Veronika Medvedu Lov na »črnograditelje« sončnih elektrarn "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i o\ UŽITEK v DOBRI KAVU PRAŽARM: 03/713-2666" st. 67 - leto 65 - celje, 27. 8. 2010 - cena 1,25 eur Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Zastonj voda drago stane V celjski občini je kar precej primerov, kjer se ljudje poleg vode iz javnega vodovodnega sistema hkrati oskrbujejo tudi z vodo iz lokalnega zajetja. Ta je sicer zastonj, kakovost pa vprašljiva. Z zdravjem pa ni šale! (na sliki preverjanje vsebnosti klora v pitni vodi) nas lahko Sojenje mlademu Velenjčanu Brezvladje ^ v celjskem y dijaškem domu »Ob asfaltni bazi vam ni tako hudou ABITURA Podjetje za izobraževanje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA ■PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. ietnii(, PREKVALIFiKACiJA ■EKONOMSKI TEHNIK PTi PROGIWM (po i(ončani trgovsi A ITkäimsverzälä ^ - • ■ ' . ■, -^T PONOSA , Manca Spfk lagmdotftjBtižabnrttMr. 8.2010 Več informacij na www.gremovhribe.si plVOVARr,^ -r. ... V Za vsakega udeleženca bo Pivovarna Laško podarila 0,50 eur za , ohranjanje čiste gorske narave in vzdrževanih pianinških poti ter koč. Kolesarji pozor! Vabljeni na 5. tradicionalni kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor, v soboto, 28.8.2010. Štart ob 10. uri v Rečici pri Laškem, brezplačne prijave do 9.30 ure ali predhodno na številki 041704 118. v ospredju bosta športni duh in druženje, najboljši rezuitati znotraj posameznih kategorij pa bodo nagrajeni s simboličnimi nagradami. Kavcija za čip znaša 20 EUR in se povrne ob prihodu na ciij. 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Lomljenje kopij na dežurstvih zdravnikov Mateja Grat, predsednica zdravniškega sindikata Fides v celjski bolnišnici: »Boli nas odnos do nas in do našega dela.« - Malo možnosti, da se 1. september ne bi zgodil Nemoč, zaskrbljenost in jeza v pričakovanju 1. septembra naraščajo. Pri zdravnikih, v vodstvih zdravstvenih zavodov in predvsem med ljudmi. Oglasila so se že tudi združenja bolnikov. »Upravičeno se bojimo, da ne bomo deležni pravočasnega in ustreznega zdravljenja,« so med drugim zapisali. Vse to zaradi odločitve zdravnikov, združenih v sindikatu Fides, da bodo od 1. septembra delali samo še toliko, kot po zakonu morajo. A zaskrbljeni in jezni so tudi zdravniki. »Boli nas odnos do nas in našega dela,« je razočarana članica glavnega odbora Fidesa in predsednica tega sindikata v celjski bolnišnici Mateja Grat, sicer predstojnica oddelka za hematologijo in onkologijo. Sindikat Fides ne pristaja na znižanje plačila nadurnega dela. Je temeljni razlog ocena, da ste za zahtevno delo v času dežurstev plačani prej premalo kot preveč, ali hočete z vztrajanjem opozoriti na, kot pogosto lahko slišimo, omalovažujoč odnos do svojega dela? Najbolj nas boli splošen negativen odnos, vendar tudi cena našega dela ni primerna. Menimo celo, da je sramotno nizka, sploh v primerjavi z enakimi poklicnimi profili v drugih državah Evropske unije. Zdravnikov je v Sloveniji premalo, kar zgovorno potrjujejo tudi sedanji izračuni o tem, koliko bolnikov bo ostalo pred vrati ambulant oziroma bo prenaročenih za različne posege, če boste delali samo še toliko, kot vam nalaga zakon. Da delate samo toliko kot vsi ostali, je vaša pravica, na drugi strani ste si izbrali poklic, od katerega pričakujemo veliko požrtvovalnosti. Vsak zdravnik po svojih močeh najbolje poskrbi za svojega bolnika. Menimo, da izčrpan, bolan ali na koncu celo mrtev zdravnik ne koristi svojim bolnikom in ne more opravljati načrtovanega dela in poslanstva. V naši družbi smo zdravniki prekomerno obremenjeni že več desetletij. To nenehno izčrpavanje pušča posledice na našem zdravju. Prišlo je do prelomnega trenutka, ko se mora tudi z vidika varnosti za bolnike in zdravnike prenehati stalno prekomerno obremenjevanje. Še to: ne poznam nobene poklicne skupine, ki bi bila kadarkoli v novi Sloveniji pripravljena opravljati svoje delo volontersko. V to smo bili zadnje desetletje pogosto prisiljeni zdravniki, saj so morali čas pripravništva opravljati brez vsakršnega plačila za svoje delo. Neprimerno je, da družba kaj takega zahteva samo od ene poklicne skupine. Če bi se celotna družba odločila, da na teden dela ali 40 ali 48 ur in bi bilo od tega osem ur vo-lonterskih - potem bi se tudi mi strinjali. Vsi si želimo, da bi še pred 1. septembrom vlada in vaš sindikat našla rešitev nastalega zapleta. Zakaj tako odločno vztrajate prav pri tem datumu, saj naj bi zakon o sistemu plač v javnem sektorju začel veljati šele prihodnje leto? Se bojite, da bi s preložitvijo rešitve problema izgubili svoja zdaj močna pogajalska izhodišča? Pogajalska izhodišča bodo ostala močna ne glede na ta datum, neumno pa je, da iz- gubljamo čas in prelagamo reševanje problema na 1. januar 2011. Prelaganje ničesar ne reši. To vidimo tudi pri sedanjem ravnanju vlade, ki je pripravila samo zamik uveljavitve zakona, ne pa tudi vsebinskih rešitev. Menimo, da se zadeve ni lotila na pravem koncu. Za vsebinske rešitve je treba več časa. Med predlogi, kako bi v zdravstveni blagajni privarčevali del denarja, namenjenega za dežurstva, je tudi plačilo glede na dežurno mesto in ne na plačo tistega, ki dežura. Se vam to ne zdi sprejemljivo? Mlajši, slabše plačani zdravniki bi takšen predlog verjetno podprli. Menim da ne, saj ne prevzemajo večjega obsega dežurstev. Dežurno mesto prinaša »Vsekakor je odpiranje kolektivne pogodbe ena od možnosti, vendar ponovno dolgotrajna. Kolektivne pogodbe ni mogoče spremeniti v nekaj dneh. Zahteva visoko strokovno delo, pomembne so vse postavke. Tudi če jo z vladnimi izhodišči odprejo, bodo pogajanja trda, ker bomo tudi mi imeli svoja izhodišča.« večje obremenitve in mora biti drugače, bolje vrednoteno kot redno delo. Saj je. Po mnenju marsikoga celo predobro. Naj vam odgovorim s primerom. Preračunali smo, koliko je dobila mlajša kolegica na oddelku za dve težki dežurstvi - eno nedeljsko 24-urno in eno 12-urno nočno na urgenci. Neto izplačilo je bilo 350 evrov. Se vam zdi to veliko? Povedali ste izračun za mlajšo zdravnico. Tega ne moremo posplošiti, saj so zdaj razlike v plačilih za nadurno delo zelo velike. V vrednotenju ure samo 10 do 20 evrov. Razlike nastanejo zaradi števila opravljenih ur čez polni delovni čas. Te razlike so res velike, saj eni dežurajo več in drugi manj. To skušamo uravnati, saj si nihče ne želi, da bi veliko dežural. V resnici si vsak želi, da mu sploh ne bi bilo treba dežurati. Prav zato menim, da je poskus varčevanja pri plačilu dežurstev povsem neprimeren, še zlasti v tako obremenjeni ozki poklicni skupini. Nihče ni pri- »V resnici si vsak želi, da mu sploh ne bi bilo treba dežurati. Prav zato menim, da je poskus varčevanja pri plačilu dežurstev povsem neprimeren, še zlasti v tako obremenjeni ozki poklicni skupini. Nihče ni pripravljen, da bo za neprimerno plačilo opravljal delo z večjimi obremenitvami, ki so zanj celo zdravstveno škodljive.« pravljen, da bo za neprimerno plačilo opravljal delo z večjimi obremenitvami, ki so zanj celo zdravstveno škodljive. Rekli ste, da najraje sploh ne bi dežurali, a vemo, da vas je premalo in ni druge rešitve. Zakaj je po vašem v Sloveniji tako malo zdravnikov? Slišati je očitke, da so prav zdravniški lobiji zavirali večji vpis na medicinsko fakulteto in postavljali vrsto ovir zdravnikom iz drugih držav, ki so bili pripravljeni priti v Slovenijo. Omejevanje vpisa na medicinsko fakulteto je bila politična odločitev pred desetletjem in več. To je botrovalo sedanji neugodni situaciji. Zdaj je sicer vpis večji, nova fakulteta v Mariboru je že tudi dala prve diplomante, ki bodo čez nekaj let okrepili naše vrste. Ne bo jih dovolj, a večji vpis na medicino ni mogoč tako zaradi zapolnjenih zmogljivosti fakultet kot ekonomskih razmer v družbi. Izobraževanje stane. Bodo ti mladi zdravniki ostali v Sloveniji? Sposobni zdravniki odhajajo. Vsak izgubljen zdravnik je velika izguba, saj je priliv novih zdravnikov tako majhen. S tem mislim tudi na zdravnike iz drugih držav. Prepričana sem, da jim nihče ne postavlja ovir, a večjega zanimanja ni, saj je vrednotenje našega dela tako bedno, da raje odhajajo v druge države EU. Na priliv torej ne moremo računati, kapacitete medicinske fakultete so omejene. Opremo se lahko le na lastne sile, zato bo ta zagata trajala še kar nekaj časa. Očitno jo bo težko razrešiti, saj so za to potrebni denar, znanje, posluh in še kaj, 1. september pa je tik pred vrati. Kaže, kot da se vsi nakopičeni problemi zdaj lomijo na teh nesrečnih dežurnih urah. Je sploh še kakšna možnost, da se 1. september ne bo zgodil? Saj veste: možnost vedno ostaja in upanje umre zadnje. A ta možnost je zelo majhna. 1. september je pred vrati. Mislim, da se bo zgodil. Bi lahko bila ta možnost odpiranje kolektivne pogodbe za zdravnike? Zadnje dni se omenja kot možnost rešitve vprašanja, ki nas najbolj tare. Lahko bi uravnovesila napako, ki jo je vlada naredila s sprejetjem zakona. Zakona, ki je povzročil veliko škodo tako nam zdravnikom kot celotni družbi, predvsem pa uporabnikom. Vsekakor je odpiranje kolektivne pogodbe ena od možnosti, vendar ponovno dolgotrajna. Kolektivne pogodbe ni mogoče spremeniti v nekaj dneh. Zahteva visoko strokovno delo, pomembne so vse postavke. Tudi če jo z vladnimi izhodišči odprejo, bodo pogajanja trda, ker bomo tudi mi imeli svoja izhodišča. Vlada namerava zamrzniti tudi plačno reformo. Kaj to pomeni za zdravnike? Zdravniki smo bili v zadnjem desetletju zelo oškodovani. V obdobju pred letom 2008, preden je bila uveljavljena kolektivna pogodba za javni sektor, je bil plačni sistem ohromljen. Takrat kar štiri leta nismo mogli povišati osnovnih plač. Pri odpravi plačnih nesorazmerij sta bila narejena dva popravka, preostanek se odmika v nedefinirano prihodnost. S tem se ne strinjamo, ker gre za popravke za daleč nazaj. Ves javni sektor je upal, da se bo to uredilo. Zdaj smo v istem košu. Plačna nesorazmerja bi morala biti že odpravljena in lahko bi bila, saj je denar bil. Očitno ga je vlada nepravilno razporedila. Vrniva se k 1. septembru. Niste le predsednica zdravniškega sindikata v bolnišnici, ste tudi predstojnica oddelka, na katerem se zdravijo težki bolniki. Kakšen je s tega zornega kota pogled na 1. september? Vedno oskrbimo vse bolnike, ki potrkajo na naša vrata. Za vse naše bolnike, gre predvsem za težke onkološke in hematološke bolnike, bomo poskrbeli tudi v bodoče. Res pa je, da jih oskrbujemo v izrazito neprimernih pogojih, tudi na hodnikih in na zasilnih posteljah in tako bo očitno tudi v bodoče. A kar bo v naših močeh, bomo naredili. MILENA B. POKLIČ »Če bi se celotna družba odločila, da na teden dela ali 40 ali 48 ur in bi bilo od tega osem ur volonterskih - potem bi se tudi mi strinjali.« lepotica poletja I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE lepotica poletja Glasujem za dekle številko Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. AjdaCajhen Nataša Golob Sanja Ramšak Natalija Pustišek Anja Goleč Laura Turnšek 'HI Ines Gobec Ines Potočin Maja Belak Ana Bukovac Anja Spes Sara Rezec Katja Polutnik - ' 'i Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl - Št. 67 - 27. avgust 2010 - Valentina Krasniqi 8 Jubilejna Zlata harmonika Danes in jutri bo na Lju-bečni jubilejna, 30. prireditev Zlata harmonika, na kateri se bodo srečali najboljši slovenski harmonikarji od prve do četrte starostne kategorije, ki ji je organizator prvič dodal tudi novo kategorijo najmlajših harmonikarjev, starih do 10 let. Na Zlati harmoniki nastopajo tudi veterani za naziv naj godca Slovenije. Danes bo slovesna prireditev v dvorani Kulturnega doma Ljubečna, kjer se bo pomerilo 23 harmonikarjev veteranov, v programu pa bosta nastopila domača vokalna skupina Shalom in harmo- nikar Martin Težak. Prireditev se bo v organizaciji Kulturnega društva Ljubečna s predsednikom organizacijskega odbora Janezom Šab-cem začela ob 19. uri. Glavni del jubilejne Zlate harmonike se bo začel v soboto ob 9. uri v dvorani Kulturnega doma Ljubečna. V novi kategoriji do 10 let bodo nastopili štirje harmonikarji, v 1. kategoriji deset, v 2. kategoriji šestnajst in v 4. kategoriji trije. V 3. kategoriji se nihče od prijavljenih ni uvrstil v finale. Organizator je letos pripravil enajst pred-tekmovanj, na katerih je nastopilo 335 harmonikarjev, NOVI TEDNIK medtem ko se jih je več kot devetdeset uvrstilo v polfina-la, ki sta bila v Ilirski Bistrici in Bodoncih. Med finalisti izstopa Janez Lekše iz Škocjana, ki je na Zlati harmoniki nastopil dvanajstkrat ter osvojil enajst zlatih in eno srebrno plaketo, po dvakrat je bil absolutni zmagovalec in dobitnik majolike NT&RC in enkrat dobitnik plakete Avgusta Stanka. Tako je po osvojenih nagradah daleč najboljši udeleženec vseh dosedanjih Zlatih harmonik. Za poseben podvig bo poskušal poskrbeti Nejc Pačnik iz Velenja, ki je postal absolutni zmagovalec na dveh zadnjih Zlatih harmonikah, letos pa bo kot prvi poskušal dodati še tretji naslov. Lani je dobil tudi nagrado občinstva. Organizator bo med finaliste uglednega tekmovanja razdelil zlate, srebrne in bronaste plakete ter tri glavne nagrade: za absolutnega zmagovalca, plaketo Avgusta Stanka in nagrado občinstva, ki jo podeljuje medijska hiša NT&RC. Harmonikarji se bodo predstavili z dvema skladbama, s posebej pripravljenim venč-kom ter predpisano obvezno skladbo organizatorja. Popoldanski del tekmovanja se bo začel ob 15. uri pred gasilskim domom, v primeru slabega vremena pa v telovadnici šole. V programu se bosta predstavila Viki Ašič starejši, ki letos praznuje jubilej - 60 let igranja na harmoniko - in ansambel Polka punce. TV Foto: Grup A Nejc Pačnik, ki je sodeloval pri žrebanju finalistov na Zlati harmoniki v Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Celje, bo na Zlati harmoniki poskušal še tretjič zapored postati najboljši, s 1. septembrom pa se bo zaposlil v glasbeni šoli mojstra harmonike Roberta Goterja. Terapevtske delavnice Bližine Družinski inštitut Bližina iz Celja vsakoletno prireja terapevtske delavnice, ki se začnejo v drugi polovici septembra in trajajo do konca šolskega leta. Letos se lahko tako pridružitev skupini za ženske, žrtve nasilja, skupini za razvezane, skupini za moške, ki imajo težave s kontroliranjem jeze in skupini za moške, ki so imeli težave z alkoholom. Slednja je brezplačna, pri ostalih pa znaša mesečni prispevek 20 evrov, pred vključitvijo je potrebno individualno srečanje s terapevtom. Dveurne delavnice bosta vodila Sara in Drago Jerebic, oba specialista zakonske in družinske terapije. Lahko pa se pridružite tudi drugim rednim dejavnostim inštituta Bližina, te so individualna, zakonska oz. partnerska in družinska terapija, supervizija ter druge delavnice, predavanja in seminarji, na vse pa se lahko prijavite po telefonu 03/492-55-80 ali po elektronski pošti info@blizina.si. VV «MQlVP^VB VrJLTWiii Udeleženci mednarodne poletne lutkovne delavnice Kako narediti pravljico Kako nastane lutkarska pravljica Pretekli teden je bila v Celju mednarodna poletna lutkovna delavnica Kako narediti pravljico, ki jo je organiziralo Društvo Smeško. Ob koncu delavnice so v petek na Mestni plaži Celje pripravili animacijo predstave Čarovnik iz Oza, znan češki lutkar Jiri Polehna pa je otroke zabaval s predstavo Bolšji cirkus. Mednarodna lutkovna delavnica je bila namenjena vsem, ki jih lutkarstvo zanima, učiteljem in tistim, ki že delujejo v lutkarskih gledališčih, da bi pridobili nove veščine. Darja Grdina, predstavnica za stike z javnostmi pri Ljudski univerzi Celje, pod okriljem katere deluje Društvo Smeško, je pojasnila: »V štirih dneh je 16 udeležencev spoznavalo osnove lutkarstva, naučili so se izdelovati lutke, posegli pa so tudi na področje dramaturgije.« Delavnice sta vodila češka lutkarja Jifi Polehna in Jaroslava Holasova, organizatorji so namreč želeli, da udeleženci spoznajo in zaupajo pristopu češke lutkarske šole, nova znanja pa prenesejo v slovenske šole in naša lutkarska gledališča. Mednarodno lutkarsko delavnico bodo pripravili tudi prihodnje leto, želijo pa jo spremeniti v mednarodni tabor lut-karstva. Jeseni se bodo v Društvu Smeško nadaljevali mladinski projekti, ki jih prireja Ljudska univerza Celje, ponovno pa si bo mogoče ogledati njihovo lutkovno predstavo Čarovnik iz Oza. VANJA VODENIK, foto: TimE Vedeževanje 090 42 24 Uvodni koncert sezone 2010/11 Sreda, 1. a, 20.00, Narodni dom Celje Tanja Sonc, violina Špeia l\/lastnak, vibrafon v Orkester Hiše kulture Celje, ^ .^C^Ä dirigent: Simon Dvoršak Program: Ives, Barber, "o^jH^U Massenet, Grieg, Williams, q RHU Sejourne in krstna izvedba wBBm skladbe mladega "O komponista Gašperja Piana. ^^^H www.hisalculture.si .iezda/77/ medijska pokrovitelja: radioceije Zgornje Polule so le eno od problematičnih območij dvojne oskrbe s pitno vodo. Zastonj voda nas lahko drago stane Dvojna oskrba s pitno vodo predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi - Visoke kazni za kršitelje V celjski občini je na javni vodovod priključenih več kot 98 odstotkov gospodinjstev. Pri tem na dan prihaja vse več primerov, kjer se ljudje poleg vode iz javnega vodovodnega sistema hkrati oskrbujejo tudi z vodo iz lokalnega zajetja. Takšna dvojna oskrba s pitno vodo lahko predstavlja za uporabnike velik problem. Kot prvo ta sploh ni dovoljena, kot drugo pa lahko predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi. Žal se uporabniki dvojne oskrbe tega premalo ali sploh ne zavedajo. Prebivalcem zgornjih Po- ga podjetja Vodovod-kanali- lul je pred kratkim iz pip pritekla rjava voda, ki je smrdela po gnojnici. Navedeno območje se sicer oskrbuje z vodo iz javnega vodovodnega sistema Košnica-Tremer-je, ki je v upravljanju javne- zacija Celje (Vo-Ka). Krajani so o tem takoj obvestili pristojno podjetje in kaj hitro je bilo ugotovljeno, od kod izvira problem. »Takoj smo začeli izpirati cevovode in ugotovili, da se onesnaženje pojavlja na koncu vodovodne napeljave. Bilo je torej nemogoče, da bi onesnaženje izviralo iz javnega vodovodnega sistema. Zato smo posumili, da se uporabnik poleg vode iz javnega vodovoda hkrati oskrbuje tudi z vodo iz lokalnega zajetja. In res, ugotovili smo, da je zaradi okvare ventilov na interni vodovodni napeljavi iz pip pritekla voda iz lokalnega zajetja, ki je zaradi predhodnega močnega deževja zaka-lilo,« pravi direktor podjetja Vo-Ka mag. Marko Cvikl. Na srečo se z onesnaženo vodo v tem primeru nihče ni okužil, lahko pa takšne napake predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, oskrbovane iz javnega vodovodnega sistema. Ljudje preveč gledajo skozi denar Cvikl pojasnjuje, da lahko zaradi sprememb v pritisku in neurejenih vodovodnih napeljav nekontrolirana voda iz lokalnega zajetja vdre v javno vodovodno omrežje. To Deželi Celjski zagodlo vreme Zavod Celeia Celje že tradicionalno zadnji konec tedna v avgustu pripravi srednjeveško prireditev, ki predstavlja vrhunec poletnega prireditvenega dogajanja v Celju. Zaradi jutrišnje slabe vremenske napovedi bo letošnja prireditev izvedena malce drugače, kot so sprva predvideli, a ne bo zato dogajanje na celjskem Starem gradu nič manj pestro, vzdušje pa nič manj živahno, obljubljajo organizatorji. Osrednja srednjeveška prireditev, ki je bila predvidena za soboto, je tako odpovedana. Namesto tega bo obogateno današnje dogajanje na Starem gradu, ko bodo lahko obiskovalci med 13. in 19. uro doživeli utrip srednjega veka po ceni dnevnega vstopa na Stari grad. Grajsko dvorišče bo postalo prizorišče srednjeveških delavnic, trškega barantanja, prikaza srednjeveškega življenja ter pokušanja srednjeveških dobrot. Jutri, v soboto, in v nedeljo pa bo na gradu obogaten program Žive zgodovine. Do sprememb je prišlo tudi glede prevoza na Stari grad. Avtobus na grad ne bo vozil. Zaprto bo tudi parkirišče pod gradom, zato organizatorji obiskovalce prosijo, naj se na prireditev pripeljejo s taksijem, kolesom ali pridejo peš. Vstopnina na današnjo srednjeveško prireditev stane 2 evra. Prav toliko boste za vstop na grad zaradi odpovedi osrednje prireditve odšteli tudi jutri in v nedeljo. BA lahko resno ogrozi zdravje ljudi. »Če nekdo celo življenje uživa vodo iz lokalnega vira, zanj niti ni tako škodljiva, ker se je telo na bakterije v vodi že navadilo. Ko pa to vodo spije sosed, ki je navajen na vodo iz javnega vodovoda, lahko zboli. Vendar ljudje na to ne pomislijo. Gledajo le skozi denar. Mislijo, da jim hočemo na vsak način prodajati našo vodo in služiti na njihov račun. Kar seveda ne drži. Naš glavni cilj je zagotavljati čim večjo varnost oskrbe s pitno vodo in čim višjo raven storitve. Kot javnemu podjetju nam ne gre za ustvarjanje dobička, čeprav ljudje to težko verjamejo,« poudarja naš sogovornik. Krajani, ki se oskrbujejo z vodo iz zasebnega vodnega vira, morajo sami naročiti in plačati analizo vode. V glavnem se v takšnih primerih izvajajo le mikrobiološke analize, ne pa tudi kemične, saj so te dražje. Dvojno oskrbo s pitno vodo nenazadnje prepoveduje tudi zakonodaja. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo tako navaja, da na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Nadalje Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje v 12. členu zapoveduje, da je na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda. Pri tem je tudi navedeno, »da se morajo obstoječi objekti na javni vodovodni sistem priključiti v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda, če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, pa mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni vodovod«. Za neupoštevanje tega člena je predpisana kazen od 400 do 1.000 evrov. Ji Se več problematičnih območij Ker naj bi bilo v Celju in okolici še več takšnih primerov dvojne oskrbe in ker Vo-Ka to zelo težko kontrolira, so se povezali s komunalnim Mikrobiološka analiza vzorca vode iz lokalnega zajetja nad Lovsko kočo je pokazala, da je voda iz zajetja fekalno onesnažena in lahko zaradi tega ogroža zdravje ljudi. Voda zato brez ustrezne priprave ni primerna za uporabo kot pitna voda. inšpektorjem Medobčinskega inšpektorata Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec mag. Janezom Ku-šarjem. »Skupaj smo krajanom na območju Polul poslali obvestila, v katerih smo jih podrobno seznanili o tem, zakaj je dvojna oskrba nedopustna in kakšna je predpisana kazen za neupoštevanje tega. Mislim, da so ljudje obvestila vzeli zares in so večinoma že prekinili povezavo z lokalnim vodnim virom. Kjer se na opozorila ne bodo odzvali, bomo seveda šli v preverjanje in preglede hišnih vodovodnih omrežij ter nenazadnje tudi v kaznovanje,« pravi Kušar. Sicer v podjetju Vo-Ka ljudi že ob samem priklopu na javni vodovod opozorijo, da dvojna oskrba ni dovoljena in da morajo fizično prekiniti povezavo z lokalnim zajetjem. A marsikdo tega ne upošteva. »Še naprej uporabljajo zasebni vodni vir, saj je lastna voda zastonj. Ko začne vode v njem primanjkovati, pa preklopijo na javni vodovod. Pri tem pozabijo zapreti kakšen ventil in težave so tu,« pripoveduje Marko Cvikl. »Mi sicer imamo vgrajene tudi povratne ventile, ki bi načeloma morali preprečevati vdor vode iz zasebnih virov v javni vodovod, ampak vsi ti ventili lahko tudi odpovedo, zato je potrebna fizična prekinitev z lokalnim virom,« opozarja Marko Cvikl. V Vo-Kaju sumijo, da je v Celju in okolici še več takšnih problematičnih območij. Poleg zgornjih Polul naj bi se dvojna oskrba z vodo pojavljala še v Liscah, Pro-žinski vasi, Šentjungertu, Vi-zorah, Črešnjicah _ oziroma povsod tam, kjer so se šele pred nedavnim priklopili na javni vodovod, pred tem pa so se oskrbovali z vodo iz zasebnega vodnega vira. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE. d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 Eiiiail: info@vo-k»i:elje.si www.vo-ka-celje.si Sluiba za prijawo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicoija. PREBOLD VRANSKO Odprt dom čaka na dovoljenje V Preboldu so slovesno odprli dom starejših občanov. Obratovati bo začel septembra oziroma takoj, ko bo prejel ustrezno dovoljenje za delo. Investitor gradnje malo več kot 10 milijonov evrov vrednega objekta v središču Prebolda je podjetje SG Kovač, glavni izvajalec del je bilo podjetje Ingrad Gramat. V domu je prostora za 155 starostnikov, od tega je 41 enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob ter 24 postelj, namenjenih za dementne osebe. Poleg tega so v njem prostori za zdravnika in zobozdravnika, večnamenski prostor in nekaj apartmajev. Trenutno so za bivanje v domu prejeli okoli 120 prijav. 20 starostnikov v tem času že čaka na vselitev, ki bo mogoča takoj, ko bo dom pridobil potrebno dovoljenje za delo. Kot pravi direktor podjetja SG Kovač Ivan Kovač, dovoljenje za obratovanje pričakujejo v prihodnjih dneh, konec septembra naj bi pridobili tudi potrebno koncesijo za opravljanje storitev. V domu bo zaposlenih 70 ljudi in kar 62 jih prihaja iz domačega kraja. Kot je znano, so gradnjo doma sprva spremljali zapleti zaradi neurejenega lastništva med občino in nekdanjim lastnikom zemljišča. Zaradi zahtev koncesijske pogodbe je bila občina prisiljena pristati na poravnavo 200 tisoč evrov plačane odškodnine dedičem lastnika zemljišča, na katerem stoji novozgrajeni objekt. Gradnjo doma je nato dodatno otežila gospodarska kriza, v kateri so se znašli investitor, izvajalec in po-dizvajalci del. Kljub vsem zapletom preboldski župan Vinko Debelak zadovoljno Vrata doma je slovesno odprla 98-letna domačinka Angela Žagar, ki že nestrpno pričakuje vselitev v »domači« dom (med Ivanom Kovačem in socialno delavko v domu Marijo Volk). ugotavlja, da je objekt pomembna pridobitev za kraj in krajane, ki bodo na stara leta lahko ostali v domačem okolju. Dom bo tudi prostor za kulturna dogajanja in družabna srečanja. Čimprejšnje vselitve se veseli tudi prva stanovalka doma in domačinka 98-letna Angela Žagar. »Da bom na stara leta ostala v domačem kraju, sem vedela, še preden so se pojavili ideja in načrti, da bo na tem mestu zrasel dom. Veliko mi pomeni, da lahko ostanem. Nimam občutka, da se moram odseliti in tudi svojci bodo imeli blizu, ko bodo prišli na obisk.« MATEJA JAZBEC Foto: TimE Na pot med I ■ ■ ■ v v ■ hmeljišči Jutri ob 9. uri bo tradicionalni Pohod po hmeljski poti. Pohodni-ki se bodo podali na 14 kilometrov dolgo pot med hmeljišči. Pot se prične in konča pred dvorcem Novo Celje, kjer je bil eden izmed prvih nasadov hmelja v Savinjski dolini. Po-hodnike bosta pozdravila letošnja hmeljski starešina in princesa, nato pa se bodo odpravili do Ribnika Vrbje, mimo Rimske nekropole do ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva in nazaj do dvorca Novo Celje. MJ Pred odhodom iz Žalca je bila krajša slovesnost, na kateri je Charli-ju in njegovem sinu Bastianu, ki ga spremlja s avtodomom, Uroš Vidmajer, vodja enote za šport na Zavodu za kulturo in šport Žalec zaželel uspešno pot do Srebrenice. Dobrodelni tek Dobrodelni projekt Charlija Wei-perja iz Nemčije Tek za njihova življenja ali Run for their lives je nastal z željo organizatorja, da usmeri pozornost na posledice največjega vojnega zločina po holo-kavstu, zločina, ki so ga doživeli ljudje v Bosni in Hercegovini. S projektom zbira denar za izgradnjo terapevtskega centra, zato bo Wei-per na 1.746 km dolgi tekaški poti poskušal zbrati čim več denarja, s katerim se bodo ljudje v Srebrenici lahko hitreje vključili nazaj v normalno življenje. Začel je 18. julija v mestu Havixbeck v Nemčiji, predvideni cilj pa je 12. septembra v Srebrenici. V sredo popoldne je Charlija Weiperja od velenjske občine po žalski spremljal Lucija Tominšek, predsednik AK Žalec, pot je po krajši slovesnosti nadaljeval v četrtek zjutraj proti Laškemu in Radečam. TT - / I / Petek, 27. 8. 2010, ob 21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije VEČER STAND UP KOMEDIJE Klemen Mauhler, Vid Valič, Tin Vodopivec Wet All nrAe+l Sobota, 28. 8. 2010, ob 9.00 POHOD PO HMELJSKI POTI Pričetek in zai(ijučei( pri dvorcu Novo Ceije. 14 km doiga pot do ribnika Vrbje, Rimske nekropoie v Šempetru in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Prijavnina 5 EUR (darilo, okrepčila ob poti in na cilju) ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Družinsko petje v Andražu 29. avgusta popoldne bo v Andražu že sedemindvajseta ponovitev glasbene prireditve Družina poje. Tokrat bo nastopilo sedemnajst družin iz Slovenije in zamejstva, med njimi bodo tri take, ki jim bo to že petnajsti nastop v Andražu. Med udeleženci bosta tudi dva novinca, med njimi tudi vokalna skupina bratov Furman iz Slovenskih Konjic, ki bodo prišli in zapeli na posebno željo Janeza Furmana, župnika v Andražu. O družinskem petju in kulturi v manjših krajih bo govoril Tone Partljič, po prireditvi pa bo igral ansambel Toneta Rusa. TV 15 LJUDSKA CANKARJEVA UUCA1,3000 Calje, Slovenija Plaz še nedotaknjen Po dveh letih polzenja tal v kraju Brode na Vranskem država oziroma ministrstvo za okolje in prostor še ni našlo potrebnega denarja za raziskave, s katerimi bi bilo mogoče sanirati več kot sto let star plaz. Program raziskav sta v začetku leta izdelala strokovnjaka s področja geomehanike Mihael Ribičič in Stanislav Škrabl in ga posredovala okoljskemu ministrstvu. Na ministrstvu ugotavljajo, da škoda zaradi plazenja ni dosegla limita, ki je določen z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč za dodelitev državnih sredstev ter da iz poročila geologov izhaja, da ne gre pričakovati hipne porušitve ogroženih objektov. Vrednost raziskav za sanacijo plazu je ocenjena na 105 tisoč evrov. Občina Vransko je omenjeno pomoč od države pričakovala že letos spomladi, na ministrstvu pa začetek raziskav načrtujejo za konec letošnjega leta ob dejstvu, da bo na razpolago dovolj sredstev. Kot je znano, je zaradi plazenja ustavljena tudi gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi, ki naj bi jih dokončalo ljubljansko podjetje Grep, znano kot graditelj ljubljanskih Stožic. MJ Ker Je več znai^a danes več uspeha Jutri: www.lu-ceye.si CELJE VABIMO K VPISU • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SS/ • Tehnik elektronskih komunikacij - SS/ • Računalnikar - SP/ • Predšolska vzgoja - PT in SSI •Splošna gimnazija - 3. in 4. ietnUf • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec -1.,2.,3. ietnik TEČAJI IN DELAVNICE Tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina Priprava na mednarodne certifikate iz nemščine in angleščine Retorika in komunikacija • Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul • Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ' Računovodja / računovodkinja ' Knjigovodja / knjigovodkinja ' Posrednik / posrednica za nepremičnine ' Hišnik/hišnica • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog • Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za Informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-maii: info@iu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje Kardeljev trg dobiva novo podobo Mestna občina Velenje je julija začela obnavljati Kardeljev trg, ki naj bi končno novo podobo dobil do konca septembra. Najprej je bilo treba opraviti zahtevna rušitvena dela, ki so se ravno končala, na trgu pa so delavci odstranili tla- ke, hidroizolacijo, cvetlična korita, klopi, koše in javno razsvetljavo. Odstranili so tudi zelenice, kjer se je nabirala padavinska voda in povzročala škodo, ker je pronicala skozi betonsko ploščo. Zdaj bodo dela nadaljevali; uredili bodo tlake in meteor- no kanalizacijo za odvajanje vode s trga, položili novo hi-droizolacijo, uredili novo javno razsvetljavo ter namestili klopi in koše. Dela naj bi se končala do konca septembra, pri čemer nameravajo do konca oktobra urediti še garaže pod trgom, Tam bodo sanirali betonske elemente, uredili novo razsvetljavo ter barvali zidove, vhodna in izhodna mesta pa opremili z novimi vrati na daljinsko upravljanje. Vsa dela izvaja na razpisu izbrano ljubljansko podjetje Smelt. Na prenovljen trg bodo po opravljenih delih postavili tudi kip Edvarda Kardelja, ki so ga začasno umaknili. PM, foto: GrupA I LOKALNE VOLITVE Majda Podkrižnik za nazarsko županjo Kandidaturo za županjo Občine Nazarje je uradno najavila Majda Podkriž-nik, trenutno predsednica nadzornega odbora občine. Na volitvah se bo predstavila kot neodvisna kandidatka s podporo strank SDS in SLS. Majda Podkrižnik je sicer mati dveh otrok, poročena, zaposlena v podjetju Sam, d.o.o., Jarše kot vodja PE Nazarje, kjer ima dvajset let delovnih izkušenj in kot dodaja, je pri delu dosegla vse zastavljene cilje. Podkrižnikova zase pravi, da je delovna, poštena, ima rada nove izzive, delo z ljudmi ji je v veselje, rada pomaga in ustreže v okviru možnosti. Preko dela v nadzornem odboru pa je seznanjena z aktualnim dogajanjem v občini. »Svoje izkušnje želim deliti in nadgraditi v lokalni skupnosti s pomočjo občanov Nazarij v smeri nadaljnjega razvoja gospodarstva, turizma, kmetijstva, kar bomo dosegli z inovativnostjo, Majda Podkrižnik izkoriščanjem naravnih danosti in učinkovitim črpanjem evropskih in državnih sredstev na podlagi naprednih projektov,« napoveduje Podkrižnikova. Kot županja si bo prizadevala dokončati začete projekte v občini, pospešiti ureditev središča Nazarij s krožišči, ustvariti pogoje za nova delovna mesta in stanovanjske rešitve. Omogočiti želi razvoj turizma, se povezovati s sosednjimi občinami. PM V Šoštanju nastaja športni park Pod vilo Široko v Šoštanju so v sredo pripravili uradni prevzem malega nogometnega igrišča z umetno travo, ki je tudi zasnova nastajajočega Športnega parka Šoštanj. Občina je sredstva za izgradnjo igrišča dobila iz naslova razpisa Nogometne zveze Slovenije, tej je plačala le 15 tisoč evrov za dela, ki bi sicer stala več kot 40 tisočakov. Pri zemeljskih delih pa je s sredstvi na pomoč priskočil Premogovnik Velenje; tako so uredili odvodnjavanje, izvedli betonska dela, vse temelje, električno napeljavo in uredili okolico s parkiriščem. Z igriščem bo upravljal Nogometni klub Šoštanj. Nekaj prilagoditev pa so morali opraviti tudi v šoštanjski športni dvorani, saj je mednarodna košarkarska zveza Fiba sprejela nova košarkarska pravila, ta se nanašajo predvsem na zaris košarkarskega igrišča in semaforje. Ker so nova semaforja kupili pred dvema letoma, so bili stroški prilagoditve za občino cenejši, kot bi bili sicer. Za brušenje parketa in nova zaris črt pa so odšteli nekaj manj kot 11 tisoč evrov. PM u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 peENERGETIK/I Tel.: 03/89612 56 PEmommmmumiin Tel.:03/8891il20,03/8891100 l/ISOKflKflKOI/OSrSTORITEl/ ZNANJE,USn/flRJ/ILNOSr,INOI/yiTII/NOSr ZflNESLJII/OSr,UÖNKOI/ITOSr Koncert za velenjski waldorfski vrtec V Velenju društvo prijateljev waldorfske pedagogike WalWel v soboto pripravlja koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za waldorfski vrtec. Ta letos še ne bo odprl svojih vrat, saj morajo prej najti primerne prostore za izvajanje dejavnosti ter zbrati dovolj sredstev. Za odprtje waldorfskega vrtca, pa tudi šole, si društvo prizadeva že dalj časa, maja so že izvedli tudi evidenčni vpis, vendar jim letos očitno še ne bo uspelo. Upajo, da bodo nekaj sredstev za odprtje vrtca zbrali na sobotnem koncertu Wal poletja, ki ga ob 19.30 pripravljajo na velenjskem gradu. Povabili so nadarjene in že uveljavljene glasbenike; na koncertu bosta nastopila Velenjčana Jure in Miha Smirnov Oštir, ki igrata na klavir in violino, kljub rosni mladosti pa sta že dobitnika številnih domačih in mednarodnih priznanj. Sledila bo mlada petošolka, voka-listka Amadea Begovic iz Celja, ki se poleg učenja violine izpopolnjuje tudi v solo petju pri Ireni Vrčkovnik. Za konec pa napovedujejo še uveljavljeni glasbenici iz Velenja, flavtistko Nevo Beriša in harfistko Katjo Skrinar. Obe sta prejemnici številnih prepoznavnih domačih in mednarodnih nagrad in priznanj ter danes nastopata tako solistično kot v orkestrih. Cena vstopnice je 10 evrov, sicer pa društvo za namene vrtca sprejema tudi druge donacije. V novem šolskem letu pa obljubljajo, da bodo nadaljevali s programom pravljično igralnih uric za predšolske otroke v pravljični sobici v Galeriji Velenje, na pogovorne večere bodo vabili strokovnjake s področja waldorfske pedagogike, prirejali lutkovne pravljice ter se vključevali v kulturne programe mesta Velenje. PM Srednji vek na velenjskem gradu Turistično društvo Velenje in velenjski muzej v nedeljo na Velenjskem gradu pripravljata srednjeveški dan. Z obiskovalci se bodo preselili nazaj v čas grajske gospode in vitezov, pokušali srednjeveške dobrote in spoznavali delo srednjeveških rokodelcev. Srednjeveški dan se bo na velenjskem gradu odvijal vse od 9. pa do 19. ure. Organizatorji obljubljajo tudi zabavo ob igrah, glumačih, srednjeveški glasbi in plesu, okrepčilo iz srednjeveške krčme ter viteške dvoboje. Na velenjski grad bodo prišli konjeniki s svojim programom, mogoče bo videti pravo živinsko tržnico, na obisk prihajajo češki vitezi Remdih, pa tudi vitezi Gašperja Lambergarja, trebušne plesalke, bruhalci ognja, plesalci z zastavami in meči. Ti bodo v dvobojih še kako glasno peli _ Svoje izdelke in veščine bodo nudili in prikazovali lectar, medičar, svečar, orožar, podkovski in grajski kovač, rezbra, lončar, krošnjar, tkalka, usnjar in tiskar. PM I NA KRATKO Podrli Majerholdovo hišo VELENJE - V prejšnjem tednu so v Starem Velenju porušili Majerholdovo hišo, ki je propadala že več let in bila nevarna za okolico. Začasno bo velenjska mestna občina na tem prostoru uredila večnamensko ploščad. Kasneje pa bodo poskrbeli za nadaljnjo ureditev v okviru celovite prenove Starega Velenja. Boljša in varčnejša osvetlitev ŠOŠTANJ - Premogovnik Velenje je skupaj s šoštanjsko občino letos poskrbel za razširitev ceste, ki vodi mimo Centra starejših Zimzelen. Razširjena cesta s pločnikom pa je sedaj tudi bolje osvetljena, saj je občina tam namestila 17 obcestnih svetilk z LED-razsvetljavo. Gre za prvo tovrstno razsvetljavo v Šaleški dolini, omogoča pa boljšo osvetljenost, porabi manj elektrike, cenejše pa je tudi vzdrževanje. Naložba je znašala 26.500 evrov. 12 Siiiuiiijip.j.11 NOVI TEDNIK Globalizacija - Američanu pri urejanju 300 let stare lesene hiše na Kozjanskem pomaga Avstralka. Da bi živela še tristo let! Avstralci in Američani urejajo staro leseno kmečko domačijo - Med nebotičniki New Yorka in kozjanskimi travniki »To je bila hiša moje babice, pri njej sem bila veliko na počitnicah. Hišo sem vzljubila že takrat,« se je v tem tednu spominjala na Brecljevem nad Šmarjem pri Jelšah Simona Rowntree iz Velike Britanije, nekdanja Celjanka. Dotrajano babi-čino staro leseno hišo urejajo v tem tednu trije Avstralci in trije Američani. Nekdanja Celjanka živi na Otoku že več kot dve desetletji, vendar se njeni lepi spomini vračajo v gričevje nad Šmarjem pri Jelšah. V babičini hiši sta s sestro lahko spali na krušni peči. »To so bile najine najlepše počitnice, z drugačnim načinom življenja,« pravi Rown-treejeva. Pred nekaj leti je postala lastnica te hiše, o kateri ni nikoli razmišljala, da bi jo podrla. Čakala je na obnovo, ki so se je pravkar lotili. Simona Rowntree je v Angliji srečala neko Celjanko, ki jo je predstavila Tanji Gobec, direktorici šentjurskega Zavoda ETNO-EKO, od koder so povezani z ameriško organizacijo Adventures in Preservation. Tako v tem tednu skupaj urejajo 300 let staro babičino hišo. Posamezniki z drugih celin, ki sodelujejo na Brecljevem, so dobri poznavalci Slovenije. Vodja mednarodne konzerva-torske delavnice na Breclje-vem, arhitekt konzervator Stephen Booker iz Avstralije, se rad spominja, kako so pred dvema letoma sodelovali pri obnavljanju stare vinske kleti v Šmartnem ob Paki, Judith Broeker iz Colorada v ZDA je na sončni strani Alp že tretjič. Sodelovala je v Šmartnem ob Paki ter Oplotnici, kjer so pomagali pri obnovi kapele, ki je postala poročna dvorana. »Za nekoga, ki prihaja iz Združenih držav Amerike, je tu zaradi zgodovine posebej mikavno,« poudarja Broekerjeva, ki se namerava v Slovenijo vrniti. Nad slovensko kulturno krajino so vsi navdušeni, domačini so povsod prijazni. Ameriška organizacija je že obnavljala stare stavbe v ZDA, Mehiki, Italiji, Armeniji ter Albaniji, kamor se bodo po Bre-celjevem vrnili v mesto Gjiro-kastra, kjer se dragocene stare hiše podirajo same od sebe. Preteklost približati otrokom Pa se vrnimo na Brecljevo, kjer bo 300 let stara lepotica očitno rešena. Med dosedanjo obnovo so ji z novimi materiali bolj kot ne škodovali, saj ti hiši iz naravnega gradiva ne pustijo dihati. Tokrat pri obnovitvi in okrepitvi zunanje stene stavbe pomagajo tudi strokovnjaki. Stara krušna peč, kjer sta Simona in njena sestrica nekoč spali pri babici, je danes v klavrnem stanju, zato bodo manjkajoče pečnice skušali najti drugod. Kjer je volja, tam je gotovo tudi pot. Nekdanji Celjanki Simoni Rawn-tree, ki živi že več kot dve desetletji v Angliji, babičina hiša na Breclje-vem veliko pomeni. ja pri Jelšah so spoznavali nekdanje kmečko življenje z nekdanjo kuhinjo, s kurjenjem v krušni peči, z izdelovanjem rož iz krep papirja, s pripo- REKLI SO vedovalcem okoliških pravljic o ajdovskih deklicah in podobnim. BRANE JERANKO Foto: TimE ji predstavili na privlačen način.