21. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. januvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avat ro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol letu 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat Dopisi naj se izvole frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češko-nemška sprava. (.Izviren telebani ^Slovenskemu Narodu".) Praga 27. januvarja. Včeraj opoludne prišel je Schmevkal v češki klub ter naznanil, da bo Nemci Boglasno VBprejeli vse točke poravnave. Pri tem izražal je v srčnih besedah željo, da bi sprava dovela do hrepeneče zaželenega miru in do blaginje vse domovine. Češki poslanci so Schmeykala naj topleje pozdravili ter njegovemu naznanilu najsrčneje pritrjevali. Ko je češki klub soglasno vsprejel vse točke poravnave, šel je Rieger v nemško hišo, kamor je od strani konservativnih veleposestnikov tudi princ Karol Schwarzenberg došel. Oba bila jako simpatično pozdravljena. Jednako je bil vsprejet tudi Schmevkal v zboru konservativnih veleposestnikov. Izpisek iz oficijalnega konferenčnega zapisnika : V štirinajstih konferencah, ki so se na vabilo Taaffeovo vršile od 4. do 19. januvarja na Dunaji, sklenili so se nastopni dogovori, katere je vlada odobrila: Prvič: Glede sestave in uprave deželnega šolskega sveta za Češk o določilo se je mej drugim: Deželni šolski svet ima biti sestavljen iz deželnega načelnika ali njegovega namestnika, katerega on določi, kot predsednika in iz 6 poslancev, katere voli deželni odbor. Od teh morajo biti trije nemške, trije češke narodnosti. Deželni šolski svet ima dva oddelka, katera v svojem delokrogu samostalno sklepata. Jednemu oddelku odkažejo se vse zadeve nemških, drugemu one čeških šolskih okrajev. Plenarnemu posvetovanju pridržane so za vse šole na Češkem vkupne zadeve, kakor tudi ustanovitve šol za manjšine. Glede poslednjih se je določilo, da ako se v šolskih občinah z nemškim in češkim prebivalstvom, kjer pa so javne ljudske sole le z nemškim ali le s češkim učnim jezikom, pokaže potreba za pouk v drugem deželnem jeziku, da se tej potrebi utreže s tem, da se ustanove javne splošne ljudske šole s tem učnim jezikom. Ob jeduem se je določilo, kako se ima ta potreba dokazati. — Drugič: Deželni kulturni svet ima biti razdeljen na češki iu nemški oddelek in na prezidijalni kolegij za vkupne zadeve. Vsak oddelek je sestavljen iz zbora delegovancev in sekcijskega odbora. Zbor delegovancev sestavlja se iz voljenih zastopnikov kmetskih družeb po narodnostnih razmerah v okraji. Predsednika deželnemu kulturnemu svetu imenuje cesar. On predseduje prezidijalnemu kolegiju, zboru delegovancev in sekcijskim odborom. — Tretjič: Iz Liberške iu Praške trgovinske zbornice izloči se potrebno število domačih okrajev, iz njih pa na vzhodu Češke napravi nov trgovinsko-zboroičui okraj. Vlada pritrjuje predlogu, da se istodobno začne uvaževati, kako bi se izločili in drugam priklopili posamični okraji pri druzih trgovinskih zbornicah. Isto tako pritrjuje vlada predlogom, da bode trgovinska in obrtniška zbornica, ki se ima na novo ustanoviti, v državnem zboru in v deželnem zboru češkem primerno zastopana. Tem povodom preustrojili se bodo volilni redi trgovinskih zbornic, prizadetih po teh teritorijalnih izpremembah. — Četrtič: Okrajna in okrožna sodišča bodo se z ozirom na želje prizadetega prebivalstva preosnovala tako, da bodo sodiški okraji kolikor možno le jedno in iBto narodnost obsezali. Vluda bode, ako treba, da se doseže ta namen, polagoma pomnožila Število okrajnih in okrožnih sodišč, kolikor miancijalni puložaj to dopušča. Pri nadsodišči v Pragi sestavila se bode komisija, v katero se pokličejo zaupni možje, ka~ terej se bode naročilo, da prične dotične obravnave, in katere predlogi se imajo predložiti v posvetova* nje deželnemu zboru, kolikor možno, že v prihod njem zasedanji. Legislativna obravnava izvajala bode nadaljne posledice. Tem povodom imajo se tudi politiški okraji če moč omejiti po narodnosti prebivalstva. Od sistemizovanih 41 svetniških mest pri nadsodišči v Pragi, se od petnajstih ne bode zahtevalo znanje Češčino, ostalih 26 pa mora znati oba deželna jezika. Iz vsake teh dveh skupin se ima sestaviti osebna disciplinarna komisija. Vsakej teh dveh komisij se bodo izročevale osebno-disciplinarne zadeve sodišč iz tacih okrajev, kjer je večina češkega, oziroma nemškega prebivalstva. Ti dve komisiji posvetujeta se tudi o predlogih za na-meščenje nadsodiških mest svoje skupine. Iz nad-sodniških svetnikov vsake teh dveh skupin sestavlja se pa jeden disciplinarni senat, ki razsoja o sodniških uradnikih pri sodiščih v tacih okrajih, kjer je večiua češkega, oziroma nemškega prebivalstva, kakor hitro bodo premembe glede okrajnosodiških mej gotove, revidirati se ima naredba glede deželnih jezikov v občevanji sodiških in državnopravdniških oblastev s strankami in avtonomnimi oblastvi, pri čemer obe stranki čuvata svoje načelno stališče pri dotičnih obravnavah. — Petič: Ker je vlada izjavila, da zakonskemu načrtu o rabi deželnih jezikov pri avtonomnih oblastvih, kakor ga je sklenil de želni zbor češki, ne moie dobiti najvišjega potrdila, pride ta zakonski načrt v prihodnjem zasedanji deželnega zbora zopet v posvetovanje. Obe stranki sta v tem soglasni, da se izimši Prago z vsemi mesti, katera imajo svoj statut, tako ravna, kakor z vsemi drugimi občinami. — Šestič: Deželni volilni red prenaredil se bode pravičnim uvaževanjem starih merodavnih razmer, po merilu za obe narodnosti jednakem. Volilna skupina