Leto XIII. Štev. 119	TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 26. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din	Cena din 1'—
Reakcija v Berlinu in Rimu
Pospešen tempo postopka za sklenitev angleško-francosko-ruske zveze — Poljska in Romuniia popolnoma solidarni — Romunija dovoli tudi prehod ruskih čet — Poluradno tolmačenje Nemčije in stališče itali;anskega tiska — Evropa je dokončno razdvoiena
LONDON, 26. maja. Preden ie bilo besedilo angleško-ruske pogodbe dokončno sestavljeno in odobreno, so se vršila še intenzivna telefonska posvetovanja med Londonom in Parizom. Razen tega je stal London tudi v zvezi z vladami dominlo-nov. Dokončno besedilo je bilo nato dostavljeno najprej francoski vladi In šele zunanji minister Bonnet ga je izročil pariškemu sovjetskemu veleposlaniku Su-
INTERVENCIJA POLJSKE IN ROMUNIJE
LONDON, 26. maja. V zvezi s pospešenim tempom sklepanja angleško-sovjetske zveze se izve, da sta k temu mnogo pripomogli tudi Poljska in Romunija. Poljska je s svoje strani opustila vse rezerve, ki jih je prej imela proti sklenitvi trozveze Anglije, Francije in sovjetske Rusije. Romunija je pa nasprotno celo odločno intervenirala za pospešitev sporazuma. Romunski delegat Taraslvesču je v Ženevi izjavil Haliiaxu in Bonnetu, da Romunija ne more prevzeti nobene odgovornosti več za posledice, ki bi nujno nastale, ako bi se angleško-francosko-ruska pogajanja še dalje tako zavlačevala. Romunska vlada se je ob priliki Potemkinovega obiska v Bukarešti odločila za sporazum s sovjetsko Rusijo in bo v primeru napada tudi dovolila prehod ruskih čet.
BERLIN NAPOVEDUJE REAKCIJO
BERLIN; 26. maja. Sinoči Je v zvezi z dejstvom, da stoje angleško-irancosko-ruska pogajanja za sklenitev vojaške trozveze pred zaključkom, izšel tu poluradni komunike, v katerem se ugotavlja, da pomenita zadnja govora Hallfaxa in Bonne-ta v Ženevi dejanje, ki ga je treba smatrati kot dokončno odklonitev nemške In Italijanske ponudbe za sodelovanje med Nemčijo, Italijo, Anglijo In Francijo. Totalitarne države bodo znale na najnovejše obkoljevanje temu primerno odgovoriti. Obenem odklanjajo vso odgovornost za poostritev mednarodne napetosti, ki bo nujno sledila. V enakem smislu pišejo tudi italijanski listi.
DOLOČILA OSNUTKA POGODBE
PARIZ, 26. maja. Današnji jutrnji listi pišejo o stanju angleško-ruskib pogajanj s polnim prepričanjem-v uspeh. Po njihovi sodbi gre samo še za zadnje podrobnosti. O vsebini pogodbe pišejo listi, da določa takojšnjo brezpogojno medsebojno pomoč v primeru direktnega ali Indirektnega napada, četudi samo na enega pogodbenika. Razen tega obsega določila o medsebojni pomoči pri napadu na katero koli Izmed držav, ki so prejele garancije od katerega koli Izmed treh pogodbenikov, ako bi moral le eden izmed njih pri Izvajanju garancij priteči napadeni državi na pomoč. Vsi ti primeri veljajo tudi, če bi napad Izvršila samo ena država. Iz dobro poučenih virov se do-znava, da je vprav to z malenkostnimi izjemami vse, kar je ruska vlada želela In da so s tem uspehom v Kremlju popolnoma zadovoljni.
PRIPRAVE ZA VOJAŠKI POSVET
Po vesteh pariških listov Izroči danes francoski zunanji minister Bonnet že do končno besedilo trozvezne pogodbe .pariškemu veleposlaniku Rusije Suliču, ta pa ga bo odposlal angleškemu veleposlaniku v Moskvi Seedsu, ki ga bo končno IzrO' čil zunanjemu ministru Molotovu. Tudi pot, po kateri dospe končno pogodba v tako ruske vlade, smatrajo v Parizu kot
riču, da ga odpošlje moskovskemu angleškemu veleposlaniku Seedsu. Seeds je včeraj obiskal sovjetskega vladnega predsednika in zunanjega ministra Molotova ter mu sporočil, da bo prispelo dokončno besedilo osnutka za pogodbo v Moskvo najbrže že danes, nakar bo takoj Izročeno sovjetski vladi v dokončno odobritev.
manifestacijo vzajemnosti vseh treh držav. Ker se je že vnaprej Izvedelo, da Moskva besedilo v glavnem odobrava, ni izključeno, da pride do njenega pristanka, t. j. do objave pogodbe še pred bln-koštmi. To izhaja tudi iz dejstva, da sta tako v Londonu kakor v Parizu že sestavljeni volaški odposlanstvi, pri čemer je za vodjo angleške delegacije določen vojni minister Hore-Belisha, dočim se imenujejo za francosko delegacijo imena raznih vodilnih generalov. Cim prispe vest o pristanku Moskve, odpotujeta obe vojaški delegaciji Istočasno Iz Londona in Pariza v Moskvo.
BERLINSKA PONUDBA PREPOZNA Tako Izredno hitrega razvoja v Berlinu niso pričakovali. To se kaže že po dejstvu, da je sinoči tam izšlo poluradno ob-
vestilo, ki trdi, da sta London in Pariz ponujeno roko deiinitivno odbila in da to ne bo ostalo brez posledic. Pariški listi pa poročajo, da sinočnji londonski listi odločno zanikajo vest, da bi bila Nemčija kdaj koli stavila Angliji kako ponudbo v tem smislu. Ne oziraje se na preteči ton omenjenega berlinskega obvestila, bi se sa moglo slednjič smatrati kot nekako naknadno Indirektno ponudbo za pogaja' nja. če je temu tako, pa je bila podana taka ponudba že v govoru poljskega zu' nanjega ministra Becka. O tem, da bi bilo zdaj še mogoče ustaviti tok dogodkov v zvezi s sklenitvijo angleško-irancosko-ruske pogodbe, pa pišejo celo izolacloni-stlčnl listi, kakor »Evening Standard«, da je sklenitev pogodbe z Rusijo zdaj že bistven element angleške zunanje politike, in da je vsaj v tem pogledu prišla ponudba iz Berlina prepozno.
Z^DOVOJSTVO V AMERIKI
WASHINGTON, 26. maja. Ameriški politični in diplomatski krogi so pozdravili vest o predstoječl sklenitvi angleško-ruske pogodbe z velikim zadoščenjem. V Ameriki je spričo tega zavladal splošen optimizem in vsi poudarjajo, da bolj in bolj pojema nevarnost vojn*.
Vznemirjenje na Slovaškem
SOVRAŽNA MADŽARSKA PROPAGANDA — NOV INCIDENT NA MEJI — NEMŠKI USTI POROČAJO O PROTINEMŠKI AGITACIJI NA SLOVAŠKEM
BRATISLAVA, 26. maja. Tu se opaža novo vznemirjenje zaradi nadaljujočega se sovražnega stališča na Madžarskem proti Slovaški. Madžarska protislovaška propaganda je povzročila seda] tudi nove krvave incidente na madžarsko-slovaški ji. Z madžarske strani trdijo, da so slovaški kmetje napadli madžarske obmejne stražnike in da so bili Madžari prisiljeni braniti se z orožjem. Kakor se iz-
javlja s slovaške strani, so pa incident zakrivili Madžari, ki so vdrH čez slovaško mejo. O incidentu je uvedena preiskava. Prav tako pa vznemirja tu tudi poročanje nekaterih nemških listov o propagandi, ki se baje širi med Slovaki proti Nemčiji. Nemški Usti trdijo, da so v ozadju poljski provokatorji. Na vladnem mestu izjavljajo, da jim o kaki taki propagandi ni nič znano.
Nemško-poljski časniški boj
POOSTRITEV RAZMERJA ZARADI MNOŽEČIH SE INCIDENTOV. POLJSKA KAM PANJA ZA PRIKLJUČITEV NEMŠKIH POKRAJIN.
BERLIN, 26. maja. Napetost med nemškim in poljskim tiskom se zaradi vedno se ponavljajočih incidentov v Gdansku, v Nemčiji in na Poljskem zadnje dni stalno stopnjuje. Posebno zadnji incident z nekim nemškim šoferjem, na katerega so na meji Gdanska streljali poljski obmejni organi, ker se ni hotel ustaviti in legitimirati, je izzval v nemškem tisku burno ogorčenja. Nemški listi pravijo, da je s tem nevarno ogrožen tranzitni promet, do katerega ima Nemčija pravico po veljavnih mednarodnih pogodbah. Nemški listi
pa dolže za incidente in sedanje razmere zlasti tudi Anglijo in Francijo, ker dajeta Poljski potuho in s tem hujskata h konfliktom. Poljski listi odgovarjajo nemškim v enak. tonu, govore o poljskem življenjskem prostoru in odkrito zagovarjajo poljske aspiracije po Gdansku, Vzhodni Prusiji, Gornji šlezijl in še nekaterih nemških pokrajinah. V tem smislu pišejo zadnje dni tudi vladni listi, dočim so prej vodili zadevno kampanjo samo opozlcio nalni.
„Squalus" zahteval 26 žrtev
PORTSMOUTH, USA. 26. maja. Pri tretjem poskusu reševanja preostale posadke »Squalusa« so preiskali vse prostore razen enega, ki je popolnoma preplavljen in v katerem je 26 trupel. Zaradi tega so popolnoma opustili nadaljnjo reševalno akcijo.
Oster poljtf? odgovor pred-tedniku gdanskega senata
VARŠAVA,, 26. maja. Poljska vlada je odbila protestno noto, ki ji jo je poslal predsednik gdanskega senata zaradi zad-
njih incidentov. Poljski odgovor naglaša, da so vse incidente izzval! izključno le nacionalno-soclalistični agitatorji. Tudi vsebina gdanske note poljski vladi je ’ svojem zadnjem bistvu propagandistične ga značaja In položaj namenoma le še poostruje. Prav tako ostro zavrača Polj ska predlog, naj bi se poljski komisar od poklical iz Odanska, ker nl nlkak diplomatski zastopnik, ampak upravni uradnik
TEKME ZA DAVISOV POKAL.
LONDON, 26. maja. Stanje tekmovanja za Davisov pokal med Anglijo in Francijo je 1:1.
