VSEBINA
Članki.
A. Kralj: Važne sprememlbe davčnega zakona.
Dr. Vlado Valenčič: Vrednostmi papirji.
Dr. Emil Čeferin: Zapisnik o skupščini.
A. Kralj: Uredba o posebnem prispevku v narodni obrambni sklad.
Zvezine objave.
Dolžnosti zadrug v zvezi s skupščino.
Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu.
Podaljšava roka glede odložitve plačil.
Odprava pri reviziji ugotovljenih nedostatkov.
Tiskovine in poslovne knjige za zadruge iz mariborskega okoliša. Sposobnost zadrug za državne dobave potrjuje revizijska zveza.
Prilogi.
Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leio 1938.
Koledar Zadružne zveze v Ljubljani.
NAItOIINI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
A. Kralj:
Važne spremembe davčnega zakona
Uredba o spremembah zakona o neposrednih davkih z dne 22. decembra 1919, M. s. št. 1662, ki je bila objavljena naslednjega dne v »Službenih novinah«, je prinesla važno in dalekosežno reformo naše davčne zakonodaje.
Uredba ima tendenco, v večjem obsegu pritegniti premožnejše sloje k davčnim bremenom, nasprotno pa prinaša neke davčne olajšave za revnejše prebivalstvo.
Najbolj važne so naslednje določbe:
Zemljarina
Uredba ureja, da se oproste zemlja-i'ine mali kmet je.
V § I. je /predpisano, da ise doda členu 10. zakona nova točka 12, ki predpisuje, da se davka od dohodka zemljišč oproščajo oni kmetovalci, ki se jim odmerja izključno le zemljarina. če skupna vsota katastrskega čistega donosa celokupnega zemljišča, samolastnega ali solastnega. ležečega na področju ene davčne uprave, ne znaša več kot 1000 dinarjev.
Začasne davčne oprostitve in olaj-
šave, odobrene po zakonu o neposrednih davkih ali po drugih zakonih, se ne upoštevajo pri določanju gornje skupne vsote.
Vsi člani enega skupnega gospodarstva, ki imajo zemljišča, se smatrajo kot en davčni zavezanec.
Z dnem 31. decembra 1939 prenehajo veljati olajšave pri odmeri zemljarine, ki so bile uvedene za davčno leto 1936. in so bile kasneje podaljšane tudi za naslednja leta.
Oprostitve iz člena 10. zakona o neposrednih davkih (ki zadevajo zlasti nerodovitna ali za kmetijstvo neuporabljiva zemljišča) prenehajo veljati, ko se taka zemljišča usposobijo za kmetijsko izkoriščanje; v tem primeru postanejo zavezane davka s I. januarjem prihodnjega leta.
Oprostitve iz 10. člena zakona veljajo tudi za vse doklade, ki se odmerjajo na zemljarino. Izjema velja le za zgoraj omenjena zemljišča kmetov, katerih katastrski čisti do nas znaša manj kakor 1000 din in so oproščena zemljarine; na taka zemljišča se smejo od-
Narodni gospodar Letnik 41 Številka 1 Strani 1 — 16 Ljubljana, 15. januarja 1940 j
merjati občinske doklade, toda ne v večjem znesku, kaikor je znašal predpis za leto 1939.
Mali kmetovalci, ki so oproščeni zemljarine, bodo torej oproščeni banovinskih in ostalih doklad, ne bodo pa oproščeni občinskili doklad.
Večjim posestnikom prinaša uredba za bodoče večja bremena. Osnovni zemljiški davek se odmerja po dosedanjih predpisih, zvišuje se pa dopolnilni davek, toda šele od 8. stopnje lestvice dalje, t. j. pri katastrskem čistem donosu nad 20.000 din. Ako znaša katastrski čisti donos 20.000 do 30.000 din, se bo dopolnilni davek odmerjal s 7% (doslej 6.5%), pri donosu 30.000 din do 50.000 din bo znašal dopolnilni davek 8% (doslej 7%), pri donosu 50.000 din do 70.000 din 9%, pri donosu 70.000 din do 100.000 din 10% itd.
Zgradarina
Po dosedanjih predpisih so bile zgra-darine oproščene tvor niške, industrijske in rudarske zgradbe. Sedanja uredba obsega določbo, da so zgradarine oproščene tudi obrtniške zgradbe.
Uredba povišuje dopolnilni davek k zgradarini in uvaja za odmerjanje novo lestvico. Dopolnilni davek znaša pri čistem dohodku zgradbe:
nad
d«
10.000 din		„
20.000	,,	,,
30.000	,,	,,
40.000	,,	,,
50.000	,,	„
60.000	,,	,,
80.000	,,	,,
90.000	„	„
120.000	,,	„
150.000	,,	„
10.000 din		2%
20.000	,,	3%
30.000	,,	4%
40.000	„	5%
50.000	»»	6%
60.000	,,	7%
70.000		8%
90.000	>»	9%
120.000	»»	10%
150.000		11%
250.000	»>	12%
nad 250.000 dim	do	500.000	din	13%
„	500.000	„	„	1,000.000	„	14%
„	1,000.000	„	15%
Povišanje	dopolnilnega	davka k
zgradarini je zlasti pri višjih stopnjah prav občutno. Do sedaj je znašal dopolnilni davek za prvih 10.000 din čistega dohodka. 2%, za naslednjih 10.000 din 4%, za nadaljnjih 10.000 din 6% itd. in pri čistem dohodku nad 70.000 din 10%. V primeru z dosedanjo obremenit-tvijo je razlika prt najvišjih stopnjah prav znatna. Hišni posestnik, čigar hiše na področju ene davčne uprave, dajejo n. pr. 1,500.000 čistega prihoda, je doslej plačeval 145.000 din dopolnilnega davka, odslej pa bo plačal 225.000 din dopolnilnega davka (zraven 180.000 din osnovnega), torej 82.000 din več. Na boljšem bo tisti hišni posestnik, ki ima hiše na področju različnih davčnih uprav.
Pridobnina
Glede pridobnine obsega uredba dalekosežne spremembe.
Odvetniki, pravni zastopniki, javni notarji, zdravniki, arhitekti, inženirji, merilci, geodeti, veterinarji in carinski posredniki se izločijo iz druge skupine, v kateri so plačevali 8% osnovnega davka in se uvrste v prvo skupino, v kateri se odmerja; pridobnina z 10%.
Pridobnine so bili do sedaj oproščeni kmet i j s k i s e z o n s k i d e 1 a v c i i n drugi telesni delavci, če so bili stari nad 65 let; davčna oprostitev teh oseb ostane neokrnjena, starostna meja se pa zniža na 50 let.
P o o s t r e n e so določbe za i n o-z e m s k a p o d j e t j a, ki poslujejo v naši državi. Že doslej jo bilo predpisano, da morajo tuja podjetja, ki imajo
svoj sedež v inozemstvu, pa poslujejo tudi na ozemlju naše države, plačevati pridobnino ua dohodek od obrata ali poslovanja, ki ga imajo v naši državi. V tem oziru je sedaj dodana nova določba, da se smatra, da so razširila svoje poslovanje na področje naše države tista tuja podjetja, ki imajo v naši državi poslovne naprave, to je poleg sedeža in uprave tudi poslovalnice, podružnice, tovarne in delavnice, prostore za nakupovanje in prodajanje, skladišča in druge poslovalnice kakor tudi stalna zastopstva. Za poslovno napravo tujega podjetja se smatra tudi vsako podjetje v državi, v katerem sodeluje tuje podjetje z glavnico ali je udeleženo pri delitvi dobička ali na drugi način vsaj s 50%, oziroma če podjetje oskrbuje najmanj s 50% z blagom. Dalje se smatra, da so razširile svoje poslovanje na državo tudi ona inozemska podjetja, ki prodajajo svoje blago \ naši državi po trgovskih potnikih.
