Heodhpisit® peiitične glasil® za Sl@wes965e Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K. za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. i jjt Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekia-maoije. — Ogiasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-. 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Ali je bila politika klerikalnih slov. drž. poslancev vedno narodna? — § 19. državnih osnovnih zakonov in narodnostno vprašanje. — Politične vesti, — Iz slovenskih dežel: Razno. — Kranjsko: Razno. — Književnost. Podlistek: Mali lord. M je Mia politika klerikalnih slov. drž. poslancev vedno narodna? Kdor je zadnjih 8—10 let sem pazno pre-motrival slovensko „zunanjo" politiko, to je politiko naše državnozborske delegacije, moral bo odkrito priznati, da v celem tem času nismo dosegli prav nobenih vspehov. Da, v marsikaki važni zadevi, kakor na primer v vseučiliškem vprašanju smo danes faktično na slabšem, nego smo bili leta 1848! Kje so oni časi, ko smo Slovenci bili kakor Cehi strah avstrijskih Nemcev. Danes smatrajo poslednji edirm-le še čehe za uvaževanja vredne nasprotnike, s katerimi bi se izplačalo sporazumeti, mi Slovenci smo jim nehali biti nevarni. Odkod in odkedaj ta nenadni prevrat? Z mirno vestjo lahko trdimo, da od tedaj, ko so pričeli klerikalni naši poslanci v državni zbornici zasledovati izključno svoje strankarske cilje in jim podrejevati narodne interese. Kmalu po Klun-ovi smrti, ki je bil, dasi duhovnik, vendar-le v prvi vrsti narodnjak, potem še-le klerikalec, prevzel je vodstvo kler. stranke faktično mladi dr. Šušteršič. Temu je bilo predvsem na tem ležeče, da napravi iz tedaj še nerazvite klerikalne organizacije močno, po vsem-Slovenskem razširjeno stranko, na čelu katere bi se mu posrečilo splezati čim naj višje v javnem življenju. Tr svoj cilj pa je upal doseči zlasti s tem, da se je udinjal s svojo stranko v vladno službo. Troje vspehov si je obetal od tega svojega koraka. Prvič si je hotel zasigu-rati indirekten vpliv na politično upravo Kranjske sploh. (Kakor znano, moral je n. pr. pozneje odstopiti Hein, ker je bil mož — preliberalen 1 Trditev klerikalcev, da so ga vrgli radi tega, ker ni bil pravičen Slovenec, je milo rečeno, najivna. Zakaj pa sedaj tako ostentativno Schtvarza drže, ki je vendar samo eksekutivni organ nemškega Volksrata in prav nič drugega.) Drugič se je nadejal za svoje klerikalne organizacije — in ne zastonj — izdatnih denarnih podpor, tretjič pa je nameraval kot zmerni, v narodnih stvareh indiferentni politik si pridobiti simpatije vplivnih nemških klerikalcev, ki naj bi mu poskrbeli vrhu tega še za dobro reklamo v enem delu nemškega časopisja, da potem spleza na ministrski stolec. Bistroumni Koerber je prvi sprevidel, kake neprecenljive koristi bi mu naklonjenost slovenskih klerikalnih državnih poslancev donašala in je z veseljem akceptiral ljubkovanje dr. Šušteršičev., stranke^. Do Koor-berja morale so se vlade takorekoč boriti proti trem frontam, proti Čehom, Nemcem in Slovencem. S pridobitvijo večjega dela slov. državnih poslancev pa si je Koerber zavaroval hrbet proti Slovencem. Da, še več. Koerber je storil še korak naprej. Zanašajoč se na neomejeno vdanost slovenske klerikalne stranke, poskusil je en del nemških nacijonalnih poslancev, namreč one iz alpskih dežel razorožiti s tem, da