ZagiaJti
General Erhard Milch
-V sredo je priletel z letalom, ki ga je sam vodil, iz Berlina v Rim nemški letalski general Milch z več višjimi nem škimi letalskimi častniki in stopil v stik z vodstvom italijanskega bojnega letalstva. Namen tega sestanka je organizirati v smislu nemško-italijanske vojaške pogodbe enotno izgradnjo in razporeditev bojnega letalstva za primer vojne. Nemško in italijansko bojno letalstvo bo dobilo tudi enotno kombinirano vodstvo. Erhard Milch je bil rojen 30. marca 1. 1892. v Wilhelmshavenu. V svetovni vojni je bil letalski stotnik, potem se je pa udejstvoval v prometni letalski službi. Bil je višji funkcionar pri Junkersu, Lufthansi in 1. 1933. državni tajnik v ministrstvu za letalstvo. L. 1935. je postal letalski general in pozneje vrhovni poveljnik vsega nemškega bojnega letalstva. Sedaj mu je pripadla velika naloga, da združi še celokupno nemško in italijansko bojno letalstvo v enotno bojno silo.
22.000 jugoslovanskih delavcev v Franclji
Francozi so izdali statistiko tujih delavcev, ki so dobili delo v Franciji. Vseli skupaj ie čez 1,200.000. Od teh je največ Italijanov, 394.000, nadalje 288.000 Poljakov, 118.000 Špancev, 100.000 Belgijcev, 33.700 Švicarjev, 33.000 Čehoslova-kov in 22.000 Jugoslovanov.
NemSko-ruska trgovina
Po nemških uradnih podatkih je Rusija 1. 1936. importirala v Nemčijo blaga za 93.2 milijona mark, leta 1937. še za 55.1, 1. 1938. pa še samo za 47.4 milijona mark. Nemčija ie Rusiji prodala I. 1936. za 126.1 milijona mark blaga, 1. 1937. še za 117.4, lani pa še samo za 31.8 milijona mark.
Prva protektoratska obsodba
Kakor poroča »Dan», so bili pred praškim protektoratskim sodiščem te dni obsojeni po zakonu o zaščiti nemške države trije Cehi na šest mesecev zapora, ker so poteptali nemško zastavo.
Nova pota Bolivije
Novi diktator južnoameriške republike Bolivije, Buss, ki je prišel za časa vojne za Gran Chaco v Ameriko kot nemški častnik in inštruktor bolivijske vojske, pa se je v nekaj letih prikopal s prevratom do predsednika republike, pripravlja pristop Bolivije k paktu proti kominternl, ki druži doslej samo Nemčijo, Italijo, Japonsko in Madžarsko. Ta namera je vzbudila po vsej Ameriki veliko nejevoljo.
Nemške garnizije na Sloveikem
Velik del slovaških obmejnih čet je odšel v vojašnice v notranjosti. Izpraznjene kasarne so zasedle nemške čete, one, ki so bile garnizirane v krajih v okolici Trenčina in Zlllne, so odšle tia sever, proti poljski meji.
laponsko darilo Hitlerju
Za 50. rojstni dan je japonski poslanik izročil Hitlerju sliko Budhe kot dar otoškega carstva. Ko so zbirali darove, da bi jih javno razstavili, so opazili na sliki napis, !si je v nasprotju z nacistično ideologijo: »Mir je življenje, le vojna ga more porušiti. Mi, pametni ljudje, bomo vselej izpovedovali mir.« če bi sliko Izločili z razstave, se bi zamerili Japoncem, zato so nameravano razstavo raje odpovedali, poročajo sRejmoId News«.
Maribor, 26. maja.
Težke sedanje prilike zahtevajo od vsakega sloja slovenskega naroda popolne narodne prebuditve in zbiranje vseh narodnih sil. Pri presojevanju potreb in pomanjkljivosti današnjega položaja lahko opažamo vedno več možnosti, ki bi nam mogle pomagati pri utrditvi, pa smo jih skoraj prezrli., Tako odlično propagandno sredstvo bi moglo biti slovensko gledališče.
_ Osnovna pomanjkljivost, ki je zavirala široki razmah slovenskega gledališča, je tičala v težkih finančnih prilikah, s katerimi se je moralo boriti. V tem pogledu je tudi to vprašanje zvezano z gospodarsko in finančno osamosvojitvijo našega naroda. Vendar to pomanjkanje ni bilo edino krivo, da slovenska oficielna gledališča niso postala res prava narodna gledališča in bi nihove umetnosti bili deležni neposredno tudi široki sloji. Seveda bo šele izboljšanje materialnega položaja popolnoma omogočilo odstranitev drugih pomanjkljivosti in bo trdna podlaga za potreben napredek. Pravo čudo je. da so oficielna gledališča kljub pomanjkanju ostala na izredni umetniški višini ter vzgojila in ohranila izvrstne igralske moči. Omejila pa so se na ozek krog mestnih obiskovalcev. Včasih niti tega okolja niso poizkušala tako prevzgojiti, kot bi ga mogla in je to zahteval položaj, v katerem je bil narod. To je v prvi vrsti posledica^ splošnega razvoja slovenskega javnega življenja. Slovenski kmet in delavec sta tavala svojo pot in kakor je bilo naše javno življenje nenaklonjeno njunim poizkusom stanovske in politične osamosvojitve, je bilo nenaklonjeno tudi prizadevanjem po samostojni slovenski kmetski ali delavski gledališki kulturi. Predstave za delavstvo, ki so jih oficielna gledališča redkokdaj priredila, niso temeljile na spoznanju, da je treba pri tem spremeniti tudi metode, primerne meščanskemu okolju, in upoštevati tudi duha tega novega okolja.
In vendar je možen močan napredek, ki bi vzel olicielnhn gledališčem njihov kastni značaj, nikakor ne bi škodoval njihovim umetniškim nalogam ter kljub tehničnim oviram, ki so posledica njihovega ustroja, omogočil mnogo večji dotok preprostemu občinstvu. Redne predstave bi morale biti organizirane tudi s sodelovanjem delavskih kulturnih in strokovnih organizacij ter tudi po svojem repertoarju podpirati samostojno delavsko odrsko umetnost. Praksa pri drugih narodih je pokazala, da je mogoče uspešno organizirati tudi kmetske predstave. Take predstave se že dolgo vrše n. pr. v zagrebškem Narodnem gledališču in jih obiskuje veliko kmetov in kmetic z dežele. Tudi tu so pomagale kmetske kulturne organizacije. Najvažnejši je pri teh prireditvah kmetski duh, ki veje iz teh predstav in s katerim vzgajajo kmeta po najodličneji poti za enakopravnega člana vsenarodne kulturne in politične skupnosti.
Enako važna so gostovanja delavskih in kmetskih odrov na oficielnih gledaliških deskah. Pri nas bi bilo v zvezi s tem potrebno tudi prevzgojiti meščansko sredino, da bi se takih predstav udeleževala ter na njih spoznavala življenje in prizadevanje preprostih slojev, ki tvorijo ogromno večino našega naroda. Posebno slovenski inteligent se mora zavedati pomena takih manifestacij. Bojkotiranje in zatiranje ne more dvigniti kmetskegain delavskega kulturnega ustvarjanja. S tem je onemogočeno svobodno kulturno izživljanje preprostih slojev, kateri bi samo po tej poti mogli postati zavedni, branitelji vsenarodne kulture. Vsiljeni in njihovemu duhu ter ciljem tuji nadomestki tega ne morejo doseči.
Važno nalogo pa bi imela tudi gostovanja narodnih gledališč po manjših podeželskih krajih, ki bi morala biti organizirana v zvezi z vsemi krajevnimi društvi in tako, da bi se jih mogli udeleževati tudi kmetje in posebno kmetska mladina. Velike važnosti bi bile posebne otroške predstave za šolarje. Nekaj poizkusov je dokazalo, da bi bilo vse to izvedljivo. Repertoar gostovanj bi moral biti skrbno določen. Stalne kmetske predstave bi ga še posebej preizkusile. Naloga oficielnih gledališč bi bila tudi organizirana skrb nad ljudskimi in podeželskimi odri: izdajanje primernih ljudskih Iger, prirejanje kurzov za preproste
Prvi sovjetski parlament
SEŠEL SE JE VČERAJ K SVOJI PRVI SEJI. DANES BO PODAL PREDSEDNIK IN ZUNANJI MINISTER MOLO TOV VAŽEN EKSPOZE.
MOSKVA, 26. maja. Včeraj se je sešel k prvemu zasedanju prvi sovjetski parlament, ki je bil izvoljen po novem voliv-nem zakonu. Sešel se je v Kremlju ob 15. uri in je bila prva seja posvečena samo formalnostim. Druga seja je danes, in na njej bo, kakor se zatrjuje, spregovoril tudi predsednik sovjetske republike in zunanji minister Molotov. Pričakuje se, da bo podal tudi važno zunanjepolitično iz-
javo, ki bo v zvezi s skorajšnjo sklenitvijo angleško-francosko-ruske pogodbe medsebojnem sodelovanju za primer napada. Pri včerajšnji otvoritveni seji Stalin ni bil navzočen, bila pa sta predsednik Molotov in vojni minister Vorošilov. Ko je Vorošilov v svojem govoru izjavil, da zahteva mednarodni položaj v tekočem letu podvojitev proračuna za vojsko, mu je priredila vsa zbornica velike ovacije.
Položaj na Daljnem vzhodu
JAPONCI USTAVILI DVE EVROPSKI LADJI — OSTER ANGLEŠKI PROTEST NAPETOST NA KULUNGSUJU
ustavili Japonci tudi neki francoski
LONDON, 26. maja. Angleška vlada je včeraj vložila oster protest v Tokiu zaradi dejstva, da je neki japonski rušilec dve milji od Hongkonga ustavil angleški redni potniški parnik „Ram-puro“ ter ga dal vojaško preiskati. Protestna nota posebno poudarja, da bi bila japonska ladja k temu upravičena le tedaj, če bi šlo za neznano, sumljivo ladjo. „Rampuro“ pa opravlja že leta in leta pod angleško zastavo redni obalni promet in je zato japonsko dejanje smatrati kot flagrantno kršitev mednarodnega trgovinskega prava. Sedem milj od Hongkonga so
parnik z izgovorom, da hbčejo preprečiti tihotapljenje orožja.
TOKIO, 26. maja. Japonski vojaški krogi grozijo, da bodo na nedavno izkrcanje angleških, francoskih in ameriških mornarjev v Kulangsuju odgovorili s protiukrepi in poslali tja nove sile. Poleg 5 angleških, 3 francoskih in 2 ameriških vojnih ladij se je včeraj pred Kulangsujem zbralo že 8 japonskih vojnih ladij. Smatrajo, da se je položaj na Daljnem vzhodu zelo zaostril.
Van Zelandova misija
MADRID, 26. maja. Te dni se mudi
TEŽKOCE Z NEVTRALITETNIM ZAKONOM
WASHINGTON, 26. maja. Včeraj je
Španiji z vednostjo francoske vlade bivši Sprejej zunanji minister Cordell Hull
belgijski ministrski predsednik van Ze land, ki študira pogoje, pod katerimi bi tuje finančne skupine dovolile Španiji posojilo 100 milijonov dolarjev. Pogoj za to posojilo pa bi bil, da bi španska vlada dala garancijo nevtralnosti za primer evropskega konflikta.