Ugotavljanje davčne osnove za pridobivanje pri knjigah. Uredba prinaša v novo dodanem členu 55.a dalekosežne določbe o ugotavljanju davčne osnove za odmero pri-dobnine. Davčna osnova (čisti dobiček) se ugotavlja po bilanci, napravljeni po poslovnih knjigah, za naslednje davčne zavezance:
I.	Industrijska, rudarska, bančna, železniška. brodarska, tramvajska, mednarodna, transportna podjetja in menjalnice.
•1. podjetja in obrati iz 1. skupine člena 42. zakona (trgovinska podjetja, obrtni obrati, ki prodajajo tudi nabavljeno izdelano blago, lekarne, hoteli, kavarne, gostilne, •kinematografi, zabavna. podjetja, prevozniška podjetja, agen-
ture, komisijski obrati in vse vrste posredovalnic), katerih davčna osnova za prejšnje leto znaša vsaj 100.000 din ali je promet predhodnega poslovnega leta dosegel najmanj 2,000.000 din.
Vsa navedena podjetja morajo voditi poslovne knjigo. Davčno osnovo in kosmati promet teh davčnih zavezancev ugotavlja davčna uprava.
Če ima davčna uprava razlog sumiti v verodostojnost davčne prijave in podatkov, oziroma poslovnih knjig, na osnovi katerih je sestavljena bilanca, tedaj ugotovi davčno osnovo na podlagi primerjave s sličnim podjetjem, obratom ali poklicem. Če se tudi na ta način ne more ugotoviti davčna osnova, potem jo ugotovi po svobodni oceni davčni odbor, ki upošteva možni dohodek po vseh konkretnih dejstvih ter krajevnih in splošnih pogojih.
Za one davčne zavezance iz tega člena, ki doslej dokazano niso vodili poslovnih knjig, prične obveznost voditi knjige s I. januarjem 1940.
O s n o v n i davek pridobili ne za navedene davčne zavezance iz novega člena 55.a se poviša od 10% na 12%. Za ostale davčne zavezance iz I. skupine člena 42. (t. j. za one. ki sc jim pridobili ua ne odmerja po bilanci), ostane osnovni davek nespremenjen in znaša kakor doslej 10%.
Dopolnilni davek k pridob-nini ostane v nižjih stopnjah lestvice nespremenjen, v višjih stopnjah pa se znatno zviša. Nova lestvica določa, da znaša dopolnilni davek pri čistem dohodku (davčni osnovi):
do 10.000 din 2% doslej 2% nad	10.000 „	20.000 „ 2.5% „	2.5%
„	20.000 „	30.000 „3%	„	3%
30.000 do	40.000 din		4%	doslej	4%
40.000 „	50.000	„	5%	,,	4%
50.000 „	70.000	,,	6%	„	5%
70.000 „	90.000	,,	8%		6%
90.000 „	120.000	,,	10%	,,	8%
120.000 „	150.000	,,	12%	„	10%
150.000 „	250.000	,,	14%	,,	12%
250.000 „	500.000		16%	,,	12%
500.000 „	1,000.000	,,	18%		12%
1,000.000			20%	,,	12%
Povišanje pridoibnine ho najbolj zadelo tiste davčne zavezance, ki se jim odmerja pridobnina po bilanci, ker se jim povišata osnovni in dopolnilni davek.
Minimalna pri d o b n i n a. Za podjetja s prometom nad 2 milijona dinarjev se na novo uvaja minimalni davek pridobnine. Ta minimalna pridobnina se računa v promilih (tisočinkah) na letni kosmati promet in znaša: 2°l»» pri prometu od 2 do 5 milijonov din, VVoo pri prometu od 5 do 10 milijonov din, 4°/oo pri prometu od 10 do 15 milijonov diin itd. in doseže 10°/»» pri prometu nad 100 milijonov din.
Podjetjem in obratom, ki so zavezani posebnemu davčnemu dodatku po členu 59/11. (t. j. veleblagovnicam, tvor-nicam, ki prodajajo blago v industrijskih prodajalnicah, ter trgovskim in obrtnim podjetjem, ki imajo podružnice), se odmerja minimalni pridobninski davek v dvojnem znesku.
Prid o b n i n a malih obrtnikov. Mali obrtniki, ki delajo z ročno močjo brez uporabe pogonskih strojev z največ dvema pomočnikoma, so plačevali pavšalno pridobnino, toda le v krajih z manj kot 20.000 prebivalci. Lestvica tega pavšalnega davka je sedaj z novo uredbo izpremenjena. razširi se pa tudi na ostale kraje. Lestvica znaša:
v krajih s prebivalci	brez tuje delov, moči	z enim pomočn.	z dvema pomočn.
do 5000	80	150	240
od 5.000 do 10.000	120	210	320
od 10.000 do 20.000	200	330	480
nad 20.000 I. kat.	220	370	540
11. kat.	260	420	600'
III. kat.	300	470	660
TV. kat.	340	520	720
v Belgradu I. kal	300	450	640
v Zagrebu 11. kat.	350	550	720
v Ljubljani III. kat.	450	650	960
IV. kat.	550	800	1200
Razdelitev obrtnikov v kategorije bo izvršil finančni minister. Tisti obrtniki. ki ne bodo uvrščeni v kaitegorije, bodo tudi v bodoče plačevali pridobnino po davčni osnovi. — Mali obrtniki, ki se obdavčijo s pavšalnimi zneski pridobnine, morajo vsako leto do 31. januarja prijaviti davčni upravi število pomočnikov, ki jih zaposlujejo. Če se jim med letom število pomočnikov poveča, so dolžni to prijaviti v 15 dneh po nastali spremembi. Ako bi tega ne storili, se jim naloži kaizen od 200 do 5.000 din in poleg tega izguba pravice do pavšalnega obdavčenja za dve leti.
Rentni davek
Rentni davek se je doslej pobiral na dva načina, tako da ga je davčni zavezanec plačal neposredno sam ali pa tako, da je plačeval posredno po dolžniku, ki mu je davek odbil od obresti ali od rente in ga oddal državni blagajni. V primeru, da je davčni zavezanec plačeval rentni davek neposredno sam, je davek znašal 15%, za obresti posojil pa 12%, ako je bila obrestna mera nižja kot 12%. Za vdove, osebe pod skrbstvom in za ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodki niso dosegli 10.000 din na leto, je znašal rentni davek 8%.
le določbe ostanejo še naprej v veljavi. Doda se pa nova določba: »1 stotake znaša rentni davek 15% od obresti stalnih posojil pravnih oseb, ki ne plačujejo v kraljevini družbenega davka, četudi bi sc davek pobiral posred no po dolžniku po členu 71. tega zakona.«
Besedilo člena 69/11., se spremeni in se glasi:
»Rentni davek znaša 6% od vsakih 100 din davčne osnove v sledečih primerih iz člena 71. zakona:
a)	na obresti od izdanih vrednostnih papirjev brez ozira na to, ali se izplačilo vrši z odkupom kupona ali na kak drug način;
b)	na obresti od denarnih zneskov, ki jih sprejemajo denarni zavodi zaradi obrestovanja.«
Še naprej o s t a n c v v e 1 j a v i drugi odstavek člena 69/11.: »Izjemoma znaša rentni davek 3 %, t. j. 3 dinarje od vsakih 100 dinarjev obresti na hranilne vloge po knjižicah ali tekočih računih pri Poštni hranilnici, p t i zadruga h o m e njenih v čl. 76., točkah 7. in 8., pri regulativnih in občinskih hranilnicah in uradniških kreditnih zadrugah«. Ta določba je ostala torej nespremenjena, pač pa se je ugodnost 3-odstotnega plačevanja rent -nega davka na novo priznala tudi občinskim hranilnicam, dočim so to ugodnost doslej imele le regulativne hranilnice.
