Ljubljana, petek 2. novembra 1951 Štev. 106 — Leto L Klim maršala Tila z zasloni Mm Iei toiooa la Ang'ešfi8 iasti iignate 1 Biti! uti® iz območja Sueškega prekopa Iero io se t! odnosi zboljšali. assap Uspešen preobrat v pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji miHnli se to immlnucmmiii Iz ava ministra Edvarda Kardelja pred odhodom v Pariz Naša delegacija bo zastavila vse sile za mir in razvoj mednarodnega sodelovanja r. 1 D B C J A N S It I DNEVNIK Lelo I. - 2. NOVEMBRA 1951 ftošai Tito predstavnikom tujega in domačega tiska po do.ttu>vuU najbolj znanih rartij iz tistih ča- teto I. - 2. NOVEMBRA 1951 CJPBCJANSKI DNEVNIK SlraDJ Tr.iZ m Milka RkN’>r%irtl |P*r^niM v 1VANL'* JAKOPI a* MALU ©iL&S € s2S SrsfI Stran 4 CJtJBEJANSKf DNEVNIK teto T. — g. NOVEMBRA (Wf Ukrepi pred uveljavljenjem novega finančnega sistema Odlok o plačevanju prispevkov v dijaških domovih in drugih socialnih ustanovah Uudaico zdravje : mnU dohodki (prispevkom stsriev i skrbnikov, otrn.ua : novan. iz oporok ! spevkov. iz prodan. odloku naveden.n isineca premoženja : i odloka predsednika Sveta ; pustom. Kolik kritje ! i blaga z 80 '. po. zdravje in socialno politiko ne gotovini, industrija! Kolikor se bodo doloCeni prispevki gotovini delno pa v b n:n za nakup industrijskega blaga z 8( vet jr’, dolotenega prispevka. Platevanje dolotenega prispevka v g procemtialncga ra neskom. ki vrednostjo sj*. popustom'vsebovanih gotovini, tn vrednost; nakup industrijskega blaga Miientljc Popovič. Finansiranje dijaških domov in drugih socialnih ustanov prehrano In bonov za nakup indt škrga biaga z » 0 *. popustom ra ci oseb'e r.avednjih ustanov: domov t h domov, domov z ustanovan ’ državnem proračunu 1 i dolrntke In inaJhnr sirarne navedmh ustanov bodo zagotov¬ ljena v državnem proračunu s pogojem. nove finansirale I/ d. Javnega proračuna : sredstev za vzdrževanje I i plačevali prispevki ki zaradi bolezni ail revščine ne morejo v celoti plačevati prispevka za vzdrževanje otrok, se more prispevek pobirati tudi delno. To velja zlasti za otroke takih siarSev, ki so v poschn.h zavodih zn vzgojo zapuščenih. hodkl. doseženi na račun vzdrževanja podobne Kolikor Imalo 5 obvezno v ororačun i defektne < Pooronna Miientljc Popovič. NOVE CENE KRUHA, MOKE IN TESTENIN Po sporočilu Urada za cene pri Glavni upravi za trgovino m preskrbo LR Slovenije veljajo od 1. novembra testenine naslednje cene: Kruh iz pJenlčne ntoke 90 % meljave 32 do 33 — din Kruh iz pienične mo 80 % mol. j ovc PJenična moka 90 % PSenična mok a 80 PSenična moka OG PSenični zdrob Koruzna moka 90% brez odvzema 10 % zdroba Koruzna moka 90% manj 10 % zdroba 26 — din Koruzni zdrob 32 — din Ržena moka 86 % 32.— din Ržena moka 76 % 34 — din Testenine 80 % 75 — din Testenine OG 100-— din Pri kruhu In pšenični moki. kjer so določene najvilje In najntSje cene. s« uporabljajo nižje cene v krajih, ki so bližji preskrbovalnim arediSčem odnosno skladiSčem ln Imajo zaradi tega manjSe prevozne stroike, naj- viSj« cene pa v krajih, k-jer so pre. vozni stroSki mnogo višji. 48 do 50.— din 36 do 38— ain 04 do 56 — din 85 do 88.— dir. 85 do 88 — din 27 — din Nov«? cono nekaterih uslug: mostnih podjetij v Ljubljani Mesini Izvršilni odbor je določil »ve cene nekaterim storitvam v svo- h obratih in podjetjih. Tako bodo od 1. novembra dalje ra- čunali v kopališčih za prSno kopel 30 kadno 50 din. r..cdtem ko bn veljala v kopališču SLON' karina ko. pel 50 din. parna pa 75 din. V mestnih pralnicah bo stalo pranje perila 40 din za približno I kg, v kemičnih čistilnicah za i kg blaga 150 in, v barvarnah pa 250 din za 1 kg ukna ali tkanine. Mestna plinarn bo računala kub. teter plina za gospodinjstvo 22 din. a industrijo pa 35 din. Mestni vodovod bo računal 10 din a kub meter vode, uporabljene 1 spodinjstvu, n 15 din za kub. meter potrebe industrije. Vstopnina v zoološki vrt v Ljub' Ijanf bo znašala od 1. novembra 10 din za odraslo osebo, za dijake ln vojake pa 5 din. Za večje skupine ozir. šol¬ ske ekskurzije bo cena po dogovoru. Tudi pogrebi bodo nekoliko dražji. Pogreb I. razreda bo stal 10.000 din, II. razreda 8000 din. III. razreda 6000 din. IV. razreda 4500 din in V. razr. 3500 din. Otroški pogreb bo veljal 1500 din. Kakšni dokumenti so potrebni zn uveljavljenje) pravice do otroške doklade? . Y*. p ki Imajo po uredbi o otroški Odlok o finansiranju otroških ustanov Za Izvedbo ukrepov, k: so potrebni za izdaja ministrstvo za finance FLRJ v soglasju s predsednikom Sveta za ljudsko zdravstvo sn socialno politiko vlade FLR Jugoslavije 'alkov, določei _ _ IJu lsko zdravje država r.osila ---^-.--ratlvne materialni povezano ime črnca iz Nigerije Jamesa Otigbalia. ki se mudi zdaj v Lon¬ donu, da bi si pridobil več izkušenj v proizvodnji dokumentarnih filmov pod UNESCO. Nedavno je govoril »Usmiljeni i Izdatkov, določenih i i socialno s . oktobra I ^operativne materialne s) otroiksh vrtcev tn c) dnevnih zavetišč za Šolske otroke vlade FLRJ %** 3*.fi3< lom 1 Toi’min * vlak z cdhodOm _ie ob 0.15 ter Lucijo Tolmin od i Sv Luci la- ___ _ .. odhodom lz Sv. Lucije Tel. Jesenjce Jesenice ob 14.30. _1 " ak z odho- DivaCe ob 15-2t> in nrth«'dom _ _ 23.rica— Justnice viaL - odlu ulem iz Gorice od 1214 ln pri- semce ob 14.30 Divača —Pula ) Pt.lo ob 19.15 ter v nasprotni vlak z . ‘ ' *& h _ hodom iz Avč c v Gorico ob 6.33 7. istim aru in _ dnevno sledeči pot niški vlaki: Na pro- -* 1 tubi iana—Gorica vlak z «'d)iodor tubi mn.- cb 14.40 in pritvidom ’ urico OD 20.48 Na progi Ljubi jana—Zidani ak z odh . r v na*pi--... __ Zidanega mosta ob 11.20 in priho- iano ob 13-25. Ljubljana—Tržič vlak z _ ... _ ... ..'ubliane nb 12.40 jn pri¬ hodom v Tržič cb 14.50 ter na progi _ I-.nnl vlak z odhodom iz Trži. ča ob 15 05 ln s prihodom v Kranj > 15.34. Na progi LJubliana— Kran‘ vlak “ ' ‘.lublianc ob 10 55 * piihm v Kranj ob 11.55. r.-ktmm prikliučkom na vlak. ki od haia iz Krama proti Jesenicam ot 12 02 Na progi Gorica—Je«cnice vlak : odhodom tz Gorice ob 643 in priho- d< m v Jesenice ob 10.00 Direkcija železnic Ljubtfana TAJNOSTI_“ 1 DRUGE SVETOVNI: VOJNc | Tako je govoril prav tisti Jodl, ki je hotel sodnikom v Niirnbcrgu dokazati, da je bil tedaj v nemilosti in da je bilo njegovo zaupanje v pra¬ vilnost Hitlerjevih načrtov omajano... Na Finskem so imeli takrat i76.000 mož, na Norveškem pa 3SG.000 v 13 divizijah in približno 1000 topov večjega kalibra. Na Danskem so imeli samo 106.500 mož. Na zahodu so Nemci računali z napadom. »Obala,« je rečeno v beležkah generalštaba, >je povsod prikladna za izkrcavanje, a mreža cest¬ nih in železniških zvez bi omogočila sovražniku hitro prodiranje. Hitro in nevarno! »Prodor naše atlantske obrambe bi odprl so¬ vražniku vrata v Belgijo, Holandsko, Severno Francijo in v industrijska področja Zahodne Nemčije. To bi bilo za nas usodno. Celo delen uspeh, denimo oporišče, bi bil za nas resna nevarnost Zato je treba odbiti in uničiti sovražnika, preden bi dosegel obmorski pas.« V ta namen so Nemci zgradili atlantski ob- ranibui zid. »Nemogoče je,« je rečeno v zapis¬ niku generalštaba, »utrditi obalo v dolžini 2000 kilometrov s pasom euako globokih utrdb.« Za atlantski zid so porabili Nemci 5.500.000 ktihikov betona; 8449 položajev je bilo stalno zasedenih; tu je bilo 2692 topov kulibra nad 75 mm in 2354 protitankovskih topov. Priprav¬ ljenih je bilo sedemindvajset divizij; enaindvaj¬ set divizij, od teb enajst oklopnih, je bilo stalno pripravljenih v zaledju za protinapad, sedem novih divizij, od teb tri padalske, pa so Nemci šele pripravljali. Za obrambo atlantskega zidu so imeli pripravljenih 1,708.990 mož. Na nasprotni strani Rokavskega preliva je imelo zavezniško poveljstvo 40 ali 41 pehotnih divizij, od teh 4 ali 5 ameriških; 9 oklopnih di¬ vizij in 1 oklopno brigado; 2 diviziji letalske pehote in 7 bataljonov padalcev. Računali so, da bi mogel enkratni prevoz vojske z vsemi izkrccvalniini pripomočki zajeti 11 do 12 pehot¬ nih in 1 do 2 oklopni diviziji. »Sovražnikove sil j in viri,« — je pisal generalštab, »že zdaj za- dortujejo za operacijo velikega obsega, za in¬ vazijo na kontinent Prihodnji mesec pa bodo najbrž še povečane.« Zaključek je sledil: »Ako pričakujemo močan napad z zahoda, ne bomo imeli dovolj sredstev, četudi bomo zbrali naše taktične rezerve. Za bitko, ki bo odločila koucu vojne, bo treba uporabiti vsakega Nemca, ki je sposoben nositi orožje, Nemčija pa bo ostala malone povsem zapuščena.« Anglo-ameriški napad junija 1944 torej ni bil napad na presenečeno nemško vojsko, niti napad na sovražnika, ki bi bil brez obrambnih sredstev. V Italiji, na manj važnem bojišču, so imeli Nemci 596.000 mož. Balkan, kjer ni bilo rvdne vojne, jih je požiral še več. V obubožani vojni ekonomiki Nemčije je pomenil Balkan zelo mnogo: Nemčiji je pošiljal 50% petroleja, 100% kroma, 60% boksita. 29% antimona. 21% bakra Neinci so morali zbrati proti morebitnemu za¬ vezniškemu izkrcanju iu proti partizanom 620 tisoč mož. 600.000 mož na Balkanu. 400 000 v Italiji, en milijon 500.000 v Franciji. 500.000 na Danskem in Norveškem — to je bila za Nemčijo druga fronta, upostavljena že mnogo prej, preden je prvi anglo-saksnnski vojak stopil na obalo Nor¬ mandije. Vsa Evropa, tako imenovana evropska trdnjava, ki ji je pretila inv. 4ija, je že sama izčrpavala vire Nemčije in odločilno slabila glavno bojišče: Rusijo. V začetu vojne so imeli Rusi po cenitvi nem¬ škega generalšbata 21.000 tankov, večinoma lah¬ kih in zastarelih. Prvega oktobra 1943 so imeli 9000 težkih tankov nnjnovejšega tipa. Od junija 1941. do oktobra 1943. leta so izgubili 52.000 tankov, izdelali pa so jih mesečno 1700. Rusko letalstvo je še .vedno zaostajalo za ucuiškini*. j_ Najmanj vojakov in sicer 2.300.000 je imela Rusija pod orožjem januarja 1942. Proti koucu leta 1945 pa so jih imeli že 5.500.000. Nasproti tej sili je postavila Nemčija 200 di¬ vizij. razen 10 romunskih in 6 madžarskih, sku¬ paj 4.IS3.000 mož, od teh 3,900.000 Nemcev. Njena moč je bila še vedno ogromna, toda že je pojemala. Številčna razlika sama po sebi še ni bila tako velika, pač pa je tehnična če¬ dalje bolj naraščala. Nemška vojska je bila izgubljena. Opirala se je na svojo deželo, ki jo je pustošila letalska ofenziva Anglo-sakson- cev. Ni se več obnavljala. Bila je veliko telo, v katero je zasejano seme smrti. Analiza položa ja ob koncu leta 1943, nn Vzho¬ du kakor nn Zahodu, ki so jo izdelali sami Nemci, najbližji firerjevi sodelavci, je nareko¬ vala neogibni zaključek: Nemčija je bila do¬ končno premagana. Strašno je pomisliti, dn se je tnkn upirala še poldrugo leto. V teh mesecih agonije trag čne firerjeve besede niso nehale odmevati: »Ne bom kapituliral!« Kar naprej je preplavljal svet z razvalinami in zločini, brez trohice usmiljenja do naroda, ki ga je vodil v prepad, mnogo globlji od jame, ki si jo jo kopal sam, brez usmiljenja do naroda, kateremu je prek last¬ nega groba zapustil vesoljni gnus vseh rodov. Hitler je storil največji ztočin Uad nemškim I narodom.