Vprašanje Alandskih otokov odgodeno
ŽENEVA, 26. maja. Po sprejetju resolucije o pomoči Kitajski je včeraj svet Zveze narodov obravnaval zopetno oborožitev Alandskega otočja, potem ko je belgijski delegat vložil kompromisni predlog. Ruski delegat Ivan Majski je ugotovil, da je nastal zaradi tega popolnoma nov položaj, zaradi česar mora prej dobiti pristanek svoje vlade. Končno so sklepanje o tem vprašanju preložili prihodnje zasedanje.
Zdravstveno stanje kraljice Mary
LONDON, 26. maja. Včerajšnje zdravniško poročilo o stanju kraljice Mary, ki slavi danes svoj 72. rojstni dan, javlja znatno zboljšanje zdravja. Šofer tovornega avtomobila, ki je kraljičin avto prevrnil, je poslal visoki gospe šopek cvetic, za kar je prejel od nje zahvalo in pismo, v katerem se kraljica veseli, da je previdnost ukrenila, da se njemu ni ničesar pripetilo.
AMERIŠKO OBOROŽEVANJE NA MORJU
WASHINGTON, 26. maja. Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal od obeh zbornic odobreni zakon o pomorski oborožitvi v višini kredita 773 milijonov dolarjev, s katerimi se bo nadaljevala gradnja 100 bojnih ladij in začela gradnja 20 novih ladij, med njimi tudi dveh 40-tisoč tonskih bojnih križark.
OBISK HOLANDSKE KRALJICE.
LIEGE, 26. maja. Holandska kraljica in belgijski kraj sta včeraj, navdušeno pozdravljena, prispela semkaj.
zastopnika hiše reprezentantov Blu-ma, s katerim sta razpravljala o tež-kočah, ki'so se pojavile pri sprejetju spremembe k zakonu o nevtralnosti, ker se je pojavil resen odpor glede določbe, da bi se ukinila prepoved izvoza vojnega materiala vojujočim se strankam z ameriškimi ladjami.
DVA ANGLEŠKA ČASTNIKA V VARŠAVI
VARŠAVA, 26. maja. V Varšavo sta
prispela dva višja angleška častnika, ki imata nalogo, proučiti oborožitev poljske vojske.
VRNITEV RUSKIH ČASTNIKOV.
BURGOS, 26. maja. Zadnje dni je odpotovalo iz Španije 90 ruskih oficirjev, ki so bili inštruktorji republikanske vojske. Odpotovali šo v Moskvo.
NOV MOST V AFRIKI.
CAPETOWN, 26. maja. Včeraj so odprli most čez reko Sambesi, ki bo pomembna zveza med severno in južno Rodezijo.
ARMSTRONG BOKSARSKI PRVAK.
LONDON, 26. maja. V boksarski tekmi med Ameriko in Anglijo si je priboril svetovno prvenstvo težke kategorije Američan Henry Armstrong.
PADEREWSKI ZBOLEL
PARIZ, 26. maja. Slavni pianist in bivši predsednik poljske republike Pa-derewski, ki bi moral snoči imeti koncert, ga je moral nenadoma odpovedati zaradi lahkega srčnega napada. Po zdravniškem poročilu potrebuje pacient miru, čeprav za enkrat njegovo stanje ni kritično.
Borza. C u r i h, 26. maja. Devize: Beograd 10, Pariz 11.76**, London 20.78**, New York 4437», Milan 23.35, Berlin 178.10, Praga 15.25, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
Mariborska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno in malo vetrovno vreme. Temperatura brez večjih sprememb. Najvišja toplota v Mariboru je bila včeraj 19.90 c, danes najnižja 9.2© C, opoldne 19.0° C.
Oo/naži zapazi
kmetske in delavske igralce, ki bi se izkazali na ljudskih odrih, izposojanje raznih tehničnih pripomočkov itd.
Ta so pota, po katerih bi združila slovenska narodna gledališča najtesneje pojem narodni in ljudski. Za uspeh bi bile potrebne večje dotacije, tehnična izpopolnitev zastarelih odrov itd., zadostni fondi, ki bi krili eventualne deficite podeželskih gostovanj itd. Vse to je v tesni zvezi s finančno in gospodarsko osamosvojitvijo slovenskega naroda* ki jo more
doseči samo s popolnoma narodno zavednimi množicami. Poživljena kulturna in umetniška propaganda oficielnih gledališč v tej smeri, njihov tesnejši stik s širokimi množicami bi temu cilju mnogo doprinesel ter bi si tako tudi sama najbolje zasigurala vsestranski napredek in trden obstoj. Samo tako bo tudi konec tolikokrat poudarjane krize gledališč in bodo slednja popolnoma varna pred vsemi kinematografi.	-ič.
Balnanska paicf os»ane trden
Sestanek dr. Cincar Markoviča :n Ga-fenca v Turn Severinu je postavil stvar spet na svoje mesto, piše novosadski »Dan« v uvodniku in nadaljuje: Romunija in Jugoslavija stojita trdno in odločno na stališču, da je treba v angleško-tur-škem paktu ceniti napore Turčije, da zavaruje svoje interese v Sredozemskem morju in v Aziji. S tem se Turčija ni oddaljila od svoje politike glede njenih velikih interesov kot balkanske zemlje v sodelovanju z Jugoslavijo. Romunijo in Grčijo v okviru balkanskega sporazuma. Življenjska sposobnost balkanskega pakta mora še dalje ostati, da brani svobodo in neodvisnost balkanskih narodov. Sodeč po sprejemu beograjskih študentov in pevskega društva »Obilic« v Sofiji, bo balkanski pakt nekega dne dobil novega člana, Bolgarijo, zaključuje list.
„Vezan> hrvatske po itike na UO in )N£ bi bilo kvarno"
Politična situacija ni takšna, da bi se hrvatski narod mogel zadovoljiti s programi na drugi strani, čeprav bi bili ti še tako lepi. Računanje z volitvami je lahko politični element srbijanskih strank, ne pa hrvatskega naroda. Hrvatom niso potrebne nove volitve, najmanj pa onih v decembru, ko so vsi Hrvati složno nastopili kakor en mož. Dosedanje izkušnje nas uče, da bi vsako vezanje dinamike hrvatske politike na taktiko in intimne želje združene opozicije in JNS bilo lahko nepopravljiva in usodna pogreška. (»Hrvatski list«)
Umik dr. Krafta iz politike
Vojvodinski Nemci imajo dobro razvito zadružništvo s sedežem v Novem Sadu. Na čelu vseh zadrug je bil bivši nemški poslanec dr. Štefan Kraft. V začetku lanskega leta je začel dr. Moser ostro gonjo proti dr. Kraftu, da bi ga vrgel z vodstva. Zadruge so zaradi teh sporov utrpele veliko moralno in materialno škodo. Gonja po nemških listih je prišla tudi pred sodišče. Po dolgotrajnih razpravah izbranega razsodišča na Dunaju je prišlo te dni do odstopa dr. Krafta z vseh mest, ki jih je v nemškem zadružnem in političnem življenju Vojvodine zavzemal. — (»Hrvatski list«).
Kakšen je pravi narodni čut
Na nobeni strani (liberalni in klerikalni) še ni resne volje, da bi v ljudstvu vzgajali narodni in državljanski čut brez ozira na to, kdo je na vladi. (Catholicus v »Dejanju«)
Nemški marš v Apatin
»Deutsche Zeitung« prinaša naslednji poziv »gauleiterja« inž. Sepa Speitzerja iz Sombora: »Vsi Nemci v našem področju se pozivajo, da prisostvujejo manifestaciji »Kulturbunda« in reviji vojske v Apa-tinu 28. in 29. t. m., da damo tako duška svoji volji in radosti k skupnemu delu. Zaradi tega bodite pripravljeni za nemški marš na Apatin! Heil.«
Kakšne so plače delavstva
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil zgovorno statistiko: 69.738 delavcev ima plačo do 9.60 din dnevno, 300.977 delavcev zasluži preko 9.60 din, 124.187 delavcev pa od
24	do 34 din na dan, nad 48 din dnevne plače prejema 93.924 zavarovanih delavcev.
Poloiaj prečanskih Srbov
Po osvoboienju so prečanski Srbi demobilizirali vse svoje sile v službi srbstva in jih postavili v službo jugoslovanstva. Zato tolikšna nehomogenost pri prečanskih Srbih, da kompaktno naseljeni srbski kraji niso prišli politično do izraza. Šele zadnje čase so se prečanski Srbi zganili v složnem delu ter dvignili svoj glas proti vsakršnemu kalkuliranju, ki bi ne bilo v skladu z njihovimi stoletnimi težmami. (»Slavonija«)
k/
Škofom so ne pokorava
Katoliški tednik »Nedelja« ostro napada »Hrvatsko Stražo«, češ da je v nasprotju z izrecnim odlokom škofa in resolucije, sprejete na kongresu hrvatskega tiska v Zagrebu, ponovno brez povoda napadla »Nedeljo« zaradi pisanja, v katerem sploh ni bila izzvana.
Novice
ReguliraileDravoinPesnico, danebo prepozno
Kilometer niže Ptuja trga deroča Drava plodno zemljo. Posestniki iz Brstja. Budine in Ptuja, ki imajo ob obrežju zemljo, trpijo leto za letom škodo, ki narašča v težke s to tisočake, saj odnaša Drava tu na leto povprečno
25	ha rodovitne zemeljske površine. Nevarnost Drave pa postaja vedno večja. Kljub temu da je 50 m nad to izpostavljeno točko traverza, ki ščiti, da voda ne uhaja preveč v levi rokav, dere tok na to stran z vedno večjo silo. Pri zadnjem porastu je Drava zalila levi rokav, da bo dravski tok odslej še hitreje stopnjeval s smerjo proti levi.
Nujno je potrebno, da se Drava čim prej zajezi, sicer bodo njeni valovi korakoma izpodkopali rodno zemljo, zelene travnike, rodovitne njive in goste gozdove in končno domove.
Mnogo je bilo že prizadevanja na merodajnih mestih za regulacijo. Lani
PismojuM£dfillcu
Cenjeni gospod urednik! Objavljeni mnenji brezposelnega prof. kandidata in meščanskošolskega „nastavnika“ si zelo nasprotujeta. „Kjer se prepirata dva, tretji...Tako bi želeli mi učitelji ljudskih šol! Kajti pomislite: Mi in naša organizacija smo se takoj po osvobojenju borili za višjo pedagoško izobrazbo, ker smo uvideli važnost šolske preosnove po vojni pri nas in po svetu. Dobili smo višje pedagoške šole (po francoskem vzorcu, kakor pravi g. —erj.—) in s tem izgubili poglobljeno izobrazbo nas samih! Kajti vsak absolvent v. p. š. je takoj presedlal na meščansko šolo! Tako sta obe višji pedagoški šoli postali tovarni za meščanskošolško učiteljstvo. Učitelji ljudskih šol pa od nje nikdar niso imeli ničesar, ker ni — razen enega slučaja v Ljubljani — niti enega diplomiranega absolventa, ki bi se hotel-.,žrtvovati'; še tudi po tem. študiju — ljudski šoli... Tako izgublja ljudska šola vse „talente“ (tako pravi g. —erj—!!> in ostaja potemtakem — rcfugium peccatorum magistrorum ... In vendar temu ni tako! Med poborni-ki za šolsko reformo v Sloveniji je velika večina brez višje pedagoške šole,! Pisci šolskih knjig in pedagoških del po veliki večini* niso absolventi v. p. š,l Torej so morda ,,talenti” še vendar ostali tudi med učitelji ljudskih šol! Toliko gospodu —erj—! da si ne bo lastil patenla na ,,talente'!