Besedilo člena 71. zakona se je spremenilo popolnoma in se odslej glasi:
Rentni davek se v naslednjih primerih pobere po dolžniku, ki je zavezan, da za račun države odbije po zakonitih stopnjah iz člena 69. zakona in državni
blagajni izroči davek na dohodek, zavezan rentnemu davku.
Davek na rente so dolžni zadržati in izročiti državni blagajni:
1.	Vse blagajne države in samouprav ter njihovih ustanov in zavodov in javnih fondov, kadar izplačujejo ali v račun odobravajo temu davku zavezami in od njega ne oproščeni dohodek;
2.	vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, ki so načelno podvržena družbenemu davku, ter1 vsi zavezanci pridobnine, ki morajo voditi poslovne knjige po čleinu 53.a zakona, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnemu davku podvrženi in od njega ne oproščeni dohodek.
Pravilnost davčne osnove in uporabljanja davčnih stopenj preizkusi davčno oblastvo. Če se ugotovi nepravilnost v poslovanju oseb (podjetij), ki so zavezane, da odbijajo davek v škodo države, se bo škoda nadomestila z 8% obrestmi za ves ustrezni čas, vrh tega se pa uporabijo še kazenske odredbe drugega odstavka člena 139. zakona.«
Važna sprememba nasproti dosedanjim predpisom obstoji v tem. da morajo rentni davek odbijati in državni blagajni odvajati odslej tudi pridobni-ni zavezana podjetja, ki morajo voditi poslovne knjige po členu 53.a., kakor je bilo zgoraj povedano.
Družbeni davek
Uredba obsega nekaj novih določb glede družbenega davka. Po novem besedilu člena 74. so družbenemu davku zavezana:
1. Naslednje pravne osebe, ki imajo svoj sedež na področju naše države:
a) delniške družbe, komunditno druž-
l)e na delnice, družbe na omejeno zavezo in zadruge;
ib) rudarske družbe, zavarovalnice, hranilnice, združenja, samostojni fondi in ustanove (zadužbine), kolikor vso zavezane javnemu polaganju računov;
2.	pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic;
3.	i n o z e m s k e pravno o s e 1» e glede njihovega poslovanja, odnosno posestva v naši državi, če imajo na pod-ročjn naše države nepremičnine in ali poslovne naprave. Kot poslovne naprave je razumeti poleg sedeža in uprave tudi odcepke in podružnice, tvornice in delavnice, prostore za nakupovanje in prodajanje, skladišča in druge poslovalnice, kakor tudi stalna zastopstva. Kot poslovna naprava inozemske pravne osebe se smatra tudi vsako podjetje v državi, pri katerem posluje inozemska pravna oseba v glavnici ali pri razdelitvi dobička ali na kakšen drug' način s 50%, oziroma če vsaj s 50% oskrbuje to podjetje z blagom.«
S to uredbo so prizadete zlasti tuje družbe, ki so bilo do sedaj podvržene družbenemu davku samo tedaj, če so imele v naši državi registrirano zastopništvo (podružnico, agenturo, zalogo itd.) ali če so imele na našem ozemlju nepremičnine.
D či v č n či p r o s t os t z a d r u g in zadružnih zvez. V členu 76. za-kona se spreminjajo odredbe 7. in S. točke.
Točka 7., člen 76., se briše popolnoma in se odslej glasi:
»7. Tega (t. j. družbenega) davka se o p r a š č a j o vse zadrug e in njihove zveze, osnovane po zakonu o gospodarskih zčidrugah z dne 24. septembra 1937, če p o svojih pravi-
lih, pa tudi dejansko poslujejo v skladu z odredbami tega zakona. Vendar se n a b a v n e i n p r o d a j n e z a -d r u g e o p r či š č či j o tega da vka sa mo tedaj, če poleg tega ne pr od a ja-j o či 1 k o h o I n i h pijač in 1 u k s u z-n i h pred m e t o v iz seznama, ki ga določi finančni minister v sporazumu z ministri, ki izvršujejo po § 105. zadružnega zakomi nadzorstvo nad poslovar njem zadrug in njihovih zvez. Prodaja alkoholnih pijač in luksuznih predmetov kakor tudi prekršitev odredb zakona o gospodarskih zadrugah glede načina poslovanja povzroči i z g u b o pravice d o o p r o s t i t v e z ai d v e leti.
Revizijske zveze so dolžil e, da o vsaki k r š i t v i. ki povzroči izgubo d a v č n e oprostitve, o b v e s t e pristojno f i -n a n č n o d i r e k c i j o n a j k a s n e -je v treh letih od dne, ko je bila kršitev storjena, v n a -s p r o t n e m p r i m e r u s o o d g o-vorne po členu 141. tega zakon a.«
Točka 8., člena 76., se spremeni in se glasi:
»8. Zdravstvene zadruge in njihova zveza, osnovana po zakonu od 19. decembra 1930 (se oprošča tega davka) pod pogoji, ki so predpisani za zadruge iz prejšnje točke, in sicer tako, da ve-Ijajo tudi zan je ondi navedene odredbe
0	izgubi pravice do davčne oprostitve, kčikor tudi o 'dolžnostih in odgovornosti zveze.«
Izpustita se iz besedila zakona prvi in drugi odstavek izza 8. točke člena 76.
1	a dva odstavka sta obsegala določbe, po katerih niso imele zadruge pravice do davčne oprostitve, če so poslovale z
nečlani im j c vsak oiclistopek od predpisov zakona v teli točkah, kakor tudi prodajanje alkoholnih pijač in prodaja luksuznih predmetov povzročil izgubo davčne oprostitve za dve leti.
V zvezi s temi novimi predpisi glede davčne oprostitve zadrug naj še omenimo, da se črta v celoti dosedanje besedilo § 84., po katerem ni bil zavezan davku presežek, odnosno del presežka, ki ,so ga nabavi jalne (konsumne) kreditne, proizvajalne, prodajalne, zdravstvene in podobne zadruge razdeljevale po pravilih med svoje člane v razmerju poslovanja z zadrugo.
I5 o os trene določbe za od-m ero družbeneg a davka v sumljivih p r i m e r i h. Členu 81. zakona so dodane določbe za primer, da obstoji opravičen sum v verodostojnost poslovnih knjig. Kot davku podvrženi dobiček se smatra vsako rezerviranje dobička. Kolikor davku zavezani dobiček, ki je ugotovjlen po predpisih tega zakona, ne ustreza obsegu poslovanja in višini izkazanih poslovnih stroškov podjetja in ima davčno oblastvo opravičen sum v verodostojnost knjig in knjižnih podlag, tako da ne more pravilno oceniti točnosti izkazanega kosmatega dobička po zaključnem računu, tedaj ugotovi davčno oblastvo kosmati dobiček samo na podlagi primerjave s sličnim podjetjem. Če pa ne more kosmati dobiček ugotoviti niti na ta način, tedaj ga določi davčno oblastvo po svo-bodnemi preudarku, upoštevajoč možni dobiček po vseh konkretnih dejstvih ter lokalnih in splošnih pogojih. V tem primeru pade breme protidokaza na davčnega zavezanca.
