JUTRA! Maribor, sreda 30. Januarfa 1929 Uredaiitvo i« « prava: M t*haja ra*ui» mi prašnikov vaak dan ob 16, uri p* »■■■«■ hiMfct l»h|wl a M0> Talefon vlade proti Peltnfna ptaeana v gotovim, MarltforsM Dii&ntevaniu VLADA NAMEP.AVA NA STOPITI N A JENERGIČNEJE PROTI POGUBNIM POSLEDICAM PIJANČEVANJA. — STROGE KAZNI. — ODPUST DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV IZ SLUŽBE. BEOGRAD, 30. januarja. Iz vladnih krogov se doznava, da pripravlja vlada generala Živkoviča drakonske ukrepe za pobijanje pijančevanja, ki se je zadnja leta v Jugoslaviji silno razpaslo. V vinorodnih krajih so bili ljudje takorekoč prisiljeni, da so se udajali pijančevanju, ker svojega vinskega pridelka niso mogli prodali. Pa tudi sicer se je popivanje in pijančevanje zelo razpaslo, tako da smatra vlada v zvezi s svojimi ukrepi za povzdigo narodnega blagostanja za svojo dolžnost, da z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, omeji prekomerno vživanje pijač. Povišanje raznih taks in trošarin na alkoholne pijače, se v kolikor se tiče omejevanja pijančevanja, ni obneslo, pač pa je zato kvarno vplivalo na prodajo naših vin v 'inozemstvu. Zato se je vlada odločila, da izda noseb.no uredbo za pobijanje alkoholizma. Kflor bo zaloten v pijanem stanju, bo kaznovan najmanj s 14dnev« nim zaporom in vrh tega še z denarno globo. Posebne drakonske ukrepe namerava tedati vlada za državne nameščence. Pijanost v službi bo imela za nosfedico takojšen odpust iz državne službe, pijančevanje v prostem času na se bo istotako kaznovalo kar najstrožje. Po dvakratnem opominu bo ^redstofpfk takega uradnika lahko ta-kH odn* naši novi situaciji, gotovo ne more biti za nas nezanimivo, kaj pravijo o tem naši prijateljski in zavezniki Češkoslovaki. Polusluž-ben praški dnevnik »Československa republika« je prinesla te dni zanimiv članek pod naslovom »Tabula rasa«, v katerem so v glavnem značilne sledeče misli Med prvinu gesli, s katerimi je izstopila reformatorska vlada generala Živkoviča, je bilo tudi geslo: »tabula rasa«: odstraniti stare oblike, stare predsodke in ustvariti čist in zdrav temelj za vse jugoslovensko življenje. Deset let jugoslovenske države ni moglo dovršiti tega, kar hoče izvršiti neparlamentarna vlada energično, brez obzirno, brez sentimentalnosti nad rušenjem onega, na čemur je temeljilo toliko političnih strank in pokrajinskih edinic. Spočetka se je operiralo z ozkimi pokrajinskimi tradicajami. Plemenska romantika, v kateri so bili dolgo vzgajani Srbi in Hrvati, se je po nekoliko letih državnega življenja zopet razvila. Ko so se polegli valovi navdušenja, s katerim je bil povsod pozdravljen konec zmagovite vojne, so se zopet razmahnile teorije o plemenskih in kulturnih prednostih enih in drugih: na srbski strani so se do monotonosti ponavljale fraze o »dinarskem timi«, o »moravsko-vardar-skem človeku*, o »široki srbski duši«, o politični nadarjenosti »človeka Iz Sumadije«; Bosanci in Hercegovci so se hvali z »najčistejšim Jezikom«, z »najčistejšo slovansko krvjo« in revo-lucijonarnim duhom; Srbi iz Vojvodine so se ponašali z bogastvom in kulturnim napredkom. Dalmatinci s tradicijami dubrovničke svobode, z renesančno družabno uglajenostjo in z literarnim ustvarjanjem; Hrvati so povdarjali svojo državoprsvno neodvisnost. tisočletno zgodovino svoje države in civillzatornl napredek. Edino Slovenci, najmanjši po številu, niso sodelovali v tej znameniti tekmi za prvenstveni položaj. Ostali so po strani kot skromni In vztrajni delavci, brez tradicij in zgodovine: a polni energije in volje so izkoristili srečno