Po mnenju učiteljstva ljudskih šol j c višja pedagoška šola nujno potrebna tudi v Ljubljani! Biti pa mora res pedagoška (ostali dve imata le malo ur pedagogike!) in na razpolago tudi vsem učiteljem ljudskih šol,
■ ki hočejo to tudi ostati!
Gospodu brezposelnemu prof. kandidatu pa bi priklicali v spomin samo dejstvo, da so pred ..krizo brezposelnih'1 nekateri absolvirani filozofi želeli službovati tudi na ljudskih šolah in sc n. pr. prof. dr. Žgcč ni prav nič sramoval 2 Jeli službovati (že pred 15 leti!) na ljudski šoli v Prevaljah!? In dolgoletni ravnatelj raešč. šole v Krškem dr, Hornih je bil vedno le — uči le] j!
In danes V Kakor da bi neko proklel-filvo ležalo nad ljudsko šolo, tako se je vsi otepajo! „Milostno'“ sprejemajo absolvirani filozofi službe na mcšč. šo-
li,	absolvirani slušatelji v- P- š. pa sc kar sramujejo nazaj na ljudsko šolo!
^ Filozof pa na ljudsko šolo sploh ne
*	spada, kar je deloma res, kor nikakor ni melodično dovolj (spreten. Bes pa je Uidi, da abs. filozofom ne bi prav nič škodovalo, čc bi poskušali v dobi svoje brezposelnosti prodreti v melodično delo na ljudski šoli.
Več zanimanja za slvar, pa manj za ,,mesta”! To bi priporočali mi ,,ljudsko.šn|ski " enim in drugim! Polemike o ,,izpodrivanju ' bodo same ob sebi brezpredmetne, kakor hitro bo liidi pri nas prodrlo načelo: ..S^ium eui(|iie! ‘ (Vsakemu svoje!)
je banska uprava odobrila za prvo silo kredit 50.000 din. Žal, da se takrat ni mogel izčrpati niti ta kredit.
Upati je, da se bo mogel rešiti problem regulacije Drave niže Ptuja sedaj, ko je za ptujski okraj odobrenih 2,5 milijona din. Načrti so že izdelani. Le za delo bo treba čimprej prijeti, da ne bo znova prepozno.
*
Pesniško dolino je zopet zadela težka katastrofa. Poplava je uničila upanje kmeta. Še pred kratkim je dosegla zadovoljivo rast trava, ker je po zadnji dolgotrajni suši prišel še pravočasen dež in kazalo je na dobro košnjo in obilen pridelek sena. Sedaj pa je voda po večini vse uničila, ker je pokrila travniško površino z debelo plastjo blata in grušča. Enako so prizadeta tudi žitna polja, nahajajoča se v nižjih predelih doline. Bujno razvijajoča se in cvetoča rž, ki je kazala letos zelo lepo, je zbita v tla in ponekod pokrita z blatom in peskom. Nič manj niso prizadeti ječmen in pšenični
posevki, ki so v nižjih predelili povsem uničeni. Deroče vodovje je zalilo tudi vrtove, krompirjeve nasade itd. Pesniški kmet se z žalostjo ozira po uničenih kulturah in z zaskrbljenostjo zre v bodočnost, ker mu je voda uničila vse pridelke.
Radi tega razdejanja in škode, ki jo trpi kmet, je zavladala med prebivalstvom prizadete doline velika želja po čim 'hitrejši izvedbi regulacije Pesnice, da se prebivalstvo obvaruje pred nadaljnjimi poplavami, ki bi morebiti dosegle v bodoče še večji obseg. Banovina naj bi čimprej omogočila s potrebnimi sredstvi, da se z započetimi deli regulacije takoj nadaljuje. Omenjena potrebna regulacijska dela bi izboljšala gospodarski in socialni nivo prizadetih krajev. Apeliramo na merodajne faktorje, posebno pa še na naše zastopnike v vladi, da poskrbe po svojih močeh, da se zadosti upravičeni želji prebivalstva prizadete doline in da se z regulacijskimi deli čimprej nadaljuje v pospešenem tempu!	Pesničan.
Uspešno delo »Kmetske prosvete11
Kulturno-prosvetna organizacija »Kmet ska prosveta« v Ljubljani z uspehom prodira med najširše plasti slovenskega naroda. Ljudstvo razume njeno delo in njen pomen za bodoče oblikovanje slovenske vasi; z veseljem prihaja članstvo organizacije na prijateljske sestanke in na ustanovitve pripravljalnih okrajnih in krajevnih odborov.
Kakor delo napreduje na Štajerskem, prav tako se vrši na Kranjskem, kjer že obstaja veliko število odborov. Tamo-šnjih sestankov se udeležujejo predsednik g. J a u h a r Tine, podpredsednik g. Ivan Krono vš e k in tajnik g. dr. V. Maček.
Pred kratkim se je ustanovil pripravljalni odbor »Km. pr.« za dravograjski okraj, v katerem so zastopani vsi večji kraji z uglednimi in izkušenimi javnimi delavci. Ustanovljena sta tudi bila krajevna pripravljalna odbora za Sv. Bol-fenk pri Središču in Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Omenjenih treh sestankov se je udeležil v imenu vodstva »Km. pr.« v Ljubljani podpredsednik g. Kreft Vladimir iz Sv. Jurija ob Ščavnici.
Vse delo te kultunio-prosvetne organizacije se vrši po določenem načrtu in po programu, ki je izraz potreb slovenskega podeželja.
za binkoštno številko izročite še danes upravi „Večernika“.
o. Premestitve in napredovanja. Dr.
Anton Novačan, gen. konzul v Bariju je premeščen za svetnika v zunanjem ministrstvu. — Napredovala sta za viš. svetnika v 4. skup. inž. Sergej Gorju p in za kmetijskega svetnika v 5. skup. inž. Ivan Zaplotnik, oba pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani.
. Zaključek šolskega leta na soboški gimnaziji bo letos 6. junija kot je to na vseh popolnih gimnazijah, saj je letos tudi na soboški matura.
o. Avtobusna zveza Radenci—Sobota. Od 28. maja velja nov vozni red na avtobusni progi Sobota—Radenci. Avtobus vozi trikrat dnevno ob četrtkih, nedeljah^ in praznikih. Odhod iz Sobote 8.25; 14.25; 18.45. Prihod 9.30; 15.30; 20.00.
o, Kog pri Središču. Razvoj lesa po vinogradih je bil letos precej zgoden. Zato so vinogradniki po večini že škropili, nekateri prvič, tudi drugič, je pa še precej takih, ki še prvič niso. Te dni se je že tudi pojavila peronospora, zato smo zaskrbljeni, kaj bo, če se vreme kmalu ne zboljša. Hudi nalivi prejšnjih dni so na strminah, v rigolali, pa tudi na njivah napravili znatno škodo.
. Na binkoštno soboto ne bodo poslovali bančni zavodi v dravski banovini.
. Letovišča v Sloveniji, ki bi lahko prevzela madžarsko skupino dijakov v starosti 10—18 let (30 do 40 po številu) se vabijo, da takoj sporočijo svoj naslov Tujskoprometni zveži »Putnik« Maribor, kjer dobijo podrobne informacije
. Tovorni avto z oljem v obcestni jarek, Na polskavskeni hribu je zapeljal v jarek, ker so mu odpovedale zavore, tovorni avtomobil mariborskega avtoprevoznika Laha. Škode je nad 80.000 din, ker je bil uničen ves tovor okrog 4000 kg olja. Pa tudi avtomobil je močno poškodovan.
. Razsvetlite cesto Velika Nedelja— Trgovišče. Cesta Velika Nedelja—Trgo-višče bi bila zelo potrebna električne raz-1
sv.etljave. Kljub temu da so o tem že na mnogih sejah občinskega odbora debatirali, je cesta še vedno temna. Zato bi bilo zelo dobro, ako bi se ta cesta razsvetljevala, saj je promet precej velik, a tudi nesreč ne bi bilo toliko, kot jih je sedaj.
o V nedeljo je posetilo Rogatec društvo »Nanos« iz Maribora in priredilo v tuk. dvorani g. Šporna pevski koncert. Dvorana je bila napolnjena in zbor je moral nekatere pesmi ponavljati. V odmoru je spregovoril društveni predsednik prof. Lojze Bizjak nekaj globokih bodrilnih in narodnih besed. Ob koncu je bil družaben večer, pri katerem sta spregovorila dr. Ogorevc in g. Logar.
o. Nesreča v opekarni. V rački opekarni je odtrgal stroj prst 40-letnemu strojniku Karlu Hojniku iz Rač.
Celje
c. Strokovna nadaljevalna šola v Celju
je zaključila šolsko leto 1938-39. v nedeljo, 21. t. m. Uprava Združenja kovinarjev in kolarjev je ob tej priliki na-
gradila 5 vajencev svoje stroke, vsakega z zneskom po 100 din. Zastopnik uprave g. Perdan Rudolf je zbranirrf kovinarjem tolmačil pomen in namen nagrad. Upravitelj šole g. Zdolšek Bogomir se je zahvalil v imenu odlikovancev in učiteljskega zbora zastopniku uprave za podeljene nagrade, ki so velikega vzgojnega pomena. Izrazil je željo, da bi bilo mogoče' v bodoče nagraditi in odlikovati prav vse vajence, ki so odlični v vedenju in uspehih.
c. Umrla je na Cankarjevi cesti 2 69-letna vdova po pokojnem celjskem notarju Juru Detičku gospa Ana Detičko-va. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
c. Malgajevo zastavo, ki jo. je nosil po Koroškem junak Malgaj, bodo izročili v nedeljo ob priliki polkovne slave celjskega 39. pešpolka zastopniki krajevne organizacije Legije koroških borcev iz Gu-štanja celjskemu polku. Zastavo je hranila 20 let LKB v Guštanju. Pod to zastavo bodo v nedeljo koroški borci korakali k spominski maši za padlimi borci, ki bo ob 8.45 v opatijski cerkvi. Po maši zopet odkorakajo pod zastavo k polkovni slavi, kjer jo bodo slavnostno predali polku in pride nato v polkovni muzej.
c. Vodovod bodo pričeli graditi v Novi cerkvi pri Celju. Banska uprava je v ta namen že nakazala 90.000 dinarjev.
c. Npsreča. 39-letnega delavca Ferdinanda Pušnika od Sv. Lovrenca pri Št. Pavlu pri Preboldu je v tovarni zgrabi! stroj za levo roko in mu razmesaril dlan in prste.
c. V včerajšnje poročilo o krvavi tragediji v Vitanju se je pri telefonskem oddajanju vrinila pomota. Ustreljen je bil Pero Djordjevič, ne Poro Djurdjevič. Ptuj
p. Poskus goljufije z žigom. Pevec Avgust, 32-letni brezposelni šofer iz Ptuja, je vstopil v Mariboru v veletrgovino Ne-ger. Z naročilnico, na kateri je bil žig ge. Širečeve iz Ptuja, je zahteval sestavne dele dvokoles v vrednosti 2000 din. Ker se je službujočim zdel žig sumljiv, mu niso hoteli ustreči. Sedaj pa se je izkazalo, da je Pevec imel goljufive namene, ki pa so mu izpodleteli..
p. Kolo so ukradli Saksidi Rudolfu iz Aškerčeve ulice medtem, ko je šel po opravkih na mestno poglavarstvo. Znamke je »Torpedo« in ima ev. št. 451548'.
p. Nova hiša, v kateri bo pekarna. Pri prvem križišču cest na Bregu si je postavil novo enonadstropno hišo g. Ivan Korošec, pek. V surovem je že dograjena. V jeseni bo že odprl pekarno v novih prostorih.