Določbe glede odbitnih postavk so se nekoliko izpremenile, vendar te spre-
membe nimajo posebnega pomena za zadruge in jih zato ne navajamo.
Poostrene so kazni za primer, da bi se davčni zavezanec branil dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva v p o g 1 c tl v svoje poslovne k n j i g e. Globa znaša 10.000 din do 100.000 din (doslej 1.000 do 10.000 din), poleg tega se pa še uporablja predpis o kazenski odgovornosti.
D o polnilni davek k osnovnemu družbenemu davku se poveča. Do sedaj je znašal dopolnilni davek največ 12%, če je donosnost presegala 24% vložene glavnice. Sedaj se pa lestvica dopolnilnega davka razširi tako, da znaša dopolnilni davek največ 20% od donosnosti nad 100%.
Minimalni davek je tudi nekoliko povečam. Doslej je znašal minimalni davek 2°l»« ob letnem prometu do 5 milijonov din, 30/«> pri letnem prometu do 15 milijonov din, 5°l»» pri letnem prometu. do 30 mili jonov din in 8“/»" pri letnem prometu nad 30 milijonov din.
Ta lestvica je sedaj spremenjena tako. da znaša minimalni davek od osnove:
2°/oo pri prometu		do	5 milijonov din	
3°/oo „	»»	,,	10	,,
4°/oo „	,,		15	
5°/oo „	,,	„	20	
(>0/oo	„	„		25	
7°/»o „		„	30	
8*700	„	,,	„	50	„
9°/oo „	»,	,,	100	
i o*7oo	„	>■	nad	100	
V nobenem primeru ne sme				biti
nimalni davek manjši kot:
2°/oo otl vložene glavnice do 5 milijonov din 3°/oo	„	„	„	„	10
4700	„	„	„	„15
5'7oo	„	„	„	„	20
6°/oo	„	„	„	„	25
7°/oo	„	„	„	„	30
8°/oci <»l vloženo ^iavniec <lo 50 miilijomov dim 9°/oo „	„	„	„ 100
1()°/(H) „	„	„	naKl 100
Dividendni davek
Doslej se je plačeval kot davek na dividende, kj jih izplačujejo delniške družbe, poseben davek v izmeni 10% izplačamo dividende, la davek se pa odslej poveča z dodatnim davkom, ki znaša:
10% od skupnega zneska izplačil ali odobritev,	če	predstavlja	največ	4%
obrestovan je vložene glavnice;
15% od skupnega zneska izplačil ali odobritev,	ki	'predstavlja	največ	6%
Obrestovanje glavnice;
20% od	skupnega zneska izplačil ali
odobritev,	ki	predstavlja	največ	10%
obrestovan je glavnice;
25% od skupnega zneska, ki predstavlja več kakor 10% obrestovan je vložene glavnice.
Uslužbenski davek
V členu 89. zakona so našteti dohodki. od katerih se pobira uslužbenski davek. Obseg teh dohodkov je sedaj povečan in se bo uslužbenski davek pobiral tudi od nekih službenskih prejemkov, ki doslej niso bili zavezani usluž-benskemu davku. V tem oziru je dodana nova določba, ki odreja, da se poleg dohodkov, ki so bili že doslej podvrženi temu davku, smatrajo kot davku zavezani:
»5. Izplačane ali priznane tantieme, dnevnice ali druge slične nagrade članom upravnega in nadzornega odbora in uslužbencem onih podjetij, ki so bodisi trajno, bodisi začasno oproščena družbenega davka ali jim je po dotični
bilanci odmerjen minimalni davek zaradi pomanjkanja davčne osnove.«
ljestvica uslužbenskega davka po členu 95. zakona je segala do sedaj do dohodkov 2880 din tedensko ali do 12 tisoč din mesečno 'in je uslužbenski davek v tej naj višji stopnji znašal 12%. Sedaj se lestvica podaljšuje in znaša uslužbenski davek:
pri	tedenskih	dohodkih	
od	2.880 din do	3.120 din	12%
	3.120 ,.	„	3.600 „	13%
	3.600 „	„	4.520 „	14%
	4.320 „	„	4.800 „	15%
nad	4.800 „		16%
pri	mesečnih dohodkih:		
od	12.000 din do	13.000 din	12%
	13.000 „	„	15.000	„	15%
	15.000	„	„	18.000 „	14%
	18.000 „ „	20.000 „	15%
nad 20.000 „			16%
Lestvica uslužbenskega davka po členu 96. na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in niso določeni s stalno letno; mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (kakršni utegnejo biti: tantieme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, provizije in podobno) se menja in v novi obliki odreja, da znaša uslužbenski davek od dohodka:
nad	1.000 din		do	1.000	din 3.000	„		4% 5%
	3.000			5.000	„	6%
	5.000	ff	,,	8.000	,,	7%
	8.000	,,	,,	12.000	,,	8%
	12.000	,,		15.000		9%
	15.000			25.000	.	10%
	25.000			50.000		12%
	50.000			75.000	..	14%
	75.000		i	100.000	,,	16%
„ 100.000 „ / členu 99. zakona				se dodaj		18% a nov od-
siavek. da mora podjetje, ki je dolžno odbiti uslužbenski davek, povrniti državi nastalo škodo z 8% obrestmi, poleg toga pa se proti njemu uporabijo kazenske odredbe drugega odstavka člena 159. zakona.
Dr. Vlado Valenčič:
Vrednostni papirji
Pod vrednostnimi papirji razumemo razne listine, ki predstavljajo neko pravico, katero more izvrševati le imejitelj listine. Ta pravica; je lahko stvarna pravica;. na primer delež na glavnici kakšne družbe, lastninska pravica na premičninah. zastavnopravno zavarovana terjatev al i pa navad na pra vica do terjatve. Ni naš namen razpravljati o vseh teh vrednostnih papirjih, ampak se hočemo baviti le z vrednostnimi papirji v ožjem smislu, to je s tistimi, ki so predmet kupčij v večjih množinah in se z njimi kupčuje na borzah in ki služijo plodonosnemu nalaganju denarja. Pa tudi glede teli vrednostnih papirjev, katere imenujemo s tujim izrazom kot efekte, se hočemo omejiti le na tiste vrste, ki so pri nas bolj običajne ter so v večjih množinah v prometu.
Delnice
Delnico so listine, ki predstavljajo delež na osnovni glavnici delniške družbe. Velika podjetju so namreč redkokdaj last posameznikov, ampak so največkrat ustanovljena v obliki družb, pri katerih je s svojim denarjem udeležena cela vrsta oseh. Poleg drugih družb, na primer družb z omej eno zavezo, javnih trgovskih družb, zadrug, pozna naš zakon, kot tudi zakoni drugih držav, tudi delniške ali akcijske družbe. Bistveno za delniške družbe je, da je osnovna glavnica s pravili stalno določena z gotovim zneskom, pri zadrugah se na primer deležna glavnica spreminja zaradi vplačila novih deležev in izplačila deležev izstopivših članov, ter da je ta osnovna glavnica raz-
deljena na gotovo število deležev, o katerih so izdane posebne listine, ki jih imenujemo delnice ali akcije in katere zagotavljajo imetniku te listine vse pravice do družbinega premoženja in dobička, ki pripadajo po družb inih pravilih vsakemu delničarju. Pravice delničarja so vezane na listino, kdor ima v rokah delnico, lahko izvaja pravico delničarja, dočiim je na primer pravica člana zadruge vezana na njegovo osebo in more zadružnik članske pravice izvajati le osebno ali pa po osebi, ki jo sam pooblasti.