alodijalnih veleposestnikov razdelila se bode na več volilnih skupin po teritorijalnih mejah. Vlada bode v bodočem za sedanji predložila predlogo v tem zmislu, pri tem pa izjavila, da bode kakor hitro mogoče predlo žila predlogo o splošni prenaredbi volilnega reda, Na mesto kurij dosedanjih dež. poslancev iz mestnih in kmetskih okrajev osnujeta se dve novi kuriji. Kurija veleposestnikov pa ostane. Ti kuriji bodeta: kurija poslancev čeških in kurija poslancev nemških volilnih okrajev. Ti kuriji se bodeta sestavili po imeniku, napravljenem na podlagi faktične posesti Glede volitev bodeta imeli iste funkcije, kakor dosedanje kurije. V ta namen predložiti je prihodnjemu zasedanju zakonski načrt. Z drugim zakonom, ki bode ob jednem z volilno reformo stopil v veljavo, dobila bode vsaka teh treh kurij pravico izreči svoj „vetou glede sklepov o premembi deželnega redu, deželnega volilnega reda in vprašanj, tika-jočih se rabe jezikov v javnem življenji pri avtonomnih oblastvih in pri tacih izobraževališčih, ki neso izključno namenjeni le jedni narodnosti, v kolikor ta uprašanja spadajo v deželnega zbora kom-petenco. člani konference zavezali so bo prizade vati si, pri svojih političnih pristaših z vbo odločnostjo, da se vsprejino predstojeći dogovori, ki so celotni in katerim je vlada pritrdila. Zlasti bo bo zavezali nemški člani konference, da bodo na podlagi teh dogovorov in ako bodo vsprejeti od vseh, na konferenci zastopanih strank, svojim pristašem predlagali, da zopet ustopijo v deželni zbor. Naposled se je določilo, da bodo člani konference te dogovove dne 26. januarja v Pragi svojim politi -škiin somišljenikom naznanili, dne 27. januarja pa v popoludanskih listih objavili. Dotlej je vsebina dogovorov zniatrati za zaupno. Ko politični pristaši konferenčnih članov 2G. dan januvarja vsprejmo te dogovore, postanejo obvezni za vse, torej tudi za vlado. Zapisnik podpisali so Taaffe in zastopniki Htrank. Stara „Soča" v Gorici — pa vera, narodnost in avstrijsko domoljubje. Pod tem naslovom priobčil je „Mir" v poslednji številki nastopni članek: Kdor je „Mir" celih osem let prebiral, ne bo dvomil, da pišemo v verskem duhu, in da dajemo veri prednost pred narodnostjo; tudi o našem avstrijskem domoljubji nihče nema pravice dvomiti. Mi pa vemo tudi ceniti kulturni pomen narodnosti in narodnega jezika, tembolj ker stojimo v ve d nem boji za narodnost slovensko. Zato se nam zdi, da imamo pravico, spregovoriti in povedati svojo misel, kadar bi imela jedna naših treh zvezd: »vera, dom in cesar", tem-neti začeti. Stara „Soča" prinesla je nedavno članek: „Borno imeli mir v Avstriji?", s katerim se mi skladati ne moremo, ker vidimo v njem nekako zatajevanje naših narodnih naporov. — Vladi se v članku priporoča: „da naj bi povsod, kjer skupno biva dvoje ali vel narodnosti), morala zabraniti vsako preocitno. ostentativno, zatorej izzivajoča narodno slavnost ali ktero si koli narodno izjavo", — in dalje: „da bi morala vlada brez izjeme razpustiti vsa društva, kterih znak je narodna pretira-nost in izkljndljivost. Sem spadajo v prvi vrsti telovadna društva, nqj se imenujejo kakorkoli. Taka društva r/ojijo navadno ideje neomejene narodnosti, ideje veleizdajske." Ko smo to čitali v slovenskem listu, smo, pošteno rečeno, kar strmeli. Kdor razmere bolje pozna, nego stara „Soča", vedel bode, da bi bili vsled te, nam nerazumljivo čudne želje, zadeti v prvi vrsti mi Slovenci in poleg nas naša sokolska društva. Ako bi vlada res na to misel prišla, vemo že naprej, da bo najprej na slovanski živel j in na Blovanska društva stegnila svojo roko; da bi se pa nemškim ali laškim političnim in telovadnim društvom gotovo ne zakrivil niti jeden las, tega smo tudi do cela prepričani. Tak, za naše razmere čisto nepotreben sovet, nikakor ni opravičen. Prvič ni dokazano, da so naši „Sokolovci" »izključno narodni". V pravilih teh društev nikjer ne stoji, da bi „Sokolovec" ne smel biti veren katoličan; nasprotno smo sami videli „Sokolovce" streči pri sveti maši. Pri slavnoitih, izletih in drugih veselicah naših Sokolovc^v se nikoli ne pozabi na sv. mašo, kadar se slavnost že dopoludne prične. Mogoče je, da je mej Sokolovci nekaj liberalcev, po večini pa so vender le katoličani in toliko verni, kakor drugo ljudstvo. Ne vemo se spominjati, da bi 8e bilo pri kaki 8okolov8ki slavnoftti govorilo kdaj kaj zoper vero. Vse Sokolovce mej „liberalce" iu ^brezverce" vreči, je tedaj pretrda in krivična sodba in bi utegnila roditi s časom hude nasledke. V drugič pa se ne sme pozabiti, da so se naša narodna društva ustanov i hi le v obrambo, mej tem, ko Nemci snujejo društva za napad, kakor „Šulverajn", „Sudniark" itd. Kdor misli, da so to nedolžne, malo pomenljive reči, naj pogleda v Šlezijo (prusko in avstrijsko), naj pogleda na Pomorsko (Pommern), Branibor (Brandeuburg), na Maklenovo (Meklen-burg), na izhodno in zapadno Prusijo, slednjič .e na Koroško in Štajersko. To so bile nekdaj slovanske dežele, in zdaj? Ali tedaj po zgodovinskih skušnjah ni strah opravičen, da se bode tudi Slovencem in Cehom, kar jih je še, nekdaj tako godilo? Vsaka žival brani svoje življenje in narodi naj bi tega ne smeli storiti?! Ali neso tedaj narodna društva opravičena? Kri ni voda in narodnost se ne sme tako nizko ceniti, kakor se godi v omenjenem člauku. Ko bi nam šlo za glavo, nam ni treba pomoči pričakovati od nemških, ogerskih ali italijanskih konservativcev, ampak le od Hrvatov, Čehov in drugih Slovanov. Kdo je pa osvobodil balkanske Slovane? Ali mar