»Ne more prenesti, da bi mu sijalo sonce v oči!«
Tragičen dogodek v Petrovčah
Hotel je reiiti prijatelja, ki se je v samomorilnem namerni pognal z mosta v Savinjo, pa sta oba utonila
P e t r o v č e p r i C e 1 j u, 26. maja.
Včeraj popoldne se je v Kasazah pri Petrovčah primeril dogodek, ki je po vsej
širni okolici vzbudil silno zanimanje in sočustvovanje. Okoli 15. ure pop. sta prišla proti mostu, ki pelje čez Savinjo, 85-Ietni upokojeni železničar Edvard Oblak in 60-letni Melhijor Fabijan, oba iz Petrovč. Pred tem sta bila oba v neki gostilni, od koder sta nato krenila na sprehod proti mostu. Oblak je bil zadnje čase zaradi neke bolezni duševno precej potrt in žalostno razpoložen.
Ko sta prišla prijatelja na most, je Oblak znenada slekel suknjič ter odvrgel klobuk in se pred očmi Fabijana pognal
z mostu v močno naraslo Savinjo. Valovi so starčka takoj zagrnili. Jedva se je Fabijan znašel v presenečenju, se je še sam brez oklevanja spustil v naraslo *odo v nameri, da otme prijatelja ter mu reši življenje. Plemenito namero pa je moral plačati Fabijan z lastnim življenjem. Boreč se z naraslimi valovi Savinje je omagal in se Jel potapljati še sam ter naposled izginil pod vodo. Oba prijatelja sta utonila. Oblakovo truplo so proti večeru pri Petrovčah potegnili iz vode, dočlm za truplom požrtvovalnega Fabijana še ni sledu, ker ga je verjetno tok zanesel dalje.
Maribor
Preusmeritev proizvodnje v korist industriji
»Devizno vprašanje11 ne more rešiti tekstilne krize, treba pa bo člmprej preusmeriti agrarno
proizvodnjo v korist industriji
Zaradi deviznih težkoč je bila pred kratkim in je še močno prizadeta vsa naša, predvsem pa mariborska tekstilna industrija. Teh težkoč bi gotovo ne bilo, vsaj v tako veliki meri ne, če bi ne bila naša tekstilna industrija skoraj docela odvisna od uvoza iz tujine.
V	Beogradu so se te dni sestali indu-strijalci in predstavniki vlade, ki so zahtevali preusmeritev naše poljedelske proizvodnje, da bo lahko vsaj v precejšnji, če ne že zadostni meri, preskrbovala s surovinami našo industrijo, v prvi vrsti tekstilno. Posebni odbor bi naj proučil konkretne predloge industrije in izdelal načrtni program, po katerem bi se čim-prej preusmerila poljedelska produkcija tako, da bi zadovoljevala našo industrijo.
Kljub temu, da smo agrarna država, predstavlja industrija močn. činitelja vsega gospodarstva. Pravilno izvedena industrializacija lahko močno regulira socialno in ekonomsko ravnotežje v državi. Industrija je tista, ki bi morala zaposliti od-višek podeželskega prebivalstva, s čimer bi se močno izboljšalo stanje vsega našega podeželja. Z zaposlitvijo tega prebivalstva bi se močno dvignila kupna moč, kar bi znova koristilo agrarni produkciji ter dvignilo cene agrarnih proizvodov.
Danes uvozimo 67—70 odst. izdelanega blaga, 90 odst. našega izvoza pa gre
k čim večjemu izkoriščanju domačih su-pol predelanega blaga. S tem izgubi naša država celo razliko cen med surovinami in izgotovljenim blagom. Z načrtno izvedeno industrijo bi se dalo to v veliki meri odpraviti.
Da se torej napravi naša industrija čimbolj neodvisna od različnih deviznih težkoč, bi se naj začelo z načrtno gojitvijo tekstilnih kultur, kakor lanu, konoplje, bombaža na eni in ovčje volne na drugi strani. Ustvariti bi se moral načrtni sistem, ki bi prevzel v svoje roke reševanje privatne iniciative in ga prilagodil gospodarskemu razvoju, ki bi uravnovesil
potrebe naše industrije in poljedelsko produkcijo. Tak načrt bo moral stremeti neznatno podjetje, tako izpopolnila, da rovin in istočasno dvigniti kakovost in količino pridelovanja surovin. Poljedelstvo pri nas ni preveč intenzivno, z racionalnim pridelovanjem bi se lahko mnogo pridelalo.
Za vse to je pa potreben ogromen kapital. V prvi vrsti bi bilo treba naložiti razpoložljiv kapital, ki se steka pri SUZOR-ju v taka načrtna dela. S tem bi se močno izboljšalo celotno naše gospodarstvo.
m. Prostovoljna gasilska četa Razvanje
priredi v nedeljo. 28. maja, v Razvanju veliko tombolo na prostem, katere glavni dobitek je lahki tovorni avto kot prva tombola. V slučaju dežja se bo ponovno objavilo, kedaj se tombola vrši.
♦ Tombola. Sokol Maribor n, Pobrežje, priredi na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja, ob 15. uri, na letnem telovadišču na Pobrežju tombolo. Krasni dobitki. Po tomboli velika narodna zabava. Godba- Glavni dobitek din 2000.—. Tablice po din 2.—.
• Moderne elektriške ure s priključkom na elektr. omrežje pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez zvišanja cen.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05; Magda-lenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Važna obmejna postojanka rešena
PLANINSKO POSTOJANKO PRI SV. DUHU NA OSTREM VRHU BO KUPILA ŠOLA
Trirazrednica pri Sv. Duhu ima 100 korakov nasproti nemško dvorazrednico, ker državna meja deli vas v dva dela. Bivša CMD šola je pripadla leta 1920. Nemčiji. Ciril Metodova družba z vso vnemo skrbi za obmejno šolstvo in tako je sedaj potrebno, da se trirazrednica razširi v štirirazrednico. Krajevni šolski odbor je stopil v stike z lastnico znane planinske postojanke »Lovec« tik cerkve, od koder je najlepši razgled tja do Triglava. Za to gostilno se je potegovala SPD podružnica Maribor, vendar zaradi
pomanjkanja denarja ni mogla kupiti posestva. Sedaj bo to lepo posestvo kupila šola in si uredila 1 razred, vrt, učiteljsko stanovanje, njive in gozdno gospodarstvo. Tako bo ta Sola postala z majhnimi stroški 50.000 din vzorna planinska šola s posestvom. Za zadevo se trudi CMD v Mariboru in okrajni šol. nadzornik g. Močnik, ki je znan pobomik za vzorno obmejno šolstvo. Turisti pa izgubijo žal lepo postojanko, ki je bila vedno zelo priljubljena.
SPOMINU ANTONA TOMŠIČA
Danes ob 18. uri bo na starem mestnem pokopališču spominska svečanost pa pok. Antonom Tomšičem, slovenskim novinarjem in odločnim borcem pa svobodo slovenskega naroda. Ta svečanost bo zaradi opustitve starega pokopališča v letošnjem maju poslednja v taki obliki. Želeti bi bilo, da se zastavijo vse sile, da poslej postane Tomšičev nagrobnik slovenski Javni spomenik v Mariboru, saj je to pok. Tomšič s svojim delom za Maribor v polni meri zaslužil. Letošnja svečanost se omejuje zgolj na osebni obisk.
ra. Inž. arh. Hlad Maks iz Maribora je 22. maja v Beogradu pri gradbenem ministrstvu položil strokovni izpit.
m. „Marburg aus der VogcIschau“. Dopisnice s tem napisom so se pojavile po nekaterih mariborskih trafikah in papirnih trgovinah.
m. Gorenjski kmetje v Vinarski in sadjarski šoli. Večja skupina gorenjskih kmetov si je ogledala Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in banovinsko gospodinjsko šolo v Svečini.
m. Davi le v Verdu pri Vrhniki preminul g. Josip Lenarčič, veleposestnik in industrijec, oče. inž. Milana Lenarčiča, industrijca iz Josipdola na Pohorju. N. p. v m.!
m. V naši včerajšnji notici o avtobusni zvezi Maribor—Ljutomer je pomotoma navedeno, da vozi prvi avtobus proti Lju-tomerti v soboto ob pol 6. uri zjutraj.
V	resnici pelje ob 17.30, t. j. ob pol 6. uri zvečer.
m. Drevi ob 20. uri bo v prostorih Ljudske univerze Golarjev večer Pevski zbor Glasbene Matice se poziva, da pride točno ob pol 20. uri v matične prostore k vaji za nastop na tem večeru.
m. Tatvina na Teznem. Iz pisal, mize lesnega trgovca Franca Vogrina na Teznem je nekdo izmaknil 26.000 din gotovine.
m. Na dvorišču je padel in si zlomil levo roko 9 letni Zdravko Belina, sin delavke iz Pobrežja.
m. Dva nesrečna padca. Levo roko si je zlomila pri padcu 66 letna kuharica Marija Radislavova iz Mariborskega otoka. — Levo nogo pa si je zlomil 22 letni bogoslovec Božidar Hauptman iz Maribora. Oba sta se zatekla v bolnišnico o. Nesreča pri vožnji. Pod voz je
frišel 43 letni viničar Anton Rupert iz t. lija v Slovenskih goricah. Kolesa so mu zlomila desno nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m. 30 letnik se izgubil na mariborskem trgu. Hlapec posestnika Dobaja od Sv. Križa je bil te dni prvič na trgu, kamor je prinesel z gospodarjevo hčerko jabolka. Znenada pa je hčerka opazila, da se je hlapec, ki je docela mutast, izgubil.
m. Zadnji dve produkciji gojencev Glasbene Matice se vršita danes, v petek, ob 17. in ob 20. v Beli dvorani Sokolskega doma.