Običajno se glasijo delnice na okrogli znesek, na primer na 100 din. Ta znesek pomeni imensko ali nominalno vrednost delnice, dočim je prava tečajna vrednost, to je vrednost pri nakupu ali prodaji, lahko drugačna. Zaradi enostavnejšega poslovanja z delnicami izdajajo delniške družbe mnogokrat za več delnic, na primer 5, 10, 20 itd., le eno listino in se glasi torej ena listina na večkratni znesek delnice.
Pri delnici ločimo plašč in talon s kuponsko polo. Plašč delnice je prav za prav listina, v kateri je zabeležena pravica delničarja. Delnici pa je priložena tudi kuponska pola, ki. obstoji iz kuponov za tekoča leta, in ta upravičuje imetnika, da dvigne dividendo proti izročitvi kupona za posamezno leto. Ko so vsi kuponi 1 porabi jeni, dobi imetnik proti izročitvi talona novo kuponsko polo za nadaljnja leta. Izplačevanje dividende je vodno vezamo na predložitev kuponov.
Pod izrazom dividende razumemo obresti, katere izplačuje delniška dmž-
ba na delnico. Višina dividende Jii določena v naprej, določi jo vsako Leto občni zbor družbe, ravna se pač po dobičku, ki ga družba doseže in ki ga more uporabiti za razdelitev dividende, če ni dobička, potem tudi ni dividende.
Od višine dividende je odvisna prometna vrednost delnic in tiste delnice, na katere izplačujejo družbe le nizko dividendo, bodo imele manjšo vrednost kot pa delnice z visoko dividendo. Če pa delnice sploh ne nosijo ni,kake dividende, potem izgubijo tudi vsako prometno vrednost, kor papirjev, ki ne nosijo nikakih obresti, ne bo nihče kupoval.
Nimajo pa vedno vse delnice iste družbe enakih pravic do dividende. Včasih izdajo delniške družbe prvenstvene ali prioritetne delnice, katerim priznajo prvenstveno pravico do dividende, in sicer največkrat v tem smislu, da morajo dobiti prvenstvene delnice najprej določen odistotek dividende in šele potem, če ostane še kaj dobička, dobijo dividendo tudi navadne delnice. Prvenstvene delnico izdajajo delniške družbe največkrat v primerih, ko potrebujejo nova sredstva, pa si jih ne upajo doli r. Emil Čeferin:
Zapisnik o skupščini
Vse tiste zadruge, ki so svoja pravila že prilagodile novemu zadružnemu zakonu ali pa ki so že ustanovljene po novem zakonu, opozarjamo na predpise novega zadružnega zakona glede skupščine. Že v lanskem »Narodnem gospodarju« je bilo precej govorjenega o skupščini, tu hočemo zadruge samo opozoriti na novi zapisnik, ki je že novim predpisom prirejen.
biti drugače, kakor da delničarjem, ki bodo podpisali nove delnice obljubijo glede dividende gotove prednosti pred starimi delničarji.
Poseben primer je, če je dividenda v gotovem odstotku delničarjem zajamčena. I ako na primer jamči država delničarjem Privilegirane agrarne banke najmanj v odstotno dividendo1, prej je jamčila za 6 odstotno dividendo. Jamstvo je prevzela država ob ustanovitvi družbe z namenom, da pritegne k podpisovanju delnic čim večji krog delničarjev.
V našem gospodarstvu no igrajo sicer delnice take vloge kot jo igrajo v kapitalistično bolj razvitih državah. Število podjetij v obliki delniških družb je pri nas precej omejeno, še bolj omejeno pa je število tistih družb, katerih delnice so razširjene v širšem krogu. Med bolj razširjene delnice spadajo pri nas predvsem delnice bank ter delnice nekaterih večjih industrijskih ter rudarskih podjetij, (ločim se delnice srednjih in manjših družb nahajajo običajno le v rokah ustanoviteljev in njihovih dedičev.
(Dalje prihodnjič.)
Zveza je založila nove zapisnike posebej za kreditno in posebej za nekre-ditne zadruge. Ti zapisniki se bistveno razlikujejo od starih zapisnikov, tako da jih bodo nove zadruge morale uporabljati.
Upoštevana je nova terminologija: nič več občni zbor, načelnik, načelstvo, nadzorstvo, računski zaključek, čisti dobiček itd., ampak skupščina, pred-
sednik, upravni odbor, nadzorni odbor, sklepni račun, poslovni prebitek itd.
Skupščani predseduje ali predsednik upravnega odbora (če skliče skupščino upravni odbor), ati predsednik nadzornega odbora (če skliče skupščino v smislu pravil nadzorni odbor), ali tisti, ki ga odredi revizijska zveza (če je skupščino sklicala revizijska zveza), ali pa eden izmed sklicateljev (če so skupščino sklicali zadružniki sami — vsaj ena desetina).
Novo je sedaj tudi to, da je treba vabilo na skupščino zapisniku priložiti. Najboljše pač na ta način, da se dotična stran »Narodnega gospodarja«, v katerem je bilo vabilo objavljeno, prišije ali pa prilepi v knjigo zapisnikov o skupščinah. Prav takt) se mora sedaj vedno preden se skupščina prične, napraviti spisek navzočih zadružnikov in navesti število glasov, ki gre posameznemu zadružniku. Ta spisek napravi upravni odbor, podpišeta ga dva člana pod štampiljko zadruge. Tudi ta spisek navzočih zadružnikov se prida zapisniku (prišije oziroma prilepi v knjigo zapisnikov o skupščinah).
Zapisnikarja določi skupščina ali pa predsednik upravnega odbora, če pravila tako določajo. Overovatelja zapisnika pa izbere v vsakem primeru skupščina.
lo je delo, ki ga je treba opraviti, preden se preide k dnevnemu redu samemu.
Dnevni red skupščine je sedaj v nekem oziru predpisan. Na dnevnem redu vsake redno skupščine morajo biti sedaj sledeče točke:
I.	Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. ~i. Odobritev sklepnega računa. 4. Sklepanje o porabi
poslovnega prebitka oziroma o pokritju poslovne izgube. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov, h. Sklepanje o raz-rošnici upravnemu in nadzornemu odboru. 7. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 8. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 9. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. Kreditne zadruge morajo poleg tega še določiti najvišjo vsoto hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, oziroma najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. Vse te točke morajo biti na dnevnem, redu vsake redne skupščine, razen če se niso nekatere že morda obravnavale na izredni skupščini. Na dnevnem redu izredne skupščine pa mora biti vedno točka »Predlogi in pritožbe zadružnikov« in seveda tista točka, zaradi katere se je izredna skupščina sklicala. Od časa do časa pa bo prišlo na dnevni red tudi branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze in eventualno' prememba pravil. (Če hoče zadruga pravila spremeniti, mora doseči predhodno soglasje revizijske zveze in navesti v vabilu na skupščino spremenjene paragrafe.)