nemški konservativci ? Oni imajo pač krščanstvo na jeziku, pa zavolj njih bi bili Srbi in Bolgari lahko še sto let pod turškim jarmom. Ko so šli prostovoljci v Bosno, videli smo mej njimi Slovence, Čehe, Ruse, Slovake, Hrvate; kje pa so bili nemški konservativci in laški „svobođnjaki" ? Tujcev ni m gla v Bosno privleči ne „svobođa", katere so bili Bošnjaki tako potrebni, ne „kr-ščanstvo", ki je bilo na Turškem tako tlačeno, da kristjani še zvonov neso smeli imeti in da so bili sploh turški robovi. Slovanska kri je pa to žrtev prinesla, torej je tudi narodnost nekaj vredna! Krivično je tudi, če stara „Soča" piše, da so „češki Sokolovci lansko leto dovolj pokazali veleizdajske težnje!" Kdaj pa? Ali mar, ko so šli na Parižko razstavo? Ali smo mar zoper Francoze v vojskiuem stanju? Sovraštvo mej Nemci in Francozi nas nič ne briga; in če smo z Nemčijo v zvezi, iz tega še ne sledi, da moramo tudi mi Slovani Francoze sovražiti. Saj je še nedavno avstrijski veleposlanik v Parizu grof Hovob, sam zagotovil francosko vlado, da gojijo avstrijski narodi resnične simpatije do Francozov; tedaj bi moral tudi naš veleposlanik „veleizđajalec" biti, kajti tudi češki Sokolovci neso druzega poka zali, kakor svoje simpatije do francoskega naroda. Sicer pa bi bili češki Sokolovci že davno pod ključem, ko bi bdi res veleizdajalci; iz tega sledi, da še policija ne sodi tako ostro, kakor patrijot Btare „Sočew. Ko bi hoteli v Avstriji vsakega zapreti, kdor goji simpatije za francoski narod, potem imamo pač premalo ječ, in zapreti bi morali celo mnogo Nemcev in Madjarov! Sicer pa je gotovo stari „Soči" tudi znano, da če pride do nove nemško-francoske vojske, A vb trija nikakor ni zavezana, Nemcem pomagati, ampak le v slučaji, ko bi bila Nemčija napadena od dveh stran i j. — Naša dolžnost je, da krepko branimo katoliško vero, poleg nje pa je vredno zagovarjati tudi narodnost. To je naša misel, od katero se ne odmaknemo niti za las in bodemo kakor do sedaj, borili se tudi v bodoče brez fttrabu za te dve najdražje svetinje: za vero in narodnost! Ker nam je znano mnogo imen dobrih katoličanov, duhovuikov iu posvetnjakov, ki so navduševali in še navdušujejo v besedi in pesmi svoje rojake za narod, ne da bi se bili pregrešili zoper vero, vskliknemo tudi mi s pesnikom Jožefom V i r k o m : Slovenija mila, Dar'vati čem za te Mnj ljuliljeni dom ! Življenje in kri, Da zemlja zakrila, Gorjo mu, ki na-te Oj ljubil te bom! Le prst polotil Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. januvarja. Včeraj so bili v Pragi shodi, na katerih so ae posvetovali ob izidu iieuiNkoće&kik pogajanj na Duuuji. Staročeški klub ni povabil k temu posvetovanju zastopnikov Mladočebov, marveč je le odposlal dr. Mattuša, da mladočeškemu klubu dsi vsa potrebna pojasnila. Mladočehi bodo, kakor se zagotovlja, začeli delati opozicijo Dunajskim dogovorom. Na ta način se nadejajo pridobiti novih uspehov pri bodočih državnozborskih volitvah, dočim se StaroČehi boje, da bodo ob bodočih volitvah mnogo mandatov izgubili. Vnaiije dr/a ve. Kraljica MrbNka je pisala Risttću pismo, v katerem je izrazila željo, da bi smela zmirom videti sina. Ristič baje ne bode odgovoril na to pismo. Kraljica Natalija se pa baje hoče stalno preseliti v Florenco, ako na pismo svoje ne dobi povoljnega odgovora. Omenili smo že v našem listu, da sta dva srbska štabna Častnika posilno umirovljena, ker sta dopuščala častniške shode, pri katerih se je razgovarjalo o političnih zadevah. Kakor izvemo, so na teh shodih hudo kritikovali sklepe skupščine, s katerimi bo se odvzele častnikom neke priklade, in sklepali so se protesti proti tem sklepom, ki so se odposlali vojnemu ministru. Zborovalci so hudo napadali vojnega ministra, da ni v zbornici bolje branil interesov častnikov, in ni dal ostavke, videč, da skupščina hoče ukrepati stvari, ki bodo častni- kom v škodo. Razburjenost je mej častniki jako velika. Sklicali so bili nov shod v vojaškej kazini v Beleragradu. h kateremu so povabili tudi vojnega ministra. Govori se^. da bode Še več častnikov upokojenih ali pa premeščenih in da bode morda tudi vojni minister dal svojo ostavko. Časopisi ruski so z veseljem pozdravili odredbo carjevo, da se imenujeta dve komisiji, ki bodeta proučevali vprašanji, kake puške naj se uvedo. „Moskovskija Vjedomosti" naglašajo, da je Rusija prav storilp, da je Čakala, da se ostale evropske države oborože" z novimi puškami. Tako ni denarja po nepotrebnem troBila za poskuse in bode lahko uvela najboljše puške. RuBki tehniki so že poskušali vse sisteme. Sedaj bodo se pa Rusija požurila, da glede novega oboroževanja vojske ne zaostane za drugimi državami. V kolikor mogoče kratkem času bodo Rusi oboroženi z repetirkami. V četrtek je desnica zbornice francottke imela shod, na katerem jo škof F reppel desničarjem priporočal slogo. Kakor poročajo razni listi, besede škofa Angerskega neso napravile na zboro-valce posebnega utiša, kajti Paul de Cassagnac je predlagal, da se imenujejo trije predsedniki, vojvoda Larochefoncaud za rojaliste, Jolibois za bona-partiste in baron Mackau za konservativce, stoječe mej obema strankama. S tem predlogom se torej naravnost predlaga, da naj desnica še nadalje ostane razcepljena v tri skupine. CaBsagnac je to gotovo predlagal zato, ker je vedel, da ni moči spraviti vseh desničarjev pod jeden klobuk. Poslanca Le Gaurian in Renard pa Še s tem predlogom nesta bila zadovoljna ter sta zahtevala, da se voli četrti predsednik za skupino usta no vernih kon servativcev, ker sicer bi se njijini somišljeniki morali popolnoma ločiti od oBtale desnice. Njijini želji se je ustreglo in voljen je konservativec. Ta shod je pa bil tudi le slabo obiskan, kajti od 170 konservativnih stanov zbornice, prišlo jih je le kacih 60 in še teh več le zategadel, ker so prireditelji shoda zagotovili, da se ne namerava obnoviti stara unija desnice. Glede sloge so torej konservativci na slabem. Ruskega carja so povabili, da razsodi razpor mej Franci jo in !