* Sokolsko društvo Maribor I. Radi vre menskih neprilik zadnjo nedeljo smo morali svojo proslavo preložiti na binkoštno nedeljo, 28. maja t. 1. Spored proslave se spremeni v toliko, da zbor za povorko n i v Jezdarski ulici, temveč ob 14.15 na verandi Sok. doma Maribor matica. Povorka krene z mesta ob 14.30. Začetek proslave z razvitjem dveh praporov točno ob 15.30 na letnem telovadišču ob Koseskega ulici. Kakor zadnjič, tudi tokrat bratski vabljeni vsi!
♦ Sokolsko društvo Maribor I. Pozivam vse članstvo, da se udeleži naše proslave v nedeljo, 28. t. m., polnoštevil-
Dva drzna vloma
Železničar Jurij Dolinšek in železničarski skladiščnik Ivan Cetin sta prijavila na policiji, da jima je bila iz njunih stanovanj v Meljskem dvoru v Trdinovi ulici pokradena zlatnina in perilo. Škoda pri obeh je precejšnja.
Pri Dolinšku je vlomilec vdrl v zaprto stanovanje in odnesel iz pohištva v spalni sobi 300 din gotovine, dve srebrni uri po 300 din, rame stare srebrnike in kovance. Pri Cetini pa je pokradel iz omare večjo množino raznovrstnega perila v skupni vrednosti 1.650 din. Po zločinskem de-
janju je omaro lepo zaprl ter brez sledu izginil, da so vlom zelo kasno odkrili. Za vlomilcem, ki je najbrže izvršil obe latvini, ni sledu.
ŠE EN VLOM
Ko je prišla z dela tkalka Štefanija Holcknehtova, stanujoča v Gubčevi ulici, je opazila, da ji je neznani storilec odnesel iz zaprte kasete v spalnici zlat križec, zlato žensko zapestnico, moško pokromano uro, ki je bila last njenega zaročenca, tako da ima okoli 1500 din škode
no. Brez dovoljno utemeljenih razlogov ne sme izostati nihče. Zbor za povorko ob 4.4.15 na verandi sok. doma Maribor matica. Krojaši v krojih, drugi v civilu z znakom. Starosta.
* Hotel, kavarna in restavracija »Orel«. Binkoštno nedeljo otvoritev strešne terase. Dopoldne koncert Glasbenega društva železničarjev pod vodstvom pod-kapel. Holntanerja. Zvečer koncert White Star jazz. Izborna kuhinja. Izbrana prvovrstna ljutomerska vina. Plzensko in Tscheligijevo pivo. Zmerne cene.
UeeoaJiem
najceneje pri
Franio Bureš. urar in oplih, Maribor
Vetrinjska ulica 26
+ Priporoča se Foto atelje Japelj!
* Morske ribe vsaki četrtek, petek, soboto. Laško pivo samo v novo urejenih prostorih restavracije Plauc, Glavni trg.
* Občni zbor »Sokolske planinske koče«, reg. z. z o. z. v Mariboru, bo v sredo 14. junija 1939. v restavraciji Nar. doma z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sklepanje o gradnji. — Načelstvo.
Kino
* Grajski kino. Danes najboljši češki film »Križ ob potoku«. Češka umetnica Jirrna Stepničkova.
* Esplanade kino. »Mala princeza Sisi«, veseli zabavni film. Traudl Stark, Hansi Knoteck, Gerda Maurus, Paul Horbiger.
* Union kino. I. del. »Džitn iz džungle«, največji film po istoimenskem romanu Aleksa Reymonda.
* Zvočni kino Pobrežje 27., 28. in 29. maja nad vse zabavni film »Peter v snegu«, Traudl Stark.
Mariborsko gledališče
Petek, 26. maja: Zaprto.
Sobota, 27. maja, ob 20. uri: »Utopljenca«. Red B.
Radio
Sobota, 27. maja Ljubljana: 12. Vedre plošče; 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Nadaljevanje plošč; 17. Mladinska ura; 18. Koncert rad. orkestra; 19.50 Zabavna glasba; 20.30 Slovenski humoristi; 22.15 Koncert rad. orkestra. — Beograd: 18.45 Violinski koncert; 20. Narodne pesmi; 21. Radijski orkester, nato poročila in plesna glasba. — Sofija: 18.30 Kmetska glasba; 20. Komorni koncert, nato koncert pevke Zolodovič ter lahka glasba. — London National: 22.15 Koncert Zinke Kunc z orkestrom BBC. — Bruselj II.: 20. Goetzejeva opereta „šah kralju". — Breslau: 20.15 Pester sobotni spored. — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba s plošč, nato romunske narodne pesmi in plesi. — Kfiln 21. Glasba iz novih zvočnih filmov. — Monakovo: 20.15 Velik zabavni večer. — Pariz PTT: 20.30 Večer komorne glasbe. — Dunaj: 20.15 Plesna glasba. — VarSava: 19,15 Zabaven koncert. — Toulouse: 2245 Plesna in lahka glasba.__________________________________
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i: London 206.27—209.47, Pariz 116.47— 118.47, New York 4383—4448, 2eneva 995— 1005, Milan-Trst 232.20-235.30, Amsterdam 2365.50—2403.50, Berlin 1772.32 do 1790.08, Bruselj 749.75—761.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40— 259.60, Pariz 144.83—147.13, New York 5458.61—5518.61, Ženeva 1236.13—1246.13, Amsterdam 2940,47—2978.47, Bruselj 931.98 do 943.98.
Efekti. Z a , da 460-462,
6 odst. dalm.
obv. 88.50—89.50£ 7 "odst. siab. pos. 98 d.j
7 odst. inv. pos. 99—100.25, 7 Blair 92.50 do 93.25, 8 odst Blair 100—101.25. Delnice: Narodna banka 7400, PAB 212 d., Trbovlje 185—187.50.
Cujte klic s podeželja!
»PRIDITE MED NAS, DA BOSTE VIDELI, KAKO ŽIVIMO IN ZANESLJIVO VARUJEMO SVOJO ZEMLJO 1«
čas pomladnih izletov je dosegel višek. Kraji ob naši severni meji doživljajo letošnjo pomlad prvič po dvajsetih letih naše državne samostojnosti razveseljiv obisk izletnikov. Razveseljiv je ta pojav, ki nam postaia zgovoren dokaz, da se naše zaledje zanima za našo mejo, da se prav v sedanjem kritičnem času daje izraza medsebojni povezanosti.
Mnogo presenetljivih in zadovoljivih pojavov so videli naši gostje-izletniki na potovanjih ob naši meji. Proučili so razmere naše meje na terenu in spoznali potrebo, da so ti kraji potrebni večje pažnje, ki se je žal v pretečenih dvajsetih letih tako prezirala. Našo revno viničarsko šolsko deco in revne družine so obdarovali po svojih močeh in s tem pokazali veliko socialno čustvovanje in skrb za mladi obmejni rod, ki dorašča in na katerem sloni up našega naroda. Vsi ti zdravi pojavi zanimanja za našo mejo so nam v jasen dokaz, da je prišel čas vsta-
jenja obmejne vasi, dasi pozno — ob dvanajsti uri. Potrebno pa je, da se s tem nadaljuje, da ne ostane samo pri zapo-četem delu. Izleti bi se naj prirejali še v večjem obsegu. Tudi naša širša javnost bi naj pristopila k organizaciji socialne pomoči narodnostno in socialno ogroženemu obmejnemu prebivalstvu, ki mu je treba nuditi življenjsko uteho. Na nedelj- . skih pomladnih izletih je dana prilika potrebne proučitve razmer naše obmejne vasi in vcepitve med ljudstvo novega duha, — pa tudi lepa slovenska pesem naj se zanese ob našo mejo in vzbudi med ljudmi vesela čustva. Vabljeni ste prav vsi, posebno pa še mladina naj poseti z izleti naše kraje.
Strnimo vse sile v narodnostno, kulturno in gospodarsko povezanost, odstranimo medsebojne ovire, izvirajoče iz raznih naziranj in trenj ter krenimo na skupna pota za blagor naroda in države! <
Kun/ure
Glasbena šola ..Drave" v Mariboru
#r
S tremi produkcijami, 18., 19. in 20. t. m., je podala glasb, šola »Drava« javno bilanco svojega dela v preteklem šolskem letu. Ce primerjamo glasbeno šolo »Dravo« z večino drugih glasbenih šol, zlasti s tistimi, ki imajo veljavo elitnih glasbenih zavodov (a do sedaj so ti še vedno v veliki večini), moramo takoj ugotoviti osnovno razliko med njimi. Po večini so učni sistemi naših glasb, šol zgrajeni na načelu selekcije. Jasno je, da so te šole mnogokrat prisiljene na kompromise, ker bi jim dosledno izvajanje selekcijskega načela nemara sploh onemogočilo delovanje. Ti kompromisi so pač znamenje časa, ki.lomi tradicije, toda jih. še ni utegnil likvidirati.
Na drugi strani imamo sodobno načelo glasbene vzgoje, ki odklanja selekcijo kot oviro proti razširjanju glasbene kulture. (O teh novih stremljenjih v glasbeni vzgoji je letos v Ljudski univerzi na prepričevalen način govoril dr. Drago Cvetko. Škoda, da se je tega predavanja udeležilo le malo glasbenikov in pedagogov.) To načelo odpira možnost glasbene vzgoje po novih pedagoških in didaktičnih metodah v najširših plasteh ljudstva, a no-sitelji teh načel, zavedajoč se socialnega pomena glasbe kakor vsake druge umetnosti, stremijo prav za tem. Na tem načelu je zgrajen učni sistem glasbene šole »Drave«. S tem se je lotila zelo važnega socialnega poslanstva: širjenja glasbene kulture, oziroma prav za prav odpiranja ventilov za razmah muzikalnosti v masovnem merilu med ljudstvom onstran Drave, kr bi mu brez te šole verjetno ostala glasba nedostopna kakor nekdaj.
V	svojem delu se tudi ta šola le približuje uresničenju tega načela; tudi ona ne more delati izven svojega časa in okolja, ki je še polno inertnih sil (subjektivnih in objektivnih), ki ne dopuščajo več kakor začasen kompromis. Da so pa taka prizadevanja kljub temu lahko uspešna, dokazujejo njene tri produkcije, lci šo dale povod za te ugotovitve.
Težišče, uspešnih prizadevanj te šole
je v mladinskih zborih, začetniških tečajih (elementarna teorija, vaje za posluh itd.), elementarnem instrumentalnem pouku in šolskem orkestru. 2e do sedaj je doseglo resno delo vsega učiteljskega zbora na tem področju neizbrisne rezultate. A dalekosežnost tega dela se bo videla po prvem desetletju obstoja šole, ko bomo našli tam, kjer prej ni bilo sledu
o	glasbeni kulturi, masovno zasidran smisel za glasbeno lepoto in posredno za lepoto sploh. V tem je. poslanstvo te šole, ki ji želimo v nadaljnjem delu v tej smeri še mnogo uspeha.