« Hiša na Brecljevem ter z njo kozjansko podeželje sta seveda še posebej zanimiva za udeleženca delavnice iz New Yor-ka. Na ameriškem podeželju sta seveda že bila, vendar niti tam ni manjkal Mc Donald's. Na Brecljevem ga nimajo, zato ju je pristno evropsko podeželje navdušilo. Treba je še povedati, da si udeleženci mednarodne konzervatorske delavnice na Brecljevem plačajo stroške poti in bivanja sami. Slovencem, ki smo brez spodobnega velikega mesta ter bi se vsi skupaj zlahka stlačili v kakšno newyorško četrt, je domača etnološka dediščina marsikdaj tuja. Na Brec-ljevem so zato pripravili obenem - v sodelovanju med šentjurskim Zavodom ETNO-EKO in šmarskim Mladinskim kulturnim klubom Netek - teden aktivnih počitnic za otroke A s(m)o kaj etno. Otroci iz Šmar- Janja Sivec, glavna mentorica iz Šentvida pri Grobel-nem: »Aktivne dejavnosti otroke zelo pritegnejo, na primer stare igre. Drugo, kar jih bolj spominja na šolske obveznosti, na primer branje ali pisanje, jih manj privlači. Posredovanje stare dediščine otrokom je nasploh potrebno. Že ko smo danes vlačili iz gozda dračje, so lahko spoznali, kako so delali nekoč.« Sara Emina Stanič, učenka iz Šmarja pri Jelšah: »Včeraj mi je bil všeč kviz, danes sprehod po gozdu, kjer smo iskali zdravilne rastline in gobe ter se o vsem tem pogovarjali. Med vračanjem iz gozda sem nato pobirala še dračje. Za delavnico je izvedela moja mama ter me je vključila. Med počitnicami sem bila tudi na morju, kjer je bilo veliko turistov, kar mi je manj všeč.« Karmen Križnik, študentka etnologije iz Soten-skega pri Šmarju pri Jelšah: »Med starimi igrami smo otroke kar težko ločili od njih. Otroke zanima kulturna dediščina toliko, kot jim jo lahko na zanimiv način predstaviš. Sama sem se nad kulturno dediščino navdušila med obiskovanjem srednje šole umetniške smeri, kjer so nam jo profesor- Alen Kačič, učenec iz Se-novice pri Šmarju pri Jelšah: »Na delavnico me je prijavila mama, saj sem ugotovil, da mi bo tu všeč. Res mi je všeč, doslej najbolj igre iz starih časov, ki jih še nisem poznal. O igrah sem povedal mami, ki je poznala igro mlin, igro >bejži bacek< pa ne. Moje letošnje počitnice bodo zaradi te delavnice veliko bolj zanimive.« Tristo let stara lesena hiša nad Šmarjem pri Jelšah, ki jo urejajo z združenimi slovenskimi, britanskimi, ameriškimi in avstralskimi močmi. Na fotografiji del ekipe, ki je urejala hišo v preteklih dneh. V Rimskih Toplicah že zaključna dela V Rimskih Toplicah je v nekaj mesecih zrasel povsem nov objekt, ki bo rešil dolgoletno prostorsko stisko lokalnega gasilskega društva ter bo hkrati velika pridobitev za krajane. Medtem se v Zidanem Mostu končuje prenova Doma svobode, ki so mu dogradili še prizidek. Gasilci PGD Rimske Toplice so se dolga leta stiskali na nekaj kvadratnih metrih, povsem neustreznih za opravljanje njihove dejavnosti, medtem ko so imeli opremo in vozila kar pod kozolcem _ Kot edina rešitev se je zato nakazala gradnja novega objekta, s katerim bi rešili vprašanje njihove namestitve in hkrati zagotovili prostore za potrebe krajevne skupnosti in več društev. Zatem ko je bila laška občina uspešna na razpisu za sredstva iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, so začeli graditi. Večnamenski objekt je sicer vreden 535 tisoč evrov. Gasilski dom v teh dneh že dobiva končno podobo, poleg gasilcev, ki bodo nameščeni v spodnjih prostorih, pa bo v mansardi sedež KS, v osrednjem delu bo prostore dobila knjižnica, nekaj prostora bo še za kulturno društvo. V objektu je tudi večnamenska dvorana, ki bo služila za prireditve vseh lokalnih društev. Prenove se veselijo tudi kulturniki v Zidanem Mostu, saj se končujejo obnovitvena dela v Domu svobode. Med prenovo se je izkazalo, da bo treba še marsikaj postoriti, kar prvotno ni bilo v načrtu, saj so naleteli na dotrajano vodovodno in električno inšta- V Rimskih Toplicah se bliža odprtje novega gasilskega doma, ki bo predvidoma že septembra. lacijo. Končno podobo dobi- domačim gasilcem. Za ta de- uspela pridobiti nekaj evrop- va tudi prizidek h kulturne- la je bilo treba odšteti 151 ti- skih sredstev. mu domu, ki bo namenjen soč evrov, laška občina pa je POLONA MASTNAK LOKALNE VOLITVE Z zaupanjem in s sodelovanjem v tretji mandat Dosedanji šentjurski župan in državnozborski poslanec SDS Štefan Tisel se bo tretjič potegoval za to funkcijo. Med največje uspehe preteklega mandata šteje izgradnjo čistilne naprave in osnovne šole na Ponikvi. Ogromna sredstva so bila namenjena tudi za obnovo lokalnih cest in gradnjo vodovodov. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali za izboljšanje potrebne infrastrukture ter uravnotežen razvoj občine po vseh krajevnih skupnostih. Med poudarki programa sta že dolgo obljubljan kulturni center in športna dvorana pri šolskem centru, med prednostnimi nalogami pa skrb za mlade in starejše. »Zagotovili bomo ugodne pogoje za razvoj podjetništva, ohranjanje kmetijstva, razvoj podeželja in turizma, s ciljem ohranjanja obstoječih in zagotavljanja novih delovnih mest.« Izrabili bodo razpoložljive vire za nepovratna finančna sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna. Tisel namerava tudi v prihodnje opravljati funkcijo nepoklicno, saj zaupa v odlično ekipo sodelavcev, tako podžupanov kot članov občinske uprave. StO Štefan Tisel Predstavila Šentjursko deklaracijo 2010 »Ne gre za klasičen program, ki se izrodi v naštevanje vsega, kar bi bilo treba, ampak za resno zavezo našega delovanja,« sta v uvodu v imenu Gibanja za občino Šentjur povedala županski kandidat Marko Diaci in Robert Polner. Zaradi prezadolženosti ob- ganizirali tako, da bo prora-čine bodo lastne vire poveča- čun na prihodkovni strani rea-li za 1,5 milijona evrov let- len, predvsem pa realiziran. no, občinsko upravo pa reor- Znižali bodo komunalni pris- NA KRATKO S čopičem ali kar tako na Rifnik ŠENTJUR - Jubilejni 10. poletni ex-tempore, ki ga organizira JSKD Šentjur, bo jutri, v soboto, na Rifnik zvabil 35 slikarjev. Od 11. ure bodo na platnu ustvarjali podobo te arheološko znamenite in pohodnikom priljubljene šentjurske »gore«. Tokrat so k sodelovanju povabili še literate in planince. Ob 16. uri bosta na vrhu nastopila člana literarnega društva Žan Žafran in Rok Vodeb. Na obzidju starokrščanske bazilike bo sledil koncert Toneta Kregarja in Jerneja Dirnbeka iz skupine Mi2. StO Po poteh I. celjske čete LAŠKO - Združenje borcev za vrednote NOB in Planinsko društvo Laško v nedeljo, 29. avgusta, pripravljata pohod po poteh 1. celjske čete ter spominsko svečanost. Pohodniki se bodo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Laškem podali čez Olešče v Šentrupert, kjer bo spominska svečanost ob 69-letnici poboja 1. celjske čete. Svečanost se bo pri spominskem obeležju na kmetiji Gobec začela ob 11. uri, sledilo bo družabno srečanje v Šentrupertu. PM pevek, ki je trenutno eden največjih v državi, in pospešili izdelavo prostorskih načrtov. Poseben fond bodo namenili sanaciji divjih odlagališč in povečali nadzor inšpekcijskih služb, lokalni energetski koncept pa zastavili na korišče- PRODAJA STANOVANJ VVALDEBEKU PRI PULI S.A, T. d.o.o. PULA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. . VEČ INFORMACIJ: telefon: 041 691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta:darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Spoznajmo čebelarsko dediščino nju biomase. Prednostna naloga bo izgradnja navezoval-ne ceste, parkirišč v centru mesta, vodovoda Loka-Dobrina-Hrastje. Nov kulturni dom pa bo prireditve gostil že v drugi polovici leta 2014. StO Prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil Etno odbor Jureta Krašovca Možnar v Laškem pripravlja že četrt stoletja. 25. prireditev, ki bo v nedeljo v Sedražu, pripravljajo v sodelovanju s Čebelarskim društvom Laško. Tokrat bodo obiskovalci lahko pobliže spoznali čebelarsko dediščino. S prireditvijo laški čebelarji tudi končujejo dvoletni projekt Spoznajmo čebelarsko dediščino (financiran iz programa Leader). Laški čebelarji so v njem sodelovali s celjskimi, štorskimi in z vojniškimi, izvedli predstavitve čebelarstva za skoraj tisoč osnovnošolskih otrok, uredili park medovitih rastlin v parku laškega zdravilišča, urejajo učno pot po domačih čebelarstvih _ V nedeljo se bodo posvetili lokalni več kot 100-letni tradiciji in prikazom, kako se je čebelarilo včasih. Prireditev se bo začela v Sedražu pri turistični kmetiji Nemec ob 15. uri. Tam bo na ogled vrt me-dovitih rastlin, čebelarji bodo predstavili značilnosti slovenskega čebelnjaka in njegove okolice, sestavljanje panjev, s pomočjo laških likovnikov bodo nastajale tradicionalne panj-ske končnice, videti bo mogoče nekdanje in moderno čebelarsko orodje. Posebej atraktivno bo prevažanje čebel na pašo, ki ga bodo uprizorili s pravim kmečkim vozom, na katerega bodo naložili kranji-če. Sledil bo še prikaz ogreba-nja roja na drevesu, seveda pa bo mogoče poskusiti in videti tudi dobrote iz medu ter načine njegove uporabe v kulina-riki in zdravilstvu. Po uradnem koncu projekta se bo začel še drugi del dogajanja - Veselo popoldne v Sedražu. To bo na igrišču pri šoli, kjer bo igral Ansambel Simona Gajška, ter pri turistični kmetiji. PM 14%P0LETN1P0PU2 Skupina CMCelie www.radiocelje.com 090 42 24 polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 € 14 NOVI TEDNIK Streha na OŠ Vojnik bo končno nova Zaradi dotrajanosti streha na osnovni šoli Vojnik na nekaterih delih celo pušča, obenem pa gre še vedno za azbestno kritino, zato leta potrebuje obnovo. Zato so se v šoli domislili, da bi na streho namestili sončne celice. Ponudila se jim je možnost, da bi neko podjetje njihovo streho izrabilo za sončno elektrarno, šola pa jim ne bi zaračunavala najemnine. Gradnja fotovoltaike je bila predvidena že za letošnje poletje, med šolskimi počitnicami, vendar do nje še ni prišlo. Ravnateljica Osnovne šole Vojnik Majda Rojc pravi, da so na občini spoznali, da za to potrebujejo gradbeno dovoljenje: »Po zadnjih informacijah, ki jih imam, smo v fazi pridobivanja dovoljenja. Menjava strehe in postavitev sončnih celic pa je sedaj predvidena za konec septembra oziroma začetek oktobra. Kar smo rekli, da bomo naredili, tudi bomo.« Kljub temu, da bodo delali med šolskim letom, to ne bo vplivalo na pouk. »Predlog izvajalca je bil, da bi se to uredilo v dveh koncih tedna. Izvajalcu se bomo prilagodili tudi z izvajanjem kakšnih dejavnosti izven šole, kot so športni dnevi ali ekskurzije. Ko bodo streho odkrivali, bomo otroke zagotovo umaknili iz bližine šole, že zaradi tega, ker je to še vedno azbestna kritina,« še dodaja Rojčeva. Z gradnjo fotovoltaike bo šola brez finančnega vložka Z denarjem se še kar zatika Konjiški Mladinski center Dravinjske doline vodi in koordinira projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga. V projektu sodeluje 23 konzorcijskih in 37 zunanjih partnerjev. Projekt je zaživel lani in se bo zaključil leta 2012, delno ga sofinancirata EU in ministrstvo za šolstvo in šport. V MC Dravinjske doline imajo precej težav zaradi stalnih zapletov in zamud pri izplačilih. »Prvi zahtevek, ki smo ga oddali 30. novembra, še vedno ni bil izplačan. Doslej smo dobili le del denarja za plače,« razočarano ugotavlja sodelavka MC Dravinjske doline Karmen Kukovič. Bolj zadovoljna je z uresničevanjem projekta. »Vsak partner se trudi po najboljših močeh. Usposabljanje mladinskih delavcev je na primer že v tretji fazi, izvajajo se predstavitve tujih držav, festival romske kulture je že mimo prišla do popravila oziroma menjave dotrajane strehe, na katero bodo postavili sisteme za proizvodnjo električne energije s sončnimi kolek-torji. Podjetje, ki bo izvedlo projekt, bo imelo stroške v višini 562 tisoč evrov, od tega bo stala obnova strehe nekaj več kot 105 tisoč evrov. Najem naj bi trajal 15 let, vendar, kot še pravi ravnateljica OŠ Vojnik, bi se zaradi podnebnih sprememb in posledično ogrevanja ozračja najemna doba lahko skrajšala. V šoli pa so že pred časom v kuhinjo namestili toplotno črpalko, zato imajo ves čas zastonj 1000 litrov ogrevane vode, saj si prizadevajo k varčevanju energije. MOJCA KNEZ Majda Rojc Čas je za radar V Vojniku bodo občinski redarji v tem tednu začeli meriti prekoračitve hitrosti na določenih odsekih cest. Redarji imajo namreč od sprejetja novele Zakona o varnosti cestnega prometa poleg drugih pooblastil tudi pooblastilo za opravljanje nadzora prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. Radar bo v Vojniku največkrat sta-cioniran v okolici zdravstvenih ustanov, šol in vrtcev. Komunalno cestna inšpektorica Nataša Kos pravi, da so to odseki, ki predstavljajo najbolj pereč problem. »Tu bomo merili z enim samim razlogom, in sicer, da povečamo varnost na naših cestah.« Mnogi očitajo, da občinsko redarstvo ne skrbi samo za varnost v prometu, temveč želi napolniti občinsko blagajno. Kosova pravi, da je res, da se bo denar od izrečenih glob stekal v občinsko blagajno, vendar je »namen postavitve radarja izključno varnost v prometu«. Redarji lahko poleg globe kršiteljem izrečejo tudi kazenske točke na enak način kot policisti. Kršitelji, ki bodo prekoračili dovoljeno hitrost in jih bo zabeležila samodejna merilna naprava, bodo po pošti prejeli plačilni nalog. MOJCA KNEZ Na Dobrni vse po načrtu pMates team bike body attack body pump step aerobika klasična +TNZ Na Dobrni se je spomladi začela rekonstrukcija lokalne ceste Dobrna-Hudičev graben-Krištaje, saj je bil Hai-derjev most zaradi večkratnih neurij že precej dotrajan. Za investicijo, ki je vredna okoli 750 tisoč evrov in jo v okviru programa Razvoj regij v 85 odstotkih financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so se odločili tudi zaradi gradnje kolesarske steze in novega pločnika. Rekonstrukcija ceste v dolžini 300 metrov naj bi bila končana konec tega meseca. Vodja projekta Urška Vedenik pravi, da gre vse po terminskem planu in dodaja, da so ta teden že položili asfalt ter da so dela v zaključni fazi. V občini pripravljajo še projekta za izgradnjo novega vrtca ter ureditev trga. V načrtu imajo tudi gradnjo fekalne kanalizacije za celotno občino v dolžini 23 km, projekt pa je že v fazi pridobivanja služnostnih pogodb. MOJCA KNEZ Karmen Kukovič _ Svoje poslanstvo uspešno opravlja tudi Fast art kiosque. Trenutno je v Slovenj Gradcu, kjer so pripravili razstavo na temo drugačnosti. V kratkem lahko pričakujemo naslednjo razstavo, tokrat fotografij romske kulture,« je naštela del dejavnosti. MBP LOKALNE VOLITVE V Zrečah drugi županski kandidat Občina Zreče je bil na zadnjih lokalnih volitvah ena redkih s samo enim županskim kandidatom. Letos bo drugače. Po sedanjem županu Borisu Podvršniku je kandidaturo najavil tudi Domen Vogelsang, občinski svetnik iz vrst Socialnih demokratov. MBP Vedeževanje ^ """"" Astrologija 090 42 24 Veronika Medvedu Razlagalec sanj pesniška zbirka leta - Zlatnik poezije Neži Maurer Veronikin nagrajenec Andrej Medved je takole poklepetal z nagrajenko z zlatnikom poezije, Nežo Maurer. Veronikin nagrajenec za najboljšo pesniško zbirko leta je Andrej Medved za svojo knjigo Razlagalec sanj, ki je po mnenju žirije eden od Medvedovih pesniških vrhov. Na Veronikinem pesniškem večeru so v torek v Narodnem domu, kamor je s Starega gradu prireditev pregnalo slabo vreme, podelili tudi zlatnik poezije, ki ga je za življenjski opus in požlahtnjenje slovenskega jezika prejela Neža Maurer. Andrej Medved se je nagrade za zbirko, posvečeno staršem deklice, ki je umrla v nesreči, zelo razveselil, saj je bil tokrat nominiran že tretjič. »Želel sem si to nagrado in upal sem, da bo v tretje rado šlo. V Razlagalcu sanj sem dal prostor nadrealnim, čutnim svetovom in metaforam, svetovom, ki jih ni, a vendar vrejo kot neka magma iz vsakega verza. V tej zbirki sem razlagalec nečesa, o čemer nič ne vem,« je o nagrajeni zbirki povedal Medved. Njegov opus je zelo obsežen. Posebej po letu 2004, ko je nastalo kar 17 pesniških zbirk. »Razlagalec sanj sodi v območje, ki mu sam pravim čisti jezik. Jezik torej, ki ni obremenjen s pomeni, podpomeni, z nad-pomeni _ z neko zgodovino, socialo, filozofijo. Je jezik, ki sam iz sebe vre besede. Ta zbirka je neskončno območje jezika. Postavljam jo ob bok Purpurnemu dežju in svojemu mediteranskem ciklusu treh zbirk.« V zadnjih letih, ko je izdajanje knjig postalo zelo preprosto, je Slovenija dobesedno zalita s poplavo pesniških zbirk. Ali te zbirke poezijo bogatijo ali siromašijo? Medved pravi, da je pristaš tisočerih cvetov. »Vse to omogoča rast največji roži, je pa res, da velike založbe danes objavljajo zelo malo poezije. Založba Obzorja je pred 30 leti izdajala po 15 in več pesniških zbirk na leto. Danes poezija izhaja v samozaložbi ali pri majhnih založbah.« Če ga ne bodo ukradli _ Na prireditvi, ki so jo z branjem poezije oplemenitili ugledni slovenski pesniki Mi-ljana Cunta, Primož Čučnik, Ervin Fritz, Jure Jakob, Marko Kravos, Neža Maurer, Andrej Medved, Lucija Stupica, Erika Vouk in Ciril Zlobec, so podelili tudi letošnji zlatnik poezije, nagrado, ki jo organizator, podjetje Fit media, namenja za požlahtnje-nje slovenske besede, avtorjev življenjski opus in prispevek k slovenski kulturi. Letošnjega so namenili polzel-ski rojakinji Neži Maurer. In kaj bo z njim? »Če mi ga ne bodo ukradli, potem bo pač doma. Če pa bo izginil, si bom vseeno do smrti zapomnila, da sem ga dobila. Prav tako si bodo verjetno zapomnili moji Savinjčani, Celjani, Štajerci da je bila moja literatura toliko vredna, da je označena s tem zlatnikom.« In kako ji še danes teče pero? »Zelo različno, odvisno od razpoloženja, časa, počutja. Še zdaj živim dvojno življenje. Že dolgo sem na svetu, med vojno smo otroci čez noč odrasli in otrok je takrat v meni zamrznil. Ko je bilo vojne konec, je počasi spet odmrznil, ampak šele takrat, ko sem postala učiteljica in sem začela pisati za otroke. In kasneje našla še občutja tudi za poezijo za odrasle.« Ob iskrivi in žlahtni v verze preliti slovenski besedi so lep pesniški večer v Narodnem domu obarvali še člani skupine Kolektiv 69. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Končno spet »brez štroma« Žalsko glasbeno-literarno društvo Aletheia in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta po 16 letih obudila Festival akustične glasbe. Zgodil se bo danes (petek) v Grižah in jutri v Žalcu. Festival je ob svoji prvi izvedbi (leta 1979) doživel popoln uspeh, govorilo se je o »novi alternativi«, ki je poleg panka predstavljala zdravo nasprotje takratnemu rokerskemu, popevkarskemu _ mainstreamu. Po letu 1984 je žalsko festivalsko dogajanje povsem zamrlo, kljub redkim poskusom obuditve. Zamisel, da bi festival povsem obudili od mrtvih, se je porodila lani, ob večeru akustične glasbe s Ksenijo Jus, z Venom Dolencem, Brankom Mihajlovičem - Kosto, s skupinama Tantadruj in Lusier ter z Da-nijem Bedračem pod šotorom v Novem Celju. Festival so razdelili na dva večera. Tako bo nocoj ob 20. uri v dvorani KUD Griže prvi koncert, na katerega so povabili novo gardo slovenskih »akustičarjev«. Nastopili bodo duet Danijela Jerkovic in Alojz Studen - Luj, Aligatorji, Tilen Hrovatič, Krt-kenmal z Gorazdom Matelo in Martin Ramoveš. Drugi koncert bo v soboto ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Nastopili bodo tisti veterani, »ki so uspešno oplodili že žalske akustične festivale v osemdesetih, so pa še vedno živi, aktualni in akutni,« pišejo organizatorji. Občinstvo bo tako spremljalo nastope Braneta Mihajloviča - Koste, Klarise Jovanovič in Luke Ropreta, Vena Dolenca, Danija Bedrača, skupine Tantadruj in Adija Smolarja. BS NE ZAMUDITE ^ ^ koncerta izjemnega džez kvarteta Zzphony orchestra, ki bo v soboto ob 21. uri v Plesnem forumu Celje. Zzphony orchestra so eden vodilnih džez glasbenikov na harmoniki Simone Zanchini, vrhunski hrvaški džez kitarist Ratko Zjaca, kontrabasist Johnny Tevreden in legendarni bobnar Ratko Divjak. Celjski koncert pripravljajo ob koncu evropske turneje, na kateri so promovirali novo zgoščenko. Njihova glasba vključuje džez, sodobno klasično glasbo in prosto improvizacijo, s katero dokazujejo mojstrsko obvladovanje svojih inštrumentov. Vstopnina 18 EUR _ ^ koncerta legend slovenskega metala Interceptor, ki bo ob koncu Festivala mladinskih kultur Kunigunda v soboto ob 21. uri pred Mladinskim centrom Velenje. Interceptor bodo na poslovilno-krstnem koncertu zadnjič nastopili s starim solo kitaristom, s katerim bodo preigra-vali svoje največje uspešnice s prvih treh albumov. V nadaljevanju bodo z novim članom premierno predstavili nekaj novih skladb s četrte studijske plošče, ki bo izšla drugo leto, ob 20. obletnici delovanja benda. Posebni gostje bodo Epidemic. Vstopnine ni ^ Mladinska opereta vse bliže Sredi avgusta se je v avstrijskem mestu Bad Ischl končala poletna skladateljska akademija, ki so jo tam pripravili v okviru evropskega glasbeno-muzeo-loškega projekta Jumum (Youth-Music-Museum). Jumum, v katerem bodo v prihodnjih treh letih ustvarjali umetniki in strokovnjaki vseh generacij iz Avstrije, Nemčije, s Poljske in iz Slovenije, je velikopotezno zasnovan glasbeno-muzeološki projekt, ki ga koordinira avstrijski Bad Ischl, znan zdraviliški kraj na Solnograškem. Slovenijo zastopata celjski muzej novejše zgodovine in Hiša kulture Celje. Vodilo projekta je opereta, čeprav vzporedno razvijajo tudi muzeološki del, ki bo obsegal pregledno razstavo o opereti in samem projektu in tako to temo približal širokemu krogu obiskovalcev. Štiri kratke operete že nastajajo. Ustvarjajo jih trije mladi skladatelji, Slovenijo zastopa komaj 16-letni Celjan Leon Firšt. Izbrani skladatelji s Poljske, iz Avstrije in Slovenije so v Bad Ischlu ustvarjali pod mentorstvom prof. Kurta Schwert-siga, enega največjih sodobnih avstrijskih skladateljev. Poleg glasbenega dela so si skladatelji ogledali tudi številne operetne predstave, se srečevali s pevci, z reži- Štiri kratke operete nastajajo pod mentorstvom prof. Kurta Schwertsiga, pišejo pa jih (z leve) celjski skladatelj Leon Firšt, avstrijski skladatelj Oliver Ostermann in poljski skladatelj Dariusz Przybylski. serji, dirigenti in impresariji ter prisluhnili številnim predavanjem na temo glasbenega gledališča. Projekt Jumum skuša tako opereto, zlasti s poudarkom na mladi ustvarjalnosti, reformirati v sodobno mla- di publiki privlačno obliko. Odprtje razstave in krstna uprizoritev novih operet bosta prihodnje poletje v Bad Ishclu, projekt pa se bo končal spomladi 2012 v Celju. BS Oktet 9 v Istri Člani fantovske vokalne zasedbe Oktet 9 Gimnazije Celje - Center so se v hrvaški Istri mednarodnemu občinstvu predstavili na dveh koncertih in enem nastopu v Pulju, Medulinu in Rovinju. Uspešnost nastopov potrjuje vabilo na oktobrski festival vokalne glasbe v Pulju. Oktet 9 deluje na Gimnaziji Celje - Center že peto leto, v njem pa pod umetniškim vodstvom Gregorja Deleje prepeva 10 sedanjih in nekdanjih dijakov. V Istri so se občinstvu predstavili z mešanim repertoarjem slovenskih in tujih ljudskih, umetnih in popularnih pesmi. Fantje se zdaj že pripravljajo na septembrski domači festival Vokalne igre, oktobra jih čakajo koncert v Pulju, 6-dnevno koncertno potovanje na britanski otok Jersey in potopisni koncert o letošnjih turnejah, ki ga bodo konec oktobra pripravili v celjskem Localu. BS 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Lepota med grajskimi ruševinami Modno-kulturna prireditev prerasla v odmeven družabni dogodek na Planini Poletni večer, kot si ga človek lahko samo želi, romantično osvetljeno grajsko obzidje, lepota modernega v brezčasnosti razrušenih legend. Vse to so organizatorji modno-kulturnega dogodka Trend na planinskem gradu združili v prijeten prikaz ustvarjalnosti mladih deklet, ki so se junija že predstavila na modni reviji mladinskega centra v Šentjurju. Tokrat so predstavitev nadgradila v več pogledih. »Osnovno vodilo, predstavitev domačih modnih ustvarjalcev, je ostalo enako,« je povedala Mateja Bo-bek. »Ker smo večinoma domačinke, smo si želele predvsem izkoristiti veličastnost grajskega ambien-ta in mislim, da nam je več kot uspelo.« Posebno mesto so imeli tokrat nakit in modni dodatki. Teja Perc s Prevorja je predstavila svoje torbice iz filca. Gre za konjiček, ki je zrasel iz veščin in znanj ob študiju krajinske arhitekture. »Najprej ustvarjaš za svoj užitek. Potem so me spodbudili, da sem izdelke pokazala na prvi in zdaj še tokratni reviji. Glede na to, da obliko, mešanje barv, vzorce in zlate reze zaznamuje moj študij arhitekture, ni čudno, da je za torbice značilen red,« se zasmeje temnolaska. Po diplomi bo ustvarila blog in tam bo njeno ustvarjanje doživelo tudi večjo promocijo. Za lesen biba didi nakit, ročno oblikovan in barvan, je veliko zanimanja. Dorotga Fon ga oblikuje skupaj s fantom. Zanimanja je več, kot mu lahko v počasni, skrbni in pretehtani proizvodnji sploh ustreže-ta. »Izhajala sem iz želje po nečem drugačnem.« Prve izdelke je ustvarila zase, potem za prijatelje, kmalu še za revije in razstave. »Glede na naravo tega nakita mislim, da si prav takšen kontekst tudi zasluži.« Seveda si želita svojo dejavnost, ki je zdaj še ljubiteljska, razvijati in širiti. Izdelovanje unikatnega nakita iz fimomase je zasvojilo tudi Nino Plevnik Škoberne. »Že od nekdaj me to veseli, zdaj pa sem enostavno začela in ljudem je všeč.« Na srečo kot okno v svet obstajajo svetovni splet in družabna omrežja. Težko je uspeti, vendar ima Nina vizijo. »Če imaš jasne cilje, če veš kaj hočeš, mislim, da se vedno najde pot.« Nakit je prikazala tudi Mateja Bo-bek. Zaznamujejo ga cvetlični mo- Grajsko obzidje je postalo privlačna kulisa za modno predstavitev, ki so jo organizatorice nadgradile v omembe vreden družabni dogodek. Svoje kreacije so prikazale Marjetka Štraus, Mateja Bobek, Teja Perc, Nina Plevnik Škoberne, Ines Pusar in Doroteja Fon. tivi in asimetrija. »Začela sem pred tremi leti, ko sem zaradi določenih dogodkov imela več časa. Najprej zase, potem za prijatelje, za darila ljudem, ki so mi blizu. Unikaten izdelek lastne ustvarjalnosti daš nekomu, ki ga imaš rad. Zdaj pa je povpraševanje vedno večje,« smeje zaključi. »Navdihi so sestavljeni iz najrazličnejših dražljajev in utrinkov iz okolja, ki se kopičijo in se ob določeni priložnosti prelijejo v izdelek. Študij oblikovanja tekstilij in oblačil, ki ga končujem, mi je dal nove smernice, kjer sem našla tisto svobodo oblikovanja, ki mi je pisano na kožo. Trenutno je v nastajanju kolekcija dekorativnih prešitih odej, posteljnine, okrasnih blazin, zaradi česar je oblikovanje oblačil pristalo nekoliko v ozadju,« je povedala Marjetka Štraus. Kolekcijo oblačil, ki jo je predstavila na petkovi reviji, je zaznamoval Plečnik. »Osredotočila sem se na njegovo sakralno ustvarjanje, predvsem na kelihe, saj so bili za umetnika ne le zanimiva umetnoobrtna naloga, ampak celo izhodišče za marsikatero rešitev arhitekturne -monumentalne narave, zaradi česar je prav kelih ključ za razumevanje njegovega načina komponi-ranja. V svojih oblačilih sem iskala navdih večnega, napoj nesmrtnosti Da bo vedno izstopala in da se predvsem z zunanjo podobo ne namerava podrediti uniformiranosti, je vedno vedela tudi Ines Pusar. Navdih za svojo kolekcijo najde povsod, pa naj bo to stanje duha, glasba, ki jo posluša, grafit, ki ga ugleda. »Zanimajo me predvsem ulična moda in etno oblačila, seveda pa z veseljem ustvarjam vse vrste oblačil. Izobražujem se tudi na področju folklornih oblačil. Občasno vodim razne tečaje in kreativne delavnice, poleg vsega pa me zelo zanimata fotografija in grafično oblikovanje.« Da se je modni dogodek prevesil v izredno dobro obiskan kul- turno-družabni večer, ni treba posebej poudarjati. Planinski grad je bil ta večer izredno privlačna točka. Ob bogati koktajl pogostitvi in prijetnih džez ritmih zasedbe Di-xiland se pravzaprav nikomur več ni mudilo domov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Udeleženci slikarske šole (Foto:TT) Svetlo-temno po Rudolfu Španzlu Slikarska šola v Novem Celju Poletna slikarska šola Rudolfa Španzla je tudi letos ponujala študijsko izpopolnjevanje v veščinah slikanja, risanja in grafike. Mlajši tečajniki šole Chiaroscuro so ustvarjali po motivih geometrijskih likov, naga-čenih figur živali ter po motivu starega mestnega jedra Žalca in delali jedkanice. V večernih urah, ko se je dvorec Novo Celje spremenil v razkošen atelje, so za platnom stali starejši ustvarjalci in živi motivi. Zbrani iz vse Slovenije in tudi z Irske so dvorec deset dni navdajali z ustvarjalnostjo. Nekateri tečajniki so prišli na delavnico, ker so ljubiteljski slikarji. Večji del pa je tistih, ki tovrstno znanje potrebujejo za nadaljnje šolanje bodisi na umetniški gimnaziji, v šoli za oblikovanje ali se pripravljajo na sprejemne izpite na likovni akademiji. »Začeli smo risati z opazovanjem. Sprva smo uporabili svinčnik, zdaj uporabljamo pastel,« je dejala ena od mentoric in likovna pedagoginja Breda Bračko, medtem ko je sku- Nagačena žival kot motiv za mlade ustvarjalce Španzlove šole Chiaroscuro pina tečajnikov premerjala glavo nagačenega merjasca. Z globokim tiskom oziroma jedkanico se je spoznavala sku- pina, nad katero so bdeli grafični mojster Bogdan Renko z ljubljanske likovne akademije ter akademska slikarja S premerjanjem do slike Ko na delavnici manjka mojster Rudolf, ga z vso vnemo nadomesti njegov sin Dorian. Zadovoljno ugotavlja, da se tečajniki radi vračajo v poletno šolo, in si želi, da bi ta trajala dlje in postala tradicionalna. Dorian Španzel (Španzlov sin, op. p.) in Rok Slana. »Žlahtna tehnika, pri kateri se uporablja kislina, je lahko ne- Tjaša Platošek Košir, Šempeter: »Delam grafiko vikinške ladje s pomočjo tehnike suhe igle in jedkanja. Izdelek bo nastal tako, da bom na motiv nanesla barvo in ga odtisnila na moker papir. Posušen bo nato ustvaril grafiko. Slikarska šola je edina v tem koncu, ki nudi možnost za resno ustvarjanje med počitnicami. Delavnic se udeležujem z namenom, da se po šestih letih obiskovanja dodobra izpopolnim in osvojim znanje za začetek študija krajinske arhitekture, ki me čaka septembra.« Ana Goršek, Migojnice: »S pasteli rišem tihožitje. Pomembno je, da pri tem upoštevam osnovna pravila, kot so perspektiva in anatomija, saj rišem bizona, ter barve, ki morajo ustvariti kontrast, da risba zaživi. Ukvarjam se z ljubiteljskim slikarstvom in sem tukaj že sedmo leto. Sem bodoča študentka in znanje mi bo koristilo.« varen proces, toda tečajniki te skupine so že izkušeni in sposobni pokazati veliko dobrih del,« je povedal Dorian, ki je zadovoljen, da se udeleženci šole slikarskega mojstra, sicer tudi domačina Rudolfa Španzla, radi vračajo na delavnice. »Nekateri vztrajajo z nami od samega začetka in želja je, da šola postane tradicionalna in traja vsaj 14 dni. Ogromno še imamo za pokazati.« Mlajši ustvarjalci so obiskovali delavnice v dopoldanskem in popoldanskem času, starejši, predvsem ljubiteljski slikarji pa v večernih urah. Delo mentorjev se je v sedmih letih izoblikovalo do te stopnje, da jim Rudolf Španzel pogosto pušča proste roke pri vodenju delavnic. Njegova ocena na zaključni razstavi posameznih del je poplačana s trudom in z ustvarjalnostjo tečajnikov. MATEJA JAZBEC Foto: TimE Petra Župevc, Zabukovi- ca: »Lani sem se prvič odločila, da se pridružim ljubiteljskim slikarjem na delavnicah za odrasle. Ko sem prvič risala po motivu človeškega telesa, sem razočarano ugotovila, kako malo vem o risanju. Iz dneva v dan sem napredovala in na koncu postala ponosna na svoje risanje. Trud je poplačan in dobila sem to, kar želim, vendar ustvarjanja s tem še ni konec.« Milan Andelkovič 29. rojstnega dneva ni dočakal v celjskem dresu, v katerem je v preteklih dveh sezonah pustil močan pečat. Preskakoval je nasprotne napadalce, zaradi odličnega tehničnega znanja in požrtvovalnosti pa je bil mnogokrat nevaren za vrata tekmecev. Celjani in Velenjčani se niso proslavili Prvi krog slovenskega nogometnega pokala je sicer minil brez večjih presenečenj, v nadaljevanje tekmovanja so se uvrstili vsi prvoligaši, toda člana 1. SNL s Celjskega sta hodila po robu prepada. CM Celje, trenutno sed-mouvrščeno moštvo v 1. SNL, je gostovalo pri ekipi Krškega, ki si v 2. ligi deli 3. mesto in je med glavnimi kandidati za vrh lestvice. Med njima je tako, absolutno gledano, zgolj šest klubov. Motivirana sta bila še zlasti bivša vezista Celja Dejan Urbanč in Marko Mitič. Na drugi strani je bil odličen celjski vratar Amel Mujčinovič, ki je preprečil senzacijo. Zaustavil je nevarne poskuse Luli-ča (pri 0:0), Gazibegoviča, Mitiča in Jakoliča (pri 0:1). Njegovi soigralci so povedli v 28. minuti. Predložek Se-bastjana Gobca, še vedno stebra celjskega moštva, je z glavo podaljšal Rajko Rep, žogo pa je, prav tako z glavo, pričakal Roman Bezjak in premagal vratarja Ljubo-jeviča, ki ni bil daleč, da bi preprečil zadetek. Okoli 20 Celjskih grofov je popestrilo vzdušje, njihovim ljubljencem pa se je poznala odsot- nost osrednjega branilca Milana Andelkoviča. Preselil se je k Olimpiji, ki bo morala plačati odškodnino. »Mile« je v dobrih dveh sezonah odigral 66 prvenstvenih tekem in dosegel pet golov. V 82. minuti je Gorazd Zajc sam stekel proti nasprotnim vratom, le minuto kasneje je bil spet sam po podaji s kota, obakrat pa je zelo slabo reagiral. Oddolžil se je v 92. minuti, ko je natančno zaključil hiter protinapad, ki ga je zrežiral Rep. Takoj zatem so domačini znižali na 2:1. Žogo je nazaj poslal Štraus, kar je izkoristil Edin Salkič in z 20 metrov zadel v daljši kot Mujčinovičevih vrat. Pri tem je, na srečo, tudi ostalo. No, Celjani so vendarle izvedli 10 kotov, domačini pa tri. Gorazd Zajc je bil povsem objektiven: »Krško je igralo dobro, čvrsto, na igrišču ni bilo opaziti, da gre za dvoboj ekip iz različnih lig. Zadeli smo dvakrat in se zasluženo uvrstili v drugi krog.« Jutri sledi domači obračun z Nafto. »Zaigrati moramo zrelo. Menim, da moramo končati naša nihanja v igri, obenem pa upam na naš zmagovalni niz, za kar se bo tre- ba zelo potruditi,« dodaja Zajc, ki je enkrat zadel tudi v prvenstvu, proti Rudarju. Še bolj se je, presenetljivo, mučil Rudar pri tretjeli-gašu Tromejniku. Gostitelji so v Kuzmi povedli, v 60. minuti je izenačil Djermanovič. Sledil je podaljšek, v katerem sta napredovanje Velenj-čanom vendarle zagotovila Roj in Mešic. Zmagala je tudi Dravinja, v Slovenskih Konjicah je obračun s Šenčurjem odločil Hankič. Tekme 2. kroga (osmine finala) bodo 15. septembra, ko se bodo priključili še Koper, Maribor, Olimpija in Gorica. Tudi četrtfinale (dve tekmi) bo letos. Končni zmagovalec bo bogatejši za 20 tisoč evrov, poraženec finala bo dobil 10 tisočakov, poraženca polfinala pa po pet tisočakov. Tudi tisti, ki bodo izpadli v četrtfinalu, bodo nagrajeni, s po 2.500 evri. DEAN ŠUSTER Foto: MM (arhiv NT) CM Celje (4-4-2): Mujči-novič - Gobec, Mijatovič, Klun, Golub - Štraus, Mu-jakovič, Brezič, Močič -Rep, Bezjak. Igrali so še Zajc, Purišič, Popovič. Balvani v Rimskih Toplicah Plezalni klub Laško bo jutri in v nedeljo že osmič organiziral tekmo državnega prvenstva v balvanskem plezanju, ki bo na kopališču v Rimskih Toplicah. Na tekmi se bodo pomerili plezalci v vseh kategorijah, od cicibanov do članov, kar pomeni, da boste lahko občudovali vse najboljše plezalce iz celotne Slovenije. V ospredju bodo domači plezalci, ki se lahko pohvalijo z odličnimi rezultati, na čelu s trenutno nedvomno najbolj vročo klubsko tekmovalko Matejo Hohkraut, šestkratno državno prvakinjo. Na prvi tekmi na Logu je med najboljšimi slovenskimi plezalkami osvojila drugo mesto. Dodajmo, da je balvansko plezanje premagovanje balvanov oziroma »boulderjev«. To je nekoliko manj znana plezalna disciplina, saj se pri tem ne uporablja varovanja z vrvjo. A/tTTTA irMTVZ Odličen štart Začela se je 3. slovenska nogometna liga - vzhod, v uvodu pa so tri točke osvojili igralci Simerja Šampiona. Na Olimpu so s 3:0 ugnali Stojnce, ko je hat-trick uspel Radetu Jovanoviču. Trener Jani Žilnik pa je spet odpotoval v Cottbus, kjer se še vedno zanimajo za Vlada Golemica, ki bi sprva izkušnje pridobival v drugi ekipi nemškega drugoligaša Energie. DŠ, foto: SHERPA Člansko moštvo NK Simer Šampion s celotnim strokovnim vodstvom Drugi postal prvak na svetu olimpijski Na olimpijskih igrah mladih v Singapurju je zlato medaljo v slalomu osvojil 17-letni celjski kajakaš Simon Brus. Član Kajak kanu kluba Nivo Celje je bil prejšnji mesec drugi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji, da bi na prvih igrah mladih postal olimpijski prvak. Brus je bil nenadkriljiv že v kvalifikacijah, v izločilnih dvobojih pa je po vrsti premagal Britanca Martina An-drewa, Čeha Jirija Prskavca in na koncu v finalu še Slovaka Miroslava Urbana. Sistem tekmovanja je bil v Singapurju drugačen, kot so ga vajeni kajakaši na velikih tekmah. Prireditelji so progo zaradi varčevanja postavili na Simon Brus mirni vodi, sicer v morju, toda v delu marine, ki je popolnoma ograjena. Namesto dvojnih slalomskih vratc so postavili gibljive boje. Štart je bil postavljen na nekaj metrov visoko konstrukcijo, po kateri so čolni zdrsnili v vodo. Vse skupaj pravih asov ni oviralo, še najmanj Simona, ki je bil daleč najhitrejši: »Vajeni smo lažjih čolnov, ki so okretnejši pri obračanju, tukaj pa smo imeli težke, okorne. Zdelo se mi je, da glavni tekmeci hranijo moči za finale. Toda ni bilo tako, vse se mi je odlično prekrilo in jasno je, da sem zelo vesel!« Na celjski Špici pa že razmišljajo, kako pričakati svojega tekmovalca _ V članski konkurenci - čeprav primerjava ni povsem umestna - sta olimpijska prvaka s Celjskega rokometa-ša Rolando Pušnik in Iztok Puc. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Korošica »padla« petnajstič Planinsko društvo Celje - Matica je pripravilo že 15. turnir v malem nogometu v dolini planinske postojanke na Korošici na višini 1.808 metrov, pod Ojstrico. Tekme devetih ekip si je ogledalo lepo število mimoidočih planincev. Zmagala je ekipa Veterani Šmartno v Rožni dolini. Sledili so Kalimero Žalec, SZ Dragomer, Petrovče, Radu-ha, ŠD Gomilsko, Salon klavirjev z Ljubečne, Mustag in Žajni žonglerji. nč NOVI ITEDN^K SPORT 19 Z desne: Sandi Majger, Bogdan Vidovič (oba iz Celja), Davorin Ahej (Lovrenc nad Pohorjem - 186 kg)), Matjaž Špeh (Lokovica pri Šoštanju), Rajko Vrbovšek (Sveti Štefan), Drago Trkulja (Velenje). V ekipi so še Grega Stegnar (Sebenje pri Tržiču) ter vsi iz Svetega Štefana: Žiga Golob, Roman Golob, Srečko Ratajc, Anton Žurej (184 kg), Franc Godler, Boris Vrhovšek, Žiga Podvržej, Andrej Matjaž in Bojan Pesan, ki je s svojim podjetjem glavni pokrovitelj moštva. Sveti Štefan z vrvjo vse potegnil k sebi Na neuradnem državnem prvenstvu v vlečenju vrvi se je v nedeljo v Gornji Radgoni zbralo šest ekip. Silna moč je prekipevala iz Koprskih veseljakov, Prekmurcev, Zgornje Savinjske doline, Izvirov Dobrine, Velikega grizlija iz Ribnice in Svetega Štefana. Ekipa iz občine Šmarje pri Jelšah se je letos udeležila 17 tekem in na devetih zmagala, najbolj je ponosna na slavja na jurjevanju v Šentjurju, v Šmihelu nad Mozirjem, Štorah, Libojah in Grčarici pri Ribnici. Pika na i pa je zmaga v Gornji Radgoni. Zmagovalka druge predtekmovalne skupine je bila Dobrina in vroča lokalna tekmeca sta se udarila v finalu. Sveti Štefan je slavil z 2:0. Zmagovalci največ zaslug za uspehe pripisujejo trenerju (in selektorju) Daniju Umeku. Lani je skupaj s Tonetom Golobom resno poprijel za delo in tekmovalci so začeli intenzivno trenirati (trikrat tedensko), sadovi pa so prišli kaj kmalu. Nizati so se začeli vidnejši rezultati, odrekanja pa so bila poplačana z naslovom najboljšega v državi. Navijačev ima Sveti Štefan vse več, vsi skupaj pa smelo napovedujejo, da bodo konkurenčni tudi izven naših meja. DEAN ŠUSTER Z leve: stotnik Tomo Pančur, Ivan Žaberl, Odon Simonič in Ivan Žuran Do Logarske doline, od koderkoli Majice so bile že pripravljene za slavje, takšne zelo velike, a še vedno precej tesne za biceps Grege Stegnarja trikratnega zmagovalca v tekmovanju Martin Krpan - najmočnejši Slovenec. Še osem dni je preostalo do ultramaratona od Celja do Logarske doline, ki bo že 26. po vrsti. Pripravlja ga Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, v katerem še naprej mrgoli entu-ziastov. Predsednik društva Odon Simonič je progo pretekel v dveh delih in ima svež pogled nanjo: »Trasa je nespremenjena. Znova in dokončno smo jo izmerili, dolga je točno 75 kilometrov. Štart bo v soboto, 4. septembra, ob 6. uri na Trgu celjskih knezov v Celju. Cilj bo tako kot že nekaj zadnjih let pri Penzionu na Razpotju. Od Mozirja do Logarske doline je proga dolga 42,6 km, z Ljubnega 27,5 km in iz Luč 17,2 km. Trasa bo odlično varovana, od Ljubnega naprej poteka po cesti. Vsi tujci, ki prvič pridejo k nam, so osupli, ko prispejo v Logarsko dolino, saj se čudijo tamkajšnjim lepotam. Na progi bo 15 okrepčevalnic. Nudili bomo masažo, zdravniška oskrba bo zagotovljena.« Si-monič je poudaril še: »Pravi podvig pa je sodelovanje s pokrovitelji, ki so v večini ostali z nami. Projekt je ocenjen na 40 tisoč evrov. V veliko pomoč nam bo še vnaprej Slovenska vojska. Prijavljenih je že 300 po-hodnikov in tekačev, nekaj manj kot sto na najdaljši relaciji. Okoli 350 udeležencev pričakujemo iz Slovenske vojske. Prijave bomo sprejemali do 31. avgusta, nato pa še dve uri pred štar-ti. Na tekmo pridejo Nemci, ki so bili med najboljšimi lani. Večkratni zmagovalec Stane Ilar, ki je bil lani tretji, se še ni prijavil, čeprav ga željno pričakujemo. Radi bi igrali pomembno vlogo na domačem ultrama- štel za evropski pokal. Sicer pa je rekreativcev vse več, osveščenost narašča in s tem tudi udeležba na naši prireditvi.« Zadnji del po travi Podpredsednik društva Ivan Žaberl je med drugim zadolžen tudi za pridobitev dovoljenj: »Proga poteka skozi deset občin. Glavno dovoljenje izda direkcija za ceste. Od Občine Solčava še nimamo privolitve. Skušali se bomo dogovoriti tako, da bo zadnji del proge, dolg približno 200 metrov, speljan po travniku, tako da bo dostop do turističnih kmetij neoviran. Pohvalil bi za odnos vse, s katerimi sodelujemo. Prireditev je prepoznavna in vsi nam gredo na roko. Za varnost bo skrbelo 73 redarjev in 15 policistov, po potrebi jih bo še več.« Zastrupitev z vodo Slovenska vojska bo na pohodu sodelovala že devet-najstič. »Gre za zgledno civilno - vojaško sodelovanje, ko je recipročnost zagotovljena v največji možni meri. Mi nudimo logistično podporo, v zameno pa dobimo organizacijo izvedbe vojaškega maratona, ki ga sami ne bi zmogli izvesti tako kakovostno,« meni stotnik Tomo Pančur. Pionir pohoda Franc Smodiš, ki je držal obljubo in lani še 25. prehodil celotno traso, bo tokrat štartal v Mozirju: »Ne želim s svojimi leti obremenjevati prirediteljev!« Vodja zdravstvene službe je zdravnik Ivan Žu-ran: »Tako dolgotrajne napore odsvetujemo vsem, ki so imeli vročinsko obolenje v zadnjih treh tednih in tistim, ki niso imeli dovolj časa za fizično pripravo. Precej časa smo spodbujali tekače k izrazitemu uživanju tekočin, vmes pa smo ugotovili, da prekomerno pitje lahko povzroči zastrupitev z vodo.« Dodal je, da so okrepčevalnice prav v ta namen ustrezno razporejene. Zdaj prizadevnim organizatorjem preostaja zgolj še pogled v nebo _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, 1. krog: Krško - CM Celje 1:2 (0:1); Sal-kič (93); Bezjak (28), Zajc (92), Tromejnik - Rudar 1:3 (1:1, 0:0); Bokan (55); Djer-manovič (60), Roj (107), Me-šič (117-11 m), Dravinja -Šenčur 1:0 (1:0); Hankič (27). (KM) Sportni KOLEDAR Sobota, 28. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog: CM Celje - Nafta (18). 2. SL, 4. krog: Šenčur - Šmartno (18). 3. SL - vzhod, 2. krog, Sladki Vrh: Paloma - Simer Šampion, Štore: Kovinar - Bistrica (17). Štajerska liga, 2. krog: Za-vrč - Rogaška, Šmarje - Mons Claudius (17). MCL, MNZ Celje, 1. krog: Vransko - Pivovar, Žalec -Kozje, Radeče - Krško B. Nedelja. 29. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog, Kranj: Triglav - Rudar (17). 2. SL, 4. krog: Bela krajina - Dravinja (17). 3. SL - vzhod, 2. krog, Kuzma: Tromejnik - Zreče, Martjanci: Carda - Šentjur (17). Štajerska liga, 2. krog: Ormož - Šoštanj (17). SPORT Hopsi v novo sezono brez kralja parketa Košarkarski klub Hopsi se je letos prvič po več letih na novo sezono začel pripravljati med prvimi. Novi trener Tonči Mašina je ekipo na treningu zbral že 2. avgusta. Potem ko je moštvo zapustil dolgoletni trener Boštjan Kuhar, so v klubu hitro našli zamenjavo. Na čelo ekipe so postavili izkušenega Dalmatinca Mašino, ki je s Polzelani podpisal dveletno sodelovanje. Igralski kader ostaja podoben kot preteklo sezono. Odšel je le Shawn King, prišla oziroma vrnila pa sta se Nemanja Jelesijevič in Andrej Podvršnik. Kapetan bo tudi v novi sezoni Primož Kobale, ki je z delom novega trenerja zadovoljen, saj ga je moštvo že spoznalo kmalu po koncu sezone: »Z Mašino smo trenirali že junija, kar je pomembno, saj smo se lahko spoznali. Njegov koncept dela je dober. V prvem delu priprav je bil poudarek na kondicijski pripravljenosti, zdaj bomo delali še na tehniki.« Jelesijevič bo imel na poziciji centra težko delo, kjer bo poskušal nadomestiti Kinga. »Način igre bo moral biti drugačen, kot smo ga imeli, in to tudi že zastavljamo. Ob Kingu je bil drugačen koncept obrambe, ker je vse slonelo na njem pod košem, na njegovih blokadah in skoku. Zdaj bomo pač igrali bolj kolektivno obrambo in Nemanja bo lahko bolj prispeval v napadu, kjer bomo imeli večjo širino. Ker pa že zdaj dobro delamo in smo priprave začeli dovolj zgodaj, se nam za dobro igro in uspeh ne bo treba bati,« še dodaja Kobale. Cilji Hopsov bodo letos enaki kot pretekla leta, to je uvrstitev v ligo za prvaka, za kar jim je lani zmanjkalo malo športne sreče. Včeraj so tudi odigrali prvo pripravljalno tekmo z Zagrebom. Pred njimi je do začetka sezone še nekaj turnirjev, med drugim tudi v domači dvorani septembra. Zlatorogu še druga zmaga Laščani so odigrali drugo pripravljalno tekmo, tokrat so v Rogaški Slatini z 71:65 premagali domačega člana 1.B lige. Ker je ekipa zdaj že popolnjena, je trener Aleš Pipan preizkusil vse igralce, med njimi tudi najnovejšo okrepitev Sašo Mi-jajloviča, ki je dosegel 6 točk. Najboljša strelca sta bila s po 13 točkami prav tako novinca v ekipi, Vladimir Panič in Luka Lapornik. Naslednjo tekmo bodo »pivovarji« igrali v nedeljo v Kranjski Gori, kjer se bodo pomerili z berlinsko Albo. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA UDC Nemanja Jelesijevič bo imel pod košem težko delo, saj ga bodo domači navijači precej primerjali s Shawnom Kingom, za katerega mnogi menijo, da je nepogrešljiv člen ekipe. Za pokal Slovenskih Konjic Na letnem kopališču bo v nedeljo triatlon za pokal Slovenskih Konjic, ki ga pripravlja Triatlon klub Celje. Poleg sprint triatlona standardnih razdalj, ki se bo začel ob 13. uri, se bodo začetniki lahko preizkusili v triatlonu za vsakogar (štart ob 12. uri). Otroci bodo lahko izbirali med cici akvatlonom in akvatlonom. Cici akvatlon se bo začel ob 11. uri (50 m plavanja, 400 m teka) in akvatlon pol ure pozneje (100 m plavanja, 800 m teka). Prijaviti se je mogoče preko spleta ali na dan tekmovanja. MBP MITING CELJSKIH KNEZOV Vabimo vas na Miting Celjskih knezov — Miting mednarodne atletske lige za veliko nagrado Vzajemne 2010, ki bo v četrtek, 2. septembra 2010, ob 17.00, na atletskem stadionu AD Kladivar Celje. Na tem mednarodnem mitingu bodo nastopili najboljši atletinje in atleti Slovenije in mnogi atleti iz tujine (Alžirija, Avstrija, Bahami, Belgija, Bolgarija, Finska, Gana, Hrvaška, Kenija, Kanada, Kuba, Nemčija, Nigerija, Rusija, Srbija, Švica, Velika Britanija, ZDA). Želimo si, da s svojo prisotnostjo počastite našo največjo atletsko prireditev v Celju. Vabilo velja še posebej atletom AD Kladivar vseh generacij. Vstop je prost! Glavni sponzorji, ki nam bodo prireditev omogočili, so: Pošta Slovenije, Banka Celje, Spar Slovenija in grafično podjetje Cetis. ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR CELJE, Stritarjeva 24, 3000 CELJE Tel.: 03 491 5700, 03 491 5800, fax.: 03 491 5701, e-mail: adkladivar@siol.net »Oprosti, če sem kaj storil!« Sojenje mlademu Velenjčanu, ki je pred leti umoril svojega znanca - Nož v hrbet »Bila sem prizadeta. Nisem mogla govoriti. Umirjala sem ga, saj se je zaradi bolečine držal za glavo, občutek sem imela, da se bo iztrgal iz objema in skočil skozi okno,« je pred sodnim senatom v Celju govorila Olga Rebevšek. Njen sin Andrej Rebevšek, danes star 24 let, je pred šestimi leti v Velenju s kuhinjskim nožem zaradi spora do smrti zabodel leto starejšega znanca Tomaža Vavpoti-ča. Rebevšek je po dogodku odkorakal domov, okrvavljen nož odložil, mami pa naj bi dejal: »Oprosti, če sem kaj storil Med Rebevškom in Vavpo-tičem naj bi do prepira prišlo zaradi petih takratnih tisočakov dolga in Rebevško-vih vojaških hlač, ki naj bi jih Vavpotič brez njegovega vedenja prodal nekemu Ve-lenjčanu, denarja pa mu ni dal. Na zadnji obravnavi, ki je bila pred poletjem, se je govorilo predvsem o trenutku, ko sta se mladeniča prerivala, saj ni bilo natančno Andreja Rebevška je strlo tudi na tokratnem sojenju, saj je bil nekajkrat v solzah. jasno, kako je do vboda z nožem sploh prišlo. Je pa zamah z nožem bil silovit, saj je Vavpotič dobil hude krvavitve v prsni votlini, nož mu je prerezal tudi prsno aorto. Včeraj je pričal še Luka Pe-trak, prijatelj obeh, ki je bil takrat v bližini in je zamaho-vanje s steklenicami in z nožem tudi videl, a je šestletni odmik od dogodka naredil svoje, saj se Petrak vseh podrobnosti ni spomnil. Ko naj bi se Rebevšek približeval Vav-potiču z nožem v rokah, naj bi ta proti njemu zalučal steklenico, a ga je zgrešil. Nato naj bi na tleh pobral novo steklenico in z njo Rebevška udaril po glavi, ko sta se nato začela še prerivati, naj bi Rebev-šek z nožem v desni roki zabodel Vavpotiča pod levo lopatico. Takrat naj bi se zabodeni zgrudil na tla, Rebevšek pa odkorakal stran. Obtožen-čev oče se je pričanju, kot to dovoljuje zakon tesnim svojcem obtožencev, odpovedal. Je pa pri zaslišanju pri preiskovalnem sodniku že povedal, da ni videl, da je sin doma vzel kuhinjski nož in se odpravil ven. »Če bi to videl, se to ne bi zgodilo,« je dejal. Mati je senatu s solzami v očeh razlagala, da je že v sinovem otroštvu videla, da je v psihični stiski in je iskala pomoč. Nato je, nekaj časa pred umorom, pri njem našla tudi tablete, ki jih je izročila kriminalistom. Šlo naj bi za anabolike. Ti so na Rebevš-ka imeli ključen učinek, je včeraj dejala še psihiatrična izvedenka Maja Rus Mako-vec. Rebevška je opisala kot čustveno nezrelega: »Gre tudi za izjemno anksiozno osebnost. Pred dejanjem in po njem ni bil agresiven, tudi okolica ga ne pozna kot takšnega.« Na njegovo siceršnje obnašanje naj bi namreč zelo vplivali ravno anaboliki. Izvedenka je dejala, da je že prihajalo do ubojev, četudi med ljudmi ni bilo predhodnih konfliktov, so pa jemali anabolike. »Zanesljivo so vplivali na spremembo njegovega psihičnega procesa. Relativno majhna količina alkohola pri njem ni imela bistvenega pomena, je pa izjemno pomembna ta količina alkohola v povezavi s tabletami. Njegova sposobnost za razumevanje dejanja je bila bistveno zmanjšana,« je še dodala. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA HALO, 113 Pri^er Maček vendar|e Pijanca za rešetkami P^ri^^l^^r ^ ^ lač^^k. l^^arl^^ Policisti so ta teden na območju Slovenskih Ko prednostno? Zatem ko so ta teden nekateri mediji poročali, da celjsko okrožno sodišče primer lanske hude tragedije na avtocesti, v kateri je Branko Maček povzročil smrt treh mladih Celjanov, ne bo obravnavalo prednostno, se je odzvalo tudi ministrstvo za pravosodje, ki trdi nasprotno. Kot so sporočili, so maja letos na Okrožnem sodišču v Celju dobili zagotovilo, da to sodišče navedeno zadevo v fazi preiskave vendarle rešuje prednostno. Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek, ki so ga z ministrstva poklicali te dni, naj bi jim dejal, da obtožnica, ki je zoper Mačka že vložena, še ni pravnomočna in da bo glavna obravnava v omenjeni zadevi lahko razpisana takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Postopek naj bi pospešilo tudi Okrožno državno tožilstvo v Celju. Naj spomnimo, da je Maček nesrečo povzročil, ko je vinjen zapeljal v nasprotno smer na avtocesto. Da so postopki prometnih nesreč na slovenskih sodišč dolgotrajni, je že znano. K temu v javnem pismu pritrjujejo tudi člani Zavoda Varna pot iz Ljubljane, ki žrtvam nesreč ponujajo psihosocialno pomoč: »Nedvomno res je, da v sistemu, kjer sodni postopki iz takšnih ali drugačnih >za-konsko in pravno sprejemljivih okoliščin< trajajo po več let, uničujejo življenja in zdravje ljudi, ki so neposredno in posredno povezani s primerom. V sicer legalni, pravno zagotovo realni interpretaciji določenih pravnih subjektov, da >je čas v postopku zaveznik za milejšo kazen<, je namenoma zabrisana in poteptana osnovna zdravstvena, duhovna in civilizacijska plat življenja žrtev.« SŠol Okradli vilo Grozil s samomorom V torek dopoldne so morali policisti in gasilci posredovati pri gasilskem domu v Žalcu. 44-letni moški, gre za državljana Italije, je splezal na streho gasilskega doma in grozil s samomorom. Gasilci so pri objektu postavili tudi zaščitno gasilsko ponjavo. Moškega sta pred morebitnim samomorom rešila policista, ki jima je uspelo priti do njega na streho in ga prijeti. Po neuradnih podatkih naj bi moški samomor poskušal storiti zaradi zelo slabega psihičnega stanja. SŠol Na srečo gasilci zaščitne ponjave niso potrebovali. (Foto: SHERPA) Italijana so na srečo rešili pravočasno. (Foto: PGE Celje) — Št. 67 - 27. avgust 2010 - "55 u o t5 iS (C o k Policisti so ta teden na območju Slovenskih Konjicah, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Celja pridržanih več pijanih voznikov. V Žalcu so pijanemu domačinu, ki je vozil avto brez vozniškega dovoljenja, vozilo zasegli, saj je ob tem znan kot večkratni kršitelj. Pridržali so tudi Celjana, ki je prav tako večkratni kršitelji, za volanom pa je bil vinjen, saj je napihal več kot dva promila. V Šmarju so pridržali dva močno vinjena. Gre za 39-letnega Izolana, ki mu je alkotest pokazal 1,5 promila alkohola. Drugi, 37-letni voznik z območja Šmarja pri Jelšah, pa je zaradi vožnje pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo. Ker je vozil preblizu desnega roba vozišča, je namreč trčil v vozilo ob cesti. Povzročitelj je napihal več kot 2,5 promila alkohola. V preteklih dneh so neznanci na prenovljeni vili Mayer v Šoštanju uničili trinajst bakrenih okenskih polic. Nekaj so jih odnesli, nekaj pa so jih poškodovanih pustili ob objektu, saj je tatove med delom očitno nekdo prestrašil. Pristojni zdaj načrtujejo, da bodo zaradi večje varnosti okoli prepoznavnega objekta namestili ograjo. Čeprav je bilo to načrtovano že prej, tega do zdaj še niso storili. Notranjost vile pa je že varovana z alarmom. Prav tako v preteklih dneh so vandali vlomili še v poslopje bivše Osnovne šole Bibe Röcka, kjer so za seboj pustili nekaj škode, nato pa jih je pregnal varnostnik, saj je šola varovana z alarmom. Kača v stanovanju v Novi vasi Prav posebna gasilska akcija je bila v torek dopoldne v Novi vasi v Celju. Gasilce je namreč na pomoč poklicala občanka, ki se ji je v stanovanje v pritličju v enem od blokov v Novem trgu zatekla kača. Celjski poklicni gasilci so kačo iskali kar nekaj časa, saj so morali premakniti kar nekaj pohištva, preden so jo našli. Šlo naj bi za nenevarno belouško, ki je tudi najpogostejša kača v Sloveniji. Zatem so jo izpustili v naravo v okolici Šmartinskega jezera. To je že tretji tak primer letos, ko so morali celjski poklicni gasilci v stanovanjih iskati kačo, zato so danes sklenili, da si ravno za takšna posredovanja nabavijo tudi ustrezno opremo. Čeprav je šlo v večini primerov za nestrupene kače, je treba pri takšnih intervencijah vseeno poskrbeti za varnost. Vlak trčil v osebo V sredo popoldne je v Rogaški Slatini prišlo do železniške nesreče. Vlak je trčil v osebo, ki se je pri tem hudo telesno poškodovala. Prostovoljni gasilci iz Steklarne Rogaška Slatina so poškodovancu pomagali, mu nudili do prihoda reševalcev tudi prvo pomoč. Oseba je trenutno zdravi v celjski bolnišnici. SŠol TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 28. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA, 29. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Franc Šolar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 30. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Franc Šolar, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 31. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 1. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) CETRTEK, 2. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 3. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Murski val) 20 VROČIH RADIA CELJE Čebelice, čebelice Vsake toliko časa lahko slišimo zelo glasna opozorila, kaj bi se zgodilo z našim ekosistemom, če ne bi imeli čebel. Kranjska čebela ima v slovenski zgodovini velik pomen, prav tako čebelarska tradicija. In s pestro čebelarsko dejavnostjo se lahko pohvalijo tudi vestni laški čebelarji. Za njimi je tudi zelo plodno obdobje glede osveščanja javnosti, še posebej najmlajših, o pomenu čebelarstva. V Laškem lahko vidimo urejene vrtove medovitih rastlin, podeželje je posejano z ličnimi čebelnjaki in s pravimi tematskimi potmi. In ne nazadnje, v nedeljo bodo v Sedražu tradicionalno prireditev prika- Odbojka na mivki je dokazala, da je formula za uspeh zelo preprosta - v ekipi morajo biti samo ženske. Novinarji NT&RC spet na športnem dnevu No, pa nam je spet uspelo. Novinarji Novega tednika in Radia Celje smo le uskladili svoje obveznosti in si v začetku tedna ob finančni pomoči hišnega sindikata privoščili že skoraj tradicionalni poletni športni dan. Pravzaprav je bilo na žalost le športno popoldne. Na že lani preverjeni lokaciji ob Savinji smo najprej napolnili lačne želodce, TUJA LESTVICA: 1. TE AMO - RIHANNA (3) 2. PRAYIN' - PLAN B (4) 3. MISERY - MAROON 5 (6) 4. ALL TIME LOW - THE WANTED (2) 5. JUST BE GOOD TO GREEN - PROFESSOR GREEN Feat. LILY ALLEN (4) 6. THIS PRETTY FACE - AMY MACDONALD (1) 7. WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL & DCUP (3) 8. ROSE COLORED GLASSES - KELLY ROWLAND (5) 9. SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN (2) 10. LALA - OCEANA (1) DOMACA LESTVICA: (4 za starih ljudskih šeg in opravil, ki jo že leta pripravlja Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, posvetili ravno spoznavanju čebelarske dediščine. Zato je Polona Mastnak v oddajo Znanci pred mikrofonom povabila predsednika laškega čebelarskega društva Franca Šolarja. Foto: SHERPA (4) (1) (2) nato pa smo se poklonili trem športom. V čast celjske ženske košarke smo metali na koš, v čast Šentjurčanov smo se zakopali v mivko, z nogometom pa se tako ali tako konča skoraj vsak slovenski piknik. Poškodovanih ni bilo, če ne upoštevamo en skoraj zlomljeni palec na roki, od nekega mrčesa popi-kano stopalo, nekaj modric in prask ter od silnega smejanja razbolene trebuhe. 1. BIL JE PLES - XEQUTIFZ 2. DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) - ARSOV FEAT. LARA BARUCA (2) 3. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (3) 4. PROTI SONCU - OMAR NABER (1) 5. NE BI - APRIL (3) 6. VZEL SI MI SRCE - NUŠKA DRAŠČEK 7. ADRENALIN - HEAVENIX 8. DANES BOM JAZ KOT TI -INGRID Müller 9. ZDAJ KO SVA SI BLIZU - ART MUSIC ORCHESTRA (2) 10. DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ (5) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ON YOUR HEAD - TIFFANY PAGE BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO PREDLOGA ZA DOMACO LESTVICO: OBJEM - PAPIR LJUBIM TE - NINA OSENAR Nagrajenca: Peter Klanc, Vošnjakova 45b, Celje Marjana Urh, Levstikova 56, Maribor Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. ROŽICA - VIGRED (4) 2. ČETUDI MAJHNI SMO -KRAJCARJI (3) 3. ŽITO - MODRIJANI (5) 4. POZABLJENO DEKLE - NAVDIH (2) 5. DOVOLJ MI JE - UNIKAT (1) Predlog za lestvico: KO SE PRAVLJICA KONČA - VIKEND SLOVENSKIH 5 plus 1. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI - ANS. ROKA ŽLINDRE (5) 2. DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA (1) 3. VSE SE VRAČA, VSE SE PLAČA -POVRATNIKI (4) 4. UŽIVAJ ŽIVLJENJE - RUDI KRANER S PRIJATELJI (2) 5. SOLZNE OČI - AKORDI (3) Predlog za lestvico: OKTOBRA SE VESELIM -JODEL-EXPRESS Nagrajenca: Antonija Pinter, Valentinčičeva 12, Laško ^ Mia Skutnik, Podlog 40a, Šempeter Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Spet smo dokazali, da poleg glave in rok znamo uporabljati tudi noge. - Št. 67 - 27. avgust 2010 - Za en dan so na Svibnem spet kraljevali Ostrovrharji. Svibno spet zasedel Ostrovrhar Otroci so bili najbolj navdušeni nad poniji. Ijenje pa tudi ne poceni. Žal na nekdanji mogočni grad na strateški lokaciji med Ljubljansko in Celjsko dolino ter med Dolenjsko in Hrvaško, utrdba naj bi tam stala že v 10. stoletju, spominjajo le še ruševine, vendar prireditvi, ki je bila sicer pri Zoisovi graščini na Počakovem, kot kulisa dajejo svojstven pečat. Medtem ko se je gospoda važno prestopala in šopirila po prizorišču, so »tlačani« razpostavili pisane stojnice, na katerih so mojstri starih obrti razkazovali svoje izdelke in veščine (od tkanja pasov, kovanja bodal, izdelovanja verižnih oklepov do sla-mokrovstva, preje in sklod-lanja), močno zastopani so bili tudi lokalni ponudniki domačih dobrot. Med udarce mečev se je mešala pesem domačih ljudskih pevcev in več skupin folkloristov, če dodate temu še otroško navdušenje nad res mikro izvedbo poni konjičkov, potem si lahko približno predstavljate živahen utrip na prizorišču. Najbolj pogumni in spretni so se lahko pomerili tudi v lokostrelstvu in mečevanju ter v metanju podkev in zabijanju žebljev. Posrečeno sta program v večernih urah dopolnila še ča- Vsaj za en dan v letu Svibno po stoletjih ponovno zavzame nekdanji gospodar, vitez Viljem Ostro-vrhar. Na vzpetini nad Radečami, tik pod Grajskim hribom, kjer so dandanes le še ruševine Svibenskega gradu, enega najstarejših »tapravih« gradov na Slovenskem, vsako leto pripravljajo grajsko-trški dan z vso pripadajočo ponudbo. Pred tednom zato na Svib-nem ni manjkalo grajske gospode, vitezov, ki so znali zgrabiti za meč, ponudbe z vsem naborom srednjeveškega že-lezja na čelu z oklepi, vihrale so viteške zastave. Sviben-ska gospoda Ostrovrharjev, ki si je bila precej blizu tudi s Celjskimi grofi, ni bila kar tako, viteško razkošno živ- rodej Branko in glasbena zasedba Čompe z Janezom Škofom. PM Foto: SHERPA Ne poskušajte tega doma! Tega pa so pomotoma spustili iz grajske temnice?! bst^ wr^ 1 Otok Tasos polpenzlonl HOTEL RODON HOUSE 3* Odhodi: 28.8.,4., 11., 18. 9. Otok Lefkas najemi std. VILLA FLISVOS 2* sup. Odhodi: 29.8., 5., 12., 19.9. HS^TOjl www.palma.si MB: 02/48 03 MO VE: 03/19 84 370 CE: 03/42 84 304 Otok Pag/Metajna 5 x poipenzionl PENZION VALENTINA 3* ___ TERMIN: 28.8. - 11.9. MtfllS Do 3 let brez uslug BREZPLAČNO! Ojlr^^j 1 t ■ 1 t 11 I I I I L 1 I I I I I I I I I I I 1 .1 U I I .......................... Preibtdiritetf Smoilfuikz(fo(floletrto fradkijo obnaifljünjü kwniranja liopalnit tntervendjsJiffi pose^oi^ teropmi^ljanja raznih druflihtorifet^w itflrtoi/anjsftifi oöjefctih, poski/nih prartorih In ziuebnili hüüh. Ves foi se trudimo, da bi delo oprai/ljaii Jti/alitftno, Jtrofco)/fio m v zadoi/ofjstvo itranfe, so lü nas i/edno na pn/em mestu. Samo zaradi strartfc in jnoretilnifi /ladlo^ z izpustom vode. zamnienimi odtolii iijwmo or^aniziriifio interventno služio 11 üf na dan, m dni i/ tednu, l/flradfte materiale nabaj/ljamo pri z/ianih in zünesljiwh dobai/iteljih (Slada, d. o. o.. Boka, C4, d. o. o., JHefkür. d, d., Eltatrade, d. o. o.) ti Ii Dcjairnoiti Obflova hopoliiice Ste je odJofili za reloNto prejjouo dotrajane Irapalnice? I/ petifi dneh za i/oj oprai/imo obnovo fcopafnice strolioi/no in hi^alitetno z že ui/eljai'fjeno ehrpo. Otrnoua hopolnice zajema crgled m izdelavo predročujia, odstranitev obrtoječe keramilie, itare kopalniške opreme tei odi/oz le-te, janntijo dotrajane inftaiacije, zamenjavo radintoijei/ fali izdelai/o tolnega cgrevonjaj, polqgnnje keramrčnih plofdic, dostavo in montažo (lopalnišfcih elementov. Prav tabo nudimo najem liemičn?ja H/C-ja v caiu sanadje kopalnice. ; Strojno SUenje odtokov V pjimenj zamašitve odtoka v kuhinji sli kopalnici smo mi pravi naslov. ZaiiiciijiiH« nidiateri« in pefi n centrafno oj^revanjCj montaža radiatoijat zamcnjaira ventÜa 5te se odločili za zamenjavo radiatoijev v itanot^anju ali za montažo novelo radiatorja, zamenjavo pe^ za centralno o^ievanjeP Poklifite nos. zdsj je pravi fos za zamenjavo, da boste prihajajofozimo pričakali z no vimi radmt(»rjl in no vo pe^o. Za vas pripravimo predračun, vam svetujemo glede noha ve ustreznih radiatorjev rn peti. Pa do^oronj vam nabavimo radiatofje Ifl stare odpeljemo. Iz naslonjača /ohka opazujete, kako se vr^i zamenjava grelnih naprav. Zamenjamo vam lahko samo ventil no radiotogu, lu vam pufča, ne da ht se izpraznil celotni sistem, soj Imamo na nizpolt^o sistem za zamrzovonje. /Idoptacije kopalnice tn zamenjave radlatoijev se abiča/no latko enkrat ali dvakrat v življenju, zato je Izbira izvajalca teh del zelo pomembna. živimo v fasu hitrega razvaja na področju gradbeništva, notranje opreme in pajav/janja različnih izvajalcev, ki se ukvafja/o s podobnimlitoritvami. Od ostalih Izvajalcev se ločimopo bogatili izkušnjah ferpo kvalitetno, hitro in itratovno opravljenem dek I__ - Sepriporafania; ^ lama I d.o.o. 4 IZili-TtlHrplB ^^^^ m.mmm Infogilimal.it lam a 1 L A m A L v™w.aflJ«ek.3i activTekO envihonmental Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-536 lAJj SP£*E" CfiLH^J KlMltDMtTH) O.RüIiJJ. m INSTMMUE VEIHOVSEK □ □ □ IZVSBA VODOVOmiH IN CENTUIMM NAKLIAV la SANAOIA KOMLNIC JtimiCDt nBBtmta t*.*, I>nižIiiEka vai 34/ii, ime, gun: MI SBZ 907 f,-»**^''^ iiAäiMUNiiKi»mt.feiiioä niBBPiniiAiiAaaNiir 4: rj ftp^LmiOnrlVl f anj* n« damu ^lidilivi iplilnJIi tlnnl Ih ipUk»!) -AicuntMrlk« mnr^c^t ntttt^i vidri»vvi|t pofUfll* i JPniM* ITdlltlsv APPLE. f)CLL._ ^«not •liriitlm tthinlCnm natF» teh; 03 78126 03 IP STOHITVE: ^Sf^nje picslovnlh proSIMOV, hi!, stiiiiiVji^ 1 ] [> I im"aM Hrt Peifliai mvw.fUKMlit-florIt™.« pratljt metsbia BESI tlwiIui8,323« t>OJE MhO(l/MfUttjt»;«4VUe»4,ln:«tntStt M;itjaž Z«]eznik H^Jjsc-unii/i; Wiwrjcif e-pciälji: iiiat^ay.wfozniksssiol-nrt I33Š032I glasbeni center Cosposbi2S,3(X» Celje tel.: (ß 40 (Mt faks 543 40 MAC-ŽKI-EZNIK d.o.o. Milflnsfccsa I2,3fl(lüa'lje li?!.j 03 541 32 66 Najboljša izbrra okvirjev v mestu. Galtr<|« (»vir, Jiii(arEmlK|h S)änH(vaiai.i«icC(ijr.siJO Delovnüas: poideljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 5tre/ifl zfl t/ef generacij? www.stfelia-nKtali smcKC^mpnwvEe WH JAOCAU • (wniHEimsriummoKviftjE Z> HDREKCuSlUh OClUjl - KVAUTFTUE KCWTdJCTNE LEÜE - CiSruJh ZAKOMTAXTME LECE - LASTE» »WWRNI PflOSTUn U ETKUIKE OPTIKE - □ELQVNI C AS: dejflvrikl od S.00-1S.D0. ubou od e.OO-12.,.,Du^JlJsw1iOJ^, lOCO LiuEiiiANJh m,; flJ/7M-S7-0ÜL O.lt S&S 2SI; SPLtir ww.lTTix,s(i tTX>iiA' FireKe?T-3.PfET ■ DOBfiODO^UVNWILEPOFNITOfKIVÜHlflU LAŠKEGA lUlllIMCWM; DEPUOB lASiffiJÜOOillAHIWUEElUU; 'i .poöojevmitr^imdflimeshafitraniev MAfJKUtÖ ajiHNffmWhCSn INtMlViTV PSKlK -uCVflSilirVffiJE-NlIMlJSlJLfT« fl(l>!iwy irs 6, tJito I IMFORMKUf: USM: Dm SSDOSS, lEL CS S7J M iOi F IffiU rfaBlRApÄ^iJ GRADNJE Püinikova 4,3000 Celje 6SM:OiJ/570-057 B-mail: gubo.m^gmlitm fvo6ubo,s,p. Po in tcnhdclovrih inliL^nj v Avjiiiü, fHTnui^iio z Vitmj v CcijiiJ Obnova stanovajij in m^üanJ Lsdeljva deiiiit fasad Zunanja ureditev AGM NEMEC d.O.O. Sedraž 3,3270 La^ko Tel.] 03/56-4B 043 Fax.: 03/56-40-340 E mail: agm.nemec@kabelnet.n^t GOSTINSTVO I GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM ^ iHfefai^a vseh vrst i ' tofiolTiD - izalitijski^ fäud; . iHieiaw rsfHJiiev; ' PiHlianlifdela; Zikljufrudeiii v gradbeništvu; Zabukovšek ZABUKOV^EKIn partnerji d.n.ft Žli*4,3115LOCE Uporabljamo na^l^dnje materi ale: jub, fragmatr roefix, bau mit. mito m darko mavrič s C. kaifinittgi odndi 1 Si, igntlur fHTtil: dirt:g@mdT77.ii lidetswaddna[ov prodaja: bluzl|, f,; lamslnihiswi, pjist^, v Hflill, E assm CS© PQfl© □ o® DuD Šiviljstvo KRPIC;^^ 3000 Cd je, Trt.: D3/S4-13I95 ODPlflALNI CaS= - pet«k sobota 06:00 - 19:00 -_marijša EKSPRESNA popravila £origlnal krajäan]e jeansa -oženje obfačif, menjava zadrg., -pospravila usnjenih oblačit nedelja Inprainiki 07:00 -13:00 ZAPRTO M|/| SELITVE PREI/OZI in ODVOZJ CELJE Spfciafno fiifeji;e talnih, zidnih poirrfin in oiuenoir. aparctoif.odirtJzifiiiflEpflfiija Jim- -- 05I/BSI78S 040/371793 'Jf'lU Sinmnil l^ImHiD nt. U.V K« Mr ^IIVITA-TERM lil/LI OGREVANJE IN PREZMCEVARIE QSM:040 462 80B Tsl,/Fax.:0a3 894 863 www.vHaterm.sl PREZRAČEVANJE Z REKUPERACUO TOPLOfTWE Črpalke ogrevalni in hladilni sistemi NILAN wsiumovnK* uviLTičK^ Vit» huniitetno me'"' KOVItVISX KRDVSTVa. KtEPAHST VD VPAPJSKO 3305 VI^ANSKO Jurij Padbregar | 417 749 I kovinexptSHioUnet SERVIS - PROOAiA - REZERVNI DELI gim:041 637 674 tava 3. &Hf PIAG6IO USENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA$ DOM ImiiiM, lidtigiia, rmirriUa. dfmmila»- v« wraAjiSTTO PiHb e-mail: mizarstvD.korin@siol,fiet; jpiet; www,iniiarstvo-kori;n.si Kontalcti: M 03 70 H 023 Fa* 03 5726390 • PREKRIVA NJE VSEH VRST KRITIN • tZOLATORSTVO ' STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO • BREZPLAČEN OGLEO IN SVETOVANJE KHOVSTTO, W.EP«ltSTWt) Pe(ovie:»,32i0šlofe Iti.: 03/S 77- !2-3 J iM: Om! -00-f9 i-pOiUHt iTOil'flflv.csftÄji^M.i^ 1-11 I ITI ri II11 IIII I 11 i I' i~n - Št. 67 - 27. avgust 2010 - mn n rp rr I | i i m | i i m | i i i i | i i m Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO r RITOZNA KNJIGA PREJELI SMO Učitelji, VB . srečaj mo se! Vljudno prosimo vse učitelje in učiteljice, ki so kdaj-koli poučevali na OŠ Breze oziroma OŠ Šentrupert nad Laškim, da pokličejo na tel. 040 164-285 ali pošljejo svoj naslov na elektronski naslov: matejagobec1@gmail.com Prav tako prosimo tudi vse njihove prijatelje in znance, da jih opozorijo na ta poziv. Radi bi se ponovno srečali. Kolektiv PŠ Šentrupert Svoje fekalije iz greznic polivajo kar po gozdu Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, slož-nosti, ljudje so podprli drug drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina. Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali po najbližjem hribu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebujejo tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste. Ljudje se ne zavedajo, da je čista voda vir življenja in zdravja. Podoben problem je pri gnojnici, kot piše v reviji Osvoboditev živali, marec 2008, v članku Smrtonosni gnoj povzroča izumiranje vrst: »Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, kar nihče ni imel za možno: ne industrija, ne avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico. V Nemčiji pod neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj. Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste. Rezultat: zoolog je našel v majhnem parku sredi Münchna 350 različnih vrst ptičev, nasprotno pa so na deželi že vrabčki postali redkost _ Glavni razlogi za izginjanje vrst v srednji Evropi: kmetijstvo z gnojem in gnojnico: 78 %.« Toda tudi tisti, ki imajo greznico zgrajeno po predpisih, jo včasih spraznijo kar v gozdu, ker je čiščenje seveda povezano s stroški. Toda še večji strošek bodo imeli naši otroci oziroma naslednje generacije, ki morda sploh ne bodo več imele kje dobiti pitne vode. Ali naša država in občine razmišljajo o teh grozljivih posledicah? Po predpisih je praznjenje greznice v gozdu prepovedano. V Uradnem listu RS piše, da praznjenje greznic izvaja upravljavec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljavca javne kanalizacije. In nadalje: »Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je za zbiranje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak - greznice, čistilne naprave - v skladu z veljavnimi predpisi. Greznice morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije. Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Greznice morajo biti praznjene po programu, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere so razvidni lastništvo, lokacija, velikost, vodo-tesnost in datum praznjenja greznice. Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi.« Toda kaj pomagajo predpisi, če jih praktično nihče ne kontrolira v praksi. Del življenja sem preživela v Švici, kjer je država zelo stroga do lastnikov hiš, ki se ne držijo predpisov glede greznic. Kazni so visoke. Zato pozivam odgovorne v državi in občinah, da bolj kontrolirajo to področje. Za dobro ljudi, narave in živali. BERTA SCHMID, Ostrožno pri Ponikvi ZAHVALE Hvala za pomoč Zelo sem osamljena, saj je pred kratkim umrl mlad fant, ki me je zelo spoštoval in mi delal družbo. Betežna sem, starost me muči, jeseni bom, dočakala 80 let, pri čemer za silo še krevsljam ob palici. Hvala bogu, da še hodim. Zahvaljujem se vsem, ki sočustvujete z menoj in razumete starejšega človeka, zahvala tudi Tinetu Tompla-ku za nesebično pomoč, in domačim. Zahvaljujem se tudi nečakinji Romani za usluge in Cvetki Hrastnik za razumevanje. Skratka vsem hvala in vsakemu posebej. CECILIJA KLADNIK, Gorica pri Slivnici Dobrodošlica v starem mestnem jedru Po nekaj letih sva se z ženo odpravila v staro mestno jedro Celja. Prijetno presenečena nad veliko prostimi parkirnimi mesti sva na par-komatu priskrbela listek za avto. Ker sva se med opravki malo zadržala, se je nabralo nekaj zamude in začuda že lisice na kolesu avtomobila. Ker za pol ure nenamerne zamude ni bilo nobenih olajševalnih okoliščin pri visoki kazni niti ni možno plačilo s kartico, poleg tega sva naletela na arogantno obnašanje uslužbencev podjetja Kostra ter toge občinske odloke, sva trdno sklenila, da je to najin zadnji obisk tega dela mesta. Zdaj je jasno, zakaj je toliko prostih parkirnih mest in praznih oziroma zaprtih trgovin. Če bi parkirala na pločniku ali zaparkirala komu vhod oziroma ne bi plačala parkirnine, potem je jasno, da opravičila za lisice ni. Če so se občinarji odločili za takšno represijo, potem naj ne pričakujejo oživitve starega mestnega jedra. Bomo pa na deželi malo manj prijazni do mestnih gobarjev, ko nam bodo jeseni pri našem delu zaparkirali kakšno pot v gozd. Če so nove navade prinesle tako neprijazne oblike komuniciranja, se jih bomo pač morali navaditi. MARJAN JELEN, Šempeter □ DRI TELEFON Parkiranje po Vojniku Bralec omenja, da je starejši občan, ki ima očeta v Špesovem domu v Vojniku. Kot opaža, naj bi zaposleni, ki so mlajši, parkirali svoja vozila kar na spodnjem parkirišču, medtem ko naj bi morali obiskovalci, med katerimi je precej starejših, pešačiti z zgornjega parkirišča. Službeno parkirišče naj bi bilo po bralčevih opažanjih skoraj prazno. Direktor Špesovega doma Dragan Žohar odgovarja: »Skupno število parkirnih mest nad domom in ob njem večinoma zadošča potrebam, res pa je gneča povečana ob praznikih in takrat, ko je zaradi prireditev obisk v domu povečan. Dvomimo, da te težave opravičujejo zmanjševanje zelenih površin ob domu za povečevanje števila parkirnih mest. Dom je v osmih letih - poleg osnovnega, asfaltiranega parkirišča - zagotovil asfaltiranje dodatnih parkirišč vzdolž lokalne ceste nad domom, ki so namenjena zaposlenim in obiskovalcem (dostopna brez omejitev), hkrati pa je asfaltiral makadamsko dvorišče, ki je namenjeno sodelavcem, ki v dom prihajajo na poziv oziroma intervencijo. Da bo bolj razumljivo: s tem preprečujemo, da bi delavec, ki je bil klican na intervencijo, ob prihodu še iskal parkirni prostor _ Zato zapornica za službeno parkirišče, ki onemogoča splošno dostopnost in ugotovitev, da je v tem delu tudi ob največjem obisku vedno nekaj nezasedenih prostorov. Ob zgoraj naštetem žal ni mogoče obljubiti čudežev. Pomaga malce razumevanja za potrebe in težave soljudi: zaposlene smo pozvali, naj ob prihodu na delo uporabljajo predvsem zgornje parkirišče, in naleteli na njihovo popolno razumevanje. Prav tako bi receptor doma prisluhnil obiskovalcu z resnimi težavami pri gibanju in mu omogočil parkiranje na nezasedenem službenem parkirišču ali za kratek čas kar ob vhodu v dom! Takšna tolerantnost je velikokrat nagrajena z brezobzirnim parkiranjem na prepovedanih mestih: na primer pri glavnem vhodu (kot ovira za dostop reševalnih vozil), na pločniku in jasno označenih dostopih nanj ter na intervencijskih poteh. Poziv k medsebojnemu razumevanju je po naših izkušnjah edini način, ki obeta vsaj malo uspeha; pri naštetih težavah namreč nista pomagali ne mestna straža ne policija.« Zastarana elektrika Poklical je bralec (posredoval je osebne podatke), ki je pri Elektru Celje leta 2003 menjal električni števec (z eno- na dvotarifni števec). Šele letos je ugotovil, da manjka ura za dvotarif-no merjenje, vendar so mu vseeno zaračunavali višjo tarifo. Ko se je pritožil, so mu ugodili, vendar je prejel denar vrnjen le za zadnja tri leta. Za ostalo so mu rekli, da je zastaralo. Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, od- govarja: »Dobropis je bil bralcu izstavljen na osnovi 352. člena obligacijskega zakonika, ki pravi, da odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Pri tem bi želeli opozoriti, da je odjemalec mesečno prejemal račune, iz katerih je način obračuna bil razviden. V kolikor odjemalci menijo, da njihovi računi niso ustrezni, jih prosimo, da to čimprej sporočijo v našo reklamacijsko pisarno. Vsaka neprijetnost je za naše odjemalce negativna izkušnja, ki jo obžalujemo, vendar se trudimo, da jo rešimo v obojestransko korist, saj je dolgoročno zadovoljstvo odjemalcev vodilo našega podjetja.« Signal v Socki Poklicala je bralka iz okolice Socke (občina Vojnik). Omenja, da so krajani nezadovoljni, ker nimajo telefonskega signala ter da velja to za dolinski del Socke ter Trnovlje pri Socki. Zanima jo, kdaj bo drugače. Simon Šketa, vodja Službe za odnose z javnostmi v družbi Mobitel, odgovarja: »V sedanjih načrtih na tem območju gostitev omrežja s postavitvijo nove bazne postaje ni predvidena. Prav tako v tem trenutku še ni mogoče napovedati na tem območju širitev omrežja. V kolikor se bodo v prihodnje pokazale možnosti, bomo širitev uresničili.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Oda. Le voda. Zivljenjejo hoče. ŽIVLJENJE HOČE TUDI NAGRADE! O, DA! Sodelujte v SMS NAGRADNI IGRI s 120 osvežujočimitedenskimi nagradami: Majica Oda Vstopnice za kopanje v Termalnem Centru Wellness ParkLaško Japonke Oda V zaključnem nagradnem žrebanju pa bomo podelili vikend paket za dve osebi v hotelu Wellness Park Laško. Pošlji SMS s ključno besedo ODA in UNIKATNO KODO na 3131 (npr.: ODA HJZ67). Unikatno kodo najdeš pod zamaškom Ode ali na spletni strani www.oda.si. Sodeluješ lahko tudi prek wap povezave http://l93.77.l60.102/Oda/vnos.aspx?IdPodatkov=OD58l a od 20. 6. do 20. 9. 2010, g plVOVARlvj^ AŠKO 1825 . Informacije na: info@sedem.bi Sodnik je pomahal z rdečo zastavico in tekmovalci so privili plin. Starodobniki se lahko sredi tekme tudi pokvarijo. Hrumeli so starodobniki in super motorji Klub starodobnih dirkačev Vransko je konec tedna na poligonu na Vranskem organiziral državno prvenstvo starodobnih motorjev in prvenstvo Alpe Adria ter državno prvenstvo in tekmo za evropski pokal Super Moto. Na poligonu varne vožnje se je pomerilo okoli 70 staro-dobnikov. Tekmovali so z motornimi kolesi, izdelanimi pred 2. svetovno vojno in po njej, s serijskimi, športnimi, predelanimi in tovarniško prirejenimi motornimi kolesi, manjkalo ni niti motoristov priko-ličarjev. Člani vranskega kluba starodobnih dirkačev so se odrezali izjemno dobro. Matjaž Lesjak si je s predvojnim motorjem privozil 2. mesto, v kategoriji predelanih vozil je 3. mesto dosegel Ciril Si-lovšek, drugi je bil Alen Sre-bočan z motorjem, izdelanim do leta 1974. Srebočan je s soč-lanom Božom Cvirnom osvojil tudi naslov državnega prvaka v kategoriji motornih koles z bočno prikolico. V tekmi za evropski pokal Super Moto je slavil Bolgar, državni prvak v tej kategoriji pa je postal član Sitar Racing teama Kamnik Uroš Nastran. MJ, foto: TimE Pot v Lešje 1 Vojnik 03/780 00 50 www.cepin.si VEČ INFORMACIJ NA NAŠI SPLETNI STRANI (RABUENA VOZILA) ZHH PRVDAM PRVDAM OSEBNI avto AX, letnik 1998, ohranjen, prodam za 610 EUR. Telefon 031 884070. 3545 HYUNDAI getz 1,4 fancy, letnik 2004, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 596-722, (03) 5777-336. 3573 VW golf II diesel, letnik 1991, rdeče barve, 5 vrat, odličen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 969-799. ž 90 SEAT cordoba sdi, letnik 2002/03, diesel, m. siva, klima, cz, dz, el. pomik stekel, prevoženih 102.100 km, servo volan, zelo lepo ohranjena, garažirana, prodam. Telefon 041 220-375. š 511 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon 041 708-497. 3486 STROJI PRVDAM TRAKTOR Imt 539, letnik 1990, v odličnem stanju in traktor Štore 502, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 369-470, 5472-367. 3520 STISKALNICO za grozdje, sok ali sadje, 50 l, kot novo, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 5778-944, kličite zjutraj ali zvečer. 3542 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041 818-899, popoldan. 3555 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 100 l, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 512-755, 031 819-887. 3570 TRAKTOR Zetor 2511, letnik 1974, dobro ohranjen in vrtavkast zgrabljalnik Sip vz 280, prodam. Telefon 041 763-478. 3565 HIŠO, Šentvid pri Grobelnem, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 3548 STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 051 416-230. p VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon, prodamo. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2703 PARCELO, na lepi, mirni, sončni legi, prodam. Telefon 051 321-925. š 485 STANOVANJSKO hišo, 2 km iz Rimskih Toplic, na lepi, sončni legi, z nekaj zemljišča, prodamo. Telefon 031 519-146. 3321 ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si Vojiiik,1973,10x8,49SmS čudovita in mirna lokacija, 2 minuti peš do centra, vsa infrastruktura, 130.000 EUR, 051/353-915 Alenka Gorza Jereb, Ograje 70 a, Logatec CELJE - Milčinskega, dvosobno stanovanje 63 m2, lepo ohranjeno, v 2. nadstropju stavbe z dvigalom, z vso komunalno infrastrukturo, trgovinami in šolo v bližini. UGODNO! Cena: 72.000 EUR Info: 031 342 118 DOMAČIJO, 4.800 m2 zemlje, 8 km iz Celja, prodamo. Telefon 5461-183, 5799049. 3530 V LEPEM, mirnem in čistem okolju prodam bivalni vikend s pol hektara travnika. Voda, elektrika, centralna in telefon. Informacije po telefonu 031 786-173. 3448 BIVALNI vikend, z uporabnim dovoljenjem, površina 93 m2, površina zemljišča 5.300 m2, vodovod, elektrika, asfaltirana cesta do hiše, prodam. Lokacija: Zlateče 19, Nova Cerkev (Socka), 14 km iz Celja. Telefon 051 358-662, (03) 5471345. 3537 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 715 m2, garaža, sončno, mirno, prodam. za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370. 3574 PONIKVA. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 690 m2. Telefon 041 652-194. Š 510 H!TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petMii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Hi I rj I TT^ tudi letnik2010 ^ JtWt1;l -^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave. G'Wi™ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika 28 ALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 53.000 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetova-nje.gajba.net. n CELJE, Celestinova. Prodajamo hišo z dvoriščem, v Celestinovi ulici v Celju, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2, pritličje + I. nadstropje + neizgotovljena mansar-da, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. VPIS 2010/2011 V Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki je organizacijska enota Šolskega centra Celje, smo za šolsko leto 2010/2011 pripravili razširjen program ponudbe izobraževalnih programov in usposabljanj. Vabimo vas, da se vključite v programe formalnega in neformalnega izobraževanja, in sicer: I. IZREDNO IZOBRAŽEVANJE V PROGRAMIH NIŽJEGA, SREDNJEGA POKLICNEGA, POKLICNO-TEHNIŠKEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA • kozmetični tehnik • logistični tehnik • ustvarjalec modnih oblačil • avtoservisni tehnik • avtoserviser • avtokaroserist • frizer • izdelovalec oblačil ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA • elektrikar • elektrotehnik • tehnik računalništva • kemijski tehnik GRADBENIŠTVO • gradbinec • zidar • tesar • izvajalec suhomontažne gradnje • pečar-keramik • gradbeni tehnik STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA • oblikovalec kovin-orodjar • instalater strojni instalacij • klepar-krovec • mehatronik-operater • strojni tehnik • tehnik mehatronike • medijski tehnik Možnost dokončanja izobraževanja ali prekvalifikacija tudi še po starih iztekajočih se programih: • elektrikar energetik • oblikovalec kovin • orodjar • strojni mehanik • zlatar II. NACIONALE POKLICNE KVALIFIKACIJE Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA za naslednja področja: - operater/operaterka na CNC stroju - ročno obločni varilec/varilka - plamenski varilec/varilka in spajkalec/spajkalka - TIG-varilec/varilka - MIG-MAG-varilec/varilka - skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehatro-ničarka - izdelovalec/izdelovalka spletnih strani - vizažist/vizažistka - maniker/manikerka - vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkani-zerka - izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja - izvajalec/izvajalka betonskih del - voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE - jezikovni in računalniški tečaji - poslovno komuniciranje in vodenje - specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja INFORMACIJE: vsak dan od 8. do 14. ure E-pošta: izobrazevanie-sspsce@auest.arnes.si Tel: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54, (03) 42 858 73, 041 708 938 ETAŽO dvostanovanjske hiše, 4-sobno stanovanje, 120 m2, Celje, vsi priključki, garaža, sončno, mirno, prodam za 130.000 EUR. Telefon 051 800-370. 3574 JURKLOŠTER, Blatni Vrh. Prodamo kmečko hišo (118 m2) z gospodarskimi poslopji (41 m2 in 87 m2) ter 58.859 m2 kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektrika, voda, telefon, asfaltni dostop, za 69.500 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodamo gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetova-nje.gajba.net. n LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 299.000 EUR. Telefon 041 708198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n GRIŽE, Pongrac. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem in kletjo, v Pongracu, neto tlorisna površina stavbe 61,40 m2, s kletjo 8,75 m2 in shrambo 4,25 m2 ter odprtim balkonom 5,90 m2, dvorišče 300 m2, pašnik 467 m2, leto gradnje 2005, objekt na primerni lokaciji, v zelo dobrem gradbenem stanju, priključki: elektrika, voda, telefon, greznica, kabelska TV, ogrevanje na trdo gorivo, vpisano v zemljiško knjigo, za 65.000 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n CELJE, Začret. Prodamo del v dvostanovanj-ski hiši, s kletjo, drvarnico, garažo in dvoriščem, bivalni prostori dela stavbe 66,51 m2 + klet 10,41 m2, drvarnica 13,65 m2, garaža dvojček 14,70 m2, dvorišče 308 m2, leto gradnje 1960, prenovljeno 2008, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, etažno centralno ogrevanje, mestni plin, kabelska TV, internet, za 98.000 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n KUPIM VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972 ODDAM PRODAM CELJE, center. Stanovanje, 40 m2, popolnoma opremljeno, v Prešernovi 2, vpisano v zemljiško knjigo, prodam, oddam. Informacije 041 698-116. Če ne odgovorim na klic, vas pokličem nazaj. p V ŠENTJURJU, slab km iz centra, na zanimivi lokaciji, prodam večje sončno stanovanje, v pritličju dvostanovanjske hiše. Stanovanje je dobro vzdrževano, ločen vhod. Cena po dogovoru. V račun vzamem dvosobno stanovanje. Telefon 041 796-824. Š512 ODDAM STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676. p DVOINPOLSOBNO stanovanje oddam od 6. 9. naprej. Stanovanje je opremljeno. Telefon 051 351-569. 3590 STANOVANJE v hiši, svoj vhod, opremljeno, velikost 90 m2, vseljivo po 25. 9. 2010, oddam. Telefon 041 612-477. 3599 STANOVANJE v hiši, svoj vhod, opremljeno, velikost 38 m2, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 612-477. 3599 PRODAM DNEVNO sobo, omaro 3,70 m, jedilno mizo, 1,60 m, raztegljiva do 2,40 m, 12 stolov, vse iz masivnega hrasta, kotno sedežno garnituro - bež, z mizo 1,30 m, hrast, spalnico Lipa Bled, naravno, bar garnituro, kotno sedežno - črno usnje, prodam. Telefon (03) 5709-318. 3423 DVOSED (1,6 m), nerabljen, raztegljiv v ležišče, ugodno prodam. Telefon 031 610-477. 3496 RABLJENO kuhinjo Svea Mateja, hrast, z aparati, 300^240, s šankom, 160 cm, ugodno prodam. Telefon 031 370-899. 3447 ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, kotno sedežno, kuhinjske elemente, zamrzovalno skrinjo, peč na drva, sušilni stroj in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. n KUHINJO Marles prodam ali menjam za drva. Telefon 5485-419. 3583 KUPIM GRADBENI MATERIAL PRODAM POSLOVNI prostor v pritličju, velikost 26 m2, v centru Šentjurja, oddam v najem. Vse informacije po telefonu 041 334-400. Š 504 ENODRUŽINSKO hišo z vrtom, v Šentjurju, oddamo v najem. Telefon 041 531-813. 3589 STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje, z velikim balkonom, v Škofji vasi, prodam. Telefon 041 714906. 3553 STANOVANJE, veliko 42 m2, lokacija Otok Celje, prodam. Telefon 051 626-519. 3561 CELJE, Miklošičeva. Prodamo stanovanje v Miklošičevi ulici v Celju, IX. nadstropje, predsoba, spalnica, kabinet, dnevna soba, kuhinja, ločen WC in kopalnica, balkon, uporabna površina 71,40 m2, zgrajeno 1973, obnovljena streha in fasada stavbe, za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n V SLOVENSKIH KONJICAH je z delovanjem začela ODVETNIŠKA PISARNA ODVETNIK PRIMOŽ POKLIČ Strankam nudimo pravno svetovanje in zastopamo pravne in fizične osebe pred vsemi sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji, kakor tudi pred mednarodnimi sodišči. Sestavljamo listine in zastopamo stranke pri zavarovalnicah in v njihovih pravnih razmerjih iz vseh pravnih področij. Pisarna je na naslovu Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice (poslovna stavba v Starem trgu v Slovenskih Konjicah, nad Območno obrtno zbornico Slovenske Konjice oz. nad poslovalnico NLB Slovenske Konjice). Uradne ure za stranke: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 v sredo od 14.00 do 16.30 Za uradne ure je priporočljiva predhodna najava in uskladitev termina. Izven uradnih ur odvetnik sprejema stranke kadarkoli, vendar le po predhodnem dogovoru. Kontakti: Telefon: (08) 205-20-10, telefaks: (08) 205-20-12, GSM: 051 388-031, e-pošta: odvetnik@poklic.si IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Žnidai-i d.0.0., Ul. Vila Kraiglnrii 5. Maribnr AKUSTIKA PRODAM GOTOVINSKAPOSOJILA iN ODKUPI POSOJIL 003400 EUR. Do 36 mesece« na osnovi 00, |N)lco|nme PE CEUE. Ul. XIV. dhriiqe 14, 03/4257000 PE MARIBOR, Parinanska M, _02/2341000_ BOMAFIN, d.0.0, Slomnika 27,1000 UiiUjana DIATONIČNO harmoniko Zupan, C, F, B, zelo dobro ohranjeno, prodam za 2.200 EUR. Telefon 031 735-680. 3587 PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik in ostalo belo tehniko, kupim. Telefon 070 870084. 3453 I DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA dolga, v hlodih, bukova ali mešana ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške ter deske in plohe javorja, lipe, hrasta, češnje, kostanja, akacije, ter deske za ostrešje, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, bukova in mešana, suha, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 031 351-666. 3438 KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 190 EUR + prevoz. Telefon 041 346-299. 3270 DRVA, bukova in mešana, suha, prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 031 351-666. 3438 PRODAM PRAŠIČE, odojke, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, prodam. Možna dostava, odojke po želji tudi očistimo. Telefon 031 524-147. 3607 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg, cena ugodna, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. š 437 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 3323 PET mesecev brejo telico, težko približno 600 kg ali 250 kg teličko limuzin, prodam. Telefon 031 790-721. 3516 ČISTOKRVNE labradorce, z rodovnikom, prodamo. Telefon 041 708-880. 3492 TELICE, simentalke, težke 200 kg in ovce z jagnjeti, prodam. Telefon 041 759-681. Š 494 TRI kozličke, burske pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5461-066, 051 221-261. 3466 BIKCE, črno bele, prodam. Telefon 051 321925. Š 485 BURSKO kozo, težko približno 90 kg, prodam za 50 EUR. Telefon 041 649-414. Š 488 PRAŠIČE, od 20 kg naprej, prodam. Telefon 041 265-215. š 502 Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrolo - možnost odloga odplačevanja TRI telice simentalke, težke od 180 do 220 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 574-754. 3429 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, vajeno paše, prodam. Informacije po telefonu (03) 5774-126, 031 858-063 . 34i4 PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg, prodam. Telefon 5795-668. 3449 ČREDO 16 ovac prodam ali menjam za kravo simentalko, po možnosti jalovo. Cena 40 EUR/ena. Telefon 031 327065. 3437 ŠTIRI ovce, za nadaljnjo rejo, v okolici Vojni-ka, prodam. Informacije po telefonu 041 932-160. 3543 DVE telički, težki 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 922-486. 3539 BIKCA simentalca, težkega 160 do 170 kg, prodam za 500 EUR. Telefon 041 209582. 3554 S pomočjo starodavnih Magijskih metod - Ritualov lahko v celoti spremenite Vaše življenje! Trajna pridobitev ljubezni - katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid! tel: 040 191 488 ali e-mail: l.presnig.parapsiholog@gmail.com www.parapsihologija.si Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG n MALI OGLASI - INFORMACIJE DVA bikca simentalca, stara 4 in tri mesece in pol, prodam. Kupim 10-dnevnega. Telefon 041 797-052. š 507 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311476. š 506 KRAVO simentalko, drugo tele, težko 600 kg, za 600 EUR in bikca simentalca, težkega 130 kg, prodam za 480 EUR. Telefon 031 464-629, (03) 5778-429. 3566 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam po ugodni ceni in dva nemška ovčarja, stara 10 tednov. Telefon (03) 5773-013. 3572 BIKCA, 170 in 220 kg, prodam. Telefon 041 228-363. š 509 DESET tednov stare prašičke, domače reje, cena 60 EUR/eden, prodam. Informacije po telefonu 051 264-642, Jožica. 3588 BIKCA simentalca, težkega približno 130 kg, prodam. Telefon 031 223-531. 3598 BIKCA, 200 kg, telico, 400 do 500 kg, kravo in vietnamske pujske, prodam. Telefon 030 693-866. š 513 PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 041 907-593. š 514 VEČJE število koz ali samo mladiče prodamo po ugodni ceni zaradi ukinitve. Telefon (03) 5792-249, zvečer. 3608 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 459 VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 476 PRVDAM DVA 4 mesece stara burska kozliča in 1/4 kubika plohov hruške, 6 cm, prodam. Telefon 031 442-443. 3442 DVA hranilnika (zalogovnika) tople vode, 800 l, brez izolacije, prodam. Telefon 041 243-089. 3534 ELEKTRIČNE roke za dvokrilna dvoriščna vrata, z elektroniko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5709-230, 031 277-450. 3441 SADNI mlin, diatonično harmoniko na registre in manjšo mizarsko tračno žago prodam. Telefon (03) 734-0470, 070 213-960. L330 TRAKTOR Imt 539, z vso opremo in telico simentalko, 180 kg, prodam. Telefon 070 878-225. 3571 SPREDNJI most 4^4, s pnevmatikami za traktor Ltz 55 in zadnji spojler za golf 5, nov, prodam. Telefon 041 907-593. š 514 Em 58-letni moški išče žensko za pomoč v gospodinjstvu. Če si razočarana tako kot jaz, pokliči po telefonu (03) 5771-999. 3361 nnnna PRVDAM NARAVNO sušeno domačo koruzo prodam. Telefon 041 261-676. 3474 MODRO frankinjo in jabolka zlata pramena ugodno prodam. Telefon 031 747930. 3538 ZELO lepo koruzo za silažo ali zrnje in suho koruzo, zrnje, sušeno v kozolcu, prodam. Telefon 5461-094, 041 763-184. 3562 SLAMO v kockah, seno v okroglih balah in ječmen prodam. Telefon 041 763-478. 3565 NEKAJ krompirja beli kalinford, za ozimnico, cena 0,50 EUR/kg, prodam. Telefon (03) 5794-237, zjutraj ali zvečer. 3597 DOMAČE sortno vino in orehova jedrca ugodno prodam. Telefon 031 235-021. 3603 DOMAČ neškropljen krompir za ozimnico prodam, dostava tudi na dom. Telefon 031 814-512. 3605 BEL pozni jedilni krompir za ozimnico prodam. Možna je dostava ali na kmetiji. Telefon (03) 838-5054 ali 051 628677. p Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima prei(0 2000 ogiasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505495,0906286(i,99Eumn) Leopold Orešnik, s.p., Prebold ZELO dobro ohranjeno prešo na sleme prodam in zbiram naročila za grozdje, belo in rdeče. Prodamo tudi vino, belo in rdeče. Cena 1 EUR/l. Telefon 051 321925. š 485 HLADILNIK z zamrzovalnikom, barvno TV, 72 cm, vrtni kamin, gradbeno folijo (zeleno), jeklenke (plin-kisik) in velike bombe za plin, prodam. Telefon 041 604-030. L 339 »FOSNE« rdečega bora in macesna, debelina 8 cm, »fosne« smreke in hrasta, 5 cm, colarice smreke, vse naravno suho, izko-palnik krompirja Potinger, pohištvo za kmečko sobo in samonakladalko Sip 30, prodam. Telefon 041 793-675. ž 88 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha in pridnih rok. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V S P O M I N Tiha bolečina spremlja spomin na 29. avgust, ko je pred dvema letoma prenehalo biti ljubljeno srce dragemu možu, atu, staremu atu, bratu in tastu JURIJU ZDOLŠKU iz Srževice 11, Ponikva (4. 4. 1932 - 29. 8. 2008) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Erna ter sinova Jure in Slavko z družino 3587 IŠČEM delo - čiščenje doma (tudi pranje in likanje) in poslovnih prostorov. Telefon 031 680-747. 3369 ZAPOSLIM frizersko pomočnico iz okolice Celja za nedoločen čas s kasnejšim prevzemom lokala. Telefon 031 467-826. Žensko frizerstvo Anka Bajc, s. p., Ope-karniška 14, Celje. 3563 IŠČEM kakršno koli delo voznika s C kategorijo in NPK-jem. Telefon 041 649-988. 3601 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n ZA pomoč pri delu iščem mlajše upokojence, (ženska, moški ali par). Telefon 051 321-925. š 485 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik. n BUKOVA metrska drva prodam. Podarim žrmlje na kamen in otroški voziček. Telefon 041 265-492. 3535 POTREBUJEM pomoč pri spravilu kmetijskih pridelkov. Telefon 031 211-270. 3538 IZDELAVA toplotnih izolacij demit, obnova stanovanj in mansard z mavčnimi ploščami. Telefon 041 710-857, 041 721057. Andrej Marot, s. p., Reka 27 a, Laško. L341 IZDELAVA ostrešij, nadstrešnic, adaptacije, zunanje ureditve izvajamo. Albin Kus, s. p., Čufarjeva 8, Vojnik, telefon 041 684292, (03) 781-2673. 3556 IŠČEMO žensko za oskrbo starejšega para na domu. Telefon 041 608-459. 3557 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade in opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, Telefon 041 771104. 3578 Celje Poročili so se: Renata PUN-GARŠEK iz Šentjurja in Da-mir HOJNIK iz Žalca, Katarina RESNIK iz Litije in Tomaž LIPOVŠEK iz Kamnika. Laško Poročili so se: Barbara LESNIČAR in Črt SLOKAN, oba iz Maribora, Lucija MEDVED iz Vojnika in Dušan BER-CE iz Žalca, Natalija GOTER iz Štor in Miha KRAMAR iz Ljubljane, Galyna KUKIS iz Ukrajine in Bojan HROVAT iz Šentjurja, Jasmina MATKO iz Žalca in Denis KOLEŠEK iz Prebolda, Anita ŽUČKO in Martin JERMAN, oba iz Trbovelj, Lidija SALOBIR iz Trobnega Dola in Boštjan PODVRŠNIK iz Laškega, Ma-ruška ŠABANOVIČ in Tadej HRŠAK, oba iz Dola pri Hrastniku. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Polonca UŽMAH in Boštjan VRA-ČUN, oba iz Bistrice ob Sot-li. v Žalec Poročili so se: Natalija DOLINŠEK iz Jeronima in Bojan MAROLT iz Štefana pri Trebnjem, Anja GOLČMAN iz Celja in Marcel ROPOTAR iz Prebolda, Olga MASTALLER iz Moldavije in Branko KITAK iz Velenja. Mozirje Poročili so se: Suzana RE-PAS in Igor REPOTOČNIK, oba z Ljubnega ob Savinji, Katja GERŠAK s Prevalj in Ruben HERNANDEZ MEDINA iz Madrida. Velenje Poročili so se: Lea WALLAND in Andrej MARKUS, oba iz Velenja, Aleksandra ŠTRASER in Matej IVANČIČ, oba iz Velenja, Melisa AVDIČ iz BIH in Anel JAHIČ iz Velenja, Sabina ŽELEZNIK in Bojan DELOPST, oba iz Velenja Celje Umrli so: Matilda ALEK-SIČ iz Velikega Širja, 81 let, Teodora KOLKA iz Celja, 98 let, Martin PUŠNIK iz Laškega, 79 let. Laško Umrla sta: Olivera DO-STANIČ iz Ljubljane, 73 let, Andrej ULAGA iz Ljubljane, 72 let, Šentjur pri Celju Umrl je: Alojzij PASZC-Z1NSKY iz Štor, 81 let. Žalec Umrli so: Stanislava HRA-STOVEC iz Prekope, 79 let, Franc CIJAN iz Šešč, 79 let, Vera ZAGOR1ČN1K iz Pongra-ca, 55 let. Mozirje Umrla je: Magdalena REM-ŠAK iz Gornjega Grada, 89 let. Velenje Umrli so: Franc NAGL1Č z Raven na Koroškem, 82 let, Ljudmila ŠKORJA iz Laškega, 90 let, Ivana PEČOVN1K iz Šoštanja, 88 let, Cita BOGE-L1Č iz Velenja, 93 let, Martina ANTOL1Č iz Velenja, 78 let, Janez POŽGANE iz Šoštanja, 89 let. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. www.novitednik.com Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, soseda in prijatelja BRANKA DOLERJA iz Železnega 16 b, Žalec (9. 3. 1950 - 14. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano zadnjo pesem in govorniku za besede slovesa. Hvala pogrebni službi za pomoč pri organizaciji pogreba. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Milena, hči Jerneja z družino, sin Damjan z družino ter ostalo sorodstvo 3576 K tebi želim, moj Bog, k tebi, moj Bog ^ Z A H V A L A Zapustila nas je draga LJUDMILA ŠKORJA iz Žigona (28. 8. 1920 - 17. 8. 2010) dolgoletna zvesta molivka pri svetem Lenartu nad Laškim. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku 1ztoku Hanžiču in Slavku Pajku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenim pevcem, gospodu 1vanu Kovačiču za besede slovesa na domu in gospe 1vanki Rezec ob odprtem grobu, praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Družina Gunzek L 343 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a spomin na vaju, draga mama in ata, v naših srcih bo vedno ostal. V S P O M I N 30. avgusta 2010 bo minilo 20 let, kar nas je zapustila MARIJA JELENC 25. junija 2010 je minilo 18 let, kar nas je zapustil JOŽE JELENC iz Trobnega Dola Hvala vsem, ki z mislijo nanju postojite ob njunem grobu in jima v spomin prižigate sveče. Hčerka Jožica in sin Vinko z družinama L 340 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO Spored od 27. do 30. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kot noč in dan - akcija komedija 13.20, 16.20, 18.40, 21.00, 23.30 Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov., 3D 14.20, 21.40, 23.55 Superžur - komedija 12.05, 16.55, 19.10, 21.30, 23.50 Svet igrač - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 12.00, 17.00, 19.20 Zadnji gospodar vetra - domišljijska pustolov. 12.10, 15.50, 18.10 A-ekipa - akcijska komedija 20.50. 23.20 Salt - akcijski triler 13.05, 16.45, 18.55, 21.05, 23.15 Plačanci - akcijski 13.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 Marmaduke - družinska komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50 Mačke in psi - družinska animirana komedija, 3D 11.40, 14.40, 16.40, 18.45, 20,55 Karate kid - družinska akcijska športna drama 20.55,23.45 Mati in hči - drama 20.40, 23.25 legenda: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota ponedeljek, torek, sreda, četrtek petek, sobota, nedelja PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Greva - komična drama SOBOTA 16.00 Ratatouille - animirani film SOBOTA 21.00 Moje borovničeve noči - drama PETEK 19.00 Svet igrač 3 - animirana družinska komedija, sinh. 19.30 Izvor - ZF-triler 21.00 Superžur - komedija SOBOTA 17.00 Svet igrač 3 - animirana družinska komedija, sinh. 20.00 Superžur - komedija 21.00 Izvor - ZF-triler 21.00 NEDELJA 16.00 Svet igrač 3 - animirana družinska komedija, sinh. 18.00 Superžur - komedija 20.15 Izvor - ZF-triler KINO ZVEZDE POD ZVEZDAMI VELENJE PONEDELJEK 21.00 Ljubezen nima cene - romantična komedija I PRIREDITVE I PETEK, 27. 8. 11.00 (in 17.00) Glasbena šola Celje Viva creativa zaključnijavni koncert 19.00 Ipavčeva hiša Šentjur_ Udeleženci jazz delavnice koncert pod vodstvom prof. klarineta Bojana Logarja 19.00 Kulturni dom Tepanje_ Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž območno srečanje 20.00 Hotel Evropa Celje_ Miha Alujevič s pianistom Urbanom Ulrychom kavarniški večer 20.00 KUD Svoboda Griže Festival akustične glasbe nastopajo:D. Jerkovic&A.Studen-Luj, Aligatorji, T. Hrovatič, Krtken-mal, M. Ramoveš 20.00 Terme Zreče_ Večer orientalskega plesa plesna skupino Shekaya 20.00 Terasa kavarne Centra Nova Velenje_ Zmajev rep festival Kunigunda - džez koncert 20.00 Galerija Arsin Velenje 24-uma dražba 24 vrhunskih likovnih del dražbo vodi akademski slikar Boris Zaplatil 21.00 Mestni kino Metropol_ This fire plesni večer z didžejem 21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarsta Slovenije Žalec_ Večer stand up komedije nastopajo: K. Mauhler, V. Valič in T. Vodopivec 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Green land open air party - festival Kunigun-da 22.00 Mladinski center Velenje_ Emkej, Ukan koncert - festival Kunigunda SOBOTA, 28. 8. 9.00 Celjski mladinski center_ Sobotnica delavnica izdelave lutk - LG Mladi Maj 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Marko skače lutkovna predstava Glasbenega gledališča Melite Osojnik 10.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje_ Z odra na ulico plesne predstave - festival Kuni-gunda 11.00 Trg celjskih knezov, Celje_ Projekt »Kolektivnost - odnos« delavnico vodijo S. Premuš - Žana, G. Kamnikar in A. Rauch 15.00 Gasilski dom Ljubečna_ Zlata harmonika tekmovanje slovenskih harmonikarjev 16.00 Rifnik_ Poletni ex-tempore Rifnik 2010 nastopata Ž. Žafran in R. Vodeb, člana Literarnega društva Šentjur in koncert v izvedbi T. Kregarja in J. Dirnbeka 17.00 (do 19.00) Ribnik Vrbje_ Ponirkove otroške delavnice dogodivščine na kitajskem dvoru 18.00 Grad Podsreda_ Udeleženci seminarja za violončelo in harmoniko zaključni koncert 19.00 Pri kleti Imeno_ Kmečka noč v Imenem odprtje prenovljene kleti in zaba-vaz ansamblom Okrogli muzikanti 19.30 Velenjski grad Dobrodelni koncert nastopajo: Miha Smirnov Oštir (klavir), Jure Smirnov Oštir (violina) in Katja Skrinar (harfa) 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Festival akustične glasbe nastopajo: B. Mihajlovič - Kosta, K. Jovanovič in L. Ropret, V. Dolenc, D. Bedrač, Tantadruj, A. Smo-lar Coprniška krvava rihta v Loki festival Kunigunda - gledališka predstava; režija Matija Miličinski 20.30 Sv. Križ - Planina pri Sevnici Kad bi bio Bijelo dugme koncert 21.00 Plesni forum Celje_ Zzphony orchestra džez koncert: S. Zanchini - harmonika, R. Zjaca - kitara, J. Tevre-den - kontrabas, R. Divjak - bobni. 21.00 Mladinski center Velenje_ Ko sodi zadonijo predstavitev produkta delavnice festivala Kunigunda 22.00 Mladinski center Velenje_ Interceptor, Šus zaključni koncert festivala Kunigun-da NEDELJA, 29. 8. 9.00 do 18.00 Velenjski grad 4. Srednjeveški dan 15.00 Sedraž Spoznajmo čebelarsko dediščino prikaz starih šeg in delovnih opravil 16.00 Hiša mladih Šmartno ob Paki Eno pesem peli poletno popoldne z ljudskimi pevci in godci 17.00 (do 19.00) Ribnik Vrbje_ Ponirkove otroške delavnice dogodivščine na kitajskem dvoru 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Jana Kvas s prijatelji večer v atriju 19.00 Ipavčeva hiša Šentjur Večer zimzelenih melodij vokalna skupina Izbor in gosti 19.00 Atrij Velenjskega gradu_ Večer z Iztokom Mlakarjem PONEDELJEK, 30. 8. 12.00 Pokrajinski muzej Celje Predstavitev knjige o Barbari Celjski RAZSTAVE 20.00 Titov trg Velenje Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Ne meč'te piskrov stran - inštalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do 19. 9.; Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do 31. 8. Galerija Račka: zbirka Grda Račka -dopolnjena zbirka erotičnih predmetov, do 31. 8. Galerija Plevnik-Kronkovska: Mia Špindler: It is never too late to have a happy childhood, do 8. 9. Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstava likovnih del otrok iz Afganistana, do 30. 8. Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid do 30. 9. Galerija Volk Celje: Celjski poletni utrip - dela iz slikarskega ex-tempora, do 31. 8. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo: dela Lidije Špiljak, do 31. 8. Galerija Elektro Celje: akvareli in olja Metode Žgeč, do 31. 8. Porta B KIT: razstava Jurklošter in revitalizacija samostanov, do 4. 9. Galerija Mercator Celje: razstava slik iz korenin Daniela Kožela, do 7. 9. MINISTRSTVO ZA SOISTVO IN Sport URAD ZA MLADINO V začetku leta smo pri celjski Mestni ttžnid na Linhartovi ulid 18 odprli KuHumo hrib toa« - nT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščinL Vsak mesec onjaniziiaino novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promodjske esecoigan drugo soboto dejavnosti na podroqu kulturne dediščine. KuHumoinfbtoaa je odprta (vstop prost): - pon,tor,čet,pct:8.00-14.00h - sreda: 12.00-18.00 h - sobota:10.00-12.00h(občasno) Kontakt: tel. št. 03 492 63 34 gsn 040 333 374 www.portab.si Špesov dom Vojnik: likovna dela To-nija Moharja, do 10. 9. Mestna občina Velenje - avla: Impresije: razstava fotografij na platnu Andreje Ravnjak, do 6. 9. Galerija Velenje: mednarodna razstava videa Človek (osebnost, telo), do 18. 9. ; razstava Denisa Kokalj in Katja Za-dravec, do 18. 9. Savinov likovni salon: Nova fotografija - pripovedi, razstava fotografij, do 31. 8. Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes: obe do 1. 9. Anina galerija Rog. Slatina: Ernest Artič: Glasba čopiča, do 5. 9. Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8. Grad Podsreda: razstava Svetlobni sprehodi Erne Ferjanič, do 29. 8. ] (Z cc C^ljslci rriladin&kj c&nl^r pmmr svDtniln«] nHi n Vurwi^j Sobota, od 9. do 12. ure, atrij mladinskega centra: Izdelava lutk na temo Celjski grofje; delavnica za starše po vodstvom Borisa Kononenka. Sobota, ob 21. uri, atrij mladinskega centra: Moveknowledgement; koncert (hip hop, dub, electro, rok); vstopnina 7 evrov. PETEK, 27. 8. 13.00 do 19.00 Stari grad Celje Srednjeveška prireditev Dežela Celjska vabi _ se bliža! ogled priprave na osrednjo sobotno prireditev 16.30 Stari grad Celje_ Veronika Deseniška lutkovna predstava Družinskega gledališča Kolenc z lutkovno delavnico 20.00 Mestna plaža Risanje s kredami po Savinjskem nabrežju SOBOTA, 28. 8. 11.00 do 15.00 Mestna plaža Najmlajši v srednjem veku srednjeveške delavnice ter ogled Starega gradu 13.00 do 19.00 Stari grad Celje Dežela Celjska vabi _ srednjeveška prireditev 21.00 Celjski mladinski center Skupina Moveknowledge-ment koncert 21.00 Vodni stolp Špital ima taBend 1. polfinale PONEDELJEK, 30. 8. 21.00 Vodni stolp Besede miru DVD-projekcija; v primeru slabega vremena v Celjskem domu wiAiw.novitediiik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka fss^ J m rt ^^ JULUNNE MOORE DESNI PRITOK TRENTA V OSREDNJI ANGLm GLAVNO MESTO FRANCOSKEGA DEPART-MAJA PAS-DECALAIS URBAN KODER GRŠKA BOGINJA MODROSn NIZOZEM. NOGOMETNI VRATAR (EDWIN VAN DER) PRIMOŽ KOZMUS ŽELEZOV OKSm HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI ŽELODČNI ENCIM, KI SKRKNE KAZEIN V MLEKU ODOBRAVANJE S PLOSKANJEM SPOLNA BOLEZEN, SIFILIS 26 ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV, GROF LADJA ARGO-NAVTOV DESNI PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE 7 IGLASTO DREVO, KLEK 3 4 NEKDANJI MADŽARSKI POLITIK KUN 21 LE^^E 30 JAKOBOV BRAT 29 OPERNA PEVKA VD)AU LESENA OPAŽNA PLOŠČA NEMŠKI VOZNIK FORMULE EN^ ČLAN MOŠTVA RED BULL (SEBASTIAN) PREBIVALKA IRSKE smnisKO MESTO OB JENISEJU 28 EDWARD NORTON ROMSKA DVOJKA ANG. VIOLONČEL. (JACQUELINE DU) RUDNIK BELI CIMET AVTOR: GREGA RIHTAR ZAHODNI PREDEL UUBUANE PLANOTA V NOTR. DALMACUI ŠP. NARODNI JUNAK 15 RENE KRHIN 1 AMERIŠKI IGRALEC (MATT) EMANUEL GINOBILI KEMUSKI ELEMENT (Cs) M^loBE 20 ANTON NANUT BAKHOVA PAUCA ANADREV 2 NAŠ PISATEU (JOŽE) POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE LIRASn JELEN 23 17 8 JUNAK ROMANA VZHODNO OD RAJA INDUANEC V PERUJU VRHNJE NA MLEKU DESNI PRITOK VOLGE PREMOČNO POUDARJANJE TRADICUE 24 22 6 12 18 25 13 14 19 9 11 10 PIVSKI VZKL» PISATEU KERSNIK ŽENSKO OBl AČO n 27 KORUZNI STORŽ STAROGRŠKI LDOKZ LESBOSA 5 ČEČENSKI POLITIK MASHADOV 16 Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za 2 osebi za celodnevno kpanje v Wellness centru Termalija in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut 2. nagrada: vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut 3.-5. nagrada: zgoščenka zabavne glasbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 2. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 20. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz št. 65 Vodoravno: TKANINA, ROMANOV, ALO, KRT, CER, DO, MYRIAM, SI, ATLAS, CL, MAOR, AMI, HERO, ADU, ARARAT, RMAN, ROM, LIJ, ARIANE, KLAIPEDA, RISI, WERNER, LS, OTTEN, ESEN, ABEL, SORTA, BC, IJAR, PETR, BELTINKA, IRH, ENEIDA, MOERS, RTAČ, URANAT, ŠOP, MO FARAH, DI, SIK, TAJNA, SKI, OLEIN, IST, RATKO Geslo: Najboljši atleti v Barceloni Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Roman Pušnik, Planina 81, 3225 Planina pri Sevnici. 2. nagrado, vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Ferdinand Triglav, Podkraj 10c, 3323 Velenje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Še vedno gojite upanje, da se vam bo potrpljenje obrestovalo, a nikar ne čakajte predolgo, ker boste zamudili izjemno priložnost. Za katero možnost se boste odločili, je odvisno predvsem od vas! On: Uspelo vam bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne zadeve rajši počakajte na ugodnejši trenutek, saj se vam zdaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! TEHTNICA Ona: Počitek vam bo koristil, ob prijetnem lenarjenju boste spoznali tudi osebo, ki vam bo dobesedno zmešala glavo. Skušajte se obnašati čim bolj naravno, kajti to bo ključ do uspeha. On: V veseli družbi boste spet preveč popili in povedali stvari, ki jih ne bi bilo treba. To se vam bo vsekakor hitro maščevalo in to na najbolj neprijeten način. Poskusite se vsaj deloma zavarovati. Ona: Nič se vam ne bo zdelo pretežko, saj boste kar sijali od energije in želje po doseganju stvari, ki se jih še pred kratkim niste upali lotiti. Tokrat se boste izkazali, kar bo marsikoga pošteno presenetilo. On: Čeprav vam v življenju prav dobro kaže, bi bilo pametno, če bi si za vsak primer prihranili nekaj moči in denarja. S partnerko bosta imela precej neprijeten pogovor, ki pa bo k sreči minil brez večjih posledic. Ona: Pred vami je zelo čustven vikend, saj se boste zaljubili v nekoga, ki je za vas povsem nedosegljiv. Nikar ne obupajte, saj s tem ne bo konec sveta. Pustite času, da naredi svoje in si zacelite ljubezenske rane. On: Spoznali boste osebo, ki bo precej vplivala na vaše življenje. Potrudite se in naredite nekaj tudi zase. Čaka vas prijeten vikend, poln zabave, ljubezni in majhnih presenečenj. Uživajte, dokler še lahko! DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Pojavila se bo oseba, ki vas bo lahko ovila okoli prsta, vi pa presodite, ali vam trenutne razmere dovoljujejo avanturo. Dobro premislite, da kasneje ne boste obžalovali svojih dejanj! On: Prav lahko se opečete, če boste še razlagali težave vsakemu bežnemu znancu, ki vas je pripravljen poslušati. Obdržite svoje skrivnosti zase in videli boste, da se bo to obrestovalo. Ona: Res je, da ste nekaj naredili, a je to prava malenkost proti temu, kar bi morali. Če ne boste aktivni, vas nihče ne bo jemal resno. To se lahko konča na način, ki ni všeč ne vam ne prijateljem. On: Prevelika sramežljivost lahko dobesedno pokoplje vaše načrte, zato ne omahujte. Raje pustite skrbi doma in odidite s prijatelji v družbo. Marsikatera bi želela vse kaj več kot le prijazen pogled. Ona: Uspelo se vam bo dokazati na področju, kjer ste že dolgo želeli pokazati pravo vrednost. Tudi zato se vam bo dozdevalo, da bo uspelo vse, česar se boste lotili. Nikar ne pozabite na previdnost. On: Spogledovanje z neznanko bo začelo počasi preraščati v nekaj več, seveda pa je predvsem od vas odvisno, kako daleč boste vso zadevo pustili. Vsekakor vas bo mikalo iti povsem do konca. KOZOROG jSk Ona: Ne zanašajte se na tistega, ki vam je pred kratkim obrnil hrbet. Raje se oprite na svoje sile, četudi bo zato trajalo nekoliko dlje. Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. On: Ni se vam treba sramovati odkritosti, saj je to edini način, da se spet ne zapletete v mreže svojih blefiranj. Z odprtimi kartami boste dosegli veliko več, kot morda mislite. Predvsem v ljubezni ^ POMOČ: KANELA-beli cimet, LAGER-ležaj, leži$£e, TAMIN-lirasti jelen, TRADICIONALIZEM-premoino poudarjanje tradicije, TUJA-iglasto drevo 3.-5. nagrado, zgoščenko zabavne glasbe, prejmejo: Angelca Fijavž, Kašova 20, 3212 Vojnik; Štefka Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje in Anica Jeršič, Polzela 106b, 3313 Polzela. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Počutje bo na zavidljivi ravni, kar vam bo omogočilo popolno sprostitev in uživanje v trenutnih dogodkih. Vse stvari se bodo počasi postavile na pravo mesto, tako da ne bo nobenih posebnih težav. On: V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje. Uslišani boste šele, ko boste nekomu zaupali, da želite več kot le nežnost. Nikar ne odlašajte, ampak naredite nekaj tudi zase. Vsak je sam svoje sreče kovač! DEVICA ^ Ona: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v kar precejšnji energetski krizi. Koristil bi vam počitek, saj bi prinesel tako fizično kot tudi psihično sprostitev. Odidite v naravo in v miru razmislite ^ On: Zadržite se in ne skušajte za vsako ceno doseči vsega, kar vam pade na misel. Pozneje vam bo lahko še zelo žal, še posebej, ker lahko z nespametno potezo izgubite zaupanje nekoga, ki vas ima res rad. VODNAR Ona: V kratkem se vam bo odprlo in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo končno manj, zlezli boste na zeleno vejo. S partnerjem bodo določene težave in nesoglasja. On: Če boste predolgo odlašali, vam bo nekdo hudo zameril, zato se odločite in vzemite, kar vam tako ali tako pripada. Ne pričakujte preveč od prehitro dane obljube, raje poglejte na vse malo bolj realno ^ Ona: Partner bo opazil, da se z vami dogajajo precej čudne reči. Čeprav boste ves čas trdili nasprotno, to ne bo prav nič pomagalo. Na koncu utegnete celo izgubiti precej več kot si lahko privoščite. On: Denarna naložba se lahko obrne proti vam. Ne pustite čustvom voditi poslovnih odločitev, saj te nimajo s prvim prav nič skupnega. Nasploh bi bilo za ta teden bolje, da se posvetite lenarjenju ^ RUMENA STRAN Moda in druženje na Planini Modno-kulturni dogodek Trend na planinskem gradu je združil prikaz ustvarjalnosti mladih deklet in družabnost po prireditvi, kjer ni manjkalo dobre hrane in pijače. Foto: SHERPA Peter Lapornik, lastnik šentjurskega Kemoplasta, sicer bolj zaprisežen športnim dogodkom, se je tudi na modnem prizorišču prav dobro znašel. Nad nakitom in oblekami je bil navdušen skoraj tako kot njegova spremljevalka. Na srečo so mlade ustvarjalke pričarale za vsak okus nekaj. »Sem ti lepo rekla, da s to srajco ne gre skupaj,« se je vedno elegantna Mirica Zupanc muzala ob pogledu na moža Franca, lastnika šentjurske trgovine Akvonij, ki mu je rdeč pulover postal očitno odveč. Za odmeven modno-družabni dogodek na planinskem gradu najbolj zaslužna Mateja Bobek (desno) se je komentarja vzdržala. Njena močna točka je nakit, tega pa bi Franc obesil kvečjemu v vitrino svoje trgovine. Ko si sežeta v roke gospodarstvo in politika, se običajno ne izcimi nič dobrega. A Planina velja za svetlo izjemo. Iztok Špan (levo) in predsednik KS Marko Vouk sodelujeta, kjer se le da. Že to soboto se bo Sveti križ nad Planino spet tresel. Ob misli na Bjelo dugme se človeku seveda lahko samo smeji. Planinski grad sicer še ni postal hotel za visoke lovske goste, a je na dobri poti. Šef Tajfuna, ki ga je zakupil, je že zdaj videti zadovoljen. Marsikateri ženski se ob nakupovanju včasih zdi, da človek z lučjo pri belem dnevu ne najde nič pametnega. Tokrat je bilo drugače. Še posebej, ker je bil za luč zadolžen kar ravnatelj OŠ Dobje Vinko Frece. »Škoda, da si kot spodoben moški kaj več od ure in poročnega prstana ne smem privoščiti ^« si je morebiti mislil ob pogledu na vso to krasoto. Prezgodaj za čestitke Prenova, nato še poroka Trgovina Brooklyn v centru Celja je ponovno odprla vrata z novo podobo in ponudbo različnih blagovnih znamk za vsak okus. Na sliki lastnika Zlatko Hliš in Simona Oset Hliš, ki se bosta poročila 4. septembra. Foto: SHERPA Takole prisrčno sta si, očitno zato, ker sta obe kandidatki za prvo »kiklo« v celjski županski pisarni, na podelitvi Ve-ronikine nagrade čestitali Andreja Rihter (levo) in Jana Govc Eržen. No, za veselje je še prezgodaj. Čeprav ne tudi za špekulacije, kaj nas čaka ob morebitnem uspehu ene od njiju. Če bo županja Andreja, se nam v Celju bržkone napoveduje kup pisarn, saj ima Andreja nanje pravi fetiš. Tako sklepamo, ker je v muzeju novejše zgodovine obdržala svojo (direktorsko), poslansko pa v mestu že kar trikrat preselila. Če bo uspešna Jana, pa bomo živeli bolj zdravo in zdravo hujšali. Čeprav se za huj-šanje, če se bodo nadaljevale trenutne gospodarske razmere, marsikomu ni treba bati. Da bi le ostalo za solato, zrnje in travo _ Foto: SHERPA