*ii /,<>/,*» msk i nt glede meje mej Surinumom in francosko Guvano. Veselo znamenje vsekako, da se vedno bolj širi navada, da se razporl mej državami izreče razsodnikom in se ne rešujejo s krvavimi vojnami. Sedaj se je tako postopalo največ le v kolonijalnih zadevah, a želeti je, da se ta praksa uvede tudi za rešitev evropskih vprašanj. V zbornici ftnanJNkej je izjavil finančni minister, da on ni za uvedenje novega dohodninskega davka, posvetoval se bode z vojnim ministrom, da bi so pomanjšali za vojsko in mornarico. Mini-sterski predsednik je pa zavrnil trditev, da je priporočal kraljici, da naj se pokliče konservativno ministarstvo. Zbornica je vsprejela s 143 proti 31 glasom prvi član zakona o uvedenji občne volilne pravice. V marci so je bati splošne ustaje na Kreti, za katero se že delajo skrivaj velike priprave. Krečanski beguni v Ateuuh zahtevali so od vlade ladijo z municijo, da se vrnejo na Kreto in se udeleže boja za osvobojenje domovine. Turška vlada je s svojimi strogimi naredbami vzbudila veliko nevoljo mej kristijanskim prebivalstvom na Kreti. Dopisi. Is liosiaii|evicc 24. januvarja. [Izv. dop.] Ne čudite se g. urednik, da dobite vender jeden-krat tudi iz našega prijaznega mesteca nekoliko življenja znakov. Pa saj je malomarnost mej gg. dopisniki — rekel bi — tako splošna, da Bmo radi tega i mi vsaj deloma opravičeni, če smo tako dosledni v molčanji. Nekoliko krivde zadeva pa tudi iste, ki bi morali skrbeti za stalne dopisnike. Toda k stvari! Tudi pri na« se je začelo daniti! Odkar deluje naše bralno društvo, se je mnogo na bolje obrnilo bodisi v tem ali onem oziru in le črno-gledec in zavidaš moreta nasprotno trditi! Prva upravna doba je potekla našemu mlademu bralnemu društvo koncem minolega leta. Prvi redni občni zbor vršil se je 15. decembra L 1. v gostilni gosp. Frančiška Bučarja, kjer ima društvo tudi bvojo bralno sobo. Ćest»to občinstvo se je v prav obilem številu udeležilo zborovanja, kar je baš veselega znaka in priča o splošnem zanimanji za ta prepo-trebni narodni zavod. GoBpod predsednik je po otvorjenji zborovanja v daljšem, jedrnatem govoru pojasnjeval slavnemu zboru s kakimi težkočami se je bilo boriti ustanoviteljem društva in nič manj odboru prve upravne dobe pri njegovem požrtvovalnem delovanji za proBpeh tega za naše mestece prepotrebnega društva. Mnogo je bilo nasprotnikov,* malo jih je še! Zal, da so le tajni! Veseli pa nas da so njihove želje ostale le želje in bodo kakor take srečno zastarele! Bog jim bodi milostljiv sodnik 1 Iz tajnikovega poročila se je razvidelo, da je društvo precej početkoma štelo 26 udov, katero število je do konca minolega leta naraslo na 45, kar je vsekako preveselo znamenje in nekako poroštvo za čvrsti obstanek društva. Blagajnikovo poročilo nas je obveščalo, da so društveni dohodki v prvi upravni dobi znašali 373 gld. 31 kr. in troškovi 330 gld. 09 kr.; toraj ima preostatka 43 gld. 22 kr., kar svedoči o umnem gospodarstvu odborovem. Končno nam je poročal knjižničar, da je bilo društvenikom ves čas na razpolaganje 18 časopisov in perijodičnih listov, mej temi četiri s prilogami. Število se je po novem letu Še za tri časopise pomnožilo. Torej berila skoraj bi rekel odveč 1 Pa naj bode, da se ustreže tudi željam in zahtevam bolj zbirčnih udov! Tudi društveni inventar se je lepo pomnožil. Poročila je občni zbor pohvalno vsprejel ter svoje zaupanje v dosedajni odbor izkazal s tem, da je vse stare odbornike zopet izvolil odbornikom za 1. 1890 in ti so se mej seboj tako konstituvali ko prejšne leto, namreč : g. Viktor Rosina, predsednik ; g. Anton Strus, podpredsednik; g. Jože Robrmann, tajnik; g. Frančišek GregoriČ, blagajnik; g. Henrik Frankovič, knjižničar; g. Miha Novak in g. Domjan Pavlic, odbornika; g. Otmar Sever in g. dr. Jožef Wurner, nadomestna odbornika. Imena odbornikov so nam porok, da bode mlado društvo vsestranski izpolnjevalo svoj lepi nalog! In v to blago ime pomozi Bog! % Dolenjskega 24. januvarja. [Izv. dop.] Malo je veselih poročil iz naše prijazne pokrajine. Leto za Jetom postaja slabejši za ubozega Dolenjca. Raznovrstne uime pretijo uničiti ga popolnoma. Žalibože, da moramo tu odkritosrčno reči, da se za ubogo Dolenjsko veliko premalo stori, akoravno se nam večkrat in mnogo obljubuje. Toda nesmo nehvaležni i za to malo, kar se je že do zdaj za nas storilo! Čast in hvala dobrotnikom! Res mnogo, mnogo se je že storilo, da bi se omejilo opustošenje po trtni uši! Koliko novcev se je že v to svrho porabilo! A do sedaj nema niti jed^n vinogradnikov od tega toliko haska, kar je črnega za nohtom ! Vinogradi so po nekaterih krajih popolnoma uničeni! Ubogi vinogradnik nema niti za sol niti za zabelo; a davek pak mora plačevati v tistem znesku kakor poprej, ko mu je vinograd s avojim pridelkom še vso družino pošteno preživljal! Kako živeti ? — Veliko Škode napravlja nam leto za letom tudi preplavljanje Krke in kdo se li briga resno za to, da bi se ista kedaj regulovala? Z železnico nas že tudi tolažijo nnd dvajset let in ne vemo, koliko časa bode še nam dohajalo to