Podala se je pa tudi ta šola na področje individualnega pouka po tradicionalnem vzorcu. Tu se vsiljuje vprašanje, ali ne bi bila morda bolj priporočljiva delitev dela: masovno delo v tej šoli, a gojitev individualnega pouka do višje stopnje v zavodu, ki sledi selekcijskemu načelu? Ta misel ima rrekaj zapeljivega, toda verjetno bi vprašanje kompetence ostalo nerešljivo. Ostane torej, da vržemo pogled na delo glasbene šole »Drave« v tej smeri tako kakor v drugih primerih. In tu moramo že priznati določeno kvalitetno distanco v splošnem merilu. Da pa ta distanca ni povsod enaka, dokazujejo uspehi razreda solopetja ge. Druzovič (brezhibna intonacija s pomočjo lahkega nastavka, impostacija nekoliko predaleč »od zadaj«, tehnika dihanja pri naprednejši učenki zadovoljiva, pri drugi še nerazvita, izgovarjava dobra z izjemo soglasnika t, ki po nepotrebnem zveni kot tš in s tem moti celotni utis), a zlasti posamezni prav odlični uspehi violinske šole gdč. Kalčeve in g. Druzoviča ml.
Toda kakor že rečeno, poslanstvo glasbene šole »Drave« je v prvi vrsti v njenem širokem, po socialnih zreliščih zasnovanem delu na dviganju glasbene kulture tistih ljudskih plasti, ki Jim je bila do sedaj po sili razmer skoraj nedostopna. Na tem področju naše čestitke za dosedanji uspeh in še enkrat najboljše želje za bodoče delo.	L,-	N.
čenem pismu, da priznavajo pravila JNS 1 ter sklepe občnega zbora in u. oy da bodo tekmovali v prvenstvu, izpolnjevali svoje obveznosti po pravilniku ter se ne bodo pokorili sklepom in nalogom drugih združenj, ki po pravilniku niso predvidena.
Ako klubi na gornje pozive ne bodo odgovorili odnosno ako ne bobo odgovorili pritrdilno, bo u. o. izvajal proti njim konsekvence na podlagi svojih pravilnikov.
Pokal kraljice Marije
Tudi letos bodo tekmovanja med damskimi ekipami srednjeevropskih držav za pokal kraljice Marije. Kot prva bi se morala odigrati za binkošti v Beogradu tekmovanja med Italijo in Jugoslavijo. Ker pa še doslej ni odgovora iz Italije, je verjetno, da bo tekmovanje preloženo na dneve od 1. do 4. junija.
Danes začetek v Milanu
Naši teniški igralci so bili sprejeti v Italiji nadvse prijazno, italijanski tisk piše o njih v superlativih. Včeraj so bili izžrebani nasprotniki za single. Danes bosta kot prvi par nastopila Mitič in Canepele, nato pa Punčec in de Stefani, isti igralci bodo odigrali tudi single v nedeljoi, v dou-blu pa Punčec- Mitič : Cucelli - Taroni. Naši igralci so v jako dobri formi, tekmovanja se pričakujejo v italijanski javnosti z velikanskim zanimanjem.
SK ŽELEZNIČAR V ŠIBENIKU
Preko binkoštnih praznikov bo gostoval SK Železničar v Šibeniku, kjer bo odigral dve tekmi proti SK Osvitu.
SPORED BINKOSTNEGA TURNIRJA V LJUBLJANI
Na binkoštnem nogometnem turnirju v Ljubljani bodo sodelovali ISSK Maribor,
ligaško moštvo SK Ljubljane, reprezentanca Ljubljane in graški Rapid, ki ga je Ljubljana povabila mesto Concordijc. Prvi dan bo nastopil ISSK Maribor proti reprezentanci Ljubljane, SK Ljubljana pa proti Rapidu, drugi dan bodo igrali najprej premaganci, nato pa zmagovalci prvega dne.
DAVISOV CUP
V	tekmovanju za Davisov cup med Anglijo in • Francijo v Wimbledonu je Bou-0: 9 ‘f': 9 ‘Z: 9W(V) BSiCss p?8cuiajd (j) sns Hare (A) pa Destremeauja (F) 6:2, 6 :3, 3:6, 14:12.
s. Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (slnžheno). Delegiranje za binkošti: Mura—Olimp sod. kand. g. Hojer, Gradjan-ski—Frankopan sod. kand. Nadasdi (rez. Selanac).	..	.	<	1
s Upravni odbor SK Železničarja poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega Škofa Edvarda jutri ob 16. na Pobrežju.
s. V Montrealu so Skoti premagali Kanado v nogometu z 9:0.
s Prvak Beograda SK čukarički ne bo sodeloval v kvalificijskih tekmah za vstop v ligo iz financijskin razlogov.
Safc
„EVROPA-TURNIR“ V STUTTGARDU
V	10. kolo je dr. Vidmar igral neodločeno z Engelsom^ Bogoljubov je porazil Staldija, Kjeninger Hessa, Richter Fol-tysa, Grob O’ Kellyja in Eliskases Szi-Iyja. Danes sc igra zaključno kolo, v katerm igra Bogoljubov proti dr. Vidmarju. Bogoljubovu je potreben za prvo nagrado in zmago samo remis, ker ga v tem slučaju nihče ne more dohiteti*, ker je verjetno, da Richter proti Eliska-sesu ne bo mogel ničšesar opraviti.
Stanje po 10. kolu: Bogoljubov 7, Richter 6 in pol, dr. Vidmar, Kieninger, Elif-skases in Engels 6, Foltys 5, O’ Kefiv 1 5n pol, Staldi 4, Grob in Hess 3 in pol in Szily 2 točki.
Sokolstvo
Štukelf o sokolskih uspehih
Ultimativni sklepi JNS-a
NAJKASNEJE V 15 DNEH MORAJO KLUBI HSS PODATI IZJAVO, DA SE PODREJAJO JNS-u.
Na podlagi pooblastil, ki jih je na izrednem obenem zboru dobil u. o. JNS-a, je takoj po zaključku občnega zbora na seji sprejel ob navzočnosti predsednikov podzvez daljnosežne sklepe, ki pomenijo nekak ultimat klubom m organizacijam HSS.
Pozivajo se prvaki ZNP, SNP (Split) in ONP, da brzojavno in nato pismeno najkasneje do 29. maja sporočijo, ali bodo sodelovali v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ligo. Ako ne bodo odgovorili, odnosno ako ne marajo tekmovati, izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja.
ZNP, SNP in ONP na|j v 8 dneh predložijo priporočeno izjavo, da kot organi JNS-a ne bodo izvrševali nalogov drugih združenj, temveč se bodo ravnali samo po pravilih in pravilnikih JNS-a.
Enako izjavo mo ra i o podati tudi sodniški odbori imenovanih treh podzvez.
Ligaški klubi Gradjanski, HASK in Hajduk se pozivajo, da v 8 dneh javijo, ali bodo sodelovali v državnem prvenstvu 1939/40. Ako odklonijo, odnosno ne odgovorijo, bodo izločeni iz lige:
Končno morajo vsi klubi ZNP, SNP in ONP podati v 15 dneh izjavo v priporo-
Sinoči je predaval v Beli dvorani Sokolskega doma sodnik in olimpijski zmagovalec g. Leon Štukelj o sokolskih tekmah, ki so bile nedavno v Parizu in Varšavi. Predavatelj je opisal potovanje
12.	sokolskih tekmovalcev s funkcionarjem Kovačem in br. L. Štukljem preko Jesenic in Monakovega do francoske meje pri Strasbourgu. Tu je sprejela sokolske tekmovalce Francoska telovadna zveza-, ki jim je tudi razkazala mesto. Nad vse slovesen sprejem pa so doživeli tekmovalci v Parizu. Tu jih je čakal naš konzul ih Francoska telovadna -z,veza. Tekmovalska skupina je položila venec na grob Neznanega vojaka in se poklonila spomeniku naših kraljev v Parizu. Tekmam je prisostvovalo okrog 10.000 ljudi, zmagali so Francozi z malenkostno razliko. Tekmovalci so si ogledali Pariz, Versailles in bili vabljeni na neštete bankete in čajanke. Iz Francije so odnesli najlepše vtise.
Najprej jih je vodila pot preko Belgije in Berlina do poljske meje, kjer so jih sprejeli poljski Sokoli. Naši tekmovalci so se čutili na poljskem ozemlju kakor doma.
| V Varšavi so si ogledali predvsem visoko šolo za telesno vzgojo. Tudi tu so bili vabljeni tekmovalci na čajanke in
1	banket pri starosti poljskega Sokola grofu Z a m o j s k e m. Pri samih tekmah, kjer so zmagali z 10% razliko, je. prisostvovala velika množica občinstva. Tekmovalci so si ogledali grad Pilsudskega in se potlej vrnili preko Češke in Dunaja domov.
SOKOLSKI ZLET V MARIBORU
V nedeljo, 4. junija, bo po dveh -letita zopet večji sokoiski nastop v Mariboru, in sicer okrožni zlet mariborskega sokolskega okrožja, ki obsega sokolska društva Maribor-matica, Maribor I, Maribor II-Pobrežje, Maribor III-Košaki in sokolska društva mariborske okolice na levem bregu Drave (Selnica, Št. Ilj, Pesnica).
V	nedeljo, 4. IV., dopoldne ob 11. bo povorka po mestu, popoldne pa javni nastop na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica, po nastopu narodna veselica. Ni dvoma, da bo mariborsko Sokolstvo na svojem zletu 4. junija manifestiralo vso svojo moč in silo, in da se bo zleta udeležil ves sokolski Maribor.
E. S. BRUCE:
28
pAiStavkikova skrivnost
Notar je bil videti prav slabe volje. Sir Philip ga je pogledal in se mu posmejal.
»Pravi medved ste, Ruston,« mu je rekel. »Ker hočem nekomu napraviti uslugo, pa godrnjate, hvala Bogu, da .s s pravne fakultete ni zaneslo k policiji.«
»Vidi se, da ne znate ceniti časa,« je odvrnil notar. »No, počakal vas bom v avtu.«
Priklonil se je m šel.
