87. številka.
Ljubljana, v soboto 18. aprila 1903.
XXXVI. leto.
Ishaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in \\ raznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol ieta lb R, za četrt teta 6 K 5o h, za eden mesec 2 R 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem b» dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko re£, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca b6 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" firankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnfetvo je na Kongresnem trgu st. 12. — OpravniStvu naj se blagovolijo   pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravmstvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon st. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
u*
Someščanje!
Dne 20, 22. in 24. aprila 1903 vršijo se letoinje dopolnilne volitve v občinski svet stolnega mesta Ljubljane. Kandidatje narodno-napredna stranke so:
Za III. volilni razred:
3sl voli  čine  SO. aprila:
Brganl Jran,
gostilničar in posestnik na Sv. Jakoba trgu št. 5;
dr. 3(rek Gregorij,
c. kr. dvorni svetnik v p. na Dunajski cesti št. 32;
Škrjanc 3van,
gostilničar in posestnik v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Za II. volilni razred:
lei voli d.ra.e 22. aprila,:
piantatt 3van,
c. kr. notar in posestnik na Dunajski cesti št. 11;
Senekovič Andrej,
c. kr. gimn. ravnatelj v Tomanovih ulicah št. 10.
Za I. volilni razred:
Ici voli  đ.ra.e  2^i. aprila:
Seunig Jvan,
usnjar in posestnik na Starem trgu št. 7;
dr« Sta?e Josip,
c. kr. fin prok. pristav in posest na Marije Terezije cesti št. 7;
Uelkavrh 3van,
posestnik v Komenskega ulicah št. 5;
Žužek Jran,
c. kr. višji inženir v p. v Gradišči št 4.
Someščanje! Zopet stojimo pred volitvami v občinski svet, morebiti tudi pred volilnim bojem. Preludij za to morebitnost pričeli so tako klerikalci, kakor tudi nemški naši nasprotniki po svojih glasilih Iz dotičnih člankov se da jasno posneti, kako hrepeni jedna kakor druga stranka po gospodarstvu v mestni hiši ljubljanski. Česar si seveda stranka ne upa javno in glasno povedati, to namigava svojim pristašem mej vrstami in nekako neoficijelno To nas pa ne sme motiti. Pred vsem je pomniti, da narodno napredna stranka pri volitvah v mestni zastop ljubljanski še nikdar ni podlegla in to tudi takrat ne, ko so se zoper njo združili — seveda necficijalno, kar je pa razsodnim ljudem isto — klerikalci z Nemci in nemškutarji. To nam bodi v ponos in bodrilo! Drugič mora vsak ljubljanski meščan uvideti, da je narodno-iiapredni mestni zastop kos stavljeni mu nalogi v mestnem gospodarstvu. Mestni vodovod m elektrarna sta njegovo delo. Oba zavoda donašata mestu lepih dohodkov. Mestna hranilnica, koje izkaz za 13 upravno leto se pravkar razpošilja, je cvetoč zavod na strogo solidni podlagi. Ustanovili so jo naprednjaki. Regulacija mesta napreduje čudovito, tako, da bo Ljubljana v kratkem jedno najmodernejših mest v Avstriji Kanalizacija mesta se upeljava, kar je najvitainejšega pomena za ljubljansko prebivalstvo. V olepšavo mesta nakupilo je mesto obsežen prostor Zeschkotovih dediče pred sodno palačo, da napravi ondi javne nasade, kojih imamo v Ljubljani pač premalo. Sploh se trudi narodno-napredna stranka v mestnem zastopu, da na vse strani upraviči zaupanje, koje jej je poverila volja someščanov. In tretjič moramo povdarjati, da pač le narodno-napredna stranka hrani in ščiti trobojni prapor slovenski v Ljubljani. V tem oziru ni dvoma in te istine tudi ne spravijo iz sveta nobena klerikalna podtikanja. Kar se je prebudil slovenski narod iz svojega političnega mrtvila, ga vodijo v boju proti narodnim sovragom izključno le tista načela, katera zastopa narodno-napredna stranka. Samcslovenske ulične napise snedla nam je klerikalnonemška zveza. In kakor hitro zgine iz mestne hiše ljubljanske narodno-napredna stranka, zginila bode iz iste tudi slovenska stranka! Upoštevaje vse to, opozarja vodstvo narodno - napredne stranke svoje pristaše, naj bodo oprezni in pozorni in naj jih mir, ki je morda le navidezen, ne moti, kajti: vigilantibus iura! Kdo ve, če naši nasprotniki za plotom ne pripravljajo naskoka na mestno hišo. Radi tega je potreba, da pridemo do zadnjega na volišče, da ondi jasno in glasno povemo celemu svetu: Ljubljana je in ostane slovensko ter na-
predno mesto!
Za odbor narodno-napredne stranke:
Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški.
Pričetek konca?
(Praski      ..tik- v album.) II.
In že se j ? polastil »Slovenec« cele zadeve, in kakor lačen teliček je z največjo siaatjo posesal mleko, katero mu je ponudila ljubezniva sestrica »Politika, četudi je vsakemu otročaju jasno, da je »Zuscbrift aus Krain« duševni nestvor političnih tepcev, zbranih okrog ljubljanskega škofa, če tudi je na prvi pogled opaziti, da ta »Zuschnft« ni ničesar drugega, nego pomije, s katerimi je »Slovenec« že tolikokrat poplakml svoje piskerce. vzlic temu kriče Slo-venčevci: vidite, mi imamo prav, ker tudi svetovnoznana »Politik« v Pragi trdi ravno isto, kar mi trdimo! Će pride »Politik« v Pragi v škripec, bo pa od svoje strani istotako trdila, da je resnica na njeni strani, ker tudi »Slovenec« ravno isto piše, kar piše ona. Tako hode »Slovenec« svojo resnico dokazoval s »Politiko«, »Politik« pa svojo s »Slovencem«. Ali resnica je, da sta se pobratila lažnjiva dva kljukca v zlobnem namenu, pred slovansko javnostjo obla titi napredno slovensko stranko, ka tera jima je samo zategadelj zoperna, ker noče trobiti v farški rog, v kojega onadva neprestano prav pridno rabita. Si|M"''
To zadnje velja v prvi vrsti o »Politiki« sami. Odkritosrčno povemo, da nam je nastop te staro-češke zaplate zategadelj tako ostuden, ker se pri vsem tem, da si nima drugega namena, nego na pomoč priskočiti naši zavoženi klerikalni stranki, obnaša nekako tako, ka kor bi nas obsojala z vzvišenega in nepristranskega stališča Licem«-rka! Istina je: naša stranka ima, kakor vsaka druga, svoje napake in svoje hibe. Ali gotovo je, da ima naša klerikalna stranka še večje hibe, še večje napake! Tudi smo si v svesti, da naš hst ni kak salonski sladko-vodeni frakar in da v izberi on žja nikakor ni izbirčen. A praško »Politik« je do sedaj vendar puščal pri miru, in to še celo teda|, ko je — kakor se je sploh govorilo —, zobala vladni oves, ter prodajala za zveneči denar svoje prepričanje! No, pa tudi »Slovenec« v nikakem pogledu niti za las ni boljši od našega lista: pi jani kaplani so prvi pograbili za kol, in zategadelj se ne morejo pritože vati, če jim sedaj s kolom obrielu jemo posvečene grbe. Ali ste že čuli kedaj, da bi bila »Politik«, ki tako rada razobeša naš list po svojih pre-kljah, le žal besedico črhnila proti glasilu ljubljanskega škofa V Naj se oglasi ta ali oni izmed naših državnih poslancev, takoj ga obda slavna »Politik« z najporoglji vejšimi opazkami, dočim dr. ŠusteršiČa preliva liti ne more, če le enkrat kihne v dunajski zbornici! In ko je pokojni kardinal Missia pred svetom slovesno izrekel, da slovenskega jezika prav-za prav ni, se je li naša »Politik« s tisto nervoznoBtjo drgnila ob njega, kakor se drgne dandanes ob našo stranko? Ni se, in prav ponižno je molčala, ker je ta »svetovni« list pred visokimi cerkvenimi dostojanstveniki krotak, kakor ravnokar izleženo pišče!  In ko je na Goriškem
falitni dr. Gregorčič z zvezo, katero je sklenil z Lahi, zlezel v državni zbor in deželni odbor, je li »Politik« tulila proti omenjenemu klerikalnemu politiku tako, kakor tuli dandanes proti nam in napredni naši stranki? Nikakor ne! Niti giasu ni dala tedaj od Bebe, ta priznana časnikarska klepetulja; delala se je takrat prav gluhonemo, in niti najmanjše gra-jalne besedice ni spustila izmed svojih čeljusti, da si je zveza med don Gregorčičem in šior Pajerjem vsaj tako grozna, kakor je »zveza« med našo stranko in veleposestniki v deželnem zboru! Ko je končno dr. Šuateršič pričel v deželni zbornici svojo oslovsko, čez vse mere surovo, pri tem pa čisto brezpomembno obstrukcijo, ali ste tiste dni čitali najmanjšo obsodbico v »Politik«? Niste je Čitali! In to radi tega ne, ker tičita dr. Šusteršič in »Politik« pod jedno odejo. Klerikalne stranke se ne upa dotakniti; ti nasproti pozna zgolj hvalo in dobrohotnost. Palico se predrzne vihteti samo nad nami, ker smo ji na poti, in to le zategadelj, ker smo zelo, zelo na poti dr. Šusteršiču in njegovi stranki. »Politik« se trudi pri nas za uitramontanizem, ona je s »Slovenčevci« ena in ista banda, koji je zadnji cilj uničenje naše napredne stranke. Tudi v orcžju se v tem boju »Politik« od slabodišečega »Slovenca« čisto nič ne razlikuje*. Laž inobrekovanje sta glavno orožje obeh. Kar je počenjal »Slovenec« glede Jesenic, to je »Politik« v Pragi še bclj napihnila. Njeno obrekovanje bilo je torej v tem oziru večje od »Slovenčevega« in njena lai ostudnejša od »Siovenčeve«. Ali tudi glede Tržiča ni nič drugače: samo, da je tu list z Vaclavskega trga še slabše poučen, nego je bil pri Jesenicah. Tam se je skliceval vsaj na neki brezmiselni govor nekega nemškega odvetnika, in na pri-smojene čenčarije nekega grsškega iista! Če ni drugače, so proti nam govori dr. Eijgerja in članki »Grazer Tagblatta« dobri dokazi, posebno tedaj, če klerikalci drugih nimajo! Da so taki dokazi prišli tudi v praško »Politik«, je najboljši dokaz za ničvrednost tega lista! Torej Tržič (deutsch Neumarkt!)! Pri tem Tržiču in njegovih zadnjih občinskih volit vah spominjamo se prav živo razmer, ki vlada|0 dandanes na Bavarskem. Tudi cndi love tolsti župniki in drugi črni reakcijonarci vsako in tudi najmanjšo priliko, da bi jo izkoristili proti naprednim elementom v kraljestvu. Iz ^sake muhe se napravi slon, in potem se bobna po deželi, da se tresejo katoliška srca, in jokajo katoliške ženice. Cisto tako kot pri naa! Neki profesor, liberalec, je predaval, znanstveno predaval nekje v Monakovem o znanem mar šalu Tillvju. Govoril je resnico o tem generalu, golo, čisto resnico! In sedaj gori klerikalna slama že nekaj mesecev po uitramontanskih glavah bavarskih. V vsaki cerkvici se pro-poveduje o tem, v kmečkih vaseh se hujska radi tega, in klerikalni časopisi se napenjajo, kakor voli, ko vlečejo voz v klanjeo! Tilly jim je »der glorreiche Nationalheld, der Retter der Dinastie«, liberalci pa so tega junaka, tega  rešitelja pomen-
drali v blato itd.! Aranžirajo se romanja k Tilly-jevemu grobu, in počenjajo se s tem grobom komedije, kakor se počenjajo pri nas z grobom kardinala Missije! Ali je vsled tega zgodovinska resnica druga postala? Gotovo ne! Tillv, in naj ga sedaj klerikalci kujejo v deveta nebesa, je bil pri življenju krvoločnež, zverina brez srca in brez usmiljenja, z jedno besrdo, vojskovodja, ki je vpisan na črni list zgodovine! Tako so postopali tudi naši klerikalci! Mesto groba generala Tilly-ja so staknili tržiške občinske volitve!
S teh volitev napravili so to, kar so napravili bavarski klerikalci s Tilly-jevega groba! Tam se je šlo »um den glorreichen Nationalhelden«, tu v Tržiču pa za sveto narodno stvar, ali, kakor piše »Politik«: »Fttr die heilige nationale Sache«. O tem kriče sedaj prav po huronsko, in prav po cigansko! Kako pa je v resnici izgledala ta navadna stvar? Gospod Gocken in gospodje iz tržiškega župniščaskle-nili so pakt, kojega prva točka se je glasila, da mora v Tržiču vse nemško ostati, ako pri občinskih volitvah zmagajo Gocken in faro v-ški gospodje! Ta pakt se je glasil na korist nemščini, ne pa na korist slovenščini. In prav lahko se trdi, da so tisti, ki so se z Gockenom volitve vdele-žili, grje izdali sveto narodno stvar, nego oni, ki se volitve niso vdeležili! Vse to smo »Slovencu« že v obraz vrgli, in niti z obrvimi si ni upa! treniti in trditi, da je vse to zlagano! Tudi gospod Gocken ni dal najmanjšega dementija od sebe, in ga dati ne more, ker je ravno vse res, kar smo pisali. Tako izgleda resnica o tržiŠkih občinskih volitvah, a vzlic temu nam je praška »Politik« radi klavernih teh volitev zabrusila v obraz očitanje »hudodelstva in feionije«! Če to ni lopov-j stvo, potem ne vemo, kaj naj je še lopovstvo? Ali o tem drugikrat!
Balkan.
Smrt konzula Sčerbine je v Rusiji napravila najgloblji utis. »Pokoj njegovemu prahu in slava njegovemu spominu* kliče »N o v o e Vre m j a« in nadaljuje: »Zdaj ni dvoma, da je Ščerbina s svojim hcroizmom preprečil uničenje Srbov v Stari Srbiji. Padel je izpolnjujoč svojo uradno dolžnost in zgodovinsko misijo svoje domovine. Morda bi sedaj v Stari Srbiji že ne bilo nobenega Srba več, ko bi ne bili Srbi imeli varuha v osebi fcŠSerbine-Turčija mora sedaj pokazati svojo dobro voljo s tem, da brez odlašanja in brezpogojno zatre arnavtske zločine. Zaradi ohranitve miru smo doslej grozili Slovanom, da zanje ne žrtvujemo ne kaplje krvi svojih sinov, če ne poslušajo naših svetov. Zdaj pa je tekla kri našega konzula zaradi brezbožne turške popustljivosti napram Arnav-tom; prelila jo je roka arnavtskega vojaka. Turčija mora spoznati velikost in nevarnost svoje odgovornosti in uvideti, da je prišel zadnji trenotek, da konča komedijo,
ki jo igra s svojimi pomirjevalnimi komisijami v Alba-ni j i.
Arnavtje morajo biti nemudoma pomirjeni in sicer s tistimi sredstvi, kijih edino respektirajo Rusija pa mora dobiti jamstva, da njenim zastopnikom v Stari Srbiji ne bo treba oboroženih varuh v «
Dobri prijatelj  umorjenega konzula V. S. Dragomirecki   piše v petrograjskih »Novostih«: »»Pokoj nik je znal tako dobro arnavtski, da je ruske pesmi   prelagal na ta iezik Srbi   so   ga   nosili   na rokah, srbski listi so vedno pisah o lijem.   I« M; trovice je v začetku   poroč»l, da tam vse mirno in da ni mei Turki nikakega   vznemirienia   opanti. V drugem pismu je že pisal, da je njegov položaj postal skrajno neug »den. Vohunili so za njim na vseh koncih in odpirali  pisma, ki  jih je pošiljal ruskemu  poslaniku   v  Carigradu in ruskim konzulom. Tega pa iz njegovih poročil   ni   bilo   spoznati,  da bi bil   v   kaki   nevarnosti.   Arnavte je delil na dva tabora: na mohamedan ske in na katoliške.   Z mohamedan skimi Arnavti, ki so le kmetje, se je vedno dobro  razumel.   Ščerbma je za   glavne    krivce   vsega zla vedno   smatral  pod duhovniškim vplivom  stoječe katoli ške Arnavte,  ki žive večinoma v mestih. Ni dvoma — je nekoč pisal — da  katoliški  Arnavtje ne delajo    iz    lastnega nagiba nego po tujem vplivu.   Dasi je Rusija  z   Avstrijo v zvezi,  je ŠČer bina dostikrat  dolžil Avstrijo, da je marsičesa kriva v Stari Srbiji«.
»Novoe Vremja« je priobčila te dni iz peresa ruskega diplomata naslednji članek: »Ko se je bilo v juliju 1901 v Stari Srbiji bati klanja kristjanov, prišel sem z našim kon zuiom v Skoplju, V. F. Maškovom v Mitrovico. Maškov je bil poslan tja, da zabrani katastrofo. Že tedaj so Arnavtje grozili, da umore ruskega konzula. Ko sem v spremstvu kavaaov šel skozi mUroviški bazar, me je dragoman rotil naj ne pogledam ne na dt-sno, ne na levo, sicer začno Arnavtje name streljati. Ko so ponesrečili vsi moji uspehi priti v kako kristjansko hišo ker so se ljudje bali Arnastov; ko sem se prepričal, da si noben srbski obrtnik v tem prijaznem mestecu ne upa Čez cesto, ako si ni za plačilo najel varuha izmed Arnavtov, ko sem bil na železnici priča, da so Arnavtje pri belem dnevu v navzočnosti turškega žandarja oropali srbskega trgove*, in na drugi postaji priča, kako so Ar navtje iz damskega kupeja šiloma odpeljali kristijansko dekle, na kar mi je rekel kondukter: »Ah, gospGd, take reči se gode dan na dan« — tedaj sem začel umevati silni strah Srbov. Kjerkoli smo v Mitrovici potrkali na kako srbsko hišo, nikdar se rti oglasil moški, vedno le kaka žen ska.   Arnavtje imajo običaj, da potr-
kajo na okna Srbov, a če se prikaže moški, ga ustrele. V mnogih krajih Stare Srbije je strah pred Arnavti tako velik, da se moški celo leto ne upajo iz hiše. Polje obdelujejo ženske, katerim Arnavtje ničesar ne store, če niso — lepe. Srbi se umikajo z rodne svoje zemlje, Arnavtje pa jo zasedajo.
N* te načine se je srbsko prebivalstvo v tej d<-žrMi tako skrčilo, da jo ie imenujejo »Novo Albanijo«. Ia vendar ie to nekdaj bila cvetoča pravoslavna dežela. zibalj srbske slave in pro?*v^te. Defc^ia, bl*goslov-ljena od prirode^ j« bila nekdaj po suta z v«-č »u> bogatih m~st, v*-<Č t'.soč vasu in več sto pravoslavnimi samostani, katerih žalostne razvaline so priče minonh l <p£»h ča<»ov. Toda v Slan Srhui še nikakor ni vse iz-guhljeno za Srbe in za Slovanstvo. V sroskeai kraljestvu č*ka mnogo tisoč izseljencev in begunov, da bi se mogli vrniti v sv<*je domove. Se je tu k -o h 20 srbskih samostanov, mi nprni dečansai s prekrasno mramorno cerkvijo, tem biserom starosrbs*e arhitekture. Pomen Stare Srbije tić; v njeni velevažni politično zemljepisni legi. Stara Srbja (h kateri prištevajo Srbi tudi severno Ma-cedonijo) je oz&a, 60 do 100 km široka dežela med jugozapadno me)o srbskega kraljestva in Crnogoro ter severno Albanijo. Prebivalstvo srbskega kraljestva, Stare Srbije in Črnegore je sroske narodnosti in tvori narodopisno celoto, kateri grozi pa čedalje večja nevarnost od Arnavtov. Ako se kdaj zed nita Sroija in Črnagora, je to le mogoče, če se okrepi srbsko prebivalstvo v Stari Srbiji. Avstrija, ki neprestano de luje na razđvojenje Slovanov in se zlasti trudi, onemogočiti razvoj srbskega naroda, želi s- ve. da bi v Stan Srbiji ne bilo nobenega Srba, in zato ni težko verjeti, da Avstrija z gorečnostjo vpliva v tem smislu. Pri ti*m pomore Avstriji to, da je uradno priznana čuvarica katoličanov. Katoliški Arnavtje so krasen materijal za avstrijske načrte. Avstnj* se ne boii, da se Srb ja in Čmagora v najbližjem času ze<1'ni£a, a zed'njenja se silno boji m boji se vsega, kar bi to poa speševalo Žito se Avstrija peha, da bi ali dobila St*ro Srbijo v 8vose roke ali pa da bi jo dobili divji Arnavtje. Prvi cilj bi Avstrija mogla doseči v slučaju arnavtskega punta, kajti potem Di nastal položaj, v ka terem bi mogla Avstrija razširiti okupacijo do Mitrovice in še dalje. To pa ovira sedanji dogovor z Rusijo, kateri dogovor je v tem oziru uprav rešitev Slovanstva na Balkanu Vsled tega se Avstrija trudi, da .ostane Stara Srbija popolnoma arnavtska dežela ter obeta Arnavtom, da jim ustanovi samostojno veliko Albanijo, ki nikdar ne prepusti, da bi se srbski narod zedinil in ki prepreči, da bi srbski narod pnsel  do A irijanskega
morja. Doslej ao okolnosti pospeševale sistematično delo Avstrije, sedaj pa so se razmere korenito premenile v inšo korist. Umor ruskega konzula v Mitrovici nam daje pravico zahtevati, da se Ar navtje enkrat za vselej ukrote s čimer bo rešen srbski živelj v Stari Srbiji. To bo najboljše in najpiemenitejše plačilo našim sovražnikom za njih lokave spletke!
»Novoe Vremja« je priobčila še drug Članek, v katerem kategorično izjavlja: »Pravico, nadzirati to, kar se godi v Stari Srbiji in Macedoniji, ima samo Rusija. O tem ni dvoma. Rusko nadzorstvo mora skrbeti, da se v teh deželah zagotovi mir, ponavljamo pa, da mora nadzorstvo imeti Rusija in nihče drugi.«
Proti carinskim predlogam.
Nagodbo z Ogrsko, posebno pa carinski tarif čakajo vsekakor hudi viharji, preden postane zakon v parlamentu. Sicer še vlada ne ve, kako stališče zavzemo proti nagodbi radikalne stranke, pred vsem Čehi, toda proti carinski pogodbi se protestira že sedaj v zaveznih delavskih organizacijah.
Socialni demokratje na Dunaju in po drugih mestih so razvili neizprosno agitacijo zoper novo carinsko pogodbo. Vršilo se je že nešte-vilno shodov, a baš včeraj je prineslo centralno glasilo avstrijske so cialne demokracije nad vse oster poziv zoper carinski tarif. Poziv prinaša kaj karakteristično sliko, kako donašajo državi posedujoči le 97 milijonov, delavski sloji pa 1082 milijonov kron letnega davka.
Užitninski davki znašajo že sedaj 360 milijonov kron, pa se hočejo še znatno zvišati. Na sladkorju, kavi, petroleju, pivu itd. so toliki davki in carine, da bodo kmalu te življenske potrebščine postale pravi luksus glede cen. Po novem carinskem tarifu se zvišajo carine na žito, moko, živino, jajca, kruh, meso za dvojno, trojno in čvt-torno današnja 'I i*>ine.
Vsled splošne draginje se je že sedaj morala poraba kruha zmanjšati od 173 na 148 kg za osebo, ako pa se sprejme novi carinski tarif, plačati bo morala n. pr. družina petih članov na leto 30 K več kot dose-daj samo za kruh. In pri tem že mora dandanes plačevati taka rod bina na leto 240 K indirektnih davkov.
List nadalje dokazuje, da tako povišanje carine ne bo prav nič ko ristilo navadnemu kmetijstvu, dasi se predloga olepšava s frazo, da se vse to godi le zaradi »trpečega poljedelstva«. Koristi bodo vlekli edino le »kmetje«, kakor so knezi Schvvar-zenbergi v Avstriji in Eszterhazjji na Odrskem.
Neprimerno visoke carine na živila in industrijske pridelke pa ne škodujejo prebivalstvu samo z direktnim podraženjem ter obtežujejo življenje sploh, temuč izpodkopujejo tudi bodoči gospodarski razvoj, ker ovirajo naši državi toli potrebni svetovni promet ter nam zapirajo svetovne trge.
Poziv zaključuje: »Delavci, mali kmetovalci, mali meščani, vsi vi ubogi, trpini, povzdignite svoj glas v svarilo in protest! Branite svoj kruh, svoje življenje, svoje ognjišče z močjo in odločnostjo! No dopustite, da bi carinske predloge postale za kon! Zahtevajte v tem smislu jas ie račune od svojih poslancev!«
Dasi je morda v oklicu kaj pre tiranega, priznati se mora, da protesti niso neutemeljeni. Toda, kakor že dokazano, bila je naša vlada primorana zvišati carinske tarifo, ako se hoče vzdržati v konkurenčnem svetovnem boju, ker je Nemčija prva neprimerno zvišala svoje tarife. Zato se naj vse prizadete stranke zahvalijo  za  to  le Nemčiji.
Kralj Aleksander je govoril.
Včeraj smo razpravljali o vzrokih in posledicah ustavnega prevrata na Srbskem. Sedaj pa je govoril sam kralj Aleksander pri slavnostnem obedu v spomin njegovega desetletnega vladanja. Povdarjal je, da je šele 27 let star, da pa mu je vkljub mladosti trpka usoda privedla bogate (?) izkušnje, ki jih hoče ravno sedaj porabiti v prid svojega ljud stva in svoje domovine. V dobi ob leta 1815 pa do 1878 je bila Srbija edina država, ki je nosila in branila na Balkanu krščanstvo in civilizacijo. »Celo moje prizadevanje, odkar vladam,, je šlo za tem, da vse svoje korake prilagodim ustavi. Temu pa je nasprotovala premoč parlamenta. Vsled tega sem bil primoran, dne 9 maja 1894 spraviti v veljavo ustavo iz leta 1869. In naslednjih sedem let je v resnic! nastopilo vidno zboljševanje. ki se je pokazalo posebno na gospodarskem polju. Do leta 1896 je vladal po celem Balkanu mir. Danes je položaj resen. Za vse balkanske narode se bližajo važni, usode polni časi. Pravi Čas se da danes še težko določiti. Ali nastopi v enem, dveh ali treh letih, je brez pomena. S to e v e n t u a 1 n o s t j o moramo računati in v odločilnem trenutku do kazati, da smo vredni svojih v e 1 i k i h p r e d n i k o v.« Potem je kralj pripovedoval, da ga je prebivalstvo ob njegovi poroki obsipalo s toliko ljubeznijo udanoati, da je bil kralj primoran, politično svobodo postaviti na širšo podlago. Tako je izdal 6. aprila 1901 novo ustavo ter upal, da ga bodo pri tem vsi, ki mislijo pošteno in patrijotično, podpirali. »To pa se, žal, ni zgodilo.
Elementi, ki se do takrat niso upali na površje (radikalci!), so se začeli gibati: v časopisih, v skupščini in senatu so se pojavila prizadevanja, ki se ne dajo nikoli spraviti v sporazumljenja z duhom našega ljudstva in s pravimi potrebami naše domovine. Vsled tega sem svojima obema proklamacijama zopet postavil ustavo v njeno prvotno stanje. Treba je dobro ohra. niti in slabo v kali zs.treti. Svojo domovino moramo iztrgati znanim uaodepolnim strankarsko - politični in zmedam.« Na to je kralj — pil na zdravje in bodočnost domovine. S tem ni 27letni, »itkušenj prebogati« kralj ničesar novega povedal, kakor da je v 10 letih svojega vladanja izdal že tri ustave, ono leta 1901 le vsled presrečnih čustev po poroki, a sedaj, ko so se ta čustva najbrž« ohladila, pa je svoj velikodušni d sj zopet odtegnil ter oktroiral nekako vojaško diktaturo
Politične vesti.
— Zavarovanje delavcev z* starost in onemoglost. Ministrstvo notranjih zadev je tozadevni zakon-ski načrt ravnokar izgotovilo. Zakon pa ne bo obsegal le dninarje, temuč tudi take delavce in posle, ki so tedensko in mesečno plačani, t. j. večji del trgovskih in zasebnih na-stavljenoev. Vsled tega se tudi odtegne zakon o ednakem zavarovanju zasebnih uradnikov. Zakon se predloži najprej delavskemu svetu, potem pa enketi, h kateri se povabijo tudi vsi poslanci 5. kurije. Pred poslansko zbornico pride zakon šele v jesenskem zasedanju.
— Ogrska državna  zbornica je začela včeraj razpravo o indemnitetni predlogi.   Zelo ostro je govoril post Kossuth.    Posl.  Poszgav  je za klical:    »Avstrijski cesar nam je po sadil vlado na tilnik!« V ponedei ali  torek   bo  v  indemnitetni debati govoril ministrski predsednik S zeli Njegov govor   se z napetostjo pričakuje, ker bo prinesel odločilo o političnem položaju na Ogrskem.
— Dogodki na Balkanu. Včeraj je sultan zopet sprejel avstro-ogr-skega in ruskega poslanika v avdi-jenci. V Mitrovico je doseduj pri 22 000 turških vojakov Šemzi-pavi koncentruje pri Mitrovici, Prizrendu in Nerisoviću 35 bataljonov. Vse je pripravljeno, ako res napravijo m v cedonski odbori po pravoslavni veliki noči splošno vstajo.
— Trgovinska pogodba s Brblja Baron Rokitanskv je predlagal v štajerskem deželnem zboru: »C kr. vlada se poživlja, trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki zelo škoduje našim kmetijskim interesom, tskoj odpovedati *
— Zvršilni odbor Čeških državnih in deželnih poslancev je skii
za jutri v Prago, da določi, kdaj se naj vrši zaupni shod cele dežele. Na tem shodu se bo odločilo, ali začnejo
Halje v prilogi.
Večni ženin.
Ime mu je bilo kaj blagoglasno: Halifulikahilominozikovicki. Toda ljudje so bili ali preleni ali preneumni, da bi ga izgovarjali popolnoma od konca do kraja. Večinoma so odse-kavali ves rep; ostal je navadno le Halifuli.
Okrajšani gospod Halifuli je bil čudak prve vrste. Vse na njem je bilo polno ekstremov in neverjetnosti. Ime mu je bilo tako dolgo, da bi bilo s posameznimi deii čezinčez zadovoljno pet mož; Halifuli pa je bil tako droban in kratek, da sploh ni bil vreden nobenega imena. Star je bil, vse lase je imel že sive, pa se je reva vedno ženil in le ženil in lazil za najmlajšimi gospodičnami. Sveta je imel precej, in vendar je komaj komaj izhajal, zakaj letal je prer&d okoli sodišč in se tožil ni pravdal za vsako rjuho zemlje, dasi so gledale njegove modre oči tako dobrotno v svet. Gospod ni b;l in ni bil kmet; nekateri so ga zmerjali »gosposki kmet«, drugi »kmečki gospod« ali  pa  samo »baron«,  kar je
posebno hudo. V hlev in na polje je hodil v rjavi suknji salonskega kroja in gnoj je pomagal kidati z manše-tami. Bil je priznan ud človeške družbe in vendar ni bil ustvarjen po božji podobi, zakaj na vratu se ga je držal krof. Bilo je torej res nekaj posebnega na njem.
Ženit se je hodil malone vsak praznik in vsako nedeljo ob lepem vremenu. Znan je bil vsem v mestecu in daleč po okolici. Sprejemali so ga povsod radi in še rajši bo se norca delali iz njega, tako rahlo pa vendar tako brutalno ironično. Halifuli pa ni opazil ničesar, ker je bil velik tepec pred Bogom in ljudmi. Neznansko rad je občeval z gospodo, zlasti z uradniki.
Ko sem ga spoznal, mu je bilo šele nekaj nad petdeset let. Takrat je zalezoval osemnajstletno svakinjo trgovca Lota, gospodično Maričko. Bila je jako dražestna, kakršne so vobČe osemnajsiletne Maričke skoro brez izjeme. Znala je kuhati, šivati in milo popevati; včasih seveda je zavila malo previsoko. Tudi risati je znah, p.4 samo cvetice in pa Ofelijo z razpuščenimi lasmi, ki jih je naredila vselej  tako  lepo, kakor bi bili
izrezljani iz lesa. Tudi Ofelijin nos je imel mnogo lesenega na sebi. Toda na vse to si Marička ni domišljala pravnic, ker je vedela, da znajo druge še lepše'peti in risati. Poniž.ia je bila in zato ji bodejo odpuščene vse lesene pregrehe.
Gospod Halifuli jo je bil zagledal milega pomladanskega dne, ko je sadila na vrtu rožice, pisane in bele. In ugajala je njegovim očem. Kmalu je začel zahajati v Lotovo hišo in nosil Marički rožic, pisanih in belih. To je trajalo takole dva meseca. Nato pa je oblekel črno salonsko suknjo in zasnubil Maričko. Toda deklica mu je dala košaro in svojo najnovejšo Ofelijo s posebno lesenim nosom. Razodela mu je žalostno novico, da je že zaročena z nekim uradnikom in ga povabila na svatbo še to jeBen. Halifuli se je v svoji zadregi popra skal po krofu, vteknil dragoceno podobico v žep svoje salonske suknje tam zadaj k robcu in obljubil, da pride na svatovanje.
Tam je videl dvajsetletno Anko, hčerko neke skope posestnioe na Kovtioah. Tudi Anka mu je bila kmalu všeč. Bila je vedno zidane volje kakor neoženjen vrabec, pela je veno-
mer in plesala z mlajšo deklo ali z metlo ali pa kar sama s sabo, če ni bilo drugače. Halifuli jo je debelo gledal, in tako mu je vitka deklica brez težave smuknila v srce. Drugo nedeljo je bil že na Ankinem domu in potem vsak Bvetek kuhan in pečen na Rovticah. Materi skopulji se je prikupil s tem, da ji je odkupil par volov za prav visoko ceno. Živahna hči se je prav imenitno zaba vala z njim in ga veselo vlekla in navijala. Znala ni ne risati ne po klavirju brenkati; bila je nepokvar jena krasotica. Navzlic temu ga je imela hudo za duraka. In šel ji je na led, še preden je prikimala zima. Nekega nedeljskega jutra se ji je približal v svoji črnt suknji in se ji po nudil za moža. Navihana Ankica se je sramežljivo zagrohotala in mu naznanila, da je še mnogo premlada za pod t* žki zakonski jarem.
Halifuli se pa tudi ni čutil tako starega, da ne bi mogel počakati par let. Čakal je torej in dočakal, da je hudomušna Ankica vzelč* m»keira mladega živin« zdravnika. Tus.ii Ankica je povabila starega častitetja na sva-tovščino. Halifuli ji ni zameril niče »ar, ampak se ji je zaklel, da pride
na ofcet,  pa naj   bi padali kuhinjski ščurki iz oblakov.   In res se je pr. peljal in prav  nič  se ni držal kislo. Nevesti je podaril zaklanega preit i »V trajen spomin pomembnega dneva« je  stalo  na rožnordeči  petlji, privezani umorjeni žrtvi okolo nedolžnega vratu.  Hudribudri, od Boga in vseh svetnikov zavržen salonski klobasa je zakiobasal svatom kmalu po prvi pečenki strašno duhovito govoranco, polno epidemičnih dovtipov. Klepetal je  o   presunjenem   prasetu   kak r i presunjenem srcu in tako dalje brci usmiljenja.   Halifuli se je smejal do solza,  vstajal  in  sedal,  se tolkel pO kolenih in se držal za krof. Med ve selimi   najbolj   vesel  si je natov ' največega mačka.  Pil je bratovi I z vsemi, s katerimi se ni bil pobr že pri svatbi gospodične Maričke. Le naposled se je nekoliko popriČkal ■ pijanim pobratimom, ki mu je pri ročal, naj nikar ne misli,  da je krof deveta moška lepota.
Odslej je Halifuli mnogo premic ljeval na samem in se zakopal do veselega spoznanja, da je rojen z* kaj boljšega. Kadar je bila gospoda« jara in druga, pri njem v gostih, *1 bili vsi tako prijazni z njim, tako po
I. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 87. dne 18. aprila 1903.
fehi v drž. zboru  z  obstrukcijo ali
pa ostanejo le v opoziciji.   Ako jim v|ada ne  ugodi   glede češkega vseučilišča  za  Moravsko, je obstrukcija Deizogribna in za ta slučaj   se proro kuje, da Čehi razbijejo parlament.
Dopisi.
Ponikva ob južni želez pjci- če se ozremo na politično p0lje spodnještajarako, zapazimo lah ko na prvi mah neko spremembo. Do-sihiob so namreč vodili javno stvari jnožje ali *saj moški. V novejšem £a?u pa je nastal preobrat in kakor kaže, polastile se bodo ženske, zia3ti dekleta, V9e politike. Če ne verjamete, berite pred velikonočno Številko »Našega Domaa, tam se pod gaglavjem »Ponikva  ob južni želez-
r sami prepričate, da ne mislimo farbati. Ponikva je pestala v zadnjih letih splošno znan kraj. Celo ženske so cbrnile pozornost na sebe, ko so no cerkveni slovesnosti nekoliko skrivnostno sladkoginjene v cerkvi sv. Oibalta zaplesale. Od takrat sicer ni bilo o njih več Čitati. Toda če je kdo mislil, da mirujejo, se grozno Odločile so se bojda, da oblečejo vse povprek hlače ii začnejo s;o»ensko stvar reševati. Tako bomo zdaj vsaj Pcnikovljani še imeli poli-z  »firtahi«.  Ta bo lepa.   D.t se
:j resnega kuha, ni dvomiti. Vpraša se le, če se jim stvar tudi posreči. SodiU pa po dosedanjih dogodkih, smemo upati, da se firov-škima gospodoma, ki tiČita za vso komedijo, korenito izjalovi. Napovedale so sicer ta ponikovška dekleta po našem kaplanu, kaj jih, pravza-p-av samo njega in fajmoštra boli, aii začasno se hočejo zadovoljiti z ustanovitvijo »Marijino družbe«. Šmir kelnova Mica, devica vsth poni-kovških de7ic, in marljiva nabira-tfljica denarja za sodno kaznovane duhovnike in nikdar site celjske kapucine, je že po zimi hodila po hi-gih in lovila dekleta za »Marijino družbo«, ki je bojda naenkrat tako nujno potrebna. Pihala je njim in materam na dušo, koliko sadu prinese ta družba na tem svetu — kaplanu v podobi svetlih krone, na onem pa posebno poč^ščenje s strani
rije tistim, ki  Bedejo v svoji neumnosti Šmirjokelnovi Mici na lima
:-. Vkljub vsej svoji verski zagrizenosti in vkijub lahkovernosti, ki je tudi večini naših žensk lastna, pa delo vendar ni šlo dobro od rok. Pobrala je sicer vse, kar jej je prišlo pod roke, kravjače, sivke, lisičke, mušnice so ji bile dobre. A število je cstalo vedno še majhno In z malim se naša farovška gospoda ne zadovoljita. Kaj bo peščica večinoma nepremožnih deklet! Kvečjemu zložijo enkrat za petgoldinar-eko mašo, več pa ne. Mora jih biti veisko, sto in še več, potem je upati, I
da kaj vrže.   Ker  pa  Mioa tega ne
more storiti, lotil se je dela kaplan sam, ki ima vsak dan 24 ur prostega časa. Načečkal je nekaj klo basarij za »Naš Doma, pa podpisal ni svojega, ampak imena ponikov ških deklet, kar sicer ni čudno, saj rad vidi kiklje. Mislil si je tako-le: Malo resnico zaviti, malo se slagati, poleg tega pa postrani ovajati, ni hudič, da bi ne zaleglo. Če jo drugi kaplani ustanovijo, zakaj bi je še po nikovški ne zbobnal te potrebne »Marijine družbe«, tembolj, ker uči skušu j-*., da »Marijine družbe« niso nehvaležno delo. Ker pa le predobro vemo, kam pes taoo moli, in je kot svet stara resnica, da farovška bisaga in konjsko črevo nista nikdar polni, svetujemo našima farovškima vžit« karjema, naj si na drug način po-iščeta želodčinih tolažil. Makari vze mita žakelj na ramo in jerhašček v roko, pa pojdita po fari. Še je ostalo nekaj čez zimo in dobila bosta, da se preredita do nove paše. Samo naša dekleta pustite v miru. Predobro poznamo tista dekleta, ki so zašla svoj čas v farovž in nikakor si ne selimo, da bi jih zopet tja zvabljali. če so Vama njih duše res toliko pri srcu, če bi res rada iz njih napravila »Marijine otroke«, poučujta jih na drug način, prilike se Vama ne manjka. Zganjati pa mlade in odrasle, prave in bivše device v eden hlev z navidez verskim namenom, je naravnost neodpustno. Delo je tu. Povsod nam primanjkuje delavcev in delavk. In zdaj nam še hočeta te odtegovati! Nismo sicer proti pravi pobožnosti, dvomimo pa močno, da bi imela Marija posebno veselja s to našo de-klečfo družbo. Mislimo si že naprej, kako bi jo častile. Počepale bi okoli cerkve in farovža, marne pobirale pa bolhe trosile, mi drugi, ki nismo »Ma rijini otroci«, pa bi doma mesto njih delali. Mari ni bilo vedno tako, kadarkoli je pri nas kak kaplan z de-kl-eti opravljal »pobožnos*« ? Pa zakaj bi bila pri nos ravno dekličja družba tako potrebna?! Ali so pri nas največje greantce — dekleta? Zakaj se ne lot.te fantov ali mož?! Ustanovita n. pr. »Marijino družbo« za starega Ob'aka, PodgorŠeka, Suca, Zagradiš-nska i. dr., ti imajo pod palcem več ko vsa naša dekleta, poskusita te dojiti is ne zaletavajta so vedno le k Ženskam, kadar česa potrebujeta. Tudi moški lahko postrežejo z rečmi, katere imate farovški gospodje ravno tako v čislih kakor Marijo, Če ne še bolj Pojdita s-j solit z Vajino »Marijino družbo«. Da smo dosihdob brez nje prestali, upamo še zanaprej iz hajati. Ako pa že na vsak način čutita potrebo, v dekletih vero utrjevati in razširjevati, potem se najprej sama o njenem bistvu poučita in se po njenih naukih ravnajta. Vajini vzgledi bodo bolj vplivali kakor sto takih družb. Pomislita tako na zadnji dve
leti, pa bosta videla, da imamo prav.
Ako pa bode ta vendarle lovila dekleta, vedifca, da Vama jih pameten in razumen oče in resnično pobožna mati ne bosta zlepa izročila. LizaČno Julko, Smirjokelnovo Mico in pa končno Katro, Vama že od vseg* srca privoščimo, Ž njimi se lahko iu-rata vsak dan v — deveta nebesa.
Katoliški uzori,
(Dahe.)
Stroga logika kristijanske verske ideje zahteva popolno vzdrževanje od spolske ljubezni. Seveda ni cerkev te ideje nikdar mogla uresničiti. Morala je tudi v tem oziru odnehati, zlasti ker je očitno, da bi kristijani izumrli, če bi obveljalo cerkveno stališče. Stara sporočila pripovedujejo, da je sv. Frančišek asiški nekoč tako g-inljivo pridigo-val o čistosti, da so vsi prebivalci do-tičnega mesta hoteli storiti obljubo njegovega reda. Sv. Frančišek je sprevidel, kake posledice bi to imelo in je potem moral ljudi sam nagovarjati, naj svojo misel opuste. Ta slučaj pa ga je napotil, da je ustanovil tretji red sv. Frančiška.
Cerkveno načelno stališče je bilo v takem nasprotju s človeško naturo, da je cerkev sama morala iskati izhoda. Zategadelj je začela delati razločke glede krepostnega življenja. Postavila se je na stališče, da je prostovoljno devištvo vzvišeno nad zakonsko življenje zakon sam pa je dovoljen. Tako je cerkev obvarovala svoj uzor in se vendar sprijaznila z natoro.
Tomaž Akvinski je razloček mej prostovoljnim devištvom in zakonom označil s tem, da je učil: Zakon sicer ni greh, ali slabši je kakor devistvo ; zakon je ovira za dejansko izkazovanje ljubezni do Boga. Vincencij Beauvais pa je učil, da zakon ovira Človeka služiti Bogu popolnoma.
Cerkev je torej zakonsko življenje samo trpela kot nekako neizogibno zlo, a skušala je vse zakonsko življenje v pravnem in v nravuem oziru kolikor mogoče urediti po svojih uzorih. Postavila se je pri tem na stališče, ki ga določa rimsko pravo, dasi je s tem prišla v nazkrižje s svojim religioznim sistemom. Pripoznala je namreč, da je zakon sklenjen, če oba kontrahenta izjavita trdno voljo, da ga skleneta. Sicer je cerkev že od pradavnih časov zahtevala, da mora duhovnik zakon blagosloviti, ali veljavnost zakona ni bila odvisna od tega blagoslova. Tudi se je cerkev držala bistvenih določb rimskega prava glede soroduištva, ki ovira pravilni zakon, samo da je s časoma te odločbe še razširila. Že v 6. stoletju je prepovedala zakon med sorodniki do šestega kolena. Frankovski koncili so to nekoliko utesnili in so določili, da je prepovedan zakon med sorodniki do četrtega kolena, a sinoda v Toursu 1. 813 jc že odločila, da je zakone med sorodniki do četrtega kolena razveljaviti. Istotako je odločila sinoda v Mo-guncu 1. 847. Skoro ob istem času je rimska cerkev prepovedala zakon med sorodniki celo do sedmega kolena in rimski koncil 1. 1059. je to proglasil kot občno veljavno.
Cerkev je pa uvedla Še popolnoma novo načelo, ki izvira iz cerkvene ideje, namreč načelo, da zakon med dušnimi sorodniki ni dovoljen. Tako dušno sorodstvo, ki je bilo ravno taka ovira zakonu, kakor krvno sorodstvo, je nastalo mej tistim, ki se je dal krstiti in
Dve prošnji
do olepševalnega odseka občinskega sveta ljubljanskega.
Kakor se je že dostikrat povdar-jalo, trpi Ljubljana na neprimernem pomanjkanju umetniških pomnikov. Nimamo fevdalnih palač, niti dvoran z henečan3kimi freskami in gobelini, niti monumentalnih portalov — izvzemši semeniškega. Tem bolj nam je torej dolžnost ceniti tisto, kar imamo, v prvi vrsti pa brezdvomno krasni barok-vod-njak pred mestno hišo, dragoceno delo umetnika Robbe. Spoštovati, častiti bi morali idejo, kakor jo je zasnoval mojster kipar.
Ne zadostuje torej, če sc v zimskem času varuje mramor pred vremenskimi vplivi s pokrivanjem figuralnega dela, ampak paziti bi bilo tudi, da ostane vodnjak v vsakem oziru še vedno tak, kakor si ga je mislil umetnik in kakor vsled umetnikove ideje zahteva smisel izklesanih skupin. Trije povodni možje izlivajo iz nagnjenih vrčev vodo doli v prostorno latvico, pod njihovimi nogami pa se spenjajo žejne pliskavke proti curku, brizgajoč v svojem naporu vodo iz odprtih noz-drv'\j in gobcev. Vodni žarki iz vrčev in nasproti se jim dvigajoči curki iz
med botrom ter njiju bližnjimi krvnimi
sorodniki. Tudi pri birmi je med bir-mancem in botrom ter njiju sorodniki nastalo tako dušno sorodstvo, vsled katerega je bil zakon med njimi prepovedan.
Samo v enem ozira je bila cerkev še bolj popustljiva kakor rimsko in nemško pravo, namreč glede starosti, v kateri se sme zakon skleniti. Dopuščala je namreč zlasti pri ljudeh knežjega rodu, da so se že v otročjih letih zaročili in tudi poročili. To se je menda zgodilo iz ozirov na to, ker se je mislilo, da se je tudi mati božja že v iiajnežnejši mladosti zaročila s sv. Jožefom. Če se je to zgodilo v uzoru vseh rodbin, ni cerkev smatrala kot umestno se protiviti posnemanju tega izgleda. Res je v zgodovini srednjega veka zabeleženih dosti tacih slučajev. Hči sicilskega grofa Rogerja je bila še otrok, ko se je 1. 1095 poročila s kraljem Konradom. Angleška princezinja Adelajda je bila stara osem let ko se je poročila s kraljem Henrikom V. Hči kralja Lotarja, Jerica je bila stara 12 let, ko se je poročila z vojvodo Henrikom bavarskim. L. 1158. je francoski kralj svojo še v zibeli ležečo hčerko zaročil s triletnim sinom angleškega kralja Henrika. Ko je bila nevesta stara dve in pol leta, ženin pa pet let sta bila z veliko slovesnostjo cerkveno poročena. Sv. Elizabeta je bila stara štiri leta ko so jo cerkveno poročili z 12 letnim ženinom. In takih slučajev bi se dalo še vse  polno navesti.
<T)aije prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 18. aprila
— Osebna vest« Avakultant gosp. Just Diet z je imenovan sodnim pristavom v Tolminu.
— Po učiteljskem shodu.
li učiteljskih krogov se nam piše: Ogromna več in a slovenskega naprednega učiteljstva na Kranjskem je pokazala na svojem zadnjem stanovskem shodu svojo tolerantnost in razum za solidarno skupno delo vsega stanu Prestopila ni pri tem niti za las meje svoje stanovske zavesti Vsled tega je, Četudi po svojom številu najminimalnejše učiteljsko društvo »Slomškovo zvezo« upeštela in j; dala eno podpredsedniško mesto, eno je imelo »Nemško učiteljsko društvo«. Pri tem bi bilo pričakovati, da bodo »Slomškove zaveze« udje tudi toliko previdni, da bodo vedeli upoštevati to honetnost naprednega učiteljstva. Neki Slomšk&r pa je to dobrotno uslugo prav po klerikalni navadi izrabil, ter sedaj v »Slovencu« bobna, da je Jaklič, kateri je bil slučajno vzet iz »Slomškove zveze« za podpredsednika, predsedoval tistim učiteljem, kateri so mu lansko leto pošiljali nezaupnice. In to, kakor že rečeno toleranco slovenskega naprednega učiteljstva smatra za — blamažo. Lepo je to! Mi tukaj slovesno zagotavljamo, da »Slovenec« ne bode imel priliko nikdar več pisati kaj takeg«, naj bi bilo tudi Š*   sto   ta U h   »hodov,  ker je
nosuic živalij tvorijo ritmično, živahno protitežje proti nemo kvišku štrleČemu obelisku. Tudi popolnjujejo taki vodni curki piramidalni profil spodnjega dela in stopnic vodnjakovih. Tako bi moralo biti, in tako je tudi bilo, nekdaj. A danes tiči v vsakem vrču dolga železna cev, vredna, da bi krasila kmečko korito za napajanje živine. Takih vrČev na svetu ni in je tudi neum-ljivo, Čemu bi Človek v vrč, Če ga namerava izprazniti, vtaknil cev ? To bi bilo neumno, in voda bi sc ponajveč poleg cevi cedila iz vrča. Kamniti vrči na mestnem vodnjaku imajo seveda iz tehniških ozirov v Širokem ustju le manjšo luknjo; a Če bi tekla voda naravnost, skozi to odprtino venkaj, bi to ne motilo utiša. Tako pa sc Človeku nehote vsiljuje misel, da vrč ni otel, ampak le s cevjo prodrt kos kamna. In pa kako so te cevi grde, kako kvarijo celo umetniško delo ! Kar sc pa tiče phskavk, Že kakih 15 ali 10 let sploh ne brizgajo nobene vode. Če se naposled pomisli, da zakriva skoro celi dan Čakajoči elektriŠki voz pogled na spredno stran vodnjakovo, moramo reči, da tujec, ki si ogleduje mesto in pred vsem išče, kje bi zasačil kaj umetnosti, dobi nehote ntis, da doma niti ne vemo, da je ta vodnjak — po zaslngi premožnejših in ponosnejših prednikov —
bil Jaklič prvič in zadnjič posajen na tako mesto. Kakor znano, je vse predsednike in zapisnikarje predlagal gospod Likar, kateri so bili vsled discipline in zaradi nepotrebne izgube časa voljeni — per aolamationem. Formalnost! Kdo je za ta mesta postavljen, ni skoraj nihče vedel do tedaj, da so bili predlagani. Le nekaj učiteljev je vedelo to prej in so pripravljalni odbor opozorili, da ni prav, ker je največji politični kričač klerikalne »Slomškove zveze« izbran za podpredsedniško mesto, namreč Jaklič. Toda gospedje so rekli: »Je že prav tako, le ne delajte zgage!« Opozorili Brno tudi, da bodo klerikalci to iz rahljali po listih. Sedaj se je to res zgodilo, ker nekateri učitelji niso delali »zgage«! S cer je to malenkost in otročja baharija, vendar ten-dencijozno izrabljajo vso stvar. To naj bode šola dotičnim gospodom v pripravljalnem odboru, da bodo drugič ali previdneje zbirali, ali pa bomo sami z listki izvolili brez nespretne izbire. Dostavljeno še bodi, da bi ne bili pisali teh vrstic, da jih ni »Slovenec« izzval.
— Ljubljanski škof — tožen. Koezoškofovska milost nas zadnje čase skoro vsak dan preseneti s kako novico, katere ne bi pričakovali od tega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Tako do sedaj ni bilo v navadi — vsaj kolikor vemo mi — da bi se pustil kdaj kak Škof ljubljanski civilno tožiti, zlasti pa no od svoje »družine« ali svojih uslužbencev. Dr. Bonaventura pa je tudi to novotarijo vpeljal v ljubljanski škofiji. Prejšnji vrtnar škofovske milosti je prvi, katerega je dr. Jeglič glede plačila »nakazal na pot civilne pravde« No vrtnar se je ohrabril in vložil proti škofu tožbo na izplačilo letošnjega novoletnega darila v dogovorjenem znesku po 30 K in na izplačilo skupila za rože iz škofovega vrta pred in ob zadnjepreteklih vseh Svetih v polovičnem znesku po 26 kron. Razprava o tej tožbi se je vršila včeraj pre l tukajšnjo okrajno sodnijo. »Namestnik presvitlega«, g Jože Jeglič in škofijska »Marijana s placa« bi bila morala nastopiti kot priči glede škofovih rož in njihovega skupila, med tem ko se je zahtevek glede novoletnih 30 K od škofove strani takoj priznal. No, pravda se ni izvršila do konca in kraja, marveč g. Jože Jeglič je uvide), da bolj kaže, na kak lep način pobotati se s tem drznim vrtnarjem. Kar hipoma je ponudil on samo- in prostovoljno poravnavo, katero je tožnik sprejel in glasom katere ima iz škcfovega žepa dobiti vrtnar 40 K Zd se, njegov zastopnik dr. Tavčar pa vse pravdne stroške v znesku 50 K 8G h. Tako sta tedaj oba ško-io\sio plačana in se je »nekako častnoa   končala   prva  bagatehca v
v svoji 150 letni „patini" neoporečeno najlepša stvar na celi Ljubljani.
Občinski svet jc že večkrat pokazal, da rad stori kaj za umetnost, če ima le sredstev. Dal je naslikati sprejem cesarja pred mestno hišo, podpira izdatno dramatično društvo in glasbeno matico: ali bi ne hotel — brez opozicije — žrtvovati Robbovemu vodnjaku nekaj vode iz mestnega vodovoda? In ji tudi dovoliti, da se na vseh treh straneh vodnjaka enakomerno pretaka, ne samo na tisti strani, kjer hodijo ljudje pit? In da odpravi železne cevi iz vrčev ter ukaže pliskarkam, naj bruhajo vodo iz gobcev in iz nosa?
Upajmo, da ta prošnja ne bo ostala nevslišana!
Pa imamo še drugo prošnjo, ki bo morda provzrocala pomisleke in ma-janje z glavami pri naših dobrih mestnih očetih. Toda — poskusimo!
Tam na cesarja Jožefa trgu se nahaja nesramno grda cementna skleda, delo hvala bogu neznanega grešnika. Služila je pri slavnostni otvoritvi ljubljanskega vodovoda kot vodomet. Po-zueje je brizgala po leti, če ni itak deževalo, ob nedeljah in zapovedanih praznikih vodo v zrak. V takih slučajih je bila včasih šc nekam dostojna, namreč tedaj, Če je na pršeče vodne curke izlila polna lana svoj mili čar. Pa to
domače. Bil je preverjen, da se sme družiti z njimi, kakor z ljudmi svoje vrste, da3i je kemaj za silo znal brati hi pisati. Odzdaj se je začel štuiiti h gospodičnam, ki so bile najbolj go apoako — oblečene.
Prav blizu Hahfulijevega posestva je imel  zdravnik iz glavnega mesta vilo in precej sveta Halffulise je tikal  kot  dober  sosed   že izdavna z! njim, saj z bratovščino ni pri^anaš*! j nikomur. Doktor je imel dve hčerke, j Komaj je dosegla starejša sedemnajst lei. že se je požuril črno oblečeni Hal fali povprašat zanjo. Doktor hčeri ni omenil niti besedice, je pogostil Halifuli ja s  kupico  vina,  in ga pri- | oržal pri obedu., dokler se snubač ni namočil tako, da so  ga nesli v nje gov voz. lldhfuli se je drugi dan čudil s&m sebi, ko ni  vedel, ali je že baročen ali ne.   Da bi «e reš.l ske kčih dvomov,  se je   popeljal drugo Bedtljo iznova snubit. Pa ni bilo nikogar doma. Doktorjevi so se vrnili v n^esto. Potrpeti je torej moral do drugega poletja;  v  mesto ni maral. ^fugo leto pa je podarila zdravnikova hči svoje srce nekemu irrže-n^rjn, ki ga H*lifuli ni videl svoje 2ive dni in torej  tudi  ni mogel ,piti sjim bratovščine. Povabili ga niso niti na svatbo.
To se mu je zamerilo. Odslej ga ni bilo več k doktorjevim, dasi je bila tam mlajša hčerka prosta. Ted*j ga je srečal Hudribudri, oni klobasar, pred krčmo. Sla sta pit. IiilifulLu se je cb vinu otajalo srce in razvozlal jezik. Hudobni Hudribudri je izvlekel iz njega vse, kar je hotel.
»Proti sedemdesetim že marširam«, je dejal Halifuli, »pa Še nisem ; našel pripravne 4en- «.
»Ni sile«, ga je tolažil klobasar. »Sicer ste malo izbirčni, to je res. Pa imate prav. V našem mestecu cvete lilija, ki je vredna takega onoža, kakršen ste vi. To je namreč odvet-nikova Vilma. Letos v juliju pride iz zavoda. To vam je punca! To ho nekaj za vas. Le glejte da vas kdo ne prehiti, gospod Halifulikahilominozi kov:cki U
Večni Ženin je dal takoj še za dvojnj&k najboljštgd. Veselila ga je lilija, veselilo g* je pa tudi, da je sli šal po dolgim, dolgem času zopet enkrat svoje celo ime. Hudribudri je bil edini Človek, ki ga je znal izreči na pamet.
L^tcs si jo naročil H&lifuli Čisto novo črno suknjo Vse kaže, da pojde julija ali avgusta  ponujat mladi go spodični Vilmi roko in kr< f.
Rado Murni k.
Ljubljani, ki je bila naperjena proti knezoškofovski milosti. Toda iz malega raste veliko. In prav zdi se nam, da je sedanji škof Jeglič, ako se ne zbistri, začel sicer le z baga-telko, da pa bode nehal in končal svoj čas z velikim in jako dragimi pravdami.
— Kje je uteha? Piše se nam: »V Ri cm a njih se je pretočene dni vršil že četrti civilni pogreb, pri katerem je vodil sprevod vaški župan; devet otrok, ki so se rodili v zadnjem času, ni bilo krščenih itd« Ko smo brali te vesti, so nam nehote prišli na misel hrabri Buri, ki so obračali pozornost vesoljnega sveta na se, kajti zgovina ne pozna tako majhnega naroda, ki bi se bil tako hrabro in vspešno toliko let boril proti taki velesili kakor je Angleška. In kje so zajemali ti junaki svojo uteho in svoje nadnaravne moči? Znano je, da Buri, veren in nad vse moralen narod nima nikakih duhovnikov. »Dušno pastir-stvoa opravljajo pri Burih starešine družin, ki za časa božje službe bero ali govore reke sv. pisma. Buri se pač ravnajo po besedah evangelista Matevža (VII. pogl. 21. vrsta): »Ne bo prišel vsak, kdor mipravi: Gospod! Gospod!, v nebeško kraljestvo, nego kdor izpolnjuje voljo očeta mojega, ki je v nebesih.cc — Torej po bese dah sv. pisma ne tisti, ki je krščen, birmovan, kdor hodi k spovedi in v cerkve in tam hinavsko kliče in moli k Bogu Gospod! Gospod!, ampak le tisti bo izveliČan, kdor voljo očeta izpolnuje, to je, ki dobro dela in hudobno opušča. To zlato resnico najdemo v sv. pismu, v katerem je še nebroj zlatih naukov za vse prilike življenja. In kakor so Buri ostali moralen in čednosten narod, ker so večne in nepokvarjene resnice zajemali iz sv. pisma, tako naj store tudi Ricmanjci. Kupijo naj si sv. pismo in naj ga bero in premišljujejo večer in večer ter naj se ravnajo po njem. V sv. novem pismu bodo našli tolažbo in vse, kar jim je treba za dušo. Saj je Kristus rekel: »Pojdite in učite vse narode« Dandanes se to pač lahko spolnuje, ker imamo tisk in si vsak lahko nabavi Kristusove besede za malo denarja — če si kupi sv. pismo.
— Krst v Vipavi! Gospod Josip Žvokelj, posestnik in Član napredno narodnega občinskega odbora v Vipavi je postal zopet »tata«. Zanka povila mu je na njegov godovni dan prvega sinka, katerega bi imelo vipavsko kaplane krstiti za »Josipa«. — Krstnim botrom naprošen in določen je bil mož, ki je do danes, in ki bo morebiti tudi v bodoče vestno izpolnjeval božje in cerkvene postave, mož, ki ne zamudi ne v nedeljo, ne
je bilo prav redkokedaj. Kajti, prvič je tudi ob ščipu včasih oblačno, drugič pa so te ..AVasserkiinste" zaprli navadno, ko se je storila noč. Le če je bil odgovorni organ malomaren, je prišla omenjena ljubkost za par četrt ure do veljave.
Običajno pa je voda v kamnitnem obroču mirna kakor spanje pravičnega, ki je celi dan drva cepil; in gladina zaigra le tedaj, če kaka žabica radovedno pogleda, koliko je na stolpu mestnega doma ura. Kavstični humor Bljubljanskih Zanetov" je že zdavncj izpoznal, da se tc umetne luže ne more smatrati resno, in je v pravem času našel pravo besedo: „kahlja". Slovenski pesniki pa hodeč mimo pomrinra-vajo: „Kaj pa je tebe treba bilo. . . ."
Še drugo posebnost ima ta „vodo-met", odkar so sezidali zadaj Mestni dom; on namreč bije v obraz vsaki simetriji. Optična sredina trga (med finančnim poslopjem in Fabianovo hišo) se namreč nahaja tam, kjer jo geome-metrična (in optična) sredina pročelja Mestnega doma. Vodnjak pa leži čisto po strani; ne da se z besedo dopovedati, kako. Tako nekako, kakor mozolj ob strani Človeškega nosu.
Če bi se le našel fanatik dobrega okusa in bi cementovo klobaso razbil na drobne kose, kakor so z maliki delali pobožni menihi, ki so hoteli zaslužiti nebeškega plemstva in biti imeno-
na praznik božje službe, mož, ki se izkaže vedno vsako leto z listom velikonočnega izpraševanja in velikonočne spovedi, namreč bivši župan vipavski, gospod Anton Mrovatin. A glej, tega moža-katoličana je naše od kisle jeze zeleno kaplane kot botra odklonilo. Pri tej priliki obnašalo se je to suho mršavo fare tako nesramno in netaktno, da ga je le vipavskih mož miroljubnost obvarovala zasluženih batin! Iz tega sitnega položaja rešila je obe stranki v občno zado-voljnost gospa boterca. Urno pošlje po svojega moža, gospoda Skabinija, ki je takoj prišel ter zadovoljno pre vzel častni posel gospoda Hrovatina. Konec je bil prepiru in Gtrok se je legitimno krstil. Tedaj pa pregovori novi botrček, v Trstu vzgojeni, a v Vipavi živeči gospod Skabmi sledeče: »Ma per dio! Ga ne grem ne v cer keu, ne na spoud, e ga ne moli, e gm nima vera, ma kristjana bul, ku tata Hrovatin! Per dio! Tem besedam sledil je grozen krohot; kaplane pa je ostavilo osramočeno božji hram! Bravo gospod Skabini!
— Iz dež. bolnice. Kadar se gre za bi sago, takrat pozabi »Slovenec« na vsa krščanska in na vsa socialna načela in je pripravljen zagovarjati in braniti vsako, še tako vnebovpijoče izkoriščanje ljudstva. To se je pokazalo sedaj pri boju za boljšo hrano in za boljšo postrežbo v dež. bolnici. »Slovenec« je tu popolnoma pozabil na svojo goreče lju bežen za ljudstvo, o kateri tako rad govoriči, in brani z vnemo grdo oderuštvo, ki je uganjajo takozvane usmiljenke v dež. bolnici. V sredo je priobčil notico, k kateri se je predrznil braniti poČenjanje usmi-ljenk v dež. bolnici, dasi ve cela dežela kakšne so razmere v bolnici, saj se vsak bolnik s strahom spominja tistih dni, ki jih je moral prebiti pri usmiijenkah. »Slovenec« ima pogum trditi, da se usmiljenke nekako žrtvujejo in da več store, kakor je njih dolžnost in več, kakor dobe plačila. PaČ žalosten pogum zalučati kaj takega ljudem v obraz. Znano je, da skrbi dežela za raz svetljavo, za kurjavo, za zdravnike, za zdravila itd., tako da v tem oziru nimajo usmiljenke nikakih stroškov. Dobe pa usmiljenke za postrežbo od vsakega bolnika — gre se le za reveže vseh revežev, za bolnike III razreda — po 30 vin. na dan, za hrano pa po 56 vin. Če se pomisli, koliko je vedno bolnikov v bolnici, se vidi, da dobivajo usmiljenke že za svojo postrežbo sijajno plačilo, ker pri postrežbi nimajo nikakih stroškov. Hrana pa je trikrat preplačana. Pred vsem je pomisliti, daje obilo bolnikov, ki ne dobe popolne hrane, potem pa se mora vprašati: kako hrano pa dobe bolniki za 56 v?   Navadno dobe na
vani svetnikom, dokazujoč prestrašenim barbarom ad oculos, kakšna oslarija da je malikovanje. Toda takega fanatika ne bo blizu; deloma za to ne, ker se fanatizem dandanes pretaka po drugih strugah, deloma pa zato, ker bi ga tožili zaradi zločina § 85 a) kazenskega zakonika. (Tač pa bi imel zagovornik lahko stališče z dokazom, da škoda nikakor ne dosega 50 kron.)
Xa ta način torej ne bo nič in sivi s vitek bi še dolgo živel v pohujšcvuiije ljudstva, ki bi iz tega, da je veljal mnogo denarja, sčasoma morda začelo sklepati, da je lep. Da pa nam radi tega pohujšanja ne bo treba iskati pre grešnega kozla, kojemu bi obesili soliden mlinski kamen na vrat, obračamo sc zaupno do častitega olepševalnega odseka in po njem do občinskega sveta samega s prošnjo, naj ukaže razbiti grdi, nepotrebni, smešni, kazeči, tudi slabejšemu okusu v obraz bijoči lucmn a non lucendo, vodo-„met" pred Mestnim domom! Kaj občinskega sveta ne plaši misel, da je svitek veljal nekaj tisoč kron, kajti ta denar je tako ali tako za vedno izgubljen; ccmcutovc klobase še v deveti deželi ne donašajo niti jednega ficka obresti, kaj šele pri nas ! Nasprotno se pa ostanki dajo uporabiti pri vravnavi novega trga pred sodno palačo — torej vendar nekaj dobička. Žalovala pa bosta vsekako žabji rod in zveza slovenskih iufuzorij.
dan eno Čisto juho in dve zakuhani, prežganko ali želodovo kavo in pa kake žgance ali kaj podobnega. Nekateri bolniki dobivajo en dan meso, en dan močnato jed. Tudi če bi bila ta hrana izborno pripravljena, bi bila s 56 v na dan izvrstno plačana. Za 56 v preskrbi tako hrano, a bolje pripravljeno, vsak gostilničar, če se mu zagotovi le 50 gostov na dan, in gostilničar mora plačati lokal, mora plačati kurjavo, mora plačati razsvetljavo, mora plačati davke itd. Usmiljenke nimajo nič teh stroškov, imajo več bolnikov in vendar dajo za 56 v tako hrano, da bi jo količkaj razvajen pes ne maral zavžiti. Namesto masti rabijo loj, namesto naravnega kisa pa kemično esenco, ki je barvana in zdravju škodljiva. To je lepo usmiljenje! Usmiljenke naj se raje imenujejo šintarice, ker njih postopanje glede hrane je nečlove ško. Gosp. primarij dr. vit. Bieiweis je zadnjič v svojem pojasnilu omenil, da kontrolira inspekcijski zdravnik hrano. To se prav lepo bere, a ta kontrola je od muh. Ža to je velik nedostatek, da ni nikjer predpisano, kako se imajo jedi pripravljati. Določena je pač količina, to je, koliko se mora vzeti masti itd., a to se da kontrolirati samo če stoji kontrolor ves dan v kuhinji, ne pa če morda vsake kvatre enkrat pokusi, kako juho. O resni kontroli sploh n i govora v bolnici, zato pa se tudi usmiljenke upajo rabiti loj namesto masti, zdravju škodljivo esenco mesto kisa, zato kuhajo »ajmoht« na vodi namesto na juhi, samo da bi delal6 večje prolite. Takim razmeram se mora narediti konec za vsako ceno. Boj proti takim razmeram je plemenito, res krščansko in socialno delo in zato ga bomo nadaljevali z vso eneržijo. Komur je kaj za pravico, kdor ima kaj srca za tiste reveže, ki morajo iti v bolnico, naj nas podpira.
— Marnberški klerikalci
so zopet dobili klofuto. Ko je bila Marnberška posojilnica zaradi svojega lahkomiselnega gospodarstva in svoje vedno tesnejše zveze z nepo štenim Klobučarjevim konzumom iz »Zveze slovenskih posojilnic v Celju« izključena, vzela njo je v svoje zavetje »Gospodarska zveza«, ki je tega izmečka seveda bila silno vesela. Prva skrb »Gospodarske zveze« je bila, da svojo novo članico popolnoma poklerikali. V to svrho je pred vsem treba bilo se iznebiti dr. Pikla, ki je bil v ravnateljstvu marnberške posojilnice in se je na vse kriplje trudil, da bi posojilnico rešil pogubne zveze z izsesajočim jo ničvrednim konzumom. To dr. Piklovo »protika-toliško« prizadevanje je bilo treba zatreti. V imenu »Gospodarske zveze« je tedaj revizor vseh revizorjev, Ve-koslav Pele, naročil posojilnici, da mora dr. Pikla izključiti. Temu naročilu je ravnateljstvo marnberške posojilnice v interesu katoliške gospod arske organizacije takoj ustreglo. Dekan Ilecl, župnik Žmavc in župnik Černko so pokorno stopili vkup in izključitev sklenili. Utemeljili so ta sklep s tem, da so rekli, dr. Piki je kredit in dobro ime posojilnice iz-podkopaval (ker jo je hotel rešiti iz krempljev nenasitnega konzuma!) Seveda je dr Piki, ki se je ves čas obupno trudil za saniranje posojilnice, zaradi tega pristno klerikalnega očitanja imenovane Pelčeve podrep-nike tožil. Obtoženci so se skušali kazni odtegniti in stvar zavlačevati na vse mogoče načine. Pred par dnevi se je končno vendar vršila obravnava, pri kateri je dr. Piki po svojem zastopniku obtožencem na njih milo prošnjo iz krščanskega usmiljenja kazen odpustil proti izjavi, ki je v inseratnem delu današnje številke objavljena. — Tudi sad katoliške organizacije!
Kutarska surovina. Kakšni »božji hlapci« tiče včasih v frančiškanskih kutah, priča sledeči slučaj: Pred nekaj Časom prinese babica A. D. v frančiškansko cerkev h krstu nezakonskega otroka. Pri krstnem kamnu se začne vpričo mež narja in ministrantov pater Sigis-mund zadirati na sledeč način nad
babico: »Kaj nosite tega otroka v cerkev krstit, v svinjak bi ga nesli. Vi bi se k taki nezakonski materi ne smeli iti. — Babica na to: »Gospod pater, kam pa naj ga nesem krstit kot v cerkev, kje pa stoji za pisano, da ga ne bi smela sem nesti in k taki materi iti?« — Pater Si-gismund zarohni: »Jaz imam tu v predalu take postave, ki tako govore.« — Babica: »No, potem bom morala iti pa prašat na magistrat, kako postave govore.« — Na to da otroka mežnarju, da bi ga pri krstu držal, ker ni otrok botra imel, v naročje. Zdajci pa se znova oglasi frančiškan nad babico: »Me-žoar ne bo držal tega pankreta v rokah, vi ga sama držite!« — Babica na to: »Ja, go*pod pater, saj ima ta otrok tudi božjo dušo, kakor kak drug.a — Pater S.: »Ne, take nima, ta ima hudičevo dušo, ker je njegova mati svinja!« — Pater S je na to krstil otroka, pa z vsem farškim srdom in studom, in zato ne vemo, koliko je bil ta cerkveni krst vreden, koliko in Česa je pa ta ljubljanski pater Sigismund vreden, to pa vemo, in sicer je naše mnenje, da taka govedina ne spada kot duhoven v cerkev, ampak kot navaden, pa preoblečen hlapec v — svinjski hlev! Kakor rečeno, se je to zgodilo že pred nekaj časom, a ker je stvar preznaČilna, se nam je zdelo vredno, jo pribiti.
— Revizorji" „Gospodarske zveze". Iz logaškega okraja se nam poroča, da sta dve »Kmetijski društvi« sklenili pokazati »revizorju« Pelcu s polenom vrata, če pride se enkrat bilanco ialsiflcirat, ko ne razume o celem knjigovodstvu niti toliko, kot kak Mahrov učenec prvega letnika. Le dijete po 4 in 5 gold. na dan iz društvenih blagajn jemati in izsesavati ubogega kmeta znajo ti praznoglavci. — Ven z njim!
— „Kdnnen Sie deutsch ?" Nemški uradniki na Spodnjem Šta jerskem izpodkopavajo na celi črti ugled sodišč V Celju eden izmed velikega števila nemških sodnih uradnikov na prav nečuven način izziva slovenske kmete, ki imajo pri sodišču opraviti. Prva beseda, katero ta gospodič s slovenskim kmetom izpre-govori, je osorno vprašanje: »Konnen Sie deutsch trn Marsikateri kmet sklepa iz glasu tega vprašanja, da bode sodba zanj slabo izpadla, ako bi vprašanje zanikal, in vsled tega z jezo pri srcu pritrdi: »Kan i a pisl«. Potem pa lomi na vse pretege ubogo nemščino, dokler more, potem pa molči, in v zahvalo izve razsodbo, o kateri je razumel skoro komaj vsako tretjo besedo. Kaj ni nobenega sredstva, da bi se temu uradniku posvetilo kakor zasluži ?
— Prosluli Pollanetz — na bobnu! »Domovina« poroča: Ob času češkega obiska se je med drugimi nemškimi Celjani posebno od i i kovel ponemčenec Pollanetz, ki je ob 2. uri ponoči iz zasede napadel učitelja Gostinčarja — s polenom. Go stinčar je moral braniti svoje življenje s samokresom in je ena kroglja obtičala napadalcu Polancu, ki je bil najet od nemške stranke, v črepinji Sodna razprava žalibog ni dognala popolne jasnosti o tem dogodku, kar je na pr. znani Nemec Simmler v svojem časopisu »Ringua pred ne davnim sam trdil. Toda bodisi kakorkoli. Polanca še dandanes zaradi njegovega početja preklinja njegov slo venski oče v Središču. Za svoj »slavni« Čin je pa vsled priporočila nemške stranke dobil od nroslule »Sildmarke« 2000 gld. in je ob živahni agitaciji otvoril v Celju svojo trgovino z »Sili markovim« denarjem. Toda Bog je pravičen. Darilo za tolovajski napad na slovenskega učitelja pri Polancu ni imelo blagoslova. Pred velikonočnimi prazniki je moral naznaniti oblasti, da se je pogreznil črez grlo v dolgove in zaprli so mu trgovino. On sam se sicer lahko smeje, kajti napravil je vsekako lepo kupčijo — z nemško stranko, ker sam itak ni mogel ničesar izgubiti. Celjska nemška stranka je pa zopet bogatejša na izkušnjah, da se na umeten način in z nepoštenimi sredstvi — nemštvo le
na videz vzdržuje, da pa propada. — Nadaljevanje o novih nemških kon-kurzih sledi — —.
— Vse, — mamo po nafte
ne!   Predsednik deželnega kultur nega sveta za  Istro,   ki je — kakor V zasmeh   narodnostnemu razmerju v Istri, a obenem tudi v označenje vladne  politike v našem Primorju
— tudi deželni glavar: ta Matevž Campitelli razpisuje v laških listih mesto tajnika rečenega kulturnega sveta. S tem mestom je združena letna plača 2800 K, stanarina 400 K in doplačilo letnih 600 K, katere daje ministrstvo za poljedelstvo za sestavljanje statističnih podatktov o pri-delkih dežele. Prositelji morajo dokazati, da so dovršili vseučilišče ali slične študije, da povsem dobro poznajo italijanski, a — nemški ( ! vsaj toliko, da more prevajati z nemškega na italijanski jezik! Torej nemški zahtevajo, hrvatskega — j«, zika velike večine prebivalstva v deželi, ki pa je materini jezik gotovo dvem  tretjinam   poljedelskega sloja
— tega pa ne! !
— Umrl je v Monakovem bivši ravnatelj ljubljanske plinarne gosp Oton Beischlag. Truplo se prepelje v Ljubljano.
— Prodajalkam mleka ljubljanske okolice v pojasnilo,
Klerikalni poslanoi so, kakor znano, nedavno nahujskali okoliČansko prebivalstvo proti mestnim odjemalcem mleka, češ, »brezveraki« mestjani, na čelu jim je seveda liberalni občinski svet ljubljanski, so krivi, da mora ubogi kmet mleko še vedno prodajati na bokale, mesto na litre. Na ta na čin je baje kmet zelo oškodovan. Nastala »akcija« je zadobila višek ? državnozborskem nastopu P. Vencajza, ki je od države zahteval nekaj, kar je upeljano že nad 30 let, namreč metersko in litrsko mero. Posledica je bila res ta, da pazi mestna policija, danes mnogo strožje na dobrohotne, nevedne kmetice, ki po stari navadi prinašajo in prodajajo na trgu mleko na bokale. Marsikaka ženica zapustil jokajoča mestni magistrat, ker so ji odvzeli steklenice ter je morala plačati globo, ki je v najboljšem slučaju navadno še zmeraj višja, kot je pa bilo celo izkupilo za prodano mleko
— Da  se nevedno ljudstvo, katero trpi sedaj na posledicah klerikalnega nahujskanja,    obvaruje nadaljnega, oškodovanja, bodi prodajalkam mleka povedano, da sicer lahko na trg pripeljejo mleko v kakršnihkoi steklenicah, da pa ga morajo pr; prodaji odmeriti s pravilnimi iiterskimi   (pol-, četrtliter-skimi)   otlimi tekočinskimi merami. Take mere pa niso liter , ske steklenice, ki imajo na vratu! v steklo vrezano tovarniško opazko —11, — Vi 1 an" Vi 1i kakor jih dobil vamo na mizo v gostilnah, ampak * edino  pravilne mere  so tako | imenovani c i men ti, to so tiste ko-j sitraste merice, kakor jih mora imeti j na pr.  tudi vsaki  gostilničar in ki* imajo od zunaj uradno znamenje-od ces. kr. meroskuŠnika, koliko da drže. Le take literske, pol- ali četrti literske posode so po postavi pripu-1 ščene kot tekočinske mere v javnem, prometu, — torej tudi na trgu. Opo*| zarjamo še na to, da se morajo dati tudi take posode na novo uradno preskusiti (kar se na njih zaznamuje) predno preteko 3 leta odkar so   bile  zadnjikrat preizkušene in kot dobre spoznane.
— zdravniška zbornica
kranjska. Z današnjim dnem od* ložili so člani zdravniške zbornice kianjske in njih namestniki svoje mandate.
— »Glasbene Matice" ora torij „Sv. Frančišek" v stoln cerkvi. Orkester, ki bo sodek val pri oratoriju, bo štel 68 godcev Temelj bo tvorila godba 27. pešpolka broječa 40 godcev. Iz Trsta dojde J pomnožitev 16 najboljših godcev 9", pešpolka in 1 civilen čelist. Razuc tega sodeluje 11 ljubljanskih civilni godcev. Pevskega zbora je bito pri si nočni skušnji 170 pevk U pevcev. — Zbor in orkester pri pravlja koncertni vodja gosp. Mate) Hubad z veliko vnemo in genij*!' nim vznosom. V zboru vlada vel^ tega veliko navdušenje za duhovih skladbo. V ponedeljek ob polu 1» uri dopoludne dospe z gorenjski01 vlakom iz Monakovega skladatelj p Hartmann, da vodi končne generalne skušnje. Na kolodvoru ga bodo pozdravili predsednik »Glasbene M J' tiče« in celoten ženski in moški od; bor pevskega zbora, nadalje tuk*&cJ' provincijal in pa gvardijan frančiškani skega reda.
UT Daljo v prilogi. TfcJ
2- Priloga ,,S)ov*ns*frmu Maroou" St 87, dne 18. aprila J903
— 9)Glasbena Matica". Rodoljube z dežele opozarjamo, da poidejo sedeži za I. koncert, ki bode dne 22 t. m. skoro z današnjim dnem. Za drugi dan dobiti jih je še, opo zarjamo pa, da jih zadnji dan najbrže ne bode vec, torej prosimo pravočasnega naročila.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi vljudno gi* odbornike k seji, ki se bo vršila v društvenih prostorih Sv. Petra cesta št. 5 dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoludne. Vsled važnosti dnev nega reda torej vabijo, da se polno številno udeleže. — Jakob A cčeto, načelnik.
— Gledališče v Zagorju.
Pruzba slovenskih igralcev iz Ljubljane priredi v Zagorju ob Savi v dvorani » L. Habata na Belo nedeljo, dne 19. aprila t. 1. gledališko predstavo „Ženski Otelo". Po predstavi prosta zabava in ples.
— Nova  podružnica »Slovenskega planinskega društva« se je nstanovila v Jesenicah  na Gorenjskem. Pravila je visoka deželna vlada odobrila in vsled tega se vrši v ne deljo, dne 19. t, m ob 3 uri popo ludne v restavraciji pri kolodvoru na Jesenicah ustanovni občni zbor, ka terega se udeleži tudi osrednji odbor iz Ljubljane ter vabi člane iz bližnje Radovljice  in   okolice  in  tudi ljubljanske člane  na ta  za delovanje in razvoj   »Slovenskega  plan. društva« zelo važen shod.
— Slov. bralno društvo, prosto v. požarna bramba in kmetijska podružnica v Selcih prirede skupno v prostorih g. Frana Tavčarja v nedeljo dne 26 t. m. popoludno po občnem zboru »KmetiMke podružnice« veselico.
— Velika ljudska veselica v Mariboru dne 7. junija obeta mnogo zanimivega. Različni odseki so začeli svoje delovanje in že precej določili ves program. Programski odsek je dokončal svoje delovanje in se trudi le še pridobiti različnih močij, da bode program bolj mnogo ■vrsten. Dekoracijski odsek ima v svoji sredini akad. slikarja gg. Frasa in Dekievo; vsi prostori »Narodnega doma» se bodo spremenili v lep gaj. Damski komite že marljivo pobira in nabira in si razdeluje različna dela v posameznih šotorih. Društvo »Maribor« in »bportno društvo« hočeta podati nekaj posebnega. Planinci bodo ljudi vabili na planine itd.
— Ustavljeni promet. Med postajama Središče Čakovec (PoJstrau Csakatburn) je vsled povodnji osobni in tovorni promet zopet popolnoma ustavljen.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču.
Janez Pajer, sodar v Naklem in Anton Sporu, konjederec v Brezji sta znana razgrajalca. Dne T. novembra t. 1. je hotel Pajer nekega gosta v Marinškovi kremi v Naklem pretepsti. Ker ga je pa krčmarica pomiriti hotela, skočil je z odprtim nožem proti nji z besedami: .misliš da je meni kaj inar?u Domača dekla uvideča nevarnost v kateri se nahaja gospodinja, ga je nazaj potegnila, zdajci jo je prijel Pajer za ramo jej nastavil nož na prsi in ji je z jed-nakimi besedami grozil. Drugi dan zvečer je izvabil v dražbi Antona Sporna, kovača Martina Juha v svojo delavnico, v družbi je bil tudi neki godec s harmoniko in Janez Sajovic, kuhali so čaj, in ko pa je Pajer kozarce nalil, pripomnil je Juh, da naj pazi, da kozarec ne razpokne. Na to je prinesel Pajer neko klop v delavnico, zaklenil duri, zagrabil Juha katerega sta s Spornom s tako močjo na klop vrgla, da so se noge polomile, ter so vsi trije na tla padli. Špom se je na njega vsedel, med tem pa je hotel Sajovic zbežati, Pajer mu je nastavil nož na prsi in kričal: rdržati ga moraš, če ne boš pa še ti crknil." Pajer je tolkel Juha z nekim svedrom, in ko nju je ta s po-vzdignjenimi rokami prosil, naj ga pustita, velel mu je Pajer, „da more krvavi rožni venec moliti" kar je Juh tudi med godbo harmonike storil, med tem ko sta ga Pajer s svedrom, »Šporn pa z neko dogo tepla. Pajer je prinesel neko vrv, napravil zanjko in jo pritrdil na neki železni   obroček  z  besedami:
' ga bom gori potegnil, ti bos pa vrat zavil." Še-Ie na upitje neke ženske sta ga spustila. Na to sta še Sajo-vica naskočila, Pajer ga je udaril s svedrom, drugi pa s palico po levi roki tako, da mu je bila komolčna kost prelomljena. Sodišče je obsodilo Pajerja na Sporna pa  13 mescev težke
ječe. 2) V Kropi so leta 1897 ustanovili žebljarji delavsko konsumno društvo, katero je s početkom dobro napredovalo, kasneje pa zaradi pomanjkanja obratnega zaklada, in potrebnih znanosti) vodstva pričelo hirati tako, da je moral načelnik društva Andrej Škriba predlagati otvoritev konkurza. Primanjkljaj je znašal 610 K 35 v. Sedajne predstojništvo je skušalo krivdo zavračati na prejšnje poslovodje, vendar je sodišče smatralo vodstvo po zadruže-fcem, kakor tudi po kazenskem zakonu za zadrugo odgovorno ter je obsodilo
načelnika Andreja Skriba na 6 dni in pet odbornikov po 48 ur zapora; Tone Lozar je bil pa oproščen.
— Stavbna kronika. Pri uprav spomladanskem vremenu pričela se je letošnja stavbna sezona meseca marca; materijala se je bilo Že dovolj navozilo in edino kar je podjetnikom križalo račune, bil je primanjkljaj delavcev — zlasti zidar lev in tesarjev. Zadnji teden preteklega meseca pričelo se je delo po vsej črti. Predvsem se je pričelo z ometavanjem dograjenih hiš, in sicer: Obeh Korsikovih na Bleivveisovi cesti, Vodnikove in župana Hribarja v Sod-nijskih ulicah, poslopja »Kmetnke po sojilnice« ob Dunajski cesti, šolskega poslopja pri uršuhnskem samostanu Prid, Starkove v Predilnih ulicah, Weinlichove vile ob Erjavčevi cesti Maverjeve v Levstikovih ulicah in Bohove v Prulah; zgradbena dela so se jeta nadaljevati pri Jak. Accettov hiši na Sv. Petra cesti, ki je dospela do prvega nadstropja in Urbančeve na voglu Miklošičeve in šentpeterske ceste, na katero postavljajo že strešnik. V Malih Čolnarskih ulicah ob Opekarski cesti prične v kratkem graditi J. Bučar svojo vilo. V Knaflovih ulicah (na vrtu dr. Jos. Koslerja) se pričneta ta mesec graditi poslopji »Narodne tiskarne« in avstro-ogrske banke. Drevje se je ondu odstranilo in prihodnje dni prično s kopanjem temelja. Ob Bleiweisovi cesti zgradi stavbenik F. Supančič dvoje novih hiš za stranke, na voglu Levstikovih in Nunskih ulic pa inžener Spalek novo vilo. Meseca mnja se prične ko pati temeli tudi za novi hotel »Union« (v Frančiškanskih ulicah), in za mestno hranilnico (v Prešernov.h ulicah), za kojo se bodo pa načrti poprej še v cenzuri prekuhali. Potemtakem dobi Ljubljana letos 9 do 10 novih stavb ker zgradi v Novih ulicah stavbenik Viljem Treo še eno trinadstropn<» hišo, na Dolenjski cesti pa bo tudi dograjena hiša F Švigneva Delavcev je zdaj v Ljubljani okolo 500, — vse premalo za to živahno sezono. — Do 15 avgusta t. 1. imajo biti odpravljene podrtije Zeschkovih dedičev v Dalmatinovih ulicah, do konca okt. letos pa poslopja gospe Hermme Del Cottove ob Poljanski cesti. Uradniško stavbno društvo prične morda letos s par stavbami — ob periferiji. V novi deželnozborski dvorani so izvršiti še nekatera dela, spredaj pred vestibulom pa olepšati prostor. V stranski stolp deželnega dvorca so postavili onidan novo uro, namesto številk pa so naslikane na kazahščih nekake klinaste novotarije, ki nimajo ne smisla ne pomena, nego spadajo k večjemu za tarčo v kak »Narren turm«. — V Salenorovih ulicah so v deželni hiši štev. 3 nastanjeni zdaj uradni prostori kemičnega (!!) pre skušališča, dasiravno je to poslopje odznotraj temno kot turška »festunga«. odzunaj pa razbito kakor perzijskega šaha »rCistkamra«, vse pa tako prhlo, da bi si dr. SustersiČ ne zbil nad tem deželnim zidovjem svoje buče, če bi se zaletel vanj. Odsek za olepšavo mesta bi dobro storil, ko bi se lotil nekaterih kitajskih panoram, ki kažejo proti nebu svoje ižanske ro-govile, in jih dal exoffo na račun dotičnih »veleposestnikov« s kakim »rešilnim vozom« odpeljati — na G -lovec! — Tovarni testenin Ed. Zelenka v Ljubljani, oziroma v Spodn|i §:ški dozidal se bode še en trakt ter tako razširilo obstoječo tovarno. Z zgradbo se le že pričelo.
— Ljubljanica je zadnje dni narasla za 1 10 m, Sava pri Zalogu pa za 060 m nad normalom; narasli sta pa znatno tudi Ižica in Gradašica.
— Snega je padlo po hribih in gorah znova okolu 15 cm na visoko. Sadnemu drevju je nekoliko škodoval
— Za belo nedeljo. Ivan Zaje, že večkrat zaradi tatvine kaznovani samski delavec iz Velike Račne pri Grosupljem, je pred nekaj dnevi pobegnil iz doma in policijskega nadzorstva. Klatil se je, ker je iz ljubljanskega mesta izgnan po oko lici. Pred dvema dnevoma je dobil delo pri posestniku Francu Keblerju v Mostah hiš. št. 26 Komaj je stopil v službo, že je začel premišljevati, kako da bi prišel do denarja, — če se že velikonočne praznike ni dobro imel, da bi vsaj na belo nedeljo dobro jedel in pil, — in res, včeraj popoldan jo je pogruntal Kebter je poslal Zajca in svo|ega 14 letnega sina Antona, kateremu je izročil 30 K denarja, z vozom v Laverco po šoto. Ko sta se pripeljala v Laverco je rekel Zaje fantu, da naj počaka pri konju, njemu pa naj da denar, da gre kupit šoto, ker jo boda on ceneje dobil. Fant mu je dal denar, vendar se je Zaje kmalu vrnil z izgovorom, da ni dobil Šote. Peljala sta se nazaj proti Ljubljani. V Rudniku je Zaje skočil iz voza, ter pobegnil z denarjem čez Golovec in Bizovik. Tam si j« nakupil sladkorja, kave, masti in več drugih stvari, katere je hotel nesti domov ■voji materi.   Zvečer se je pripeljal
v Ljubljano na dolenjski kolodvor. T^ni službujoči stražnik je pa Zajca spoznal, ter ga odvtdel v zapor. Pri njem se je našlo samo še 8 K, vse dtugo je zakupil in zapil. Dobro je del in pil pa bode na belo nedeljo na — Zabjeku
— V Ljubljanico skočil je danes opoludne pri Štefanskem mostu sanitetni vejak Alojzij Lenko. Mit-niška paznika Anton Jamnik in Martin Zgono na Poljanski mitnici, katera sta ga videla skočiti v vodo, sta prihitela na pomoč. Jamnik je vojaka z drogom zapel za obleko in ga po u mul h kraju. Vojak se je zelo bra ml rešitve in ju prosil, na| ga puhtita, da umre, ker mu nt mogoče živet« ker hodi hčerka n|egove sestre, katera je pred kratkim umrla nazaj in ga knče »Alojzi)«. Lenkota, kateri je bržkone slabi umen, so prepeljali v vojaško bolnico.
— Konj eplašil. Včeraj po-poludne se je spladil konj hlapcu Francu Poženu iz Brezovce, kateri je peljal skozi Gradišče neke deske. Voz se je prevrnil. Hlapec in konj sta se poškodovala.
— Najdene reci. Na Starem tfgu se je našel rujav, de dobro obranjen havelok. — V Šolskem drevoredu je najdena zlata ženska ura
• Najnovejše novice. Štrajk pouličnih železnicarjev v Budimpešti je končan. — Eks al tirana ženska. Žena slikarja Schen-zlerja v Ulmu se je zaljubila v pastirja Jakoba Kaacha ter ga pregovorila, da sta skupno umorila slikarja. Oba sta obsojena na smrt. — Zginila ladja. Iz Diinkirehena je nedavno odplula ladja s SO mornarji ter se ni vrnila več. Skoraj gotovo se je z vsem moštvom potopila. — Vrnjeni r e d o v i. Slavni italijanski komponist Mascagni je vrnil ministrstvu vse redove in odlikovanja, ker ga vlada ni branila na njegovem potovanju po Ameriki. —Nova moška kaznilnica se ustanovi v Vrani v Dalmaciji ter bodo kaznjenci delali na erariČnih zemljiščih, kamor so dosedaj pošiljali kaznjence iz Kopra. — Zginil je podpolkovnik-av-ditor Hekajlo iz Lvova. Sedaj se je izkazalo, da je zapustil 60.000 kron dolga, ki ga je napravil pri hazardnih igrah. — Ogrsko poneverjenje. V mestni blagajni v Kostnicah manjka 53.000 K. Blagajnika so zaprli. — Sava je izstopila pri Oseku ter odnesla lesno zalogo neke dunajske družbe. — Uporni vojaki. Vojaki 18. portugalskega polka v Oportu so se uprli zaradi slabe hrane. Odpeljali so jih v Afriko. —Zaradi runa na nemško hranilnico v Pragi se je vstavila preiskava zoper vse osebe, ker je državno pravdništvo odstopilo od tožbe. — Novo razkritje v Drevfusovi aferi. Nedavno v San Remo aretirani nemški ovaduh AVessel je priznal, da je ponaredil ovaduško listo ter v isto postavil ime Drevfusa. Listo je prodal nekemu francoskemu majorju.
Plačilo ministrantu.
Pred sod'ščem v Welsu se je vršila te dni obravnava zoper župnika dr Henrika   Kern.   Ta   božji namestnik je imel 20  m. m. tiho mašo, pri ka teri   mu je  stregel 9letni L Leber sorger,  sin revnih   delavcev. Deček je   to   službo   opravljal vedno brez plačno iz ljubezni do cerkvenih opravil.  Ta dan je prišel  preblizu župniku, ko se je isti   priklonil  ter se zadel z n< go ob ministranta    Za t * ga je po maši  v  zakristiji   prijel za roko ter mu pr s lil  tako zaušnico da je  deček odletel   na  železno pe ter dobil 1 cm globoko rano na gUvi* Moral je par dni ležati.   Ker ni bilo župnika k obravnavi, se je ista pre ložila.
* IVI i 6 v steklenici piva.
►Štirje delavci na Dunaju so si hoteli privoščiti dober večer ter so si kupili pri trgovki Eichberger štirs slek ienice piva. Ko pa so odprli drugo steklenico tf-r je eden dtlavec pil, i b'util je v ustih debelo mehko stvar. Lpljunil je, stvar so nataknili na vilice ter spoznali, daje pravcata mišku. M«žu je vsled studa postalo slabo, začel je hljuvati ter je dva dni ležal bolan Sodišče je obsodilo založnika piva in prodajalko v denarno globo.
• Lakota na Japonskem.
Posledice slabe letine lansko leto so se sedaj pričele kazati. Na Kitajskem, kakor tudi na Japonskem je glavni pridelek riž. Toda zaradi prevelike suše po severovshodnemu delu ja ponske države se je riževa setev po polnoma ponesrečila. Celo uradno poročilo, ki poskuša navadno prikriti popolno resnico, ta pot priznava, da je skoro 150000 ljudij po teh krajih brez živeža ter da jih bo morala vlada sama priživeti. Med tujci po večjih mestih se je pričelo gibanje za nakup živeža in precej denarja je bilo že darovanega v ta namen.
• Najvišje uredništvo je seveda v Ameriki, in sicer v New-Yorku v 18 nadstropju. V Nižjih nadstropjih bo tiskarne, uprava ravnateljstvo Ud., dočim uredniki kra
ljujejo v udobno urejenih pisarnah »blizu lune« Tja gor ne sega ropot in trušč z živahnih cest. V uprav božjem miru spuščajo svoje duhovite in ne duhovite misli na papir.
* V marcu prišlo je 65.345 naseljencev. Minoli torek so se uradniki na newyorŠkem naselni škem otoku nekoliko oddahnili, kajti tudi ječe, v katerih zdihujejo oni, kateri se morajo vrniti v Evropo, so bile deloma prazne Pač pa je na otoku pričakovalo 170 pridržanih naseljencev končne razsodba. Od slednjih ho jih v torek poslali 19 nazaj v Evropo, med katerimi je bila ludi neka ž-n*ka. katera ima tukaj sedem odraščt-mh hčera, poslali so io nazaj, k«r je bila bolna na očeh Tekom minovga meseca izkrcalo se le na EHis Nlandu 65 345 naseljen cev, ali 7679 več, nego v istem mesecu minulega teta in 30 884 več nego v marcu 1901. Vendar pa število naseljencev ni toliko, kakor je bilo pričakovati. Toda v aprilu, maju in juniju prišlo bode tjakaj gotovo še več Evropejcev. Vkijub tolikem številu naseljencev v marcu, jih vendar niso poslali toliko nazaj, kakor v januvarju, ko je bilo število naseljencev mnogo manjše, nego sedaj.
* Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »P r o m e n a d n e g a ali Marjeti-nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetiuem otoku ta travna semena. (309—38j
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 18. aprila. Pri vo-litvi v deželni odbor so izvoljeni vsi dosedanji odborniki, tudi poslanec R o b i č.
Gradec 18. aprila. Predloga o ustanovitvi in podpiranju nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru je bila v deželnem zboru sprejeta. Proti sta govorila Žičkar in dr. Hrašovec. Prvi je rekel, da niso izpolnjeni predpogoji za ustanovitev zavoda, ker ni dovolila vlada prispevka. Predlagal je, naj se rajši dovoli šolskim sestram v Mariboru podporo, ki zdržujejo zasebno žensko učiteljišče. Dr. Hrašovec je imenoval predlogo brezobzirnost napram Slovencem. Za ustanovitev, oziroma subvencijo so govorili posl. Hofmann-\Vellenhof, župnik Holzer in grof Lamberg.
Trst 18. aprila. Volilna borba v III vohlaem razredu je velikanska. Včeraj je trajala volitev od 8 ure zjutraj do 4. ure popoldne in je bilo oddanih 1793 glasovnic. Take udeležbe ni bilo ša nikdar. Tudi daaes je pritisk volilcev velikanski
Dunaj 18. aprila.  Danes ima ministrski svet sejo, v kateri se bavi z dispozicijami za poveliko nočno kampanje poslanske zbornice
O u naj 18 aprila. „Zeitu trdi, da se je vojna uprava že odlo čila za uvedbo dveletnega vojaškega službovanja in da pride dotična predloga že v kratkem pred dunajski in pred peštanski parlament Resničnost te vesti še ni potrjena, vendar je mogoče, da se poskusi s to koncesijo pomiriti ogrski parlament in rešiti brambno predlogo.
Dunaj 18 aprila Ogrski ministrski predsednik S z e 11, ministra Fejervary in Vlassics ter predsednik ogrske poslanske zbornice grof Appcnvi so prišli danes sem Prišli so zaradi ogrske parlamentarne in politične krize, ki se mora te dni rešiti.
Dunaj 18. aprila. Kasacijski dvor je zavrnil pritožbo poslanca Schalka proti obsodbi v znani aferi Wolf Schalk v vseh točkah ter obsodbo potrdil.
Dunaj 18. aprila. Na Nižjem Avstrijskem, na Severnem Ogrskem in na Gornjem Štajerskem je sinoči in ponoči zapadel sneg. Dunaj iz gleda kakor pozimi. Vihar je bil tako močan, da je pretrgal vse telefonske žice izvzemši na progah Dunaj Brno in Dunaj-Ljubljana Trst. Na Dunaju leži sneg pol metra vi-soko. Ponekod je ustavljen želez
niški promet. Osebni vlak iz Budimpešte je obtičal pri Neudorfu v snegu Skoda na sadnem drevju je ogromna.
Inomost 18. aprila. Tu se je vršil velik nemški shod, ki se je izrekel proti utrakviziranju tukajšnjega vseučilišča in se izjavil, da se v Avstriji sploh ne sme ustanoviti italijanska pravna akademija
Carigrad 18. aprila. Danes je odpotoval tukajšnji krvnik v Mitrovico, da izvrši smrtno kazen na morilcu konzula Ščerbine
Carigrad 18 aprila. Poveljstvo okrog Mitrovice in Prizrenda zbranih 35 turških bataljonov prevzame Šemsi paša
Carigrad 18 aprila. Turška komisija v Ipeku ni mogla pomiriti Arnavtov. Ti slej ko prej zahtevajo, da se ne smejo izvršiti nikake reforme. Turčija pa Še vedno zatrjuje, da se bodo že iz lepa udali
Gospodarstvo.
Kako  povzdignemo govedorejo ?
II.
Kar so za trgovca računske knjige, iz katerih bere škodo ali korist svojega gospodarstva, to je za živinorejca r o-dovnik: Omogočuje izogibanje napakam pri parenju in odbiravanje prave ter dobre živine za plemenenje.
Rodovnik je knjiga, v kateri ni zapisana le rodovina živinčeta, ki se ima uporabiti, ampak tudi dobre in slabe lastnosti cele rodovine in sicer lastnosti iz onih let, ko so se dale še z gotovostjo konstatirati. Vpisuje se tudi barva, telesnost, mera, teža itd. itd. Vknjižu-jejo se vsi važni dogodjaji hlevski, kakor : parenje, skotenje itd. Radi rodovnika treba na določene čase za poskuš-njo molzti ter določevati vrednost in količino mleka. Skratka: Čim bolj je rodovnik natančen pa malenkosten, tem boljši je. Vsakako so pa jasnost, pregled, resničnost, a tudi popolnost njegove neobhodno potrebne lastnosti.
Na podlagi rodovnika lahko odbi-ramo goved za plemenenje in rejo. Odbiranje je za zboljšanje živinoreje že samo na sebi necenljive vrednosti; kajti veliko je odvisno od dobrega ali slabega križanja. Ako zasledujemo v rodovniku več pokolenj, vidimo katere napake so živali stalno podedovale, kakor tudi katere dobre lastnosti so imele. Na ta način vemo jeli imamo pred seboj dobro ali slabo živinee. Da to vem, je neobhodno potrebno, osobito če nisem zredil teleta doma, marveč ga kupil v tuji nepoznani hiši. Od takega teleta ne moremo sicer nič zanesljivega vedeti z ozirom na njegovo sposobnost, sosebno ako ni prodajalec vseskozi poštenjak. Le rodovnik je lahko zanesljiv; kajti dobre lastnosti, radi katerih smo si živinee kupili so se — kakor kaže rodovnik — skozi več rodov podedovale in so radi tega tako utrjene, da jih bode tele v prihodnje zopet podedovalo. Razumljivo je torej, da pameten gospodar rodovnik visoko čisla. Le z, njegovo pomočjo namreč ne redi živin-Čet na slepo, pač pa lahko ukrene to ali ono, da izvrši svoj načrt hitro in z malimi troski pa doseže kot pravi umetnik živinorejec zaželjeni cilj : svoj e govedo kvantitativno in kvalitativno toli z b o 1 j s a t i, da se ne bode bati u o b e u e tuje konkurence.
Le na podlagi rodovnika recimo, izbiramo bike, ker nam isti edino zanesljivo omogoči lastuosti sistematično zboljsati, oziroma izrediti poljubne lastnosti. Ako hočemo n. pr. vzrediti rod z mastnim mlekom, bodemo odhirali na podlagi rodovnika le potomce onih krav, ki so nam dajalo vsaj nad povprečno količino mastnega mleka! Ako pa je bila naša živina premalo mastuo-mlcčua, izbrali si bodemo bike iz dragega rodu, imajočega v obilni meri lastnosti, katere si želimo. Že malo bikov, imajocih v največji meri one vrline, katerih živali dosedaj niso imele, ali lastuosti, katere treba zboljsati, prenese izbornosti ua veliko telet in tako zboljša cele rodove, tudi živino celih pokrajin. Ako se načrta strogo držimo, bodemo bolj in bolj zboljsavali tolesnost pa lastnosti iu jih tudi utrjevali. A to dosežemo le potom rodovnikov in sicer v primeroma jako kratkem Času, tudi tekom 10 let. Ne smemo pa misliti, da bi se dal tak uspeh doseči le z rodovniki, marveč treba bi bilo tudi pridnega zadružnega dela, o katerem hočemo že se govoriti.
Rodovnik, oziroma odbiranje vpliva tudi zelo ugodno na živinorejce same. Kajti čim dragocenejše in boljše živiuČe smo si odbrali za plemenje, tem pre-vidnejo in skrbneje ga bodemo tudi vzrejali. Kakor, hitro poznamo vrline Živinčeta, imamo poželjenje iste zboljsati. Tudi lažje in bolj z vnemo delujemo, Če vidimo trud in pridnost dobro plačeno. [Dalje prih.)
3zjava.
Podpisana Avguštin Hecl, dekan v Marnbergu m Josip Ćernko, župnik v Vuhredu, izjavljava, da so najina proti g«sp dr. Fr. Piki, sedaj v Postojni na perjena očitanja in žal jeni a zaradi katerih nas je on tožil do cela neosnovana, in g* prosiva odpuščanja ter plačala vse stroške
Marnberg, 16  aprila 1903
Avguštin Hecl s r
dekan
Josip Černko s r
župnik.
Borzna poročila.
&.jub3fari9ltd
Kreditna banka" v L ubijani.
18   aprila 19(M
4 V/o
d*/ °'
»1
Uradni kurzi dunaj. borze
!¥»lf»žbenl papirji.
4*2°/t maie?a renta . 4-2°,9 srebrna renta   . . 4° o avstr. kronska renta 4°/0 zlata 4c/0 ogrska kronska „
4° o » zlata 4% posojilo dežele Kranjske 41/a°/o posojilo mesta Spljeta WSU >, m Zadra 4'Vo bos.-herc. 2el. pos. 1&12 4°/0 čeSka dež. baaka k. o
za8t. pis gal. d. hip. b pest. kom. k. o. z 10% pr. .
zast pis. Innerst hr ,.     „   ogr. centr deželne hranilnice 41/,°/0 zast. pis. ogr. hip. b i*/«Ti oh!, ogr. lokalne že
leznice d. dr 4l ,•/•   .»   češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. že« 4°/0    j,   dolenjskih železnic 3%    „    ju2. žel. kup. »J, 1 i1,,0 o av. pos. za žel. p. o
Srečke. Srečke od leta 1854
„   » 1864 tizeke .
zemlj. kred. I. emisije
ogrske hip. banke „    srbske a trs lUO „ tur£ke
Basilika srečke
Kreditne
InomošKe
Krakovske
Ljubljanske ,.
Avstr. rud. križa ,
Ogr.
Rudoifove SaJcburske , Dunajske kom. „
Ikelntce.
Južne železnice Državne železnice . Av8tro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke D grške      . . Živnostenske n Premogokop v Mostu (Brux * Alpinske muntan .   .  . . Praške želez. ind. dr. Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne to?r. družbe Češke sladkorne družbe .
C. kr. cekin .
20 franki
20 marke .   . .
Sovereigcs   . .
Marke ...
Lacki bankovci....
Rablji.......
On nar
100 75
100 55
101 — 1*31 60
9Ptfu 12T40
99 75 100-iOO-101 io
9«'6nj
99 ,0 tol 20l
V 7 50 101 -
101 -100 3
1; 0 -1'fO — ^8
5«» 310 6U 101
17 v 1H t v46 1F»7 -27S-— 2R'l -257 50
ho lis 7
19 10 *34
8425
74--
70
5* 10 '7 -71
75
442 -
46 -
6*7 -*604
H75
724 -
2h2 -
682
392*50 167« >
^85 50
3*2
g43
150 -i
19 <e
2342
116 92
95 20 2o2 601
Bl»k*f
U!09i l(> I 7:> 102 121 *0 9«-80 121 60
102 — P k'60
100 60 102 20
108-60 102 -
10150
101 35
101 — 101'-99-
L00-5C-■"11 0 102
<8o 18=. 50 O
1 r>9 50
•417
ill
261 50 H2
119 75
20 10 +3»-8h 25 78- -75-56
28 -75 79 44^ —
47
IHl 1 — 676 — 725 -253-6*8 — H83 50
1678 48»>50 395 — Ul' -154 —
11 37 19-09 23 49 21
117 12 95-40
253 5U
Žitne cene v Bud mpešti
dne 17. aprila 1903.
Ptocica za april m       „ oktober
Koruza
Ove«?
apru . maj . julij . april .
za 50 kg
„  50 „
50 „
„  &0 „
„ 50 „ 50
K
7 77 7 43 o 73 601 60 ♦ 5 99
».!•-■ iS*'.
5 vinarjev ceneje.
Darila.
Dpravnistvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Reenot a K. darilo nkibicevu pri Kendi 4 K 72 vin. z geslom :
Igralec igra Kibic pa da".
— Gospi'a Rozika Papež v Smartnem pri Litiji 2 K, nabrano v hotelu pri Malovsu.
— Skupaj 6 K 72 vin. — Živeli!
Za osirotele otroke udove Koprive GoBpica Ti nčfea Torkar v Št. Petru na Krasu 12 K, darovali: gg. Marija Sever 3 K, Ftrdo Kans in Jože Magolič vsak po 2 K. Tončka Torkar, Marija Nadrah, Matija Karba, Jože Humar in Fran Stegu vsak po
1 K. — Pre8rčna hvala!
Po cen.  m izredno  looer ]e Haarmann & Rsmer-jev vami n sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki m samo prav drag, temuč tudi po Hvoj m učinku dražljiv in zato Škodljiv. Čisti vanilin, združen a sladkorjem, pa oaje ixt>-tt%en <*k»*s ummi$jeM šstM.in im ./o titi-fSTi i*rd<*t* mtpsii in vrsaenitsH. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmana & Reimei-jev t onimi siniikor v malih izv.rnih zavitkih po 24 vin., kar je enako
2 kosoma vanilje. Izvrstno in ^ares prip-/-ročljiv<j blago se dobiva po vseh boljših Špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—3)
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko
/.i^'»nje in sol", ki je takisto bolesti utešu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živi-e krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K V90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar \. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, HUNAJ. Tnrhlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-u v preparat, /.aznamovau z varnostno znamko in pod-, is .m 6 (10-6)
Gorečlca, napemijan]e9 koltanje9 glavobol9 močno bitje srca, pomanjkanje spanja, začasno bruhanje
so po največ znaki obolelega želodčnega in črt tesnega prebav ljenja, katerega se ne sme kar prezreti   Ž5a odstranitev   ali ubranitev
takega sla so pr poroča   da se pije roga-
ft<i , T t m pel- v relec\ katerega tudi zdravniki predpisujejo proti temu Ro-gaSft i ,.Styna-vrelec" je močneji in naj se ga samo perijodično vživa.
»S- Zahtevajte -i>
bogato ilustr. cen k v»ari§kega blaga i?; gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
6       H. Schwa:'7,iiiaiitel (?34> BdaibMj i.. KiilhcntliuriuKlraiiMe i H.
št *a
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (*"05-6) Glavna zaloga: Dunaj, U Predigergasse 5.
Piott zoboooiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana antiseptična
^elusine ustna in zobna vosla
vaiera dlrsno in Dil^irn.ijujt*
iii-prIjietiao «apo i.-. um(.
i  ~ s« i-. 3 e a.     i« j. ntitudoiii 1 14.
tlazposilja se vsak dan z obratno pošto ne man) kot 2 steklenici.
f-]«iiiia zaloga«
Zaloga vseh preizkus enih. zdravu . u.-edic. mil, medicinalnih vi\i, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgpcnih obvez, svežih mineralnih vod i. t, d.
Dež. lekarna MilanaLeusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
ooleg novozgrajenega Fran Jožetovega iubil. mosta. i206—13
Meteorologično poročilo.
Uinm ua<l morjem S<>h"A    Sreduji sraoiii
73ti"0 ram
—	Cas
	opazo-
<	vanja
17	^. zv.
18	7. zi.
Stanje £<P
baro- g, >
metra £ rj v mm.
Ve tro vi
Nebo
"#26 l      12 sr. szahodj oblačno
27 2      4 2 p. m 8zah. oblačno 9 j    77 j m. szah. jpol.oblaC.
Srednja včerajšnja temperatura 15°, lormale   1U0°. Mokrina v 34 urah : 15 7 mm.
it
7=^
1'
Po br>žji sveti volji je pr» ninul dne 16 aprla 19(j3 po noči ob 2 uri po daljšem trpJjenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 83 let, gospod
Kari Beyschlag
bivši ravnatelj plinarne v Ljubljani.
Traplo se bo prepeljalo iz Mo-nakovtga v Ljubljano jutri v nedeljo, dne 19 aprila ob pol 6 uri popoldne \in tukaj od južnega kolodvora na pokopališče k sv Krištofu in tam v družinsko grobnico položilo.
Sv. maže zaduSnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
P- kojoi se priporoča v blag spomin in pobožnu molitev.
10*3)
Ljubljana, 18 aprila 1903.
Žalujoči ostali.
Z - hvala.
Za vse izkazano sočutje povo dom bolezni in smrti moje preljubo
soproge, gi>spe
Marijane Michler
kakor tudi vsem udeležencem ki ho počastili predrago ranjko 8 svojim streni8tvom k zadnjemu počitku, osobito pa delavskemu pev skemu dru.štvu ,,Naprej'1 za tolažilno petje izrekam tem potom najsrč-nejo zahvalo. <1065)
Ljublj ana, dne 17. aprila 190J.
Val. Michler.
Zahvala.
Za vsestranske dokaze prisrčnega sočutja ob Času smrti iu pogreba našega prerano prominulega soproga, oziroma očeta, svaka in strica, gospoda
Iv. Brands tat ter-j a
vrtljarja in gostilničarja
izreka no srčno zahvalo v prvi vrsti g. Spitzerju, dimnikarskemu mojstru in g« sti ničarju za prijazen sprejem in postrežb) umrlega in vsem udeležencem pogreba za tako častno mnogoštevilno m tol^žilno spremstvo nepozabnega pokojnika; posebno se zahvaljujemo g. tovarnarju M Samasst in vsom gospodom omen-j«nfc> tvrdke, gospodom pevcem za ganljive žalostinke in darovalcem krasnih vencev, sploh vsem in vsakemu posebej, ki so z nami sočustvoval«, ob tem bridkem času in i/kazali ranjkemu zadnjo čast. Bog plačaj vsem stotero, dragemu po kojrnku pa bodi zemljica lahka in trajen spomin. (1081) Ljubljana, dne 15 aprila 1904.
Žalujoča rodbina Brandstafter.
MATTONI-JEVA ■i
n
HDBLER
alkalična ki elica najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem  kataru ter pri katarih v sapiiih. (79—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
IBIflMf IMIlliriM—I I III II M
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ah drugifc nervoznih bolestih, naj zahteva bro-B iro o tem. Dobiva se brezplačno in p   :••!•[ e prosto v SelBwaii«*ti-Ap«»-
Lepo stanovanje
se odda stranki brez otrok takoj radi odhoda iz Ljubljane. 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami za 305 K 20 vin.
Prodam tudi po nizki ceni sobno opravo. A(Jo|f rj0ijr0V0|ny
,1079—1) Florjanske ulice 23. II. nadstr.
I
lesrečni so kilavi
ker ne vedo, da jih  od 1000? 900 brez operacije ozdravi Mnogobrojna    ^-«%.    Poskus proti znamk, zahvalna pisma.       ^^s^  20 vinarjev
R. Kohlen       — tajno. DUNAJ  V.,  Zeuggasse 1
slabotni dob^ čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje iiraniin«* moke ,,14£Utie" (postavno zajamčeno). Dame dob6 bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem. Gena kartonu gld. 125 po postni nakaznici ali proti postnemu povzetju, k navodilom o uporabi. :7SKJ—
f4oMiii.-lMl|£lJ«»n. /»»oil itidiit. Cii«. (tirlnn   vi«-«i«*.«-l.   ItuuaJ,    \ VIII.,
Vh>iiH1^:j*-i«' ".i
■H-
Službe iskajoc
i
pred vsem pa kuliarlee« aoba-riee^ oiltfrojltrljlee^ tiatu-kiirifr dobijo takoj v Ljubljani ali izven trajajoče «*iužtic po
posredovalnici služeb in stanovanj
a. FLUX
Gcspcsks ulice št 6 ttmvt
, RIVIER/3-1 VIJOLICE
I P8AVI VIJ0LKN1 l/UH
(75 8)
urama.
Ljutljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
I. vrste.
Danes,  v soboto,   dne 18. aprila, zadnjič razstavljeno:
Peto potovanje po
Znamenitosti Rima in okolice so razdeljene
na 12 raznih serij Tudi na svetovni razstavi v Antverpenu je bila odlikovana  ..Mednarodna panurama" na razstavah v Čikagi m Antverpenu pa je bila obdarovana.
Od nedelje, dne 29. apr-šla do vštevši dne 25. aprila:
Tjrugo potovanje po
V Šoštanjski okraj!
Najlepši in najusodnejši kraj z\ letov šćarj* jt> S'>5t^.n)8ki okra) zlasti Šaleška dolina. V nbeh trfcrih, Šoštanj in Velenje, dobi se mnn^o stanov «nj za  posamezne osebe in za  d rutine. Tudi    po   vaseh   kakor:   Družmiri • Š^lek,     Selo     Zavf»drie. Topols Šmartno na Paki. itd. »o po**m^z;u stanovanja na razpolago.   C^n<* -Ki novanjem   in   hr^ni   so   jako   n /.k*-, Zdravstveno stanja |e izborno. Z-ak je svež in čist. Gozdov za npr* h d i je na « b»lo in po v s« »d v bliž»ni
Tuk>ij   pnsWUit^   slavni    l*-tov . ščarji   )t*rino   poletje   ali vsaj tednov v bodočem  poletji  pr«i*vetij ne   bnde   varn   za  to   žal, n^npr-bode-   jro^ovo vs^ki   sklemi: »Tu
N^t-anćneja p'.asfo'rt *^*jh»
„Olepševaln!i društvo v Šoštanju".
2 učenca
se sprejmeta v trgovino 104
M. Spreitzer v Ljubljani.
Za I. avpst se odda
v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah^
še nekaj stanovanj
z dvema, tremi, 4 in 6 sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (ioh0-1
Stenografa
sprejme p'sa^na
dr. Rrisper in dr. Tominšek
m M.» ma]nikonis
Ponudbe   z  uzo^cem   pisave n\ p sarno   Plača po dogovoru   1» 49—3)
\ intte ti isfi
ISTRI.
Slikovita Opatija, Voloska. Kasfavifd.
Istra je razdeljena v tri različne cikle
Otvorjeno ^%rmmM* eliin o«l O. do 19* dopoluilne  In  od 9« popoluilni*
do       aK%«»*t**r. 1U71)
Foular ds - s vila
v lepo izdelanih vzorcih od K 120 dalje in svileno blago vsake vrste v nedosežni izbiri po najnižjih  engros-cenah na metre ali za obleko  skupaj, razpošilja na zasebnike poš-tnme in carine prosto. Vzorci zastonj. Pismena pošta 25 vin.
ToiHrni^lia /*«■/» za m v i l«»iio bla^o
Adolf Grieder <fc Comp., Zurich N. 10.
razpršilja
po K 2a60 kilogram
Edmund Kavčić
v Ljubljani. m
Išče se za ^eč*o manufakturo
komptoirist
z lepo pisavo, zmožen popolnoma slovenščine in nemščine. Prednost im^jo om, ki so že delovali na »na k eni nie>tu. (903 3]
Kje? pove uprav. »S'ov N«roda«<
Sprejme se izurjen
Kraljevi dvorni zalagatelj. (Švica.)
2 >14-fi
Razglas.
Dražba novega šolskega poslopja v Ratečah
za vsa stavbna dela se bode vršilo dne t. m. dopoldne ob IS, url
pri županstvu v Ratečah. Nacrti z stavbnimi pogodbami so ravnotam razpoloženi v pogled. ^
upanDtvo Hateče,
(1056)
Jožo Pintbacb,
župan.
IGSBHM
linam večjo zalogo
ki je vešč zgornjega dela ter zmožen za poslovodjo. Eventualno bi prevzel popolnoma mojo obrt, ki ima dobre naročnike.      yj^^g
(1050-3)    čevljarski mojster v Idriji.
Jutri v nedeljo, dne 19. aprila
vrši se
zabavaš plesos
v gostilni (906$
„pri Majarončku"
Vodmat — Ljubljana.
Točijo se pristna vina vsake vrsu kupljene   naravnost   od vinogradnik. Dobijo se gorka in mrzla jedila in najboljša domača šunka. Toči se tudi pun-tigamsko marčno pivo.
K obilni udeležbi vabi
Jernej Jeienič
HO
vseh vrst.
1077
i
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi Fran Wisjan,
v Ljubljani, Rimska cesta £t. II. zzz= izdelovalec vozov - - 1
Priznano najboljše sre tstvo proti kur-746)      jim očesom, žuljem Itd.
Glavna zalega:
L. SCHVVENK-o-3 lekarna
I Luser-jev -Hk
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, G. Pic-cotl. V Kranju K. Savnlk.
RF
200 do 400 kron na mesec
janKO zaslužijo   osoDo  vaaotjga stana * *seh krajih gotovo in pošteno brez ka pitala in rizike s prodaio zakonito dovo-(jenih državnih   papirjev   in srečk
idbe na: Ludwig Osterrgicher, VIII.,
Deuischt :8ss8 8,   Sudapest.      (719 -6)
Pristna
štajerska gorska vina
razpošilja od 14 kr. v šje
Ivan Wouk v Poljčanah.
Iz prijaznosti  vsprejema naročila in daje pojasnila gospod (975-4)
Ivan Belič, gostilničar
Ljuoljana,  Dunajska cesta štev. 6.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršnj izpeljavi Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-tr ežnt-jši izdelek Najječia prihranitev riva Specijaliteta: Stedlna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cemk in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani I znamki 852-7)
I Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
S, GoldMehmktt «Sc sm
Ogrsko "m
taro in mehko zaradi svoje masčobne nori priljubljeno in izvrstno crnilo za isnje, popolnoma neškodljivo in naredi sto mehko in nepremočljivo. Že pri ahnem krtačenju ustvari usnju trajen globoko eni lesk. Priporoča tovarna za nilo in kemične produkte
I C. CISAR
I Gorica.
judljana, Kolodvorske ulice
št. 26
Redka prilika!
450 kom. za samo I gld.75 kr.
-rasno pozlačena ura s bletnim jamstvom, s p zlačeno verižico, 1 prima usnjat rt m ne. 1 lep mosKi prstan z imitiranim šlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna »ranim dragu jom,  1 garnitura in srajčnih  gumbov iz double-elata. 1 žepno t- aletno zrcalce, 5 mičnih ša-jivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, pat  niklasti  tintnik, 25 elegantnih do-isnih predmetov, 1 elegantna pariška broža :a dame, 1 par  boutonov z imit. briljanti srebrni kav!ji), prav dobro ponarejenimi, n še 350 raznih predmetov za domačo in laradno rabo, gratis. Teh mičnih 450 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, ^|ja proti postnemu povzetju samo i 5 kr.   Le kratek čas se dob va pri
dunajski Grand-filijalki
Aiex. Jungerwirth
v Krakovu št. 996. (1051)
Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
W
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij VeEaj
v Ljubljani, Trnovo, Opakar-«ka cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših pre-
šaDih ter barvanih
prstenih
in najtrpežnejših
štediinili ognjišč
'lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih,   sivih, belih, rumenihitd , §»o nuj -n I zj Hi cen ali.
hr^zplaeno In poši-
nlnc pniMln.     16—16)
PBP^PPBB —I «w p mu'
AVGUST REPI
\3
Hodar Ljubljana, Kolezijske ulice 16
\y  Trnove xn) izdeluje,   prodaja in popravlja
vsakovrstne
I»o nuJnlzJIK «•«-«»» ^
Kuru e in prodaja staro vinsko posodo.
M
Ve
Pri nakupovanju
suknenega ;
M
3 1
3
-M
i
Sik.
in manufakturnega = blaga =
se opozarja na tvrdko
if.il '•j^S^S^StiSmi^mS^^iAimm^SAAin
li
r
H
* M M
K
TTTT
11U
Jul
ipnummmi ■ ———■
v Ljubljani
v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
s
p m
E
CO
CD
SpređuJ ravna oblika,
ne tisoči zelodoe.
priporoča v največji izberi
Alojzij persche
v Ljubljani Pred škofijo št- 21.
♦ 1»
♦
K
1»
P
Tovarna in prodaja oljnatih |j barv, firneža in lakov.
—»-3   Električni   obrat. S-«—
3 Brtaafl-H Uano
Brati Eberl
Prodajalca in komptoar:
:3ta 1842.
I Miklošičeva cesta št. 6.
§ Delavnica:
% Igriške ulice št. 8.
% Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez.
I Slikarja napisov.
I Stavbinska in pohištvena pleskarja.
J Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovin
% barv v tubah za akad. slikarje.
§ Zaloga čopičev  za  pleskarje, sli-
4* karje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
% Posebno priporočava slav. občinstvu
^ najnovejše, najboljše in neprecenljivo
jr sredstvo za likanle sobnih tal pod
imenom „RapidoJ1*.
^jj Priporočava se tudi si občinstvu za
& vse v najino stroko spadajoče delo v
* mestu in na deželi kot priznano reelno
^ in fino po najnižjih cenah
I
i
f?
i
Frid. Hoffmann
-»-s urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo
vseh vrst
žepnih up j
■ "4
.tenskih ur, nI »udiik in sa- '.V Ionskih ur, [)]
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, bi h
. j   vse samo . .4 tl«l>r«*   do l-j ™ najfinejše ({j kvalitete nI
nizkih cenah.
IVovoMi
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popra vila nse iz vrsuje jo najtočneje.
Žrebanje dne 5. maja 1903.      Glavni dobitek:
Promese k zemelj. kredit, srečkam I. em. a K 5a K I00.000
(1084) priporoča
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Hotel ,St. Peter v Št. Petru na Krasu.
C > in    i t :»tji s«*
pri vsakem vlaku brezplačno.
I *r*<e noeisce
poatelje f K *«o h di> « K.
Vozovi
kakor: landauer, koleslji ter vozovi za prevažanje prtljage na vse strani
z 1 ali 2 konjema. (1057—1>
Dobra kuhinja. Plzensko pivo.
častnik: f tati Cteržfcia.
Žrebanje že v četrtek!
Glavni dobitels
kron
40.000
kron
Srečke za grejalnice (Warmestuben) po 1 krono
priporoča 810—14)
J. C. Mayr v Ljubljani.
Vsi dobitki se izplačajo orJ založnikov v gotovini po odbitku 10»/..
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami.
i
/tparat kakor kaže podoba stane 75 3(.
Večji apar .ti, kakor tudi
automati za gostilničarje
do 240 K.   (732-?3)
^W   Prodaja tudi na obroke.
*"        gOVOri, VHIk» izbrra
se smeje, gramofonskih plošč.
poje Ifl        Zamenjava starih plošč.
zvizp,
urar ijlIdIje.r^i, Stari trg- šte^r. IS,
Razprodaja.
Dne 28. aprila I. 1. ob pol 10.
razprodajal bode
dop
v Ponikvah
iti..
(1075)
hiše in posestvo.
Št 8156
Kupci so uljudno vabljeni.
Razglas.
(1074-1)
Komisijonelna klasifikacija konj. katera ee vrsi po izvrševalnih določilih k zakonu o stavi konj z dne 16. april« 1873 zopet letos, se bo vrnila, glasom razpisa c. kr deželne vlade z dne 18. februvarja 1903, st. 3793, za mr^lo Ivjtihljttiio dn^ 4. 5 in 6 maja t. I. in sicer na trjcu pred Šempclemko voJHfiilro po nastopnem redu:
JMie 4. nitij m t. 1,
a) ob 9  dopoldne za II  okraj (Št. Jakobski del);
b) ob 10. dopoldne za III  okra| (dvorni del). Dne &. maja t. 1«,
a) ob 9. dopoldne za IV. okraj (kolodvorski de)).
Jftfie B. maja t. I.,
a) ob 9. dopoldne za I. okraj (Šolski dol);
h) ob 1/%10. dopoldne  za V. okraj  (predkraii: Hrad*»ckega vas, Dolenjska cesta, Hauptmanca, Ilovica, Knrolinska zemlja, Črna vas);
c) ob 10 dopoldne za Vod mat;
d) ob Vali. dopoldne za vse one konje, ki so bili 4. in 5 maja zadržani. Tega reda se je  strogo držat«    D >»hod  k  nabornemu prosloru je od
sempeterskegra mostu ob drevju za Ljubljanico, odhod pa med vojašnico in deželno bolnico.
V obhžju označenega kraja ni dovoljeno voz puščati Ako bi ne bilo mogoče pripeljati kakega konja o pravem čusu k ogledu, je vzr k nazna niti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so Oproščeni predstave in za žr^bet?*, katera v tekočem letu ne izpolnejo četrtega leta, prinesti bo v smislu §. 7. ministrske naredbe z dne 18 marca 1891, št. 35 drž. zak., spričevalo, izdano po dveh lastnikih kotjj. kojih konji 86 predat* v »jo, katero navaja razlouze oprostitve.
Lastniki konj se opozarjajo, da se v*e i z premene, ki se dogode v Č—*u med naznanitvijo io p i med klasifikacijo konj, t. j. od 20. aprila do vštet* ga 6 maja, naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in \oz vroče se posestnikom posebni poplMO-%alnfi Ilntt« katere i*-, vestno izpolnjene, vrniti magistratnemu ekspeditu vsaj do aprila i. 1.
\f opazk na hMtih jt» razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletne naznanitve, in kateri od predstave h klasifikacji.
Lastniki konj, ki oou«te pravočasno naznanitev ali predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznutejo v smislu ministrskega ukaza z dne 30 septembra 1857, drž. zak st 198 i globo do 200 K, ali z laporom do 20 dni; poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše klasifikacijo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 5. aprila 1903.
Iščem dobro vpeljano
gostilno
v in izven Ljubljane.
Avguštin Zajec, 102^3 gostilničar, Ljubi ana, Rimska cesta 4.
JBL__JSL_ M
z nekoliko polja in gozda tik državne ceste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, žganje-toč i. d., pekari ja in trgovina i mešanim blagom se da v najem ali z vsemi obrti, ali posamezno. Tudi na račnn za več let Eventuclno se tudi proda pod zelo ugodnimi pogoji. Posebno priporočljivo za začetnike.
Več pove lastnik (1060—1)
Peter Alešovac
Tnpaliče nad Kranjem št. 26.
Ljudevit Borovnik
puikar \ Borovljah < Ferlaeh) na H o rovke m
46 priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro tzvrsuje. Vse pufike so na c kr. preskase-valnici in od mene preskusene. — Iluitrt-22i OfZUd MSlBOl :16;
srebrne in zlate žepne, stoječe in stenske, budilke itd.
povsem nove z Dunaja, prodajo se radi odpotovanja
za polovično ceno.
Sv. Jakoba trg št. 8, Ljubljana.
Hotel Eolbeck ^ur Linde^
DUNAJ X., Laxenburgerstrasse 19
tllt JnznezM  in «Ir/m in--.i kolodvora.
PuNtMjttlisče • I« kci k ni' mtne želez* «!•« t- nt* «mm mi m i
Fina meščanska, novo opremljena htta.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 791-5
Fran Kolbeck, hotelir.
Posojilnica v Logatci
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k
redu Mmm zdim
ki bode
dne 26. aprila t. I.
ob 1 3. url popoldne
v posojilnični pisarni v Dol. Logatci.
Vsporedi
1.    Poročilo   tn   računski   sklep za leto 1902
1.   Odobrenje računa in razdelitev dobička.
3. Volitev    ravnateljstva    in nad-
zorstva.
4. Predlogi in nasveti zadružnikov. V D o   L o tr a t c i, 17. aprila 1903.
(10/3) Ravnateljstvo.
I Zenitna ponudba! |
Inteligenten mladenič; srednjo
•J* starosti, solidnega in čednega  za- f**
držanja, mirnega značaja in krotke fft
ijj* volje,   varčen   gospodar    premore fjf
ij£  nekaj gotovega denarju   se želi se- ij» ^jj, /naniti in poročiti z dekletom ali Ijij.  vdovo brez otrok, ki bi imela svojo
2g obrt ali bi hotela isto pričeti. Brez- ^£
imna pisina se ne spiejemajo* stroga ^£
f§* molčečnost   zajamčena.    Ponudbe fjl
ij» pod »Modra vijolica   poste restante ijji
Ljubljana. (954
P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrn i no in z vsemi optičuimi predmeti.
Nikemasta remonte ar ura od gld. tt»o. Srebrna cilinder rem. ara od gld • Ceniki zastonj in franko. ~V*fe~
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
S? 9
E bo
95 CO N
O v
ca >
O >o E -
cd co >
nO
ca (0
priporom
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Vašno!   ^» Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča! cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fologrrafietie aparate in potrebščine, kirurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Z a*,   žlvinor «^_f c»
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
2^-
4
-*s Drogerija
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
laj ubijana, Stari trg 11.
Anton Presker
kraiać in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta IG
priporoča   svojo  veliko zalogo
f«&a, gotovih jj^^j^^te^        oblek za
^^V|^^^ gospode in . .t. dečke,
jopic m
plaščev za gospe,
nepre- 17 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših uaorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Od e. kr. tiuaueiiega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 4 2° /0 obveznic skupnega državnega dolga
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
LJUBLJANA
(2975-58)
preskrbuje
konverzijo
skupne rente
HP   brez kacih troškov.
■
lO.OOO kron nagrade
temu, ki pri uporabi mojega navodila kile popopolnoma ne ozdravi.
Najvišje priznanje, tisoče zahvalnih pisem. Zahtevajte sešitke zastonj od
Dr. M. Reimanns, Valkenbeg 731 (Holandija).
Ker je inozemstvo, pisma 25 h, dopisnice 10 vin (1063—1)
Dobro vpeljana
v Trebnjem na Dolenjskem se odda s 1. julijem ali pa pozneje v najem. 0054-2)
Vpraša naj se pri Fr. Zurc( Trebnje.
Računski zaključek
„Glavne slovenske hranilnice in posojilnice"
reg. zadruge z neomejeno zavezo
v Ljubljani
za. upravno leto 1902.
Denarni promet.
od 1. jauuvarja 1902 do 31. decembra 1902 = "K 11,025.035-08.
«1 2**1*1.
8 9 10 11
Gotovina dne 31. decembra 1901 . Račun deležev:
vplačano.......
„    hranilnih vlog:
vloženo........
„    posojil:
vrnjeno........
„    naloženega denarja:
dvignjeno.......
„    reeseompta:
prejeto ........
„    obresti:
prejete obresti posojil „     zamudne obresti „     naloženega denarja rezerv, zaklada
K 74148 13 „ 12486 „ 10172 „     474 90
K
12130 420 1156073 2434878 844531 998356
v
88
23 32 88 36
upravnih stroškov: vplačano   .  .   . . doneskov rezervi: vplačano   .   .   . . prehodnih zneskov: vplačano    .   .   . . inventara: odprodano .   .   . .
74849 61
3612; 39 321 49 119; 28 180 —
5525473 44
1
2
3 4 5 6
7 8 9 10 11 12
Račun deležev:
izplačano......
„     hranilnih vlog:
dvignjeno......
„ posojil:
izplačano......
„     naloženega denarja:
vloženo .......
„ reeseompta:
vrnjeno.......
obre«ti:
izplač. hranilnih vlog . .
,,     reeseompta .   . . povrnjene......
„    upravnih stroškov :
izplačano......
„     inventara:
dc kupljeno.....
„    prehodnih zneskov:
izplačano......
„    nagrad:
izplačano......
„     davkov:
izplačano......
„ dividende:
izplačano......
Gotovine dne 31. decembra 1902
K 1006412
„   7828 20 186 68
K
200	—
933933	36
2603845	26
846812	18
1094563	36
18079	—
10616	18
1181	
98	—
360	—
1258 18	
756 13780	92
5525473	44
Račun dobička in izgube.
Račun obresti:
prejete obresti posojil......
v 1. 1901 za 1902 prejete posojila . . za L 1902 zaostale obresti .... obresti naloženega denarja ....
zamudne obresti........
za 1. 1903 plačane obresti reeseompta „     upravnih stroškov:
povrnjeni ..........
predplačano za 1. 1903 ......
K	v
74148	13
7328	76
8202	61
101	72
124	86
783	30
3612	39
532	67
94834 44
Račun obresti:
izplačane obresti hranilnih vlog    .   . .
kapitaliz.      ., „ „ ...
za 1. 1903 predpl. posoj.......
plačane obresti reeseompta.....
v 1. 1901 za 1902 „ .....
v 1, 1902 za 1901 prejetih obrestij posojil
povrnjene obresti.........
„    upravnih stroškov:
potrošeno .... .......
v L 1901 za 1901 predplač......
„     inventara;
10° 0 odpis...........
i,    davkov.
izplačano............
„     zgube in dobička :
čisti dobiček...........
K
10094 12
37175 07
7050; 10
7828 20
1741 33
7875 09
186 68
10616! 18 506J 67
220 10
1258 10312
is
948 4 44
Bilarjca za leto 1902.
Račun blagajne:
stanje dne 31. decembra 1902   .   .   . . „     posojil in eseompta:
stanje dne 31. dec. 1901 . K 1167044 -prirastek v letu 1902 .   .    „   168966 94
stanje dne 31. decembra 1902 .   .   . . „    naloženega denarja:
stanje dne 31. dec. 1901   .   . K 7408 77
prirastek v letu 1902  .   .   . „ 228030
stanje dne 31. decembra 1902 .... „     inventara:
stanje dne 31. dec. 1901 .   . K 1200 —
prirastek........ „ 1001 —
K 2201
l0°/0 odpis.......h   220 10
stanje dne 31. decembra 1902 .... „    obresti:
za 1. 1901 zaostale obr. pos.   K 8202 61 „ „ 1903 predpl. obr. reesept.    „ 78330
„    upravnih stroškov:
za leto 1903 predplačani......
„     prehodnih zneskov:
stanje dne 31. decembra 1902   .   .   . .
K
13780 92
1336010
9689
1980
9885 532
40
94
07
90
91 67
1371020 41
Račun deležev:
stanje glavnih deležev dne 31. dec. 1902
posl deležev 31. dec. 1901 K 2655 -
prirastek v letu 1902 .   .   .   . 220 —
stanje posl. deležev dne 31. dec. 1902 . hranilnih vlog:
stanje dne 31. dec. 1901 . K 885538 28 prirastek v 1 1901 . . . „ 222139 87 v 1. 1902 pripisane obresti 371«507
stanje dne 31. decembra 1902 .... reeseompta:
stanje dne 31. dec  1901   .   K 279084 15
odplačano v 1. 1902 .   .   .    „   90207 -
K v 12600 —
2875
stanje dne 31. decembra 1902 . . . . rezervnega zaklada:
stanje dne 31. decembra 1901 K 2138 10
dotacija v 1. 1902 iz 1. 1901 . „ 7360 14
doneski v L 1902..... „   321 49
obresti......... 474 90
stanje dne 31. decembra 1902 . . . . obresti:
za 1. 1903 predplač. obr. posojil . . . prehodnih zneskov:
stanje dne 31. decembra 1902 . . . . dobička in zgube:
stanje dne 31. decembra 1902 .   •   . ■
1144853
182877
L1-
15
102P4 63
7050 10
157 10312
59 72
1371020i 41
Dr. Matija Hudnik 1. r
predsednik.
Josip Čad 1
r.
Anton Futrich l. r.
podpredsednik.
Josip Maček 1. r. Elija Fredovič 1. r. Josip Turk 1. r.
Jakob Zalaznik 1. r.
Alojzij Lavrenčlč 1. r.
Iieo Rogi 1. r.
tajnik.
upravni svetniki.
Pregledali in v redu našli: Robert Pollak 1. r.
Ludvik Štricelj 1
Franjo Knlflo 1. r.
knjigovodja.
jfajboljši izdelek.
Gerson Boehm & Rosenthal
tovarna za svetilke in kovinske tvarine DUNAJ XX 2
iDonau-Eschingenstr. 20.
j Katalogi gratis in franko.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziter je)
za vse zavarovalne stroke %'MpreJnie proti vUokl proviziji, sčasoma tudi
m m t a I n o plaeo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane^ ponudbe naj se po-Siljajo pod: „akviziter upravniBtva „Slov. Naroda*. (608—21j
Jako  dobro, belo in rdeče, no>o
•
-j*		
		M
T 'k		saj
		
lastnega pridelka, iz najboljših leg
prodam po jako ugodnih cenah
/taton taurinšek
Trška gora, Krško. io4& Reflektantom pošilam na zahtevo vzoro
• r »j« !* «
Hcnitna &
ponudbo
)17ldd. laldigeafcfl trgovec, prijoji
uinajnorili, sotidtfl tor nolfi^o j i dobro idoco Iro^ovino M SorenjdRCfi, kraju, kjer ?o ludi c kr. uradi, i&& rac dernim potom radi pomanjkanja ;nam
eoepodično, staro od iS do 22 let. ded i;vc'>bano v a,05podinj?K*u in Irgev9s0 i obra;cno ; nekoliko pranojcnjcfl^
Samo rosne, i ?liko fposlanc r nudbe sprejema upravnirtvo Garod pod naslovom: ,.Sroealovee" (io?5-
Vedla diskrecija se jamci, ter H sluoaju neugodno ponudbe rhka vrne
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
ledna čokolada
trni
Najnovejše iz svetovnosla tovarne za čokolado.
R SUCBARD
Josip Reich
barvarija in kemična spiratnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Poitr^/ba toeiiii. 17 Cene nizke.
83 , ■ .   i ■ ii».....—^—--; c-
r R
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lčvskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zalega in edina predaja
za zaznamovanje perila.
S1 grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
S«Sw?Sw?SfS?5fwSf«fSf«
p
5$
1
3
rt
Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
i i
gp ^ nt *fe tj: nt xr. nt nt trt « ti? tj? s
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
i
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
tik   glavne prodajalne na voglu).
i
3
i
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fa$one. Prodaja na drobno in debelo.
Ceniki ' hrezplačiio.
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Velika
zaloga
steklenine, porcelana, svetili zrcal, šip itd. itd.
po naj nižjih cenah.
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo sledilno milo
=====   z znamko „jelen"
VARSTVENA
ZNAMKA.
Ono je 90W~ xa|ai
Kdor hoče dobiti zares famčeno
vsak komad ime
in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno. 9 perilu neškodljivo milo, naj pazi  dobro, da bo imel
prlstn
JSCHICHTU in varstveno znamko
JELEN'
(931—3)
Dobiva
V A BILO
na
XXII. OBČNI ZBOR
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani"
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom
kateri se bode vršil
dne 30. aprila 1903. leta ob 2. uvi popoludne
v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1.
DNEVNI RED
1. ) Nagovor ravnatelja.
2. ) Poročilo blagajnika in tajnika.
3.) Poročilo nadzorstva ter dati absolutorij za prete-
čeno upravno letno dobo.
4. ) Odobrenje letnega računa.
5. ) Volitev:
V Ljubljani, dne 17. aprila 1908«
5.)
a) ravnatelja, h) blagajnika, o kontrolorja,
d) 2 namestnikov,
e) treh članov v nadzorstvo. Predlogi društvenikov.
(1068;
Bilanca
tetiva.
«» let
Račun blagajne:
Gotuvina dne 31. decembra 1902 . . . u     denarnih zavodov:
Stanje 31. decembra 1902 Naložen denar ii      vrednostnih listin :
Stanje 31 decembra 1902 .....
posojil:
"na hipoteke.   .  .  .   K 2,622.720*35
b) na menice   .   .   .   .    „    5IH 587 69
c) na zastavna pisma .    „      19.000*—
d) v tekočem računu 3133C0-„     prehodnih zneskov:
Stanje 31. decembra 19 2.....
„ inventara:
Stanje 31. decembra 1902 po 10° 0 odbitku „     obresti:
Zastale obresti posojil.......
ii nepremičnin:
Zadružni dom..........
Hiša v Streliških ulicah št. 2 .   .   . -
13740439
i
753545 33 6200 —
3373608 04
3652'63 1097j 18 62731 66
60758 69
270001 —
4425997 82
2
3 4
5 6
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev 31. decembra
1902      IGO a K 200—......
Stanje opravilnih deležev 31. decembra 19J2 = 124 a. K 10 — 1485 a K 2 . . reservnega zaklada: Glavni reservni zaklad 31. dec. 1902 Posebni reservni zaklad 31. dec. 1902 pokojninskega zaklada :
Stan.ie 31. decembra 1902 .....
hranilnih vlog:
Stajje 31. decembra . K 4,140.01952 Kapitalizovane obresti 158.058 05
obresti:
Za leto 1903 predplačane obresti. . . izgube in dobička:
Cisti dobiček za leto 1902 .....
20000 —
4210 —
41528 24 27637 19
5591 90
4298077 57 10492 47 18460 45
4426997 82 I
i
Izkaz izgube in dobička
Uebet.
Uredit.
Račun obresti:
Izplačane obresti hranilnih vlog . . . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog Za 1. 1903 naprej plačane obresti posojil
V 1.1902 za 1. 1901 prejete obresti posojil Preveč plač obresti naloženega denarja
„     upravnih troškov:
V letu 1902 znaSajo upravni troski. . a davka:
V letu 1902 se je plačalo davka .   . . - inventara:
10'/o odbitka za obrabo......
„ nepremičnin:
Odpis na vrednosti istih......
„      izgube in dobička:
Čisti dobiček za leto 1902 .....
13564	89
15H068	05
10492	47
38774	62
240	—
1087(	61
3346	67
121	90
3456	47
18460	45
257386113	
Račun obresti:
Prejete obresti posojil....... 141161 82
V letu 1901 za leto 1902 prejete obresti
posojil............. 13594 30
Prejete zamudne obresti......D     2965 45
Zaostale obresti posojil...... 62731 62
Prejete obresti naloženega denarja .   .       32918 11
„     upravnih dohodkov:
Dohodki za leto 1902 ....... 979 14
„      Izgube in dobička:
Prepisani ostanek dobička leta 1901 na
novi račun........:  .  .        2269 79
davka:
V letu 1902 povrnjeni davek «... „ nepremičnin:
_ Prej t te najemSčine ......   .   . 1]       656 4u
2=>7386 13
<i» «•   ■ • Jai
P reje nt 14.1.
i s «11* 11* i.
i
2 3
4
5 6 7
8 9
10 11
12
Račun blagajne :
Gotovina v blagajni 1. januvarja 1902 „ deležev:
Vplačani opravilni deleži......
„     reservnega zaklada:
Dvignene obresti glavnega reservnega
zaklada............
Dvignene obresti posebnega reservnega
zaklada............
„     pokojninskega zaklada:
Dvignene obresti.........
„     hranilnih vlog:
Vložene hranilne vloge......
„ posojil:
Vrnena posojila.........
„ obresti:
Prejete obresti posojil.......
Prejete zamudne obresti......
„      upravnih dohodkov:
Vplačani dohodki........
„     denarnih zavodov:
Dvignene glavnice........
Dvignene obresti.........
„     prehodnih zneskov:
Vrneni prehodni zneski......
„ nepremičnin:
Najemsčine   hi§e v StreliSkih ulicah
stev. 2.............
„ davka:
_ Povrnjeni davek.........
249168 32
264|- i
1700 71 1263 38 21667 2766656 94
9245.84o7
14116182
2965 45
979 14
5176100 — 32918! 11
5165J77
656 40
109 46
960390* 84
1
2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14
Račun deležev:
Izplačani opravilni deleži......
.,      hranilnih vlog :
Izplačane hranilne vloge......
..     obresti :
Izplačane obresti hranilnih vlog .   . . „ posojil:
Dana posojila..........
»     upravnih troškov:
Upravni troski za leto 1902 .... „     denarnih zavodov:
Naložene glavnice ........
Preveč plačane obresti......
„ dividende:
Izplačana dividenda glavnih deležnikov ,, davka:
Plačani davek ......... .
„     prehodnih zneskov:
Izplačani prehodni zneski   ,   .   .   . • „     dobrodelnih namenov:
Izplačalo se je za dobrodelne nameno „ nagrad:
Nagrada ravnateljstvu in predsednižtvu „ inventara:
Za nakup novega inventara.....
„ nepremičnin:
Zadružni dom..........
Hifta v StreliSkih ulicah Štev. 2 . . . blagajne:
Gotovina v blagajni 31. decembra IgM
68"
2167527 92 13564 89
1480180|07 I
1C 870161
5688267 76 240 —
2000 -
3346 67
5681 07
93' —
19001 —
39o I
0(088 59 o0459 47
127401 30
{«603909 84
1
Ravnateljstvo*
Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljanice pregledalo in primerjalo je račune za leto 1902 ter poroča, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razpoložene v pregled v društveni pisarni,
kakor to zahteva § 30 al. 4 društvenih pravil.
Ivan Rodd 1. r.
član nadzorstva.
22La.dzorstTro:
Alojzij Stare 1. r.
načelnik nadzorstva.
Vinko Ogorelec 1. r,
član nadzorstva.
Sto od 2—Vi, metra dolgih *1038>
hrastovih količev
(bab) za ograjo kupi takoj
Ii. Sebenikar na Rakeku.
Radi  bolezni  in nameravane izselitve iz Kranjske se proda takoj pod ugodnimi pogoji
hiša
s sadnim vrtom in nekaj vinograda (2)    v ljubljanskem predmestju. 1042 Natačno se izve pri gospej Heleni Jug, Ljubljana, Stara pot št. 4.
JMeiznemilo.
Na Dunaji popolnoma novo sestavljen masiven in trpežen
koncertni k
1 4 gla$oi>ir
2 m 30 cm dolg, s popolnoma novim uglasbenikom in novimi strunami, brez vsake napake, se proda za zadnjo ceno 330 gld. Posebno pripraven je za glasbene šole ali za pevska društva, (1061—2)
Ferdinand Oragetin
ubiralec glasovirjev Florljanske iillc-e 42«
a. BaaaaaaaaaaBnk
Dr. Friderika Lengiel-a
BrezoT balzam.
Že sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejs« lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer Ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vslad tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastala gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost. ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne* 8na2nosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. ISO. (871—2y
Dr. Friderika Lenglel-a
Bfiȣ0B-!t9EEaiO
Najmilejše in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd.
Maltofenochin
Malto-China-Malaga-vino z železom.
fvlaltochin,j!hinajnJherry
1 l steklenica 3 K; Vi stekle-.niča 1 K 60 v.
Malto-Condurango Malto Popsir-vino
1 , steklenica 4 K: 1, steklenice 2 K 20 rt
l'o naravnem kiaanju a primea-kom juiuoviuakili dro i it. najboljšega ječmeni)vega slada uarejeua
tirj>rtkostjicit'_ili/rtrtična2cina. Od   cdravnibkili I  bjMmHI ■*   najbolje apocnaii Mnogo  rlravmških priporočil.  S prvim prUna-ujem odlikovan v Tuiizu,  Tragi, Uruaelju, Aiu-aterdamu in pred kratkim na Dunaju.
Malaga,  Scherry , pelinkovec, sladorne samomaščine (Malz-'.ausbruch) po ceni
se dobiva po vseh lekarnah. Prospekti, ceniki in vzorci na zahievanje zastonj.
Prva Malton-vinska kisalnica in velika klet   (724 -6) Sva.tek A C o.
l»rt»»f»-Sai»ii*t»ov uaaproti aaboduemu kolodvoru 6bl.
tikat
imski vrelec
nepreseien pri obiatnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljenju, priznana slatina za otroke   Pravo naravno natočena, veleti na namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Rdmer-Quelle).
Postaja GuStanj (juž. žel.), pošta Kottelach, Koroško.       (92B—3)
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod iz Ljubljano juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaoe, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 50 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregonc, Curih, Genevo, Pariz, eez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzovo vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Pro^a v Novo mesto in v Kcčevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri S m zvečer V Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga i« Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
Staroslavao žvepleno kopališče n\ Hrvatskem
2ePX'ka Varaždinske toplice bS*!?
•el> Ktt0oi*sk% železnici £Zs»gna*el»-Čaltovec|.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludvvigu L 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnonju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poitnih In tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, ikrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
Pi+nn Tfl^ouiianio Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu rllllU   j. II i aVIJUIlJC jn v črevih, pri zlati žili Ud. itd.
j X21eti£i:?il£&> — Masaža. i
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna rdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(1058—1) ©skrbništvo Kopališča.
■m
en klobuk za gospode iz zajčje dlake, došlo nad 500 komadov v vsaki velikosti in barvi!
Ravno tako mične novosti v damski konfekciji, najnovejše v oblekah za gospode in dečke zgotovljene m po meri najelegantnejše na Dunaju narejene.
Čudovito nizke cene.     Točna postrežba.
Angleško skladišče oblek
JSp"* mestni trg št. 5, *^p|
F. M. Netschek, c. kr. dvorni založnik. (1072—1)
poslovodja.
Prva tržaška destilerija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
priporoča domači
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila  in jestvine,  Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev.   1 steklenica 5 14• f/a steklenice M s6-«0.
V Ljubljani se dobiva pri  tvrdkali:   J.   Jclftit elil, »losifft ^luratlK.   S. 14 orili it,   A. IMIIck*   A. Šurtilioii, VlUior ScliilTrer, F. Tcrilln«. (48-2«)
f
0
*ffjj
stanuje samo
Mehanik ^:
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   stroji  po n^Jnl^JI «enl. ■t tel lile in v to stroko  »padajoča po-I*ft%vila* izvršuje dohro lo oao.
«4
A. KUNST
^ Ljubljana ^
\ Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsaker&na naročila LzvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ee shranjujejo in aaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ee vzorec vpo«lati
x*XNx%*xx»Mx%n%x%nxxxxnxx#xx m * % % % % n n n » n n
lyn. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich ,va hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
* &tedil2ill& ogssjlžč
J najprlprosiejšlh kakor tudi najfinejših,
% z ZoiU medjo aH meBingom montira
% nih za obklade 2 pečnicami ali kahlami.
j Pocravljacja hitro in po ceni. Vnanja
j« naročila se hitro izvrSe*.
'M
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
NaiiECja zalega
uodj?.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /glasovirjev: M^- B ose mm «8. mm jb~ bT3b
Ubiralec jglasovir-jev v glasfcniii mili ,,Giasbena in
„FilUarmaničao tiruštv^v Ljubljani
za polovico cene
za moške obleke
po najugodnejši ceni
Ljubljana 17 Špiialske ulice štev. 5. |
^mm^m0m^^m^m-------
Kmetska posojilnica ljubljanske okorice \
rogiatrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 >•
obrestnje hranilne vloge po 4f|,0|0
brcaš o<lbJtl4u rentnega davita, katerega posojil-* lilett Nanitt za vloKiilRe |»IwcuJc. Uradne ure : razuu nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (b04—35)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57.
©I©I®1©|®
©
©.
©
©
©
©
©
®l©l©l@
©□©|©|©|©|©|©
-+rfifr V novi stavbi
se oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha
S s 3 in 4 sobanrji, kopalnimi   in posc^Jskimi sobami z vso priti-klino (prohtorne podstrešne stanice) balkon in hodnik za čiščenje,
i upeljana električna razsveUjava in poraba  dvoriščnega parka,
f VeČ ee izve vsak dan cd 11. uro df.poldne do  4  uro po
^ poldne pri Frideriku Siark, Bleivveisova cesta štev. 20,
f III. nadstropje, levo, ali pa v pisarni gosp. F. Supančič-a,
I Rimska cesia šiev. 20. (860—4)
mm
m
©i®
'j
'c fl,
Carmiek Haneitisg Mathiu Goipa&j )
I      (Tovarna za stroje za žetev v Čikagi)
I J. E. Knecht, ravnatelj.   Budimpešta, V., Vaczi-ut 30.s
I !
s Izdelki: snopovni vezači, M©aisy" strofi za žetev, stro; J za košnjo, grabi je za seno, zavorni aparati, „Jffaniila
motvoz za snope. vum-*
j|     Zastopnik: ]flak» Jelov^ek asa Vrlisiikh
I Založena 1647. j } Za'oter.e 1347. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGL
v Ljubljani
biogs In pisarna: \tnm s stroji:
Turjaški trg št. 7  Tromki pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo p«»l4 n»jn»»\ejnlli *i«tt*tiio% in it»«Jit »rme,   r«*»«licrj«*\    i   t   d,   v^th   prit ada j 01 ta. vlxl«o ^
munirfjr, pes Uo u pa oposarjam na
c^rtrocevne puške
katere izdelujem v sroji   delavnici in kaUre »o aaradi svoje lahkoto in pr vsakemu najb^ljo t.»:ipot. ^. i i< >.
Ker bo pečam mno z iz(kIovuf;ein orožja, so pripoeeiun p. n Omt : za mnogobrojna naručila ter izvrSujtiu t Odi v avojo itroko epadajoCc iwiir' in §♦ •>|»r»% t- tOČOO, šolnino in najceneje.
Z velespuStovanjeui
Frasi Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
R8A
nizarske pomočnike
(.tirnem tikoj  v službo.   Plafta po ru. (1046—2)
Jakob Homovec
ivbeni in pohištveni mizarski moister v Cirknici.
raktikanta
sprejme ttrrdka
avrenčtč & $omicelj.
p ".ufibe izključno pi-mone s ru-va'i. (1067-2)
Red Star Line, Antwerpen
w Amerik
Ppve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Uie^ner ftfartd,
ltM Uimaju ali 12073—31)
lit o ii iUb«h, kuno. agenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Največja zaioga navadnih da n.jtin.jših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
w Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pobija s povzetjem.
Zahtevajte
Prva kranjska mizarska zadruga
Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in likane noIjiic oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane opraic za frtaloi&e, spalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
prav obilno naroČitev se priporoča
Bt
(165—14)
\ew-York  in London nista prizanašala  niti evropski celini ter je bila velika to-varra  srebroine prisiljena, oddati vse svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta uaiog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*50 in sicer:
6 komadov rajfinejšib namiznih nož9v s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „      Jelenih žlic;
12 k< madov „ n „       kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sreerna zsjemalnica za juho;
1 kc mad amerikanska patent rana sre'craa zajemalaioa za m.ekc; 6 komadov angleških V:kt:ria časic /a pciklaio;
2 keirada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cediinik za čaj; 1 komad / ajfinejša sipaln:c- za slaikor.
i«»i&ia<io^ skupsti £?£&ramo -jj I «1. Vseh teh 42 predmet v ]e poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni j.d. 6 60. Amerićansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži L j^rebra 2o let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelj' na nfkakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to »o jrariifcturo, ki je posebno prikladna kot iirehrann«
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za muko bo!je<» poMpodarstoo. — Dobiva se e<tiiio le v
%. HIRS€BBERG-a
eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandsirasse 19 M.   Telefon U597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^Cfr^
llMtllni prtiM<-k za njo Mtane IO kr* Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko (zdrava kovina). * l/Ji^c U Iz pohvalnih |»lf««»m.
Eil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano  srebrno  garnituro sem
zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
:-.:n Eartusch, c.inkr stotnik v27 pešp. Tomaž Rcžanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še & — Št. Pavel pn Preboldu.
2)T. Samilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
1. jugoslov. tovarna za
kavke surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
J
3{rasiio izbero
I^onfel^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blap
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. ĆL-p riporura
k;c Schuster
Ljubljana
Spftalske ulice štev. 7.
XX
Solidno blago.
XXX
X><XXXXXXXXX - Nizke cene. * (£>
.XXX xxxX><><Xx>cx^x
Veliko zalogo
r©llE¥lC gospode
Kajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,   najhitreje   in   največje   vrste  velikanskih    parnikov, ki samo vozijo  potnike in cesarsko pošto
fCambtir ga v Jfovi-Jfork so
m doler
»Deutschland « 212 »Auguste Victoria« 168 »Moltke« 160 »Penn**yl vania« 171 »Graf Waldersee(r 170 »P^ iatia« 140 »Batavia« 152 »f.ulgaria« 152 »Ffirst Bjsmarck« 2')0 »Columbia« 140 »Blticher« 160 »Pretoria« 170 »Patricia« 171 oPhoenioia« 140 »B^Jj^ravia« 152 »Armenia« 170
K^T   H®mbuTg-Novl-York lo © dni.
karte   po   predpisanih   najnižjih  cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno
I
4» ttM   * m~ 23*
I «
oblastveno potrjena agentura
(2758—24) ■
v JL*jut>ljanl, DmiajH^H cesta »t. 31 ^akoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
v
S
3
S
e ■
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v velini izberi |
3
17
priporoča
Ivan Soklič
Pod irančo M. 2.
9
i •
pa kfam
ZciSvjeHunjr
Premiirano z zlato kolajno na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod. 1(660-3) Škatljice po IO, IO in 30 vinarjev.
liiss-Staufer-jev klej
p
g    veCkrat odlikovan z zlatimi in »rebrnimi svetinjami, s katerim Be lahko zlepijo zlomljene  stvari,   ima  na  prodaj Igrata Hollmnnn v IJ utiljanl. (74-8)
pr
Koga, nadleguje kašelj naj poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne
Kaiser-j ;ve a
ne bonlione^
t I L?    I J«»«itrl   *.\* sta-
tLm I i \3 to« vHpch pri I4umIJbi, lai-S. ;»»ui»ii.   l«tttarju   in zi**llžetiju.
Mestu  teh ponujano  naj se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin.   | 2560—23)
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni  S. pl. Siadović.
Vodno zdravi 1 i£5*3
Kopališče Kamnik na Kranjskem. Nijlep'a,!™e!rou v°etprSđn6bj9'
Popolno vodno zdravljanje, lolntne kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeh z ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje.
Zmerne cene.  Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1009 -2] Zdravniški vodja: l. m. dr. KutlelT Kaabe.
X
8
Kdor
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah s novim stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse druge vrste
pripravke za domačo rabo, po zelo »Iz UI h cenah. Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
.T
urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn „Unionu>
založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—28)
- * toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana E      Pred škofijo št. 21.
I    Zarezane strešnike
^ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
*      zidarsko opeko
OOilienf roman in portland
i     glinaste peči in štedilnike
jI ploŠČO za tlak samotne hi cemetne
B kakor tudi tf*54—4)
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
I F. P. Vidic & Gomp., Ljubljana.»
Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister-
pešpolka
pod najvišjim pokroviteljstv6m Nj. c. in kr. visokosti visokorodnega prevzvišenega gospoda nadvojvode Evgena.
i dobltelc
kron
kron
Ena srečka 1 krono.
Dalje dobitki v vrednosti po MK^OO.   »<MMK «00(K IOOO. OOO, 500 kron itd. — v caiem OOOO dobitkov.
Vsi dobitki se izplačajo  od  dobavnikov       gotovini po
odbitku io°/0.
(908—3)
Žrebanje "VI nepreklicno dne 15. snaja 1903.
Srečke prodajata v Ljubljani „Ljubljanska kreditna banka" in menjalnica J. C. Mayer.
Od leta 1868 sa
Berger-jeva medicinsko-higijenična mila
»'* tovarne O, UeU <C Comp. c l'ropavi   se a najboljšim vs^enom ▼ porabljaj o v tu
P»r*a 1900.
iii|iiii>it'inntv vi. Zlata kolajna
(471-3>
Bergferjevo 40 odst. kotranovo milo ] proti izpušCajem in polt-Bergerjevo žveplano kotranovo milo ) S^*nim boleznim. Berererievo eTicerin kotranovo milo ]rProti poitnim nečistostim
_     ° "   ° _     . kot milo za umivanje m
Bergerjevo panama kotranovo milo ) - v       kopanje. & j?
Posebno priljubljena so še naslednja mila: bmcoc-milo, boraksovo mSSSM karbvlopo^ milo, naftoloro irv7>/o za tiste osebe, katerim je neprijeten kotranor vonj, pri poltnih boleznih, ivepletto tttito, ivrplrno mlečno in ivejtlenn jtesčtiato tnilo. milo proti solncnicam in petronulfol-mUo proti rdečici obraza in srbečici, tantiin-miio. _liergerfeva zobna pasta v tubah, it. 1 »a normalne robe, it. 2 za kadilce so najboljša čistila za sobe.
r*o licrgerjeva\mila iz tovarne G. llKLli A Comp.,: upeljana že 30 lit imajo na etiketah kot
7n»menje pristnosti poleg  stoječo vsrnostno znamko in podpis firme  G. Hell A Comp.  t ru-deči barvi.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekarnarji: M. Leustek, M. Mardetschlager, Jos. Mayr, G. Piccoll in Ubald pl. Trnk6czy in vse druge lekarne na Kranjskem.
Đ'prospeh
„Ustfedni
u i: ČI/aLL^
Lil U) l! IU U UIVuIIjIiv •
Humpolško lodensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (76 i—9;
Karol Kocian
tovarna za sukneno blago v Humpolcih   na Češkem.
HT Vzorci na zahtevanje franko. "W
4ftO4004ft  Ustanovljeno leta 1832. QQOQtt0O
<l>
-o
os
"ćčT
O
o. O
Priznano najboljšo
oljnate barve
zmlete b stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti,  ki omogočajo z jako ma hno  mnoimo pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Hej a,
Električni c»1*y-21*. (413-11
llustrovani ceniki so dobš brezplačno.
dobre in močne, od 600—700 litrov, proda po nizki ceni 1004-3
Fra^ Cascro Vegove ulice St. 10.
ant. inuka: Sidro.
Liniment Caps. Comp,
iz K § eltterj c% c lekarn« \ Praa-t
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeva lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—29)
Rlctiterjevii lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, Elisčina c. 6.
•Najboljše črnilo sveta.
Kdor    hoče obatalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čeveljsko črnilo
za svetla obutala samo
Fernolendt crliiie n naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. 5>riv.
tovarna ust. 1.1832
(1161-49; na Dunajl.
Tovarniška zaloga:
Dunaj, l.,!Schulerstrasse2l.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V   1'JlllftlJaill   |>l*l   ffONpod lit :
Ant Kane. drog C. Karinger. Mihael Kast^er Edmund Kavčič Josip Kordin Anton Krisper.
Iv. Fabiana nasl Anton Korbar F. Sroschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek.
Bled: Oton VVolfling. Pavel „ Homann
Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A Jelenec, Josip Še-
petavec. Kamnik:   Josip Klemenčič,
Anton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje:   Fran Loy, Peter
Petsche, Ivan Rothel, Mat.
Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Viljem
Kiiler, Aaolf Kreuzberger,
Peter Lassnik. Kari Lexander. Alojzij Lilleg. P. Mencinger. Josip Murnik. Iv.Perdana nasl
Ivan MajdiČ, Kari Savni k. lekarnar .pri sv. Trojici'.
Krako:   F. X. Aumann sin, R. Engeleberger.
Litija : Lebinger & Bergmann.
Lož : F. Kovač
Mirna: Josip Schuller
Mokronog: Josip Errath, B. Sbil, ,,pri sko uil.
Novo masto: Kiissel & Končan, Adolf Pauser.
Polhov gradeč: J A. Leben.
Postojina    K. Čeferin, Ant. Ditnch, G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller. J. Tre pečnik, I   občno radeško konsumno društvo.
Fran Stupica. M. E. Supan. A. SuSnik. Ferd. Terdina. J. Tonich.
Kari PlaninŠek. J. C. Roger. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Anton Stacul.
Radovljica: L. Fiirsager. Fr.
Homann. Oton Homann. Sodrailca: Ivan Levstik. Šiška: J. C Juvančič. Skofja loka: E. Burdvch. M.
Žigon (993—1) Travnik: G. Bartol. Trebnje:  Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M.
Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal. Vrhnika: M. Bnlej. Zagorje : R. F. Mihelčič, Iv.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Tal^cj je sprejme
Ponudbe se pošilja:        1031J
Berstn, stari lrB 2
JKajlepSe
veleposestvi
na  Spodnjem  Štajerskem   je r» prodaj. Cena 70.000 K.
Poslopij je 14 in vsa zidana. Prodi tudi samo polovica s krčmo, prodajali vinogradi, njivami, bostami in tra Ponudbe pod „A. B.11 na opn
nistvo nSloy. Naroda.**
Človek in pol.
Napisal Ivan Šorli.
Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu  akad.   slikarja Iv. V a v p o t i č a. •
Cena broš. K 2*50, po pošti K 2'7C
Izdal m»
Lav. Schwentner
založnik in knjigotržec v Ljubljani
Prostovoljna prodaja zemljišč!
GHAND PRIX
Pariška svetovna razstava 1900.
V Spodnji Šiški  pri Ljubljani,
Ob državni Celovški cesti in treh občinskih potih do proge državne železnice ležečih
30 arondiranih
stavbenih parcel
s površjem 4 oralov 300 □ sežnjev. Pr( dajo se posamezne ali skupno. Te parcele so zelo ugodno za stavbe manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice.
Pojasnila daje lastnik
Enonadstropna v Vrhpolju pr Kamniku (Gorenjsko) ležeča
hiša št. 27
(7 Sob, 2 kuhinji) s gos barskim poslopjem (hlev, pod7 kozo!* ) sadnim vrtom in travnikom (IVa oral). Hiša je bila pred 2 leti najmodernejši prenovljena, sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo zdravo l^tro, s krasnim razgledom na me4 > Kamnik in planine ter je jako pripravno za letovišče.
(936—5)
Franc Lesk&^ic
posestnik.
I^Jwt»lJaii», Sv- JFlorlJaiitt ulice štev. i. 1. nadUtropJe,
Naznanilo.
^Podpisani na3nanjamo tem potom slavnemu občinstvu, visokemu plemstvu, c. in f^r. Častnikom ter častitim odjemalcem, da nam ni mogoče več izdelovati v nafo strogo spadajoča dela po dosedanjih cenah, ker so so vsi predmeti in delavne moči dokaj podražile.
Jfer so na ta nasa podjetja j?e dvajset let vsakovrstni uničujoči učinki vplivali, vslcd višjega drjavnega obdačenja, dražjega kurila in uporabe potrebnega blaga, povišanja plače delavnim močem pri skrajšanju delavnih ur in slednjič vsled podrajjenja živil, smo primorani povišati dosedanje cene.
U Ljubljani, dne t5. aprila W03. (1070-1;
Jjarvarnice in čistilnice oblek v Ljubljani
pnten Bcc-    F»*an tjeralo.    Bc^ip t^ciclj.
-1F JI
£AV DENTIFBICE DL'D0CTEUR PlFRRfi
Za avgustov termin so v novih KorsiSsovih hišah na BSeiweiso
cesti       mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše u; in dobro presušena, tudi s porabo vrta.  Najboljši zrak in solnoni kraji. Sta sanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do S sob ; pri \ stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, pod*, prostori itd. Pri večjih stanovanjih so tudi kopalnice in perilnice. Izbrati j goee pritličje, I., II. ali 111. nadstropje, (one ><> jako nizke.
Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenburgovih ulic štev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (31
Elektridno-strnknvno obvestilo.
Svefovnosfavna ustna voda.
Dobiva se povsod.      (231—^4)
Franc Wilhelmov
odvajajoči čaj
FRANCA VVILHELMA
leka na ja, c. kr. zalagatelja
Nennkirdieii, Spod. Avstrijsko
se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. ci2721-ll)
Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost  Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo.
Kot znamenje  pristnosti je na zavitkih  vtisnjen grh trske občine Neunkirchen (devet cerkvfc).
- vy.i^v -
Slav. občinstvu in prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na Bvojo izredno veliko in krasno zalogo (1020
vsakovrstnih svetil m za električno razsvetljavo potrebnih predmetov.
Prenavljam   oziroma   prenarejam   stara lestence, svetila i. dr. strokovno pravilno za električno luč po zelo nizkib cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preizkuse tako, da mestni monter ne bode imel drnzega poslu, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko I vršil v najkrajšem času
Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekoi enega leta, v katerem  času tudi event.  popravila brezplačno izvršujem Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja.
Nadejajoe se zdatnih naroČil beležim z velespoštovanjem
Leopold Tratnik
pasar in založnik predmetov za elekt. razsvetljavo
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*4.
22721^43