dobrodejno tolažilo! — A nekaj je pa vender-le storjenega, česar se morem z veseljem spominjati! In to je prelaganje in vzbolj-šavanje dolenjskih cesta. Komu neso znani klanci Kapiteljski hrib, Kačja rt, Sv. Ana, Peščenik, Stehan, če se je vozil po državni cesti iz Rudolfovega v Ljubljano? Kdo ni trpeč vzdihoval na strminah Gorjanca, če je tovoril po državni cesti iz Rudolfovega v Metliko? In koga ■ ni mrazilo, če je moral prevažati težke vozove o slabem vremenu, v tamni noči na državni cesti iz Rudolfovega proti Krškem in Viđenu po Ratežkein, Struškem, Zerjovinskem in Mokro-poljskem klancu ? Da ne omenjam neprilik na okrajnih oziroma deželnih cestah, posebno Bogenšperka, katerega se mora sam peklenšček zbati! A v tem oziru se je tekom zadnjih dveh let muogo na boljše obrnilo ! kateri vinščak bo ni pred par leti še s strahom pripravljal na pot preko Gorjancev po vino Metliško ? A zdaj? — To Vam je gorostasna razlika! Strmina Gorjanske ceste je zginila za veke! Nemaš klanca od Straže to stran Gorjanca do Luže ono-stran Gorjanca, kjer so prej mučili živino in mučeni bili tovorniki! In kako lepo je nova cesta izpeljana! Kako čvrsto delo je to! Vsa čast podjetniku tega težavnega dela g. Lončariču! Hvala pa tudi visoki vladi, da je začela tudi za nas Dolenjce skrbeti in da je izvršitev tako važnega in težavnega dela izročila pravemu strokovnjaku! Isto tako je nam gospod Lončarič odstranil že tudi lepo Število klancev na državni cesti, katera pelja iz Rudolfovega skoz Št. Jernej in Kostanjevico do Samobora. To cesto rabijo dan za dnem tovorniki, ki prevažajo blago iz železniške poBtaje Krško-Videm v Rudolfovo in iz Soteake in Dvora na Videm. Letos je imel g. Lončartč svoje marljive in razumne delavce v treh Bkupinah in sicer na Rateže, v Strušketn klanci in na Mokrempolji, kateri so na sedmih mestih cesto preložili, kajti na Rateži je bilo treba na treh krajih prelagati oziroma vzboljšavati cesto; isto tako na Mokrempolji, kjer je bilo delo izvanredno težavno in bi moralo vsakega podjetnika preplnčiti, če bi ga vlada darežljivo ne podpirala; kajti v zgubo pač ne bode nikdo zamogel izvrševati tako težavnih del. V par letih, če Bog da, bode imenovana cesta brez klancev in kaj vesela bode vožnja po njej! Želimo le, da bi visoka vlada pri tej priliki ne štedila par tiso čakov in si za preložitev vseh klancev in strmin na naših dolenjskih državnih ceBtah osigurala vrlega podjetnika gosp. Lončarifa, kateri je daleč po širokem svetu znan radi svojega izredno solidnega dela. Konečno mi je šo omeniti neko kužno bolezni, katero je iz dežele „Utopije" zanesel med nas baje neki ruztrgaui dohtar. K sreči, da ta bolezen napada samo neki stan ; a če Bog da i temu škode pouzročila ne bode. Nazivlja se „Savski brivec" ali „dohtarska lakomnost ". O karakteristiki in uvrstitvi iste mej druge kužno bolezni o priliki! Domače stvari. — (Velečastiti gospod Davorin Trstenjak) je hudo in nevarno bolan. Že prve dni decembra je ves oslabel na živcih ter od tedaj ni več mogel iz hiše. K temu te je pridružilo silna plučna naduha, ki ga je popolnoma vrgla v posteljo iz katere bržčas več n e vstane. Trikrat je isti pobožno prejel zakramenta sv. Pokore in presv. Reš-njega Telesa, kakor tudi zakrament sv. poslednjega olja; in sedaj ves udan v voljo božjo pričakuje vsak čas poslednje ure svoje. Prosi torej svoje prijatelje, da se ga blagovoljno spominjajo ter molijo za njega. — (Kanonik Friderik K r i ž n a r -j*) Danes ob Val2. uri dopoludue umrl jo kanonik Friderik Križnar, po dolgem mučnem trpljenji. Pokojnik bil je kot sin cesarskega uradnika porojen dne 24. julija 1840 v Gradu pri Cerkljah in bil dne 1. avgusta 1863 v mašnika posvečen. Kaplanoval je potem po raznih krajih po deželi, potem pa bil imenovan stolnim kaplanom v Ljubljani, kjer se je odlikoval kot posebno izvrsten nemšk pridigar. Potem je bil dolgo vrsto let profesor veronauka na c. kr. veliki realki v Ljubljani in pri svojih kolegih profesorjih kakor pri učencih priljubljen. L. 1886 bil je imenovan cesarskim kanonikom kapiteljua Ljubljanskega, 1. 1888 pa stolnim župnikom, s katero stopnjo je zvezana čast dekana Ljubljanskega okraja. Pred tremi leti začel je bolehati na jetrih. Šel so je lečit v Karlove Vare, toda le z malim uspehom. Najbolj ga je potrla smrt njegove ljubljene matere. Pred par meseci zadela ga je kap in ni bilo od istega časa nobenega upanja več, da bi ozdravel. Biag mu bodi spomin! — (V Poljčanah) umrl je dne 19. t m. tamošnji župnik g. Janez Pajek po dolgi bolezni v 57. 1. svoje dobe. Pokojnik, ki je bil več let župnik v Zdolah, poprej pa kapelanoval v Slovenski Bistrici, bil je zaradi svoje prijaznosti povsod priljubljen in spoštovan Blag mu bodi spomin! — (Gospod Franjo Ferfila,) uradnik v Gorici, poslal je na dan tretje obletnice po nepozabnem ranjcem prof. Fran Erjavci „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" petdeset goldinarjev, ter postal s tem ustanovnik imenovanega društva. V dotičnem pregiuljivem pismu piše plemeniti rodoljub: „Bil sem vedno prijatelj naše vrle nade pol ne mladine in v čast b i s i štel, ako bi se smel tudi nadalje takoimenovati. Svetu dolžnostmi je torej da tudi jaz, kolikor moje borne gmotne moči dopuste, malo podpiram plemenite namene Vašega društva." Gospod Feifila je z Goriškega prvi ustanovnik in sploh prvi ud imenovanemu društvu! Presrčna bodi hvala vrlemu rodoljubu! — (Darove za to društvo sprejema gosp. T. Pukl, Wien, 1 Bognergasse 11.) — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) imelo je v soboto zvečer svojo III. redno glavno skupščino. Za danes došlo nam je samo poročilo o volitvah. Načelnikom društva je za to leto izvoljen po aklamacji g. dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani. Odborniki pa so v n a n j i: gg. dr. J. B a b n i k, c. kr. sodni pristav v Logatci, dr. J. Krašovec, odvetnik v Celji, Bogd. Ternovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu; — Ljubljanski: gg. dr. A. Ferjančič, c. kr. drž. pravd, namestnik, J. Gogo 1 a, c. kr. notar, dr. Jak. Kavčič, c. kr. drž. pravd, namestnik, Ant. Leveč, c. kr. dež. sod. pristav, dr. D. Majaron, odv. kandidat, K. P lesko, c. kr. dež. sod. svetnik in J. Vene a j z, c. kr. dež. sod. svetnik. Preglednika računov: gg. J. Zupane, c. kr. notar in dr. Fr. M u n d a , odvetnik, oba v Ljubjani. — (Klub slov. bici ki is tov „Ljub-I j a n a") priredil nam je v soboto v čitalnični dvorani „bieikliški ples", ki je daleč prekosil vse letošnje predpustne veselice, kar jih je doslej bilo. Gospodje biciklisti neso štedili niti truda niti novcev, da je bi! njih ples v vsncem oziru eleganten. Veže, stopnice, hodniki in dvorana bili so bogato z zelenjem, in rastlinami, zavesami in bicikli okrašeni, darila gospodičnam plesalkam posebno fina in ukusna, ples sam pa za letošnjo sezono, ko nesrečna hripa tako brezozirno krči vrste plesalcev, mnogobrojno obiskan. Drugo četvorko plesalo je nad 50 parov. Kar se tiče lepega spola, bil je ta večer jako odlično zBtopan, in dame odlikovale so se po izredni kraBoti in dražestnih opravah. Proti 10. uri počastili so ples s svojim pohodom: podmaršal vitez Keil, generalni major Sehilhavskv, polkovnik vitez G a r i b o 1 d i in major B r e i t e n b a c h ter z vidnim zadovoljstvom gledali na slikoviti prizor. Pohod teh gospodov nas je tem bolj veselil, ker ao se civilni dostojanstveniki odlikovali s svojo odsotnostjo. Ples trajal je do 5. ure zjutraj in se je v vsacem oziru dobro obnesel. Navzlic mnogim troškom bode vendar za dijaško in ljudsko kuhinjo preostal še znaten znesek. Biciklisti slovenski smejo s sobotnim lepim uspebom biti ])opoluuma zadovoljni. — (Premeščen) je c. kr. notar Viktor Schonvvetter iz Tržiča v Radeče. — (Kranjsko in Koroško.) Kdor ae želi seznaniti z krasotami dežel avstro-ogerske države ali pa z običaji in šegami avstrijskih narodov, bo mu pač ne more nobeno delo bolj priporočati nego „Die oBterruicliisch.ungarische Monarchie in Wort und Bild". Drug mesec izide prva številka onega dela, v katerem se bodeta opisavali Kranjska in Koroška. V njem bodo opisane vse krasote teh dveh planinskih dežel, njijini zgodovinski razvoj, navade in šege prebivalstva, proizvajanja na vseh popriščih umetnoatij, kakor pesništva iu godbe, arhitekture, slikarstva in kiparstva narodno gospodarsko življenje in njeg.i razvoj. Vse to Seme obdelovali bodo domači učenjaki in pisatelji. Delo ima mnogo lepili slik, zlasti sta omeniti sliki o narodnih nošah, Zilj-8ke in Labotske ženske nošo Felicijana pl. Myr-bacha, in noše Slovencev Jurija Šubica". Druge slike in okrašave knjige so izdelali umetniški sodelavci gospodje: ritmojster Ladislav Beneš, arhitekt Rudolf Bernt, Julij pl. Blaas, Hugo Charle-mont, Josip Engelhart, GuBtav Frank, Ivan Hamza, profesor Viljem Ilecht, Tomaž Hrnčir, Josip KaBsin, Ivan KlaU8, profesor Eduard pl. Lichtenfels, profe-ser Viktor Lune, baron Felicijan pl. Mvrbaeh, Vili-bald Schulmeister, inžener Karol pl. Siegl, profesor Josip Sturm, Jurij Šubic, profesor Ivan Šubic, Ferdinand Vesel, profesor Adolf VVagner, Josip Will-roider, profesor Ludovik Willroider, profesor Fran Ženišek, Alfred Zoff. Ta zvezek se lahko posebej naroči in izide v 15 snopičih ter bode dovršen leta 1891. — (Iz K o m 6 n d e p r i K a m n i ku :) Baronico Apfaltrern pokopali so na tukajšnjem mirodvoru pretekli petek 24. t. in. popoludne ob 2. uri. Z lepa že ni bilo toliko dostojanstvenikov nakrat v Koničndi, kajti videli smo gg.: deželnega glavarja dr. Poklukarja s poslancem kanonikom Kluuom, okrajnega glavarja Fridricha ter okrajnega sodnika Poleca. Prisotni bili so skoro vsi sosedni graščaki kakor tudi več gospode iz Kamnika in Mengiša. Tudi Kamniška požarua brnuiba je poslala bvojo deputacijo. Sploh jo bil ta pogreb nekaj nenavadnega nam, ki živimo izven mest in zato zdelo se mi je vredno to poročilo. — (Čitalnica Ljubljanska) razpošilja svoi letopis začetkom leta 1890. Društvo štelo je 4 čaBtne ude, 328 Ljubljanskih, 13 vnanjih, vkupe 345 udov. Časopisov imelo je naročenih 48, dohodkov je bilo 5179 gold. 54 kr., izdatkov 5128 gold. 67 kr., torej 50 gold. 87 kr. prebitka. V obligacijah ima Čitalnica 1G20 gold. — (Zadušil) se je danes ponoči v gostilniški sobi pri Ju mej i na sv. Petra cesti, kjer je spal, 401etni žitni trgovec Alojzij Bevc, iz Rečice, župauija Mirna, okrajno glavarstvo Rudolfovo, oče petero otrok, vsled izhlapenja plina. Našli so ga danes ob 6. uri zjutraj mrtvega in ga odnesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Bevc je hotel na vsak način spati v gostilniški Bobi, dasi so mu je ponujala druga spalna Boba. Ponoči je hotel menda prižgati si luč, kajti odprt je bil petelin plinove svečave, ki se sicer nikdar ne rabi. Morda nekoliko vinjen, ni zasukal petelina na pravo stran ter zopet zaspal in se zadušil. — (Na Dunaji) napravil je zadnje dneve prešlega tedna veliko škodo hud vihar. Še celo na dvornem gradu razbil je nekaj oken, na cesti pa je vrgel nekega kočijaža z vzvišenega njegovega sedeža, da je ves omoČen obležal. Trgal je deske raz hiše in jedna zadela je malega šolarja. Tudi zidovju ni prizanašal. V Marcbfelderstrasse porušil je nek zid, na Brigittinem mostu prevrgel je stražnico. Raz avstrijski muzej vrgel je drog z zastavo. Posebno pa je divjal v predmestjih in poškodoval Btrehe in zidovja, na Draždanskej cesti prenesel je nekaj streli. V druz h premestjih ne vidi se skoro nobene nepoškodovane strehe. — Tudi v druzih krajih pojavil se je vihar, v Ljubljani nismo dosti čutili viharja. — (Zgorel je.) Iz Postojine se nam poroča: Trije otroci Josepine Prime šli so v kuhinjo in naredili ogenj, ko je mati ležala bolna za influenco. Starša dva otroka, katerih jeden ima 7, drugi pa 6 let Bta šla iz kuhinje, pustivši svojega dveletnega bratca pri ognji. Ta jo prišel z obleko tako blizu, da se mu uname. Predno Je bolna mati mogla priti na pomoč, je že bil zgorel. — (Književnost.) Na polji vojaške lite-r a ture neumorno delavni g. Andrej K o m e 1, plemeniti Sočebran, c. kr. major v p. izdal je zopet novo knjižico: „Organizacija vojstva cesarskim in kraljevskim vojakom v p o d n k v vprašanjih in odgovorih. Knjižica obsega v slovenskem in nemškem teksta po 33 str., ima pa še dodatek: 1.) Vojna dolžnost, stava in služna dolžnost. 2.) Črna vojska. Cena samo 20 kr. Vojakom slovenskim toplo priporočamo , da si omislijo to knjižico , kakor tudi vse druge vojaške knjižice, ki jih je g. major K o m e I p 1. Sočebran z velikim trudom in troški jim priredil. V njih dobe ves potreben pouk, kakor tudi vse potrebne izraze, da se polagoma odvadijo spakedrauemu govoru, ki se le prepogosto euje v vojaških krogih. — Dalje smo dobili 135 str. obsežno knjigo: „Marka Fabija K v i n t i 1 i j a n a govorniški pouk. Prevel, uvod in komentar spisal Franc Breznik, c. kr. profesor v Rudol-fovem. Maribor 1889. Založil pisatelj. Tiskala Cirilo va tiskarna. Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva se pri upravnistvu „Popotnika" v Mariboru Reiserstrasse 8. Knjiga ta bode, kakor gosj). pre-lagatelj v predgovoru pravi, koristila ne le vsem olikancem, ampak med njimi vzlasti onim, ki se sami s poukom pečajo, ker bodo vzpoznavali zvezo in sorodnost naših poučnih razmer z onimi starega veka in ker bodo po tako izvrstnem vzgledu iz-podbujeni z večim veseljem in bistrejšo razumnostjo svoj posel opravljali. Razne vesti. * (Reforma) tičoča so snemanja klobukov, ni izvirna ideja Že v prvih desetletjih tega stoletja pojavilo se je to uprašanje in začetnik tej ideji bil je grof Taaffe, oče ministra Taaffeja. Proti tej novotariji tedaj še mladega grofa izreklo se je skoro vse graško prebivalstvo, izvzemši malo privržencev Ves graški „beau monde" vstavil se je temu početju energično in stvar oBtala je pri starem * (Umrl) vsled lakote tehnik Henrik Brieg-nitz. Bil je zaradi pomanjkanja dela odpuščen iz tovarne v Berolinu. Zastonj je iskal dela in napotil 8e čez nekaj dni od tam, in prosil ljudi kruha. Nihče se ga ni usmilil (kaj tacega je le v Nemcih mogoče), rekli bo mu, da je mlad, da lahko dela. Ves sestradan napotil se je nazaj proti Berol.uu, a mej potjo omagal. Na pol mrtvega našli so ga delavci pri Berolinu. nesli ga so v bolnišnico. Vkljub dobroj postrežbi umrl je revček tam čez dva dni vsled oslabljenja. * (Izborna zvijača) Dunajski časniki prinašajo iz sodišča nastopno dogodbo: Natakar Eduard Tynn služil je pri krčmarji Jakobu VVichri. Čudno se mu je vedno zdelo, da ima dan na dan „deficit." Odslej jel je še bolj pazili na goste; a nikogar ni mogel Butniti, imel je pa navado, pisati vsak dan s sivim črtalom na desko, koliko je skupil. Drugi dan zahteval je krčmar cel skupiče''. - Odnese tedaj zvita buča siv črfalnik in pusti tam modrega. Precej ko zjutraj vstane, vidi modro črte, mesti 2, 12, mesti 8, 18 i. t. d. in nese desko k sodniku. Sodnik pokliče krčmarja, kateri je navzlic temu tajil in ga deue v zapor. Po vrhu da mora plačati nepošteni krčmar še odškodnino tako dolgo golju-fanemu natakarju. * (Nesreče po elektriki.) V Zjedinjenih državah, kjer so uvedli za vsako stvar že elektriko, napravlja ravno elektrika največ nesreč. — Mož privezal je konja k železnemu drogu in stopil v prodajalnico. Mej tem ko je nakupaval, dotakne se konj z nosnicami električne žice, katera je visela s hiše. Konj te zgrudi in neki kmet, misleč, da se je konju spodrsnilo, hiti mu pomagat. Komaj se ga dotakne, se tudi on zgrudi mrtev na tla, in tretji prihiteli pomagalec pal je v omotico. * (Agent za zavarovanje življenja k popotniku): „ Poglejte, Vi si zlomite nogo, dobite 5000 gold., čez štiri mesece zlomite roko, dobite 12000 gold ; ako si pa celo zlomite vrat, dobite 25000 gold. — no in potem ste gotovo najsrečnejši človek na svetu. 2fc „LJUBLJANSKI ZVON" s toj i za vnc leto gld. 4.GO; za pol letu gl Goveje meso, kgr. -56 Proso, It ... i 4 Telečje „ „ — 56, Koruza, Krompir, W 4 ,r)(i Svinjsko „ n — 60 9 ... i 3 57 Koštruuovo „ „ — 32 Leča, rt ... 12 _ PiSauec...... — 50, Grab, ■ ... 10 _ '—20, Fižol, ■ ... ! s _ Seno, 100 kilo . . . 2 32 MaBlo, kgr. . i Slama, n p . . . 2 50 Mast, » • i— Drva trda, 4 □uaotr. 7 10 Speh frišeu „ i_ 54 „ mehka, 4 „ i 4 25 D-CL^aa-jska. "borza. doc 27. januvarja t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 88-5ft — gld. 8845 Srebrna renta.....„ 88 65 — „ 88 55 Zlat« renta......, 10980 — , 109-80 &•/„ marčna renta .... „ 101-70 — , 101 60 Akcijo narodne banke . . n W0— — „ 931-— Kreditne akcije.....„ 3*3-75 — „ 324 25 London.........118-20 — „ 118 20 Srebro........„ —'— — „ —*— Napol.......... 9-37'/, — „ 937'/, C. kr. cekini......„ 556 — „ 5-56 Nemško marke.....„ 57 75 — „ &7-70 4°/0 državne srečke iz L 1854 860 gld. 133 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 176 „ 50 , Ogerska zlata renta 4«/0.......102 „ 60 „ Ogorska papirna renta 5°/0......99 „ 30 „ Dunava reg. srečke 5% . . . 1U0 gld. 122 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/o zlati zaat-li8ti • • 116 n 75 ■ Kreditne srečke......100 gld. 181 „ 75 „ Rudolfovo srečke..... 10 „ 19 „ 50 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . VJlO „ 163 „ 20 „ Traintnvvav-drust. velj. 170 gld. a. v.. — „ — „ Tužnim srcem naznanjam, da je moja preljuba sestra MARIJA PFEIFER danes ob 5. uri zjutraj, v 62. letu dobe svoje, po dolgej, mučnej bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v Bredo dne 29. t. m. ob 3. uri popoludue iz hišo Dunajska cesta št. 13 na grobišče k sv. Krištofu. Svete maše ladušnice služilo se bodo v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Kanjco priporočam v blag spomin in molitev. (68) V L j u b lj a n i, dne 27. januvarja 1890. IFratm. ZE=f©lfer c. kr. nič. nadsvetnik. t Zenitna ponudba. I si tovaršico ^ Posestnik na deželi išče za življenje, ne čez 25 let staro, z nekaj premoženjem. — Pisma, če je možno, s fotografijami, vsprejema upravništvo tega lista pod „Rodbinska sreča". (64—2) I Prodajalni« a t m mešanim blagom :# v najboljšem teku, 8 slabo konkurenco, z ve- # likim prometom, proda se v večjem okrajnem X in farnem trgu na Dolenjskem, zraven želez- X niče, precej prostovoljno in jako ceno. ♦ Pojasnila daje Frana Miiller-ja Annon- ♦ cen-Bureau v Ljubljani. (67—i) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦»♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< !! Najvišje odlikovanje f T LOHSE-ov šmanični Eau de Cologtie | bil je odlikovan na zadnji Molbournskej razstavi in je zaradi svojih ONveie« ! valnih lastnostij slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, P temveč tudi posebno zaradi Hvojcga močnega, o>,l % joeega duha za žepne robce, obleke i. t. d , iu ga v vseh deželah bolj cciiijo, nego jednotno Kolonjske vodo. I I Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, I dvorni p=trf-o.m.e\ar, (719—80) £ Dobivajo se v vseli prodajalnicah parfuma in galanterijskega blaga. Bi ^ ♦jf. »■f« »jf. »jr» • jf« .jr..jf. .Wt VIZITNICE priporoča Naznanjam uljudno, da Bem odprl svojo odvetniško pisarno Novo Mesto, sredi januvarja 1890. <45-7) Dr. J. SCHEGULA. v Ljubljani. Najboljši in jako ukusni sležiški in moravski krompir posebno izvrsteu zxa Neme« kakor tudi za domačo rabo, prodaja se na debelo in na drobno v vrečah po najnižjih cenah pri (86—1) JOSIPU LEUZ-u trgovina s krnelskimi pridelki pri mesarskem mostu. A. KORSIKA •i!.un:i proilajiilnieii: Tržažka cesta 10 polog c. kr. glavno tobačne tovarne. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v lij u bij fini. Poddružnica: Šclenburgovo ulice 6 vn-1-™ c. kr. poit. in tolegrnf. uradu. Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje Mveith Šopkov in veueev tt trakovi in napisi. Ima veliko zalogo trakov mnogovrstno baze in barv; ravno tako ima vodno narojene snhe vence« kakor tudi Dfakardove vence in bukete, vso v najuovejših fasonib. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po posti se hitro in po ceni zvrSc. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih in ilrnslk neinen, pravih in dobro kalilnih, ratttlln (evetlc) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. (39—8) Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA. Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrnrabe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-48) S Dra Retau-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nem&kej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak Beže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „Verlags-Magazin K. F. Bierev vLipskem i Saksonsko), Neumarkt 34" in v vsakej knjigarni. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti bradovicam in vsem drugim trdim praskom kože. — Uspeh zajamčen^ — Cena škatljici 60 kr. a. v. ~W Glavna razpošiljatnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo v I.Jubliuul J. Swo-Trnkoczv, G. Piccoli, L. GreAel; v Itu-tlolfovem S. pl. Sladovič, F. 1 laika; v Kamniku J. Močnik; v Celovci A. Egger, W. Thunnvvald, J. Bimbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trgu (na Koroškem) 0. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. B. Kumpf; v WolfHbergu A. Hnth; v Oorici fr. H. Pontoni-, v lirunj K. Šuvnik; v Badgoui C. E. Andrien-, v Idriji Josip Warto; v Batlovl]ici A. Roblik. Ta obli*, dobiva »e le v jedne) velikosti po »O kr. Prldteu Haiuo, če imata navod ii. obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: Luseijev obliž (flaster) za turiste*'. i -1 \\s - ii; i St. 761. (49-3) Pobiranje pasjega davka za leto 1890. pričelo se je s 1. januvarjem in je plačati ta davek v okrožji Ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši one, kateri so za varstvo neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najpozneje do 1. Iebmvarja jl^fMI. leta preskrbć letošnje marke, katere se dobe" pri mestni blagajni proti plačilu 4 gld. a. v. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opozarjajo, naj o pravem času uplaČajo takso, ker bode konjač od 1. februvarja letos počenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 13. januvarja 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drug o t in Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne