dvoma, da je tudi ljubezniv. Ljudje uiočneg'i značaja imajo navadno gf.sto in črno brado. Nasprotno pa so pla-volasei in ljudje kostanjevih l;is manj energični. Ljudje sivih las so navadno hudobni in zahrbtni. Toda tudi |wi sivolaseih nam je razlikovati dve vrsti ljudi, spletkarje in blage duše. Crni in zaviti lasje pričajo o razhoritosti. trda ne haš o posebni incijativi. Kdor pa ima črne in troste lase. ima navadno tudi malo duha. zato pa so taki ljudje tudi navadno pridni in delavni.
Pratike so pošte
Polet okrog petih delov sveta.
Italijanski zrakoplove«* Dopine-do. ki vel ja za jako .izvežbanega pilota, pripravlja velik ]»o|et. s katerim hoče obkrožili vseh petero delov naše zemlje. Začetek poleta je bi lodločen še za termin v lanski jeseni, toda nesporazumi jen je /. zrakoplov no mornarico v Pisi je povzročilo, da je moral Depinedo svoj polet za nekaj mesecev odgo-diti.
Letalec misli najprej poleteti iz Ttalije v Maroko. Od tam ho nadaljeval polet v Južno Ameriko preko Atlantskega oceana. Ko bo končal svoj polet nad Ameriko, pojde v Azijo ter nad Oceanijo in se povrne po zraku nad rdečim morjem nazaj v Italijo.
Polet ne bo samo strokovnjaški, temveč tudi propagandisti«*en. Saj je znano, da izdaja fašistovska vlada ogromne vsote za pospeše-bo 7. v.semi silami poslu žil a v bo-vanje zrakoplovstva. katerega se doči vojni.
I
V KOLEDARJU je tudi vse kar se tiče priselje- S
vanja, odkar je bila sprejeta —
NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA ?
NAROČAJTE—
NAROČITE TAKOJ. KER SMO GA 'i .SKALI LE OMEJENO ŠTEVILO
V
CENA 50 CENTOV
Vsebuje razne zanimive članke, povesti, razprave, \ slike, raznoterosti itd.
i
SiOVENlC PUBLISHING COMPANY 5
82 Cortlandt Street :
mm

Li:; t.
mm
—s.
■ SH	'■•v"' ' T"-, ^HR
■

GLAS NAHODA, 12. FEK. 1027
ssacsžgggaB	J5H3LSJB
SKRIVNOSTNA GOSPA.
ROMAN.
Za Glas Naroda priredil O. P.
10
(Nadaljevanje.)
Hotela je takoj, skočiti ven, a v istem trenutku je stal Jože že-pred konjem in v njegovi desnici sje zablestelo malo orožje. Njeno irrec je skoro prenehalo biti in z velikansko naglico je skočila na jmt. V istem trenutku, ko je-sprožil Jože revolver, je udarila po tr-<li monk i roki in strel je zgrešil svoj cilj. Mladi konj, katerega jc juha I Herbert Roden šele teden dni. se je vzravnal. Herbert, ki je bil popolnoma- nepripravljen, je videl kot skozi meglo od sovraštva spaoeni obraz fanta ter eev revolverja, namerjeno nanj. Nato pa se je prikazal ern pajeolan in vitka ]>ostava je odvrnila od nj^ga smrtonosno eev.
— Sveta nebesa, — je za klical ter obrnil konja. Konj je nervozno skakljal ter hotel oddirjati.
Herbert je moral nekoliko popustiti, kajti plaha žival je bila vsa preplašena. Na kratko razdaljo mu mora pustiti prostost gibanja ter ga medtem ukrotiti.
Z revolverjem v roki je izginil hlapec Jože.
NOV MOTOR
povRAftr ndiuttcč
Epidemija influence je razširjena po Evropi in orijentu. Iz Tokio na Japcnskem na eni strani ter iz Francije. Švice, Belgije. Danske na drugi strani poročajo o tisočerih slučajih. Najboljša navodila SO:
^HMMrr H'LLCR. WAIN. O. C.
Iznajditelj Lester P. Barlow razk aznje članom poslanske zbornice svoj novi motor, ki bo baje zrevolucijoniral zrakoplovno in avtoinobilno industrijo. Motor ne potrebuje nob^pega radiatorja ter deluje ob 100 stopinjah višji toploti kot navadni motorji.
Ona pa ni ničesar odgovorila. Kelcel je le:
— Kje neki si preje ostala v gozdu .' Par minut sem moral po-
svetiti vso svojo pozornost konju, a medtem si že izginila. Iskal Stresel se je ob misli, kaj je hotel pravzraprav storiti. Sveti očetom te. Kako si tako hitro dospela na Trenbergi? Jahal sem nazaj, a v nebesih mu je gotovo poslal angelja. Obvaroval ga je pred urno- te nisem mogel zapaziti. Marija te je našla spečo v sobi in če bi te
rom. Ta angel j pa ni bil snežnobel. pač pa črn. Ni spoznal Uršule Maleov.
Ljubi P»og. zahvalim se ti. da nisi dopustil, da bi postal mo-
preje zagotovo ne videl prod konjem, če bi ne videl, kako si lopovu jK>tisnila orožje na stran, bi moral vrjeti v vizijo.
Kot blisk hitro si je bila Uršula na jasnem. Herbert sam ji je
,ilec, _ je molil iskreno in skesano, ko je bežal s mko naglico kot potisnil v rodo orodje za njeno nadaljno postopanj.
Naj le veruje v vizijo.
Dogodek v gozdu so jo odigral tako hitro, da v resnie.i ni mogel priti na jasno, če jo je res videl, kajti ko se je vzravnal konj. je moral porabiti vso svojo moč. da ga brzda, je ona že izginila izpred njegovih oči. Ni videl, ko se je vračala domov in tudi doma ni ni kdo vedel za njen izprehod.
(Dalje prihodnjič.)
da mu k<lo sledi. Nikdo pa ni mislil n;i to. da bi ga zasledoval. Herbert je bil še vedno zaposlen s tem. da ukroti svojo žival, dočim se je skrila Uršula za nadaljno skladovnico drva.
Vsled tega je lahko hlapce ušel. ne da bi ga kdo zasledoval. Uršula pa je čepela, z naglo utripajočim srcem, v svojem skrivališču. Herbert je ni smel sedaj videti in tudi ne govoriti ž njo, kajti bala se je njegove zahvale.
Ljubil jo je in v njegovih zahvalnih besedah bi se zopet oglašalo to čustvo, o katerem ni hotela ničesar več čuti in tudi ne smela.
Imel je sitnosti s konjem in vsled tega nni je ušla prilika, da ostane pri njej.
Naj misli o njej kar hoče. za njo je bila glavna stvar, tiči je no vidi sedaj. On je pač mislil, da je pohitela nazaj na Trenberg ter je nadaljeval svojo pot na pošto. Gotovo ni prišel na misel, da se jej	Rim. 20. januarja.t
skrila kot otrok pri igri.	i 7. lf>. januarjem se je zaključi-j
Ne. na to misel ni prišel Herbert Roden.	lo podpisovanje liktorskega poso-
Ni pa mu padlo v glavo, da bi jahal naprej na poštno postajo.!jila v Ttaliji in njenih sredomor-Komaj se je prestrašena žival malo pomirila, se je obrnil, se skih kolonijah, dočim pa se za-ozrl naokrog ter hitro odjahal proti domu.	j ključi v Somaliji in Eritreji ter v
Za trenutek ga ni niti malo brigalo, kje je ostal zavra t ni lila- inozemstvu šele 31. marca, pec. pač pa ga je skrbelo, kam je izginila T "rani a. Zdelo se mu je kot| Kakor poroča fašistični tisk. je da se je udrla v zeml jo.	_	j podpisovanje liktorskega posojila
Gozd je ostal že daleč za njim. in čeprav se je oziralo njegovo doseglo ogromen uspeh. Po dose-oko povsod naokrog, ni mogel ugledali temnooblečene Uršulp. ka-'daujih ugotovitvah da so podpisa-tero bi moral spoznati dvojno lahko na svetlih poljih.	|ne tri milijarde v kraljevini, četrt
Obrnil se je ter odjahal zopet nazaj v gozd. kjer jo je klical milijarde pa v inozemstvu, pri če-po imenu. Dobil pa ni nikakega odgovora.	j mer se je posebno odlikovala Ame-
Lotil se ga je pravi smrtni strah. Kaj se je zgodilo z Uršulo? rilca, to se pravi italijanski iz.se-Ona se vendar ni mogla razbliniti v nič!	jjenlci. — Pravcati plebiscit, — ta-j
Ce bi ne bil videl lilapea odhiteti z blazno naglico, bi spravil v ko pišejo fašistovski listi in do-
Kretanje parvtiko* - Shipping He**tt
"Uspeh" liktorskega posojila.
zvezo ž njim dejstvo, da je Uršula tako nenadno izginila. Odjahal(stavljajo. da je ta sijajni
uspeli
jo na drugo stran gozda ter neprestano klical njeno ime. Medtem pa podpisovanja najstvarnejši in naj-je postalo že bolj temno in Uršula se je previdno splazila iz svoje- neizpodbitneši dokaz, da se prebi-grt skrivališča. Ob strani gozda je zadela na neko poljsko pot ter valstvo Italije spontano in delo-j dospela v Trenberg, ne da bi jo kdo zapazil.	j tvorno odziva pozivom fašist ične-j
Čutila se je trudno in zbito in tresla se je prt celem životu. Ni- p-a režima. Zlasti se pa poudarja.! kogar ni hotela videti, z nikomur govoriti.	|da tvorijo glavni del vse podpisa-j
Neopažcna je dospela v svojo sobo in ko je odložila klobuk, je ne svote podpisi po 1000, 500 in 100 It gla na majhno zofo ter skrila svojo glavo v mehke blazine.	j lir. Nekateri listi navajajo, da so se |
Le ne misliti! Bil je strašen oni trenutek, ko je udarila z pest- posebno odlikovali kmetje v južni, jo po roki. po orožju, ki naj bi prineslo smrt Herbertu. Naklonjena Italiji, ki da so se kar gnetli okoli usoda se je poslužila nje kot orodja, da reši človeško življenje.	| malih bank v spremstvu svojih
Ce be ni imela danes glavobola, ki jo je zvabil v gozd, bi ležal duhovnikov, da se je v gorenjem Herbert mogoče sedaj že mrtev pod-starimi hrasti.	| Poadižju, torej med Nemci, podpi-
Stresla se je. — Ta ljubi človek mrtev! Ni si hotela izslikati, sevalo naravnost plebiscitno in da kakšno gorje bi v takem slučaju obiskalo Trenberg.	| so eelo jetniki v kaznilnici v Av-
To je bila zadnja misel Uršule, pred no je zaspala. Mogoče radi gusti prosil, naj se jm dovoli pod-razburjenja, mogoče pa tudi radi izmučenosti, ker jo zgodaj vsta-' pisovanje liktorskega posojila, jala, odkar je bila hišna gospodinja z doma.	J Glede finančne strani se poudar-
Medtem je tudi Herbert dospel domov ter vprašal sestro Mari- -jn< da se je dosegla tista svota. ki
jo, kje je Uršula, ne da bi omenil zaenkrat, kaj so je pripetilo. Dostavil je, da bi rad govoril ž njo.
jo jo vlada hotela doseči. S tem. da so se podpisale tri milijarde, se
Marija je takoj odšla, da ]>oiščo Uršulo in Herbert je nestrpno jP ta svota. ki so jo hranilci odteg-čokal na njen povratek. Ce ni Uršule še sedaj domov, se ji je goto-Jnili obtoku, zopet vrnila v obtok vo pripetilo kaj zlega. Ni pa mislil, da je že doma. Ni namreč mo-,in bo tako znatno odpomagano segla hiteti nevidno preko polja.	Idanjemu pomanjkanju tekočih de-
Sorazmerno hitro je prinesla Marija odgovor. Povedala mu je. narnih sredstev, da leži Uršula v svoji*sobi in da trdno spi. Omenila je tudi:	j Kar se tiče moralne strani, se
— Vidiš. Herbert, Uršula je rekla že pri popoldanski kavi. da [poudarja, da je posojilo postalo .'o boli glava iu da hoče nekoliko počivati. Najbrž je legla takoj silno popularno, da se je ljudstvo nato. kajti po kavi w'in jo videla iti v njeno sobo.	naravnost trgalo zanj in prinašalo
Herbert si je niisTii. da ve boljše kje jo bila Uršula, a je molčal. z največjim navdušenjem svoje Oče in sestra naj ne izvesta zaenkrat še ničesar o tem napadu. Naj- prihranke 1 rvo je moral govoriti z Uršulo o tem.
Mirno kot vedno je prišla Uršula k večerji. Pri mizi pa ni bilo za HeAberta nobene prilike, da bi govoril z Uršulo o tem. kar mu je ležalo na srcu, ne da bi napravil pozornim ostale.
Herbert in Ursula sta sedela nasproti. Le njegovi pogledi so smeli govoriti. Njegovi pogledi pa so izražali hvaležnost, ki je še bolj podžgala plamen njegove ljubezni.
Človeku, ki je videl na lastne o-či. kako sc je podpisovalo to posojilo. se mora v resnici zagrabiti. ko čita te tirade.
Da ni bilo pritiska in da ni bilo propagande!
In vendar je moralo vse državno uradništvo. do zadnjega naj-
Herbert je z veseljem pozdravil izjavo očeta, da se hoče takoj .revnejšega, začasno zaposlenega
po večerji umakniti v svojo delavno sobo. Marija, ki je pomagala snižkinji. je nato sedla za klavir ter pričla igrati. Vsled tega je sedel sam z Uršulo v ljubi, s starinskim jx>hištvom opremljeni sobi. ' Preproge k stranski sobi so bile naširoko odprte in Marija, ki je dobro igrala, je ravno svirala Bachovo Ave Marija.
Herbert in Uršula sta sedela za maojhno mizico in oči Her-berta niso za niti trenutek izpustile bledega, finega obrazčka mlade žene. Navidez nI ona tega zapazila, a vendar se je tresel slehrni ži-J vec v njej. Bala se je zahvale Herberta. kajti za zahvalo je takoj ] »režala njegova ljubezen.
Bala se je prve besede, ki bo izrečena. Nič več ni mogla pobegniti, kajti Herbert se bo brez dvoma pošlimi te prilike, da govori ž njo o prizoru v gozdu.
Že je potisnil svojo roko preko mize ter hitro zašepetal iskre-fte besede zairrale.
dnevnica rja podpisati na ukaz od zgoraj vsaj sto. če ne dvesto lir! Saj je ravno tako po sili mora-o podpisovati posojilo tudi nsluž-benstvo vseh zasebnih ustanov, u-radov in podjetij, kjer imajo fašisti le količkaj besede. Saj se je grozilo vsem tistim, ki so za podte-jelvanje obratnih dovoljenj odvisni od državnih oblasti, da se jim odvzamejo ta dovoljenja, če ne podpišejo liktorskega posojila!
In propagande ni bilo. pa so bili listi vendarle prisiljeni probce-v&ti vsak dan dolge kolone po-
zivov vlade, vseh mogočih uradnih predstojnikov, fašistovski h in ne-fašistovskih organizacij, da, celo cele strani imen podpisovalcev!
Tvoja sveta dolžnost je. da podpišeš čimnajveč. izdajalec domovine si. če ne podpišeš! Po vseh voglih so bili nalepljeni lepaki, ki so pozivali na podpisovanje, v izložbah vseh trgovin pozivi, v vseh uradih pozivi, na okencih poštnih in železniških blagajnic pozivi in kak krik in vik po italjanskem tisku, če se je kdo drznil odstraniti tak poziv v mednarodnem vlaku! Čudno je le, da poluslužbeno faši-stovsko glasilo Tribuna iznaša dejstvo, da-je takoimenovana faSis-tovska diktatura "dosegla" svoj uspeli z liktorskim posojilom — "razdrobivši vsako sabotažo in od-st ran i vsi vse, ovire"! Bilo je torej sabotaže liktorskega posojila, katero je bilo treba razdrobiti, in bilo je ovir. ki so se morale oboriti. .Te pač res, kar se splošno trdi. da bi danes ne bila podpisana niti e-na milijarda, če nebi bil fašizem z najbrutalnejšim pritiskom in najodurnejšimi grožnjami prisilil prebivalstva, in sicer ravno neimo-vite sloje, deavlea, kolona, malega kmeta, malega obrtnika in trgovca ter javno in zasebno nameščen-stvo. da so odtrgali od ust sebi in svojim družinam kos prepotreb-nega jim kruha in ga žrtvovali za fašistovske vrtoglave finančne eksperimente
Poleg vseh drugih prav posebno način, kakor je fašistovski režim prisilil trgovstvo k podpisovanju liktorskega posojila, presega vse. kar sc je kedaj storilo s strani kake vlade za izmozgavan-je ljudstva. Saj je znano, da se je za to. "ker trgovstvo niti oddaleč ni storilo svoje dolžnosti", ker je pač ni moglo, ker nima tekočih sredstev in so mu valutni skoki zanesli v posle skoraj popolno mrtvilo, uvedla neka posebna obratna licenca, katera se dobi proti položitvi kavcije v znesku 500 do 5000 lir v gotovini ali pa v lik-torskem posojilu. In to kavcijo mora položiti vsakdo, ki se bavi ali namerava baviti s trgovino, tudi najrevnejši kramarček. Vlada se je izkazala napram tem prisilnim podpisovanjem liktorskega posojila eelo tako uslužna, da je sedaj ob nepreklicnem zaključku podpisovanja storila izjemo, namreč da je podaljšala rok zaključitve podpisovanja liktorskega posojila do 31. marca in dovolila plačevanje v obrokih! To vladno uslužnost pa ttf> moral plačati s položitvijo kavcije marsikdo, ki je mislil doslej. da mu je ne bo treba položiti.
Da. res^iktarsko! Saj je to zanj najprimernejša označba: liktorski sveženj, palice in sekira, in s pali-
Ne jejte preveč, pazite, da ste amoj#o na svežem zraku, vaša čreva morajo biti odprta (Trinerjevo grenko vino je dobro zdravilo proti temu. ker čisti čreva in jih drži j čiste) in nikar si ne delajte preveč skrbi. Bodite pripravljeni na to nevarnost toda ne bodite v prevelikih skrbeh. — Trinerjevo grenko vino (ena steklenica $1.25: vzorčne steklenice pošilja proti prejemu 15 centov za poštnino Joseph Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago. 111.). Triner s Cold Tablets (30 c.) in Triner's Cough Sedative (mala steklenica 2~>. velika 50 e.) morajo biti pri roki v vsaki hiši. Naprodaj v vseh lekarnah.
—Adv't.
| eami in sekiro je izčistil fašistov-| ski režim tri miljarde iz črne italijanske ljudske revščine!
t7. februarja:
D« Graase. Havr«. Hamburg. Cherbourg. Hamburg.
1*. februarja:
France, Havre; Oc-g« Washington. Cherbourg, Bremt't.
21.	februarja:
Mauritania. Cherbourg.
22.	februarja:
£erln. Cherbourg. Bremen.
23.	februarja:
Republic. Cherbonrp. Brrmeo.
24.	februarja:
Westphalia, Hamburg.
SC. februarja:
Parla. Havre; Leviathan. Cher bourg; Aquitania, Cti«rt>our».
1.	marca:
Muj-tha Waablngtnn, Trat.
2.	m raca:
Pres. Harding. Cherbourg, Breitea.
3.	marca:
Alius rt Ballin. Cherbourg.
burg.
6.. marca:	-
Olymp c.	Cherbourg;
Cherbourg.	Bremen.
t. marca:
Pres. Koosevelt, Cherbourg, Bremen.
10. marca:
Rocharabeau, Havre: Thurlngta Hamburg.
12. marca:
Bermgarla, Cherbourg; France
Ham-
Muenchen.
Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
17.	marca:
Oeutschland. Cherbourg. Hamburg.
18.	marea:
Aquliania, Cherbourg.
19.	marca:
Leviathan. Cherbourg; Bremen Cherbourg. Brt-nea.
22- marca:
I*rea. Wllaon, Trat
Columbui. Cherbourg. Bremen.
S3, marca:
La Savole. Havre. C&urge Ifaah-Incton, Cherbourg P'wi'cm.
24. marca:
Cleveland, Hamburg. 2t. -maTea:
Olymp-e. Cherbourg: Republic. Cnerbourg, Bremen.
30. marca:	^
Pre®. Harding. Cherbourg. Bremen.
31 marca:
Buffren. Havre; Hamburg. Cher-bourg. Hamburg; BeHln. Cherbourg, Bremen, fl. aprila:
F run«*, Havre
SKUPNI IZLET
14. maja:
SKoPNI IZI-Et s parnlknm TARIS
2. julija:
SKl'l'NI IZLKT z novim parnikom ILK DE FRANCE.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna p^t za potovanje na ogromnih parmkih:
4'FRANCE" 19. februarja — 12. marca "PARIS " 26. februarja — 23. aprila
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Zajame i te »i prostor za prvo vožnjo novega velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
VpraSujte kateregakoli pooblaščenemu agenta ali:
FRENCH LINE — — — —- 19 State Street, New York
STRAHOTEN ROMAN ŽIVLJENJA
Pred leobensko poroto so s o zagovarjali te dni 38-letna žena vrtnarja Berta Lindtner. njena 14-letna hči I>rimhilda in skupni ljubčok obMi 25-letni agent Georg Schnirer. Obtoženi so umora, obrekovanja in tatvine. Predzgodo-vina procesa jo strahoten roman iz demoi'aliziranega rodbinskega življenja. Sehnirer se je utihotapil v rodbino ter priče lkmalu intimno občevati z materjo in hčerjo. Mati in hči sta ga pregovorili, naj spravi poglavarja rodbine, moža. oziroma očeta s poti. Ker Sehnirer sam za to ni imel pravega poguma, sta se mu ponudili mati in hčerka, da izvabita Lindtnerja v zasedo, kjer naj ga Sehnirer umori. Hči je poklicala svojega očeta od dela, češ, da ima mati ž njim nekaj nujnega govoriti ter ga pričakuje v gozdu. Oče se je podal, nič hudega sluteč, nemudoma v gozd. Hči mu je sledila v daljši distanei. Ko je prišel Lindtncr mimo nekega grma. je oddal Sehnirer iz zasede nanj več streovl. Ko je ležal Lindtner na tleh, ga je njegova hči obr-eala, nakar so morilci, misleč, da je mož mrtev, odšli. Toda Lindtner je bil samo težko ranjen in posrečilo se mu je. da se je splazil do prve hiše. Tako je prišla cela stvar na dan."Zanimivo je. da je dolžila mati spočetka svojo hčer, da je skovala ona načrt za umor.
Za proces vlada v Leobnu in daleč naokrog velikansko zanimanje. Od vaeh strani so prihiteli ljudje. da prisostvujejo temu veleza-nimivemti procesu. Pri prvi obravnavi je prišlo do dramatičnih seen. Žena in hči sta padli pred Lindtner jem na kolena ter ga prosili odpuščanja. Končno ju je mož po-gladil po glavi ter jima zatrjeval, da jima je odpustil. Izrečena je bila sledeča so'dba: Sehnirer je bil obsojen na 18, Berta Lindtner na 15 let težke ječe. Brunhilde Lindtner pa so se ]K)rotniki radi njene mladosti usmilili ter so zanikali njeno krivdo, vsled česar je bila oproščena.
~ Km bolezni In bolečim
PAIN-EXPELLER
TvenJik* smaka rt«, v ar. Zdz. iz.
£ri}aUlJ v potret* >
V IN IZ
VUGOSLAVI JE
PREKO HAMBURGA
NEW YORK (novi) : HAMBURG OEUTSCHLANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nafti parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POO OSEBNIM VODSTVOM
$198 —
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE In NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «ro-ge Informacije ae obrnite na lokalnega agenta aH na
Hamburg-American Line
United American Lines, lne. General Agenta 28 BROADWAY —- NEW YORK
Žel im izvedeti za naslov svojega brata PETRA BARICII, doma iz Sinjega vrha, št v. 44. pošta Vinica pri Cernomlju. Leta 1021 je bil v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj sc pa sam javi svojemu bratu: John Barich, Box 15, Levack, Ont.r Canada.
(4x 10—14)
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information
I* Service v New Torku je izdala priročno knjižico, ki je namenje-I na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Gla» Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City.
Kako se potuje v
/
stari kraj m nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da Je puo-Cen o potnih Ustih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled nafte dolgoletne IzkuSnje Vam ml gamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne breoparnlk*.
Tudi nedrSavljanl sam* sejo potovati v start kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenjt all permit la Wasblnptona, bodisi ca euo leto aH 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Waahlng-ton, D. G. na generalega naaalnft-ikega komisarja.
Glasom odredbe, kt Je stopila r veljavo SI. julija, 192« se nikamor reč ne poflje penult po pofttl, ampak ga mora Iti Iskati vsak podle« osebno, bodisi v najblliojl naselnl-Kkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl taproel. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na rvojo laatno odgovornost.
Kako dobiti svojce is starega kraja«
Kdor fell dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej pl£e sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpu&enih v tem letu 070 priseljencev, t odi polovica te kvote Je določena sa ameriSke državljane, ki fele dobiti eem tarlie is otroke od IS. do 21. leta Ln pa aa poljedelske delavcai
Amertfkl dZavlJsnl pa samoreje dobiti sem lene ln otroke do 18. leta brea da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa Je delati proi&Jo v Washington.
Prodno podvaamete kaki piiite
korak.
FRANK SAKSER STATE RANK
SS COBTLANDT BT, NEW T
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda*1«
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerib kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem«
Uprava 'Glas Naroda',
"Hm '
3