Pri posameznih točkah je nato v zar pisniku samem tiskano besedilo, kako so bili posamezni sklepi sprejeti in so obenem zadruge tudi opozorjene na formalne predpise zadružnega zakona. Na koncu zapisnika je še klavzula, da se je dal zapisnik zadružnikom na vpogled v poslovalnici zadruge od dne ... do dne... Zakon namreč zahteva, da je upravni odbor dolžan zapisnik in pa priloge (vabilo na skupščino in spisek navzočih zadružnikov) dati zadružnikom na vpogled najkasneje od 5. pa do 15. dne po končani skupščini v pošlo-
valnici zadruge in o1!) rednem poslovnem času. Dan, ko se <la zapisnik na vpogled, se zaznamuje na zapisniku.
Opozarjamo vse zadruge, ki imajo pravila že prilagođena novemu zadružnemu zakonu, da nove zapisnike pri Zvezi naroče in se točno ravnajo po gornjih navodilih in po besedilu na teh zapisnikih. Opozarjamo še na to, da je treba za »Narodni gospodar« poslati vabilo Zvezi vsaj do 9. v mesecu, da se potem skupščina lahko vrši po 23. v mesecu. Material za list gre namreč 9. v
tiskarno, »Narodni gospodar« pa izhaja 15. dne v mesecu. Ker pa mora biti 8 dni presledka med objavo, torej med dnem iko »Narodni gospodar« izide im vršit vi jo skupščine, se morejo skupščine vršiti šele po 23., če so bile objave do 9. poslane Zvezi.
Prosimo tudi, da se vse objave glasijo enotno, n. pr.:	Redna skupščina
Hranilnice in posojilnice v ... bo dne ... ob... uri dop., pop., v poslovnih prostorih. Dnevni red: . ..
A. Kralj:
Uredba o posebnem prispevku v narodni obrambni sklad
Z uredbo ministrskega sveta z dne 22. decembra 1939 so bile zelo spremenjene določbe § 19. finančnega zakona za leto 1959./40., s katerimi se je uvedel poseben prispevek za narodni obrambni sklad. Dotični predpisi so dobili skoraj popolnoma novo vsebino. Upoštevajoč prvotno in sedaj spremenjeno besedilo se glase dotične določbe sedaj takole:
1.	Zaradi ostvarjanja sredstev, ki naj se stekajo v narodni obrambni sklad, kakor tudi zaradi delnega pokritja službe po 6% -nem državmem posojilu za javna dela in državno obrambo se odmerja in pobira od 1. julija 1939 dalje poseben prispevek za dobo 10 let, t. j. do 30. junija 1949.
2.	Za osnovo odmere tega prispevka služi skupni predpis neposrednih davkov, ki se vknjižujejo sumarno v glavni davčni knjigi ene občine (mestnega okraja) pravnim in fizičnim osebam v predhodnem davčnem letu. V ta skupni
davčni predpis (osnovo) pa so ne vnašajo: davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica.
3.	Izvzemši od odredb predhodnega odstavka služi za osnovo odmeri posebnega prispevka:
a)	obremenitev tekočega davčnega leta: pri osebah, ki, se jim prvič predpiše davek, spadajoč po prednjem odstavku. v osnovo posebnega prispevka (novi davčni zavezanci) in pri osebah, zavezanih pridobnini, s katero se ne obremenjujejo v davčni glavni knjigi;
b)	znesek davka, ki se z odtegovor njem pobira na dohodek, zavezan davku na rente in davku na prejemke iz službenega razmerja in
c)	znesek dodatnega davka iz poslednjega odstavka člena 86./I. zakona o neposrednih davkih (I. j. dodatni davek na dividende).
V teh primerih se odmeri in pobere posebni prispevek obenem z davkom, ki mu služi kot osnova.
4. Posebni prispevek znaša otl osnove, izračunane po 2., oziroma po 3. točki,-
in sicer:	<l<)	25 din		10%
na<l	25		50	»»	12%
„	50		100	»»	14%
„ 100		300	,,	16%
„	300		500	»»	18%
„	500	,,	1.000	.	20%
„ 1.000		2.000		22%
„ 2.000		3.000		24%
„	3.000		5.000	.	27%
„	5.000		10.000	-	30%
„ 10.000		20.000		33%
„ 20.000		50.000	»»	36%
50.000	,,	100.000	»»	39%
100.000		200.000		42%
200.000		500.000		45%
„	500.000	,,	1,000.000		48%
1,000.000	,,	3,000.000	,,	50%
„	3,000.000	„	7,000.000	,,	53%
„	7,000.000	„	12,000.000		56%
„	7,000X100	,,	12,000.000		56%
„ 12,000.000		in več		60%
5.	Posebni prispevek po višji stopnji ne sme biti večji od prispevka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Pri izračunavanju posebnega prispevka sc vrši zaokroževanje po predpisu člena 6. zakona o neposrednih diav-kili (to je ulomki dinarja do 30 par se ne jemljejo v poštev, preko 30 par pa se zaokrožijo na cel prihodnji dinar).
6.	Pii izračunu davčnega predpisa (osnove prispevka) za posamezno osebo se traj na oprostitev od davka po katerem koli zakonu upošteva, to je se ne vnaša v davčni predpis (osnovo prispevka). Nasprotno se pa začasne d a v č ne oprostitve (olajšave) ne upoštevajo, marveč, se v davčni predpis (osnovo prispevka) vnese zadevni idealno odmerjeni davek.
" • Spremembe v višini davčnega piodpisa (osnove prispevka), ki nastanejo morda pozneje zaradi pritožbe itd.. se takoj uradno upoštevajo in sc od-
merjeni posebni prispevek po tem s pripisom ali odpisom popravi.
8.	Od oseb, ki imajo 3 ali 4 zakonske žive, nedoletne otroke, se pobira posebni prispevek po najbližji nižji stopnji, torej za eno stopnjo niže, od onih pa, ki imajo 5 ali več zakonskih živih ne-doletnih otrok, se pobira prispevek po nadaljnji naslednji nižji stopnji, torej za dve stopnji, niže od redne stopnje, v katere take osebe po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadajo.
9.	Od oseb nad 30 let starosti, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok, se pobira posebni prispevek po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji, v katero bi taka oseba po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadala.
10.	Na davek od prejemkov iz službenega razmerja se pobira posebni prispevek s polovico zadevnega zneska prispevka.
Posebni prispevek se ne pobira na uslužbenski davek, kadar znesek prispevka ne presega 50 par.
10. a Na r e n t n i d a v e k, k i s e pobira z o d! t e g o v a njem po določbi člena 71. zakona o neposrednih davkih, s e pobi r a posebni p r i -s p e v e k v višini Vs osnove.
Na dodatni davek po poslednjem odstavku čl. 86/1. zakona o neposrednih davkih (t. j. na dividendni davek) se pobira posebni prispevek s 40%.
V teh primerih se ne uporabljajo odredbe točke 8. in 9.
Navodila za izvrševanje te uredbe predpiše minister za finance.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«, uporablja se pa od 1. januarja 1940.
Zvezine objave
Dolžnosti zadrug v zvezi s skupščino
1.	Pred skupščino morajo nove zadruge, ki so ustanovljene po predpisih novega zadružnega zakona, in pa tiste zadruge, ki so že prilagodile pravila predpisom novega zadružnega zakona, poslati Zvezi najmanj 7 dni prej vaihilo na skupščino z dnevnim redom.