usodo, ki jih je končno stavila ob bok rodnim bratom kot enakopravne so-trudnike. Burji političnih strank Je sedaj napravljen konec. Tabula rasa! Dol z vsem, kar loči. dol z romantiko pokrajinskega individualizma in superiornosti! Dol s strankami’ ki iz te dl-ferencijaclje iVnnjo korist In jo še bolj podpihujejo! Tabula rasa! Po razpustu parlamenta Je prišlo do razpusta političnih strank. Nastalo je veliko čiščenje tudi v notranji upravi. S stališča redu In notranjega državnega zdravja je treba tp energično akcijo toplo pozdravili, ker s politiko »ta-, bula rasa« odstranja vse zapreke, zar blode in predsodke politične roigaygr tike. Bilo bi potrebno, da se najde v Jugoslaviji filozofski in državniški duh, ki bi tej dobri praksi določil moralne meje in izdelal neromantično teorKo jugoslovanskega edinstva; ki bi vsem tem različnim celinam pokazal. kai lim je skupno In kaj bi jim moralo hiti skupno. Tedaj bi izkrcalo, da so vse ta-kozvane razlike plemen, dežel in ver le kvantitativne in ne kvalitativne, da se vse dajo določiti s plus ali minus v izobrazbi In materijnhiem blagostanju. Nova jugoslovanska politika bi morala poiskati skupne točke v tel narodni raznolikosti in na njih zgraditi svoje naloge in državne koncepcije. Ali bo nova vlada za to delo sposobna? Ali bo pripravila vsaj teren, če se ji ne posreči, da v času svojega trajanja delo Izvrši? Do danes se je moglo govoriti o jugoslo venskih sestavnih delili, kakor jih označuje naslov države SHS. Ali se bo po odhodu te vlade moglo končno govoriti o Jugoslaviji? Upajmo! Zdi se, da Je »tabula rasa«, program vlade generala Živkoviča usmerjen k temu cilju. Jesenice —14, Kamnik —16 stopinj. Naj hujše je pritisnil mraz na Dolenjskem, kjer je padla temperatura celo 20 stopinj pod ničlo. ZAGREB, 30- januarja. Snežni zamet! na progah povzročajo skoro ves zastoj v železniškem prometu. Liška proga je v, daljših presledkih pokrita z osem metrom debelo snežno odejo. Stari sneg je tako poledenel, da ga niti s krampi ne morejo razkopati. Dva vlaka, ki sta včeraj odšla iz Zagreba, sta obtičala v snegu in ju doslej še niso mogli rešiti. BEOGRAD, 30. januarja- V Južni Srbiji je ustavljen ves promet, telefonske proge so pretrgane. V bližini Velesa je potniški vlak obtičal v snegu in obstoja nevarnost za življenje potnikov. ZAGREB, 30. januarja. Davi je priča- lo zopet snežiti- Vmes razsaja hud vihar* Telefonske proge so večinoma prekinjene. V Slavoniji leži sneg ponekod 6—8 m na debelo. Poročila, ki jih dobiva železniška direkcija v Zagrebu, so .selo oesimisfčna, Potniški vlaki iz Zagreba proti Dalmaciji vozijo samo do Gračac^ Zarota Trockegd MOSKVA, 30. januarja. Politična p6< licija je dobila v roke pismo Trockega, v katerem ta poziva svoje pristaše, da naj organizirajo stavke in oborožene upora proti režimu. V zvezi s tem odkritjem so bile izvršene Številne aretacije; aretiranih je bilo tudi več vodilnih oficirjev* Byrčou polet nad lužnim tečajem LONDON, 30. januarja. Ameriški le« talec Byrd je v spremstvu norveškega pilota Berta Balchena in radiotelegrafi« sta Heralda Jue izvršil prvi peturni po« let nad dosedaj nepoznanimi pokrajina« mi Južnega tečaja- Na tem poletu so bil« raznešene nove tajnosti In izvršena dra« gocena odkritja. Byrd je preletel Scottovo zemljo id križaril potem še nad skalovito deželo kraljice Aleksandre* Pomožni parnllč »City of Newyork« je prejel od Byrdi vsako uro brezžična poročila v katerili je med drugim naznanil tudi odkritje nekega nepoznanega otoka ter 14 novihi skalnatih gorž. Polet je šel do pogorja v bližini Juž« nega tečaja, ki pa sam Šfe ni dosežen« Prevozna ladja »Eieonore BolHng«, ki ji bila odposlana iz Nove Zelandije z Živili je že prispela v Kitov zaliv in Je prifielai izkrcavati natovorjeno Wago, Petrolejski urelcl v ognju BUKAREST, 30. januarja. V treh o« bratujočih petrolejskih vrelcih v More« niju je nastal vsled kratkega 6tik& požar, ki je uničil številne petrolejske rexer-voarje. Tudi v bližini pogorišča nahaja« joča se stanovanjska poslopja so v nevarnosti, da jih objame plamen, ki ga 5« vedno niso pogasili. Dosedanja Škoda se ceni na 50 milijonov lejev. Drobiž s policije. Radi suma tatvine je bil aretovan Franc P., radi nameravanega pobega Lajoš N. in radi razgrajanja Avgust kosala. — Stražniki so napisali devet prijav raznih prestopkov in intervencij- — Iz Avstrije so pripekali dfivi tTOje oseb. ki jih je prevzel policijski komisarijat. Gre z razne brezposelne oziroma osebe, ki so prestale pori naln»etio ilnt kazen. Policija jih preda sod!šču ali pa jili odpravi v domovinske občine. Stran ?. Mariborski VECFRNIK Jutra riboni, dne 30, I, !t>29 HUSCfaHaraSBMSKIOKSM Mesil Pismo Iz Sv. Lenarta SADOVI IN USPEHI SMOTRENEG/V DELOVANJA SEDANJEGA ŽUPANA. NEKAJ REMINISCENC NA STARE ČASE. Sv. Lenart v Slov- gor., 29.1. Dne 13. januarja bi se imele vršiti volitve v občinski odbor naše občine. Do volitev radi novega stanja v državi sicer ni prišlo, pač pa so pokazale že vložene kandidatne liste, da je ogromna večina volilcev za sedanje vodstvo občine. Pod županovanjem dr. Goriška se je pokazal vsestranski napredek v našem trgu. Šetališče, olepšano sejmišče, obsežni občinski vrtovi, nasadi in steze in končno še električna razsvetljava so pač najboljši in vidni znaki smotrenega in nesebičnega delovanja župana dr. Goriška* To so uvideli tudi njegovi politični nasprotniki. Nikdo se ni upal nastopiti neposredno zoper osebo župana, pač pa so si pomagali z izgovorom, da je treba spraviti v odbor neko opozicijo, katere sedaj ni. O tem vprašanju so si bili nasprotniki sicer edini, niso se pa mogli zediniti glede nosilstva opozicijske liste. Kot nosilec je silil v ospredje bivši župan Karol Aubl. Toda prvič po letu 1920 so se našli med pristaši SLS možje, ki so odklonili Aubla kot. nosilca in sicer z upravičeno utemeljitvijo, da Karl Aubl po svojem prepričanju ni Slovenec. Z ozirom na to dejstvo in na okol nost, da je g. Fran Žebot trdovratno interveniral za gasilno društvo, čegar načelnik je bil Karl Aubl in je tega tudi kandidiral v gerentski sosvet okrajnega zastopa, ne bo odveč, ako rešimo pozabljenosti predzgodovino g. Aubla. V času narodne sloge je kupil g. dr. Gorišek v družbi dveh kmetov kot odbornik Posojilnice krčmo Matija Poliča v trgu. Čeravno je po dveh letih v Posojilnici in s tem tudi v krčmi popolnoma zagospodarila duhovščina, pa je zahajala slovenska napredna družba še vedno izključno v ta lokal, kjer jo 'mela tudi Čitalnica svoje gledališke predstave. Leta 1908 pa je bil v trgu neki posebno nestrpen kaplan, ki je Čitalnici sporočil, da je Katoliško bralno društvo, katero je vzelo dvorano formalno v najem, pripravljeno dovoliti gledališke predstave samo v slučaju, ako on osebno odobri vsako predstavo. Čitalnica je bila radi tega prisiljena, da si je poiskala druge prostore in jih je našla v hiši Marije Aubl, matere Karla Aubla- Naravno Je bilo, da se je tudi vsa dnevna krč-marska družba naprednih Slovencev preselila v to krčmo in to v nemalo ne-voljo Alojza Arnuša, posojilničnega krčmarja- Leta 1910 je prišlo do občinskih volitev, to je do onih volitev, katere si ie vzel naš pisatelj dr. Kraigher kot vzor za svoje volitve v »Kontrolorju Škrobar-ju«. Obe slovenski stranki sta se sesta- li v krčmi Alojza Arnuša radi dogovora o skupnem nastopu. Pri tem razgovoru se je pokazalo, da je uspeh združenih slovenskih strank pod normalnimi razmerami v tretjem razredu popolnoma zasiguran, da pa je vsak nastop v ostalih dveh razredih brezpomemben- Pri tej točki pa je zahteval Alojz Arnuš brezpogojni nastop tudi v drugem razredu, to je bilo v razredu, kjer je imel volilno pravico g. Karl Aubl. Naprednjaki so takoj spoznali, zakaj je prišel Arnuš s to zahtevo. Stavili so zato kot pogoj za sprejem tega predloga brezpogojno zagotovilo souporabe tako posojilnične krčme kakor tudi dvorane za čitalnične prireditve in to za slučaj, če bi morali radi udeležbe Karla Aubla pri volitvah zapustiti krčmo njegove matere. Posojilnica je na ta pogoj pristala. Dr. Gorišek je po tem sestanku razložil položaj naprednjakov tako materi Mariji Aubl kakor tudi sinu Karlu, ki sta obadva obljubila, da se Karl Aubl volitev ne bo udeležil. Prišel je dan volitev. Nemškutarji so že vsa leta težko gledali slovensko družbo v takozvani nemški krčmi in so se bali vpliva, ki bi ga lahko imela slovenska družba na mišljenje Karla Aubla-Zato so napeli na dan volitve vse svoie sile ter so končno v večji družbi slavnostno in s krikom spremljali Karla Aubla mimo slovenske krčme na volišče. Karl Aubl je seveda volil nemški. Se isti dan se je nato preselila vsa slovenska družba v krčmo Alojza Arnuša in Aublova krčma je bila zopet »razkužena« ter je postala shajališče Nemcev in nemški mislečih Slovencev. Narodna vlada je leta 1918 to krčmo celo za par mesecev zaprla. Razpoložen ie Karla Aubla rroti Slovencem sploh in proti dr- Gorišku posebej je tedaj razumljivo. Kljub vsemu temu pa so smatrali nekateri novo došli pristaši SLS g. Aubla kot primerno bojno sredstvo zoper naprednjake v trgu, posebno zoper dr. Goriška. In tako se je moglo zgoditi. da je narodna vlada v Ljubljani leta 1920 z istim dekretom odstavila dr. Goriška iz treretrfskepa sosveta in imenovala na njegovo mesto g. Karla Aubla. Informacije so temeljile gotovo na izpovedbah oseb, ki so leta 1910 igrale slično ulogo kakor g- Karl Aubl Končno pa smo vendar dočakali tud* v SLS nastop takih mož, ki jim gre čast stranke pred taktično koristjo. mariborsko glečališče REPERTOAR: Sreda, 30, januarja ob 20- uri »Akademija«. Četrtek, 81. januarja. Zaprto. Petek, 1. februarja ob 15. uri »Divja raca*. Dijaška predstava. »LumpacIJ - vagabund« sc vprizori po 61etnem prestanku zopet v gledališču. Ta velezabavna burka je vedno v predpustnem času polnila gledališče in izsilila publiki cele salve smeha, pa ni dvoma, da doseže to tudi letos. Ptujsko gledatlSče« Prihodnja predstava v sredo, 6. febr. Nicodemijeva krasna komedija »Učiteljica«. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 1. februarja ob 8. zvečer nadaljuje g. dr. Pihlar svoja zelo zanimiva izvajanja in sicer nas popelje v centralno točko problema, katerega so se oprijeli moderni najgloblji misleci in raz-izkovalci vseh kulturnih narodov in sicer z očitnim uspehom. Naj spomnimo samo na imena Steinacha in Voronova-Jedro problema se glasi: Kako razširimo ozke meje našega življenja? Kako napolnimo izsušene starčeve žile z novimi življenskimi soki O tem bo razpravljalo predavanje v petek. Dne 4. in 5. febr. univ. prof. dr. Al. Jelačič iz Skop lja: Ruska revolucijonarna tragedija. Maribor ta ljubljanski akademski pevski zbor- Prejeli smo: Svetosavska proslava na ljubljanski univerzi preteklo nedeljo je bila dostojen uvod k proslavam desetletnice obstoja slovenske univerze. Pozornost ljubljanske publike je poleg predavanja g. rektorja dr. Vidmarja o napredku elektrotehnike zlasti vzbujal nastop akademskega pevskega zbora pod vodstvom g. Marolta. Rektor je v imenu univerze zboru še posebej čestital h krasnemu napredku. Mariborski glasbeni krogi izrekajo željo, da bi se akademski pevski zbor po dveletnem presledku zopet predstavil mariborski javnosti s svojim najnovejšim sporedom. Knjige »Goriške Matice« so dospele. Na razpolago je le malo 'z-vodov. Kdor reflektira na nje, naj se oglasi en dan popoldne pri meni. Knjige stanejo Din 33.— in so sledeče: 1. koledar v lepi novi opremi z mnogimi sliki-mi naših primorskih pisateljev in krajev. 2. I. Furlan: Danska in Danci, 3. Just Ušaj: Kmečko branje, 4. Reymont: Pravica- Za doplačilo Din 15 je knjiga: F. Bevk, Škorpijoni zemlje, II. knjiga romana »Znamenje na nebu«. — Kdor reflektira na I. knjigo tega romana (»Krva- vi jezdici«) jo tudi dobi- — Letošnje knjige so najlepši dosedanji knjižni dar Goriške Matice. I. Cljan, Vrazova 6. Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo oo-stopanje. da sc proglase za mrtve: Matevž Stojnšek iz Gornje vasi, Ignacij Kraljič iz Nove cerkve, Janez Kraljič 'z Nove Cerkve, Miha Vouk iz Lemberga, Jožef Rakun iz Prihove, Janez Breznik iz Karnice, Anton Zdolšek z Dobovca in Henrik PribovSek iz Razteza, Preuedba kronskih upokojencev lužne železnice Včeraj je kralj podpisal zakon, s katerim so osebne in družinske kronske oo-kojnine starih upokojencev bivše Južne železnice prevedene v dinarske. Izplačila po tem zakonu se bodo vršila prvega sledečega meseca, ko stopi ta zakon v veljavo. Pokojnine, bodisi osebne ali družinske, ki so po tem zakonu prevedene na dinarske, ne morejo znašati več kot pokojnine uradnikov 5. činovnega razreda po zakonu o prevedbi na dinarske plače od 14. marca 1922. Za izvršitev tega zakona mora skrbeti prometno ministrstvo, sporazumno s finančnim ministrom. Zakon stopi v veljavo, čim bo objavljen v »Službenih Novinah«. 5e nekaj k vprašanju šolskih prostorov v mariboru Vsa javnost s skrbjo zasleduje reševanje vprašanja nove dekliške šole v magdalenskem predmestju in ne more verjeti, de bi Izvestni krogi, ki forcira-jo tako čudno rešitev šolskega vprašanja, vstali gluhi napram svarilom javnosti. Nameram teh krogov nasprotujejo mnenja naših odličnih šolnikov, ki pravijo, da iz predagoških ozirov absolutno ni primerno centralizirati več šol v eno poslopje. Proti adaptaciji Mestne hranilnice za šolske prostore so se izjavili šolski zdravniki, ki so opozarjali na dejstvo, da so nekatere sobe, ki imajo po dve okni, 7—8 m globoke, vsled česar se bo otrokom, ki bodo sedeli tako daleč od oken, gotovo kvaril vid, tudi če bodo otroci sedeif »po angleškem načinu« okoli table, kakor je nekdo nasvetoval. V tem slučaju se bo enemu delu učenk, kakor bo pač obrnjena tabla, vedno bleščalo. Najbolj presenečeni pa so bili vsled nameravane prezidave monumentalne palače Mestne hranilnice brez dvoma inženjerji in arhitekti, ki imajo največ razumevanja in smisla za tistih par >eplh stavb, ki jih ima Maribor. Zamanj so povdarjali kako škoda je demolirati notranjost hranilnice in jo preurediti za šolske prostore, ki ne bodo kljub vsem prezidavam, katere bodo stale veliko denarja, niti od daleč odgovarjali potrebam moderne šole. Ob postanku te monumentalne stavbe se ni porodila nikomur niti v sanjah misel, da bi se ti prostori utegnili kedaj porabljati v Šolske svrhe. Napravili so radi tega strope šibke in brez potrebne zvočne izolacije. Ob vsaki večji premikaioči se teži se sedaj stropi tresejo in z‘blieio, in hrup v gornjem nadstropju bo tako močno odmeval v spodnjem nadstropju, da se bo pouk brez dvoma občutno motil. »Vsi ti pomisleki ne drže, vse to se da poprviti,« oglasil se bo zagovornik preureditve Mestne hranilnice za šolske prostore. Pri komisijonelnem ogledu neke stavbe v Mariboru želel je član komisije, da bi se okna, ki so bila napravljena na južni strani, prenesla na severno stran stavbe. Vprašal.je tedaj prisotnega inženjerja, Če bi bilo to tehnično mo goče. »Da«, sc odreže inženijer, »tehnično je tudi izvedljivo, da celo hišo obrnemo.« Tako je tudi z Mestno hranilnico. Z velikimi denarnimi žrtvami se bo dala adaptirati tudi Mestna hranilnica za magdalensko dekliško šolo. S tem pa šolsko vprašanje v Mariboru še ni rešeno in ni spravljeno z dnevnega redu, ampak samo odgodeno za kratek čas! In zakaj se namerava zopet potem preurc-zevati in prezidavati Mestno hranilnico — šolo? Če morda za rotovž, potem bi bilo racijonelnejše, da se to napravi 2e sedaj, da ne bodo potrebni zopet novi stroški. Spremembe na železnici. Premeščeni so uradniki: Herman Le-nassi iz Dravograda v Novo mesto, Ml-lislav Mitrovič iz Murske Sobote v Uskoplje, Milan Košiček iz Ponikve v št. Jur, Janko Boltar z Verda v Dravograd; upokojen je zvaničmk Fran Božič v Mariboru gl. kol. in strojni kurjač Ivan Kmetič v Mariboru. V avtobusni promet se vrača normalno stanje. Mestno avtobusno podjetje je danes že otvorilo reden promet na progi Celje—Konjice, Maribor—Selnica ob Dravi in Maribor —Marija Brezje (ne še do Dupleka). Mestni promet je razen proge Glavni trg—Mlinska ulica—Melje tudi že normalen- Se li obnovi v kratkem promet tudi na progi Maribor—Konjice, bo odločila danes komisija, ki se odpelje proti Konjicam, da pregleda one predele državne ceste, ki so bili najbolj zamedeni. Dvanajst parov konj je vlačilo snežni plug po polskavskih in konjiških klancih tekom poslednjih dni! Za pomladansko poroto je imenovalo višje deželno sodišče v Llu bljani za predsednika zasedanja v Mariboru predsednika okrožnega sodišča dr. Žiherja, za njegove namestnike: podpredsednika okrož. sod. dr. Pichlerja, vdss Posego, vdss Guzelja, dss Deva, dss dr. Vidoviča, dss- Pečnika, dss Zemljiča: v Celju pa za predsednika zasedanja dvornega svetnika in predsednika okrož- sod. dr. Kotnika in za njegove namestnike vdss dr- Bračiča, vdss dr. Premschaka in vdss Levičnika. Kaj Je s starimi petdinarskimi bankovc«? Že dalj časa se čujejo pritožbe, da se nekateri branijo sprejemati od strank stare zelene petdinarske bankovce, češ, da nisef več veljavni, da so že davno iz prometa in podobno. Kakor smo se informirali, predmetni bankovci še niso vzeti iz prometa, niti jim ni določen rok, do kedaj so veljavno plačilno sredstvo. Zato je vsako beganje ljudi, kakor tudi zavračanje teh bankovcev, ki so zakonita moneta, nedopustno. Merodajna oblast bo dobro storila, če izda tozadevno opozorilo na javnost, da ne bo nepotrebnega beganja. Mačkice so že splezale na vrbe... Medtem, ko pišejo vsi časopisi o velikih snežnih zametih in smo bili tudi pri nas deležni precejšnje pošiljke snega, nam je poslal prijatelj z dežele vejico že precej razcvetene vrbe, polno cvetno-nedeljskih muck, natrganih na solnčnem Dravskem polju- Zatrjuje, da so že beli zvončki zazvonili in zatrobentale troben tiče, a oboji so morali vspričo neusmiljenega snega — umolkniti. — Neverjetno, kako blizu je že bila ljuba Vesna. Okrutna Morana pa je — porabila zadnjo starobabno spletko in pregnala prve znanilce mladostne in življenja željne Vesne. — Prijav o orožju jo bilo preteklo leto predloženih na policijskem kotnisarijatu 355, orožnih listov je bilo na novo izdanih 39, podaljšanih pa 316. Obsežne priprave, ki se vršijo za »Planinski ples« dne I. februarja v dvoranah pivovarne »Union« jamčijo, da bo ta občepriljubljena vsakoletna prireditev, koje čisti dobiček pripade fondu za zgradbo »Ribniške koče«, tudi tokrat zadovoljila vsakega obiskovalca v polni meri. V prostranih dvoranah, spremenjenih z oblino dekoracijo v pravcati planinski raj, bodo poleg obširnega plesišča udeležencem na >-az-polago raznovrstna okrepčila za želodec in grlo v prav okusno izvedenih šotorih, »Pod vejo« se bo točila žlahtna kapljica iz ljutomerskih goric, ki bo zadovoljila tudi najbolj razvajenega oboževalca rujnega vinca- Šotori z jestvinami bodo nudili primerno »podlago«. V kraljestvu »Jezernika« pa bodo »gorske vile« postregle z omamljajočim nektarjem, ki bo obiskovalce začaral v kraljestvo brezskrbja in uživanja. Izborna »turška« in »črna« bosta izravnala vsa nastala nesoglasja človeške notranjosti. Neumorno igranje godbe »Drava« bo zadovoljilo plesažcljne ljubitelje najmodernejših plesov, a tudi »zakrknjeni« zagovorniki še vedno očarujočega valčka bodo zadostno prišli na svoj račun. Pristna pohorska godba pa bo oživljala omagujoče v stranskih dvoranah. Nikdo naj ne zamudi poseliti ta večer neprisiljenega veselja in zabave. Zaželjene so predvsem planinske in narodne noše! 192 Josipina Baefccr pride v Maribor ter nastopi s svojimi orijentals>kimi plesi v kavami »Evropi«* s M a-r i P o r u, uae c5U- I- l-J-V. 7 ••■.urttfSRHi.' L l' »<*Ne grem!« Vedela je sedaj tudi, zakaj ne gre. zakaj ne more iti Njemu In sebi je razlo-aiki, zakaj ne gre- Dvakrat bi jo bil lahko vzel- Njegova je bila. Tedaj je bila njegova, sedaj bi se pa vse porušilo- Občutila je strah. Vedela je, da jo je strah radi njega, radi sebe in tudi radi Dicky-ja. In tedaj so postale proste tudi slike, ki jih je .poprej z vso močjo svoje volie zadrževala. Videla je, kako bi se morala z Johnom boriti, da bi prikrila svojo ljubezen, videla je. kako bi se morala oklepati s trivijadnimi lažmi. Videla je, kako bi tajnost končno le prišla na svetlo in kako bi morala bežati. Videla je, kako bi bil John radi nje iz Irske pregnan in kako bi se končno svojemu domotožju vdel ter jo zapustil. In kaj bi bilo potem z njo? Vse to je videla, nobena megla ni zakrivala slike bodočnosti-Pri tem je pa tudi vedela, da so na svotu žene, ki bi šle svojo pot proti !n vzlic vsaki usodi. Ko je vse to mislila, je slonela ob oknu in njene oči so ves čas spremljale črte obale tja do mesta, kjer je vedeia, da jo čaka. Ati jo bo razumel? Nekje se ji je vzbudil občutek, da jo bo razumel. Tegaobčut ka se je oklepala, kakor najmočnejše opore, kakor zaklada. Med tem, ko je slonela c* oknu in vsa to premišljevala, je mogoče morje že tisočkrat udarilo ob obalo-Vzravnala se je ter občutila, kako so ji udje odreveneli-Zopet je pogledala na uro. Bila je že skoraj ena. Torej je eno uro najmanj Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po V a Se kolo na dom. 2519 sloaeia ob oknu. Počasi se je začela zopet slačiti V tragediji je bilo nekaj smešnega. Bridko je to občutila. Biio je kakor v gledališču, ko se tragedija tako sprevrže, da gledalci ne sočustvujejo z junaki na odru, temveč z igralci, ki se borijo s svojimi vlogami- Ko se je vlegla, je pa občutila, kako so se zastori zganili in kako je leden veter »zapihal v sobo. V njeno sobo je vdrl. Sveča na nočni omarici je nemirno plapolala. Kot nekaj telesnega je občutila Jana ta vetrovni sunek in drhtela je še dolgo, ko je že vse minulo. Ko je zjutraj Louisa stopila v soho, se Jana ni zdramila iz pravega spanja, ampak iz neke blagodejne omotice, da stopi pred neko neizprosno sodišče- Molčala je ter se ni ganila- Louisa Je bila naučena, da ji ob takih prilikah tiho postavi čaj na nočno omarico ter iz- srhič- Tokrat se je Jani zdelo, da Louisa na nekaj čaka. To Čakanje je bilo izraženo v njenih kretnjah. Jana je tudi vedela, da jo motri, če spi ali bedi. Davno bi bila lahko že zunaj, si je mislila, potem so se pa njene misli vrnile k Johnu. John jo bo razumel. Mogoče jo že sedaj razume, razumel jo bo pa gotovo, ko se razgovorita- Razgovorita se gotovo, saj v tej noči ne more, ne stne biti vsega konec. — Kaj neki Louisa dela toliko časa v sobi, zakaj ne gre, zakaj jo tako ogleduje? Jano je to razdražilo. Potem je zopet mislila na Johna, mislila je, da ne more biti vsega konec- — Naenkrat so zaškripala vrata. Louisa je nepremično obstala sredi sobe- Potem je previdno, tiho stopila do vrat- Jana je čula šepetanje. Bil je Stephenov glas. »Nič — zajutrk — ob dvanajstih — ŠivHja za obleko pride na dom. Popravlja tudi perilo. Cene zmerne. Vprašati Maistrova ul. 6/IV. nadstr- 193 Jedilna soha iz črne hrastovine, spalnica z 2 posteljama iz mehkega lesa, predsoba, kuhinja, omaTa za knjige, divan, lustri in druge malenkosti se vsled selitve ugodno prodajo. Ogleda se jih lahko pri tt. Maros, Ruška cesta 45- 194 Odda se tako! boljši stranki 3sobno zračno stanovanje proti mali odškodnini za električno in plmorazsvetljavo in napravo vodovoda v stanovanje. Vpraša se Ro tovškl trg 8, I. nadstr. levo. 197 Izvošček na proda]. Davek za leto 1929 plačan. Pojasnila pri Ferdo Kosem, kasarna kralja Pe-tra- 188 bo že proč-« To je bilo vsg, kar je Jana mogla razumeti iz hlastnega šepeta. Vrata so se zopet zaprla in Lou;sa je skrbno strnila zavese pri oknu, da ne bi ušel v sobo kak solnčni žarek. »Kaj delate pravzaprav, Louisa?« je vprašala tedaj Jana. Louisa jc bila vedno nerodna in malo čudna, tokrar jo je pa to vprašanje Še prav posebno spravilo iz ravnotežja- Bila je osupla in prestrašena. »Mislila sem, da spite, milostljiva gospa.* »Zakaj zastirate okno?« »Da Vas ne bi solnce budilo.« »AU hočete, da spim in da se mi čaj ohladi?« Louisa ni vedela odgovora in nerodno se je pomakala proti vratom. »Povejte, zakaj zastirate okno? Kdo Vana je to naročil?« »Naročil?« »Da, naročil- Ali Vam je to zapovedal mr- Carroll?« Louisa je še vedno nekaj govorila O spanju. »Zakaj je to? Povejte mi, zakaj je 10 ukazal!« »Rekel je, da ... da ste zelo utrujen! jn da bi bilo dobro dolgo spati.« »Utrujena?! Saj sem legla že ob devetih! Odgrnite zopet okno!« Louisa se je obotavljala, končno je pa to vendar storila. »Sedaj pa hočem, da mi vse razložite !« »Saj ni ničesar za razlagati, milostljiva gospa-« »Ne tajite! Nekaj se je zgodilo. Kaj se je zgodilo? Zakaj ste me toliko ogledovati, če spim?« Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Uger-jev sin, urar in ju-vellr. Maribor. Gosposka ulica 15. X Sobo-In črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Nogavice sprejema v podpletanje ter izdeluje vse vrste pletenin po nizki ceni strojna pletarna E. Lozej, Maribor, Fran-kopanova 5. 168 Popravila nogavic izvršuje solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6._____________169 Strojepisna soba H- Kovač, Maribor. Krekova ulica 6, za sitranke celi dan odprta. 181 Več gospodov sprejmem na stanovanje in hrano. •— Vprašati: Slovenska ulica 16. 1S7 Strni oglasi Kolesarji, pozor! (Dalle prihodnjič.)