»Možak je siten za tri druge,« je zamrmral sir Philip, »toda izvrsten notar. Saj boste poslali koga h gospej Fieldovi. gospod Gibbons? Zdaj bo še doma, in vem. da je vsa zmešana.«
»Kje pa je bila?« je zdajci vprašal Beeke. Natanko mi povejte, če Veste. Ne razumem, zakaj gospa Fieldova že prej ni odkrila, da njenega moža ni. in zakaj tega drugi uslužbenci niso opazili.« »To je prav preprosto.« je odvrnil sir Philip. »Snoči je šla gospa Fieldova v Colesford. ker ie bila njena mlajša sestra na svojem prvem porodu. Otrok je prišel ponoči na svet in gospa Fieldova se je z jutrnjim vlakom vrnila domov. Bila je zpIo presenečena, ko je našla hišo
prazno.. Njen mož ni spal doma, * ker je bila postelja nedotaknjena.«
»In na postaji se ni nihče čudil, ko ga ni bilo?«
»Ne. Simpson m Rawlings, ki sta tudi'
v	službi na postaji, sta bila presenečena, da se je gospa Fieldova pripeljala sama. Ko zjutraj nista videla načelnika, sta mislila, da je šel morda tudi on -v Coles ford.«
»To je precej razumljivo,« je dejal Beeke. »Toda Fielda ni bilo v Colešfor-du. Nihče ne ve, kje je. Hm! To je pa prav čudno.«
»Nisem vaših misli,« je odvrnil si. Philip. »Fielda poznam že dolgo let. Načelnik tukajšnje postaje je že šestnajst ali sedemnajst let. Mirnejšega človeka si ne morete misliti.«
»To je res,« je potrdil Gibbons,« in vsi ga cenijo zaradi tega.«
»Najbrž se bo kmalu vrnil in izkažnlo se bo. da je bog ve kje hodil,« je dejal sir Philip. »Gospa Fieldova je zaradi tega v takšnem strahu, ker je prvič po tolikih letih pustila moža samega. Mord t e izrabil priložnost in se šel razveselit v
London.«
»Pa bi se moral že vrniti!« je odvrnil Beeke.
»Sicer je to res... no, upam, da boste
vi	že znali vse pojasniti,« je odvrnil sir Philip. »Veste, gospa Fieldova je mislila, da je šel njen mož obiskat Pagea. Bila sta prav dobra prijatelja.«
popravil se je:
, »Da, dobra prijatelja sta.«
Skomignil je z rameni in skočil v avto.
Beeke se je počasi obrnil k nadzorniku Gibbonsu.
»Nikogar ni treba pošiljati na postajo. Sam pojdem tja!«
»Pa vendar ne mislite...«
»Ničesar ne mislim,« je suho odvrnil Beeke. »Mislim samo, da bom tam najbolje opravil jaz. Pripravite avto, Eusta-ce. Medtem bom telefoniral še na Scot-land-Yard.«
Stopil je v poštni urad in Eustace se je začel smejati.
»Ukazuje mi, kakor bi bil njegov šofer,« je dejal.
Beeke je hitro dobil zvezo z Londonom.
»Umor?« je vprašal glas na drugem koncu žice. »No, vidite, prav je bilo, da sem vas poslal.«
»Razumem. Hoteli ste, da bi se malo dolgočasil, kaj ne? Pa bom imel vražje dosti dela,« je dejal Beeke. »Najbolje bo,
da ostanem nekaj dni kar tu, ker ne vem, zakaj naj bi hodil v London. Zvezo z vami itak lahko dobim zmerom po telefonu. Sodim, da boste precej presenečeni, ko bom vse razvozlal. To bo spet kost za časnikarje!«
»Prav, kar ostanite tam na deželi, Beeke,« je naročil šef iz Londona. »Poslal vam bom drugega sodnega zdravnika. Morda sira Bertrama. Dokler ne pride, pazite, da ne bo kdo preveč šaril okoli mrliča. Ali ste že kaj našli?«
»Čudežev pa ne znam delati,« je mirno odvrnil Beeke*
»Nič hudega. No, dosti sreče vam želim!« je dejal šef.
»Morda bo treba kdaj storiti kaj takega, kar se ne ujema z našimi nerodnimi predpisi...«
»Zaradi mene storite, kar hočete, Beeke,« je odvrnil šef. »Saj vas poznam, da ne boste napravili kakšne neumnosti.«
»Dobro. To je vse. kar sem hotel vedeti,« je rekel Beeke in obesil slušalo.
*
Odšel je in si obrisal pot s čela. ker je bilo strašno vroče in soparno. Brez besede je sedel v Eustaceov avto in se odpeljal na postajo. Gospo Fieldovo sta dobila v velikih skrbeh. Sirota se je nekoliko pomirila šele tedaj, I>o ji ja Beeke povedal, da bo kmalu razkril, kaj je z njenim možem.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih slane vsaka beseda 60 oar: najmanjša prlstolbloa ca le oglase le dlo 6—. Dražbe orekllcl doplsovanla In žcnltovaoiskl oglasi dlo I.— oo besedi. NaltnanBI znesek za te oglase le din 10.—• Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oclasnl davek za eokratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačule takol orl naročilu oziroma ca le vposlatl v olstnu skupal r naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račnn 8t 11.400 Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din
Razno
ZA BIRMANCE
IN BIRMANKE
priporoča ročne torbice, denarnici nogometne žoge, akiovke, šolske torbice, nahrbtnike itd. Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4592—1
KOVČEGI potovalne torbice, nahrbtniki, velika izbira pri Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6.
4626—1
SVILENE NOGAVICE
najtanjše, brez pogreške, v vseh modnih barvah od 12 din dalje, dokolenke iz flora in svile od 10 din dalie, kombi-neže v vseh barvah in velikostih od din dalje, rokavice, traki, čipke v največji izbiri pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. 4627—1
VINA ZA DOM
izborne kvalitete, ne le od 5, temveč že od enega litra naprej po din 8.— dobite pri Senici, Tattenbachova.
4651—1
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le ori Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemaio pod garancijo za 10—25 din.
4672—1
POSKUSITE
letovati enkrat v ptujkem srezu! Sončno, vinorodno, sli ko vito gričevje! Vino, živila poceni. Dvakrat dnevno avtobus. Naslov v upravi.
46V7—1
BUČNO OLJE
dobro in vedno sveže, nudi Tovarna olja. Maribor, Ta-
borska ul. 7._______ 4673—1
VINOTOČ ŠTURM Počehova, pri opekami, samo od 5 1 naprej, prvovrstno vino po din 7.—.	4679—1
Cenjenim gostom vliudno naznanjam. da začnem na bin-koštno nedeljo točiti la. PIVO VRČEK DIN 3.50 Priporočam izborno kuhinjo in dobra domača vina. Gostil na »Triglav« (Voller).
4683—1
SLADKORNO BOLNI!
Dobavitelj splošne bolnice pekarna Rakuša, Koroška c. 24. priporoča zdravniško priporo čen in v kemičnem istitutu Ljubljana analiziran kruh in moko za diabetičarie. 4181—1
POSKUSITE TUDI VI
v vitaminih in okusu nedoseg ljiv - sladki kmetski kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24.
4180—1
BOTRI IN BOTRICE!
oglasite se z Vašimi birmanci v restavraciji Senica, Tattenbachova, kjer boste s prvovrstno kapljico in drugimi dobrotami najbolje postreženi. 4691-1
HALO! HALp!
Veliko majsko veselico priredi gostilna »Triglav« v Sp. Kungoti na binkoštno nedeljo. Kuhinja bo bogato založena. Ocvrti in pečeni piščanci, kranjske klobase in meso iz »kible«. Znižane cene, priznano najfinejše vino iz Svečine. K obilni udeležbi vabita gostilničarja Fifolt.	4692-1
Posest
NOVOZIDANO HIŠO I donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni kraj iz- j pod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž j ba. Informacije: »Krčma«. Po- j brežje, Gosposvetska 56. pri J Mariboru:	4072—2
Kupim
ODPADNO RABLJENO
olje kupuje inž. Milan Hmelj, j Radeče. Zid. mos. 4674—3
Prodam
Prodam kompletno. dobro ohranjeno
SPALNICO Koroška c. 63.	4685—4
OGLJE
lepo suho, cca: 3000 kg, proda Vračko Fr., Jelovec. 4647-4
Cenjeno obiinsivo!
Gotovo Vam še ni znano,
da sem prevzel
mesarijo (podružnico) is Novi vasi, Prelna uliea 10,
od gospe Frangež, popre/ Smode/.
Priporočam se s prvovrstnim blagom, z najnižjo ceno in s solidno postrežbo. — Šerbec Maks. mesar v Studencih.
GRAJSKI KINO
Od petka 23. do srede, 31. maja 1939,
KRIŽ OB POTOKU
po znamenitem istoimenskem romanu češke pisateljice Karoline Svetle. „Križ ob potoku", film prekrasne vsebine in lepe glasbe, mojstrsko delo češke filmske produkcije. V glavni vlogi proslavljena najboljša češka igralka
Jiirina Stepničkova v pr pral = BENOEZ-VOUS v PARIZU
Danes zjutraj je preminul
Josip Lenarčič
veleposestnik in industrijalec
na Verdu pri Vrhniki
Pogreb v nedeljo ob 15. uri
Rodbina Lenarčič
Predstave dnevno ob 16.. 18*45, 20'45 uri, ob nededah in praznikih ob14‘30,16*30.18*45.20*45
Stanovanje
SONČNA SOBA IN KUHINJA
z električno-razsvetliavo, vodovodom, mesečno a 200 din, se odda s 1. junijem. Vprašati Tezno, Jurčičeva 8. 4675—5
SOBA S KUHINJO
se takoj odda mirni stranki. Gosposvetska 42. Pobrežje.
4680—5
VILNO STANOVANJE
3 sobno, komfortno, kopalnica, sončno, oddam 1. julija ali avgusta. Ponudbe pod »Blizu parka« na upravo. 4682—5
Sobo odda
Opremljena ali prazna mala SOBA
s posebnim vhodom se odda. Vprašati Gusel, Tyrševa 14, čevljarstvo.	4676—7
OPREMLJEN KABINET se odda do 1. jun. Fochova ul. 18 (nov. koloniia).
4681—7
Sobo Išim
SOBE
za 1 osebo za študente za julij z navedbo cene event z zajtrkom, iščemo. Ponudbe poslati pod »Počitniške sobe« na upravo •Večernika«.
4640—8
Slutbo dobi
ČEVLJARSKI VAJENEC
Se z 1-letno učno dobo želi učni prostor zamenjati Pp zmožnosti s celo oskrbo ali pa s kosilom. Naslov v upravi »Večernlka«.	467S-9
Gradbene parcele
blizu kolodvora Tezno, velikosti 600 do 800 m* ob elektrovodu in vodovodu, so po ugodnih cenah na prodaj. Informacije: ,,Teksta“ d. d. — Tezno.
Najboljše
fcosauno
apno
Rpnenice fint. Birolla. Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinoua ulica 10
Botri i najlepše in trajno birmansko darilo JO
kQlO ,*oua,n 580*-
KADRMAS J-
Maribor-MBlie, Kraljeviča Marka 13. zraven lov. Hnlfer
Bolti Us
Najlepši spomin za birmo so prvovrstno izdelane Slike iz moderno preurejenega fotografskega ateljeia v Gosposki ulici 23 (preje foto Vlašič) — Se najtopleje prriporoča
_   	FOTO	„PELIKAN“	Maribor,	Gosposka	ulica	23