Obenem s tem vabilom se mora Zvezi poslati en izvod računskega zaključka za preteklo poslovno leto in prepis pismenega poročila upravnega in nadzornega odbora, ki ga morata ta dva organa predložiti zadružni skupščini.
Če je vabilo na skupščino namenjeno za objave v našem glasilu »Narodni gospodar«, naj se to posebej pripomni.
Po skupščini morajo nove zadruge poslati Zvezi v '50 dueli celoten prepis zapisnika o skupščini in prepis vseh prilog. ki se dodajajo zapisniku (vabilo na skupščino, spisek na skupščini navzočih zadružnikov in pooblastila zastopnikov). Te priloge mora overiti upravni odbor. Vzorec za zapisnik po novih odredbah se dobi pri Zvezi.
2.	Stare zadruge, i.j. one, ki še niso prilagodile pravil po predpisih novega zadružnega zakona, morajo Zadružni zvezi kot revizijski oblasti poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in rač. zaključek za preteklo upravno leto. Zadruge naj to svojo dolžnost izvrše takoj, da ne bo treba pošiljati opominov. Članice, ki spadajo v okoliš okrožnih sodišč v Celju, Mariboru in Murski Soboti, naj poleg tega pošljejo po en izvod računskega zaključka tudi našemu oddelku v Mariboru.
Članicam se priporoča, naj svoje računske zaključke, preden jih predlože občnemu zboru v odobrenje, pošljejo v pregled Zvezini pisarni v Ljubljani, oziroma v Mariboru.
3.	Zadruge, ki bodo s p r o m e n i 1 e s v o j a p r a v i 1 a po določbah novega zadružnega zakona, morajo poslati Zvezi izvod novih pravil, na katerih je sodišče potrdilo, da so nova pravila vpisana v zadružni register.
4.	Finančni direkciji (odsek za neposredne davke) mora vsaka zadruga, bodisi, da je oproščena družbenega davka. bodisi da mu je podvržena, predložiti prijavo za odmero, oziroma za oprostitev družbenega davka. Tiskovine se dobe pri Zvezi, kjer naj se pravočasno n a roče, če jih zadruga nima.
Tej prijavi je treba predložiti priloge, ki so v besedilu prijave izrecno omenjene, namreč:
1.	En izvod pravil;
2.	dva izvoda računskega zaključka za preteklo in en izvod za predpreteklo poslovno leto;
3.	prepis zapisnika o skupščini, na kateri je bil odobren računski zaključek za zadnje poslovno leto; ta prepis se lahko priloži le v izvlečku v tistih točkah, ki se nanašajo na odobritev računskega zaključka in na sklep o uporabi poslovnega prebitka (dobička), oziroma o pokritju izgube;
4.	pojasnilo, če in koliko je bilo izdanega iz kakšnega rezervnega fonda;
5.	seznam izplačanih službenih prejemkov zadružnih nameščencev; obenem je navesti, ali je zadruga plačala
Uislužbenskii davek iz .svojega, v kolikšnem znesku in kdaj; ee zadruga nima nobenega uslužbenca, se pri 5. točki prijavo pripiše pripomba:	»Zadruga ni
imela uslužbencev«;
6.	nadroben izkaz upravnih (režijskih) stroškov;
7.	posebna izjava upravnega odbora. da je zadruga izpolnjevala vise pogoje za davčno oprostitev; izjava mora biti napravljena na. prepisanem formularju, ki se dobi pri Zvezi; izjavo mora potrditi Zveza.
Zadruge posebej opozarjamo, da je treba to davčno prijavo vložiti v 15 dneh po skupščini, najkasneje pa v 5 mesecih po preteku poslovnega leta. V nasprotnem primeru se naloži zadrugi globa, ki znaša 15% odmerjenega davka.
5.	Registrskemu (t. j. okrožnemu kot trgovskemu) sodišču mora upravni odbor v 50 dneh po skupščini poslati celoten prepis zapisnika in prepis prilog, ki se dodajajo zapisniku (vabila na skupščino, spisek na skupščini navzočih zadružnikov in pooblastila zastopnikov); prepisi teh prilog morajo biti overjeni od upravnega odbora zadruge.
Tudi ta odredba velja le za nove in za tiste zadruge, ki so pravila že prilagodile.
Če so nastale bodisi pri starih, bodisi pri novih zadrugah v sestavi upravnega odbora kake spremembe, je treba izstopivše odbornike prijaviti okrožnemu kot trgovskemu sodišču za izbris v zadružnem registru, nove odbornike pa je treba prijaviti za vpis.
Ravno tako je treba registrskemu sodišču prijaviti vsako spremembo pravil za vpis v zadružnem registru.
Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu
Vse zadruge, ki svojih pravil še niso prilagodile novemu zadružnemu zakonu, prosimo, da to čimprej store. Do septembra letošnjega leta bodo morala biti nova pravila pri vsaki zadrugi že vpisana v zadružni register. Postopek za vpis pravil pa traja povprečno en mesec, zato se bodo morali občni zbori za spremembo vršiti vsaj do konca julija. Če kaka zadruga tej dolžnosti ne bi zadostila, jo bo sodišče po službeni dolžnosti brisalo iz zadružnega registra.
Postopek za spremembo se vrši po starih pravilih in po starem zadružnem zakonu. Le če bi kje stara pravila določevala za spremembo pravil kvalificirano večino glasov, to za prilagoditev pravil ne velja. Tu zadostuje nadpolo-vična večina glasov.
Zveza je za vse vrste zadrug založila nova pravila, ki jih članice lahko vsak čas pri Zvezi dobe. Nova pravila naj se na občnem zboru preberejo, da se člani že takoj seznanijo vsaj z glavnimi določbami. Tri izvode teh pravil naj podpišejo vsi člani načelstva in nadzorstva in naj jih seveda tudi izpolnijo na praznih mestih (delež, eventualno jamstvo, število članov upravnega in nadzornega odbora). Vse tri izvode pravil, zapisnik občnega zbora in običajno prijavo na okrožno sodišče naj upravni odbor vloži na okrožno sodišče, ki bo nova pravila registriralo. Sodišče bo zadrugi vrnilo dva izvoda pravil, enega pa bo obdržalo v registru. Od obeh Izvodov obdrži zadruga en izvod, enega pa pošlje Zvezi.
Podrobnejša, navodila glede spremembe pravil dobe zadruge v lanskem
»Narodnem gospodarju«. Če 'bi jim pa še kaj ne bilo jasno, naj povprašajo pismeno ali ustno pri Zvezi.
Podaljšava roka glede odložitve izplačil
Ve zaščitene posojilnice, katerim rok glede odložitve plačil v kratkem poteče, opozarjamo, da še pred potekom roka prosijo za podaljšanje zaščite, če seveda hočejo zaščito uživati še nadalje. Ko takim posojilnicam namreč zaščita poteče'. ni nobenega pravnega sredstva več. da bi se jim mogla zaščita še dovoliti, ozi roma podal j Sati.
Za podaljšanje prosijo posojilnice na podlagi člena 14., odst. 3. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Prošnjo je treba na primeren način obrazložiti, podpisati pa jo morajo vsi člani načelstva in nadzorstva. Priložiti je treba zadnji računski zaključek in oboje poslati Zvezi. Zveza predloži prošnjo z računskim zaključkom in s svojim priporočilom ministrstvu za kmetijstvo.
Da ponovi mo: posojilnice naj pogledajo, kdaj jim po dekretu, ki so ga dobile od ministrstva, rok poteče in naj pred potek o m r o k a prošnjo pošljejo Zvezi.
Odprava pri reviziji ugotovljenih nedostatkov
Nekatere v letu 1939. revidirane zadruge še niso poročale o odpravi nedostatkov in o izvršitvi revizijskih naročil, četudi jim je dovoljeni rok že potekel.
Opozarjamo vse take zadruge, da jih ne bomo več opominjali in da bomo postopali proti njim po določilih zakona.
Tiskovine in poslovne knjige za zadruge iz mariborskega okoliša
Vse zadruge iz okoliša Maribor opozarjamo, da dobijo vse potrebne knjige, tiskovine in štampiljke pri našem oddelku v Mariboru, če jih pridejo osebno iskat. Če pa naročajo knjige in tiskovine pismeno, naj jih naročajo direktno pri centrali v Ljubljani.
Sposobnost zadrug za državne dobave potrjuje revizijska zveza
Glavna zadružna zveza nas je obvestila, da je zakonu o državnem računovodstvu dodan nov stavek, ki se glasi:
»Za gospodarske zadruge, ki obstojajo v smislu zakona o gospodarskih zadrugah, izdaja potrdilo o sposobnosti in konkurenčni zmožnosti pristojna revizijska zveza, v kateri je dotična zadruga včlanjena.«
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din —.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Dim II6.—; kalijeva sol po 100 kg Din 165.—; kostni suiperfosfait Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 150.— ; modra galica —.—žveplo —.—. Pri vagonskeini odjemni se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 10.000 kg Iranko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODAR3U ŠTEV. 1., 1940
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, r. z. z o. z., v Braslovčah bo 2. februarja 1940 ob 15. uri v Društvenem domu v Braslovčah. Dnevni red: 1. Porooiilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1959. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Cerknici, r. z. z o. j., bo dne 28. januarja 1940 ob 1. uri popoldne v šoli kaiplanije v Cerknici. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno 1. 1939. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu bo dne 28. januarja 1940 ob 3 popoldne v zadrugi. Dnevni red. 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Sprememba pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redna lelna skupščina Mlekarske in prodajne zadruge v Hotavljah, z. z o. j., bo dne 14. februarja 1940 ob 2 popoldne v društvenem domu na Trati. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo a) upravnega odbora, h) nadzornega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. f>. Volitev a) dveh članov upravnega odbora, b) dveli članov nadzornega odbora, c) namestnikov. 7. Določitev najvišje vsote, do katere •se smo zadruga zadolžiti. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Stavbne zadruge »Družina in dom« na Jesenicah, r. z. z o. z., bo 23. januarju 1940 ob 20 v prostorih Krekovega doma na Jesenicah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika izrednega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4 Poročilo o izvršeni reviziji in čitanje revizijskega poročila. 5. Poročilo nadzorstva. 6 Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1939. 7. Sklepanje o likvidaciji. 8. Volitev načelstva. 9. Volitev nadzorstva. 10. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice na Ježici, z. z n. j., bo dne 30. januarju 1940 ob 6 zvečer v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za leto 1939. 4. Sklepanje o pokritju poslovne izgube. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 7. Nadomestna volitev članov upravnega odbora. 8. Nadomestna volitev člana nadzornega odbora. 9. Slučajnosti.
VI. redna glavna skupščina Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani, z. z o. j., bo v nedeljo 11. februarju 1940 ob 9 dopoldne v lovski sobi hotela »Metropol« (»pri Mikliču« nasproti glavnega kolodvora). Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 4. Čitanje revizijskega poročila, 5. Volitve upravnega odbora. 6. Volitve nadzornega odbora. 7. Gospodarski načrt za leto 1940. 8, Pritožbe in predlogi članic. 9. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Lomu, p. Tržič, r. z. z o. z., 1k> na praznik 2. februarja 1940 ob 9 dopoldne pri odborniku Antonu Godnovu, posestniku na Slapu pri Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Določitev zadružnega poslovnika. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Lužah, r. z. z o. z., bo v nedeljo 4. februarja 1940 ob 8 zjutraj pri načelniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Sprejem novih pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske zadruge v Mozirju, r. z. z o. z„ bo 28. januarja 1940 ob 8 dopoldne v posojilnični hiši št. 14. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru.
2.	Poročilo načelstva. 3. Strokovno predavanje okrajnega kmet. referenta in odposlanca zveze.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1939.
5.	Čitanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravil. 7. Sprememba plačila deležev. 8. Poročilo o mlečni kontroli in rodovniško .poročilo. 9. Poročilo blagajnika. 10. Določitev delegata za zvezino skupščino. 11. Slučajnosti.
Občni zbor Gospodarske zadruge z o. z. v G. Petrovcih bo dne 28. januarja 1940 ob 14 v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Računski zaključek. 5. Volitev načelnika, podpredsednika odbora in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetske zadruge okoliša občine Ovsiše na Sr. Dobravi, r. z. z o. z., bo 28. januarja 1940 ob 10. uri v šoli na Sr. Dobravi. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Branje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Volitev dveh članov upravnega odbora po žrebu. 6. Volitev enega člana nadzornega odbora po žrebu. 7. Sklepi in predlogi.
Občni zbor Kmetijske strojne zadruge za Pevno in okolico, r. z. z o. z., bo 4. februarja 1940 ob 2 popoldne pri Matevžu Kalanu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Poročilo načelstva o delovanju strojev. 4. Volitve nadzorstva in načelstva. 5. Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Zadružne elektrarne v Pirničah, r. z. z o. z., bo 28. januarja 1940 ob 14. uri v šoli v Zg. Pirničah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 4. Sprememba pravil. 3. Sprememba poslovnega pravilnika. 6. Volitev članov uprave in nadzornega odbora. 7. Slučajnosti.
VI. redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge na Rakeku, z. z o. j., bo 11. februarja 1940 ob 14. uri v Gasilskem domu na Rakeku. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Čitanje revizijskega poročila in odredb Zadružne zveze. 3. Sklepanje o ukinitvi rakovške poslovalnice. 4. Predlogi in pritožbe članov. 5. Sklepanje: a) odobritev letnih sklepnih računov, b) uporaba poslovnega prebitka.
c) razrešnicu članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Nadomestna volitev v upravni in nadzorni odbor. 7. Določanje vsote, do katere sme zadruga najeti posojilo.
Občni zbor Strojne zadruge na Bukovici, r. z. z o. z., bo dne 11. februarja 1940 ob 11. uri dopoldne na Bukovici štev. 6. — Dnevni red: 1. Poročilo nadzorstva in načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Volitve načelstva. 4. Volitve nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Pašniške zadruge v Skakovcih, r. z. z o. z., bo 28. januarja 1940 ob 2 popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje in overovitev. 2. Obračun za leto 1939. 3. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 4. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Slovenjgradcu bo v soboto dno 27. januarja 1940 ob pol 9. uri v župnijski dvorani v Starem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 4. Nadomestne volitve po § 45. zadružnih pravil. 5. Določitev skupne vsote: a) do katere višine sme zadruga najeti kredit; b) do katere višine sme zadruga dati kredit članom. 6. Nastavitev poslovodje po § 36. zadružnih pravil. 7. Poročilo o načrtnem blagovnem delu. 8. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v To-mišlju, r. z. z n. z., bo 4. februarja 1940 ob 10 dopoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 4. Slučajnosti.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani. Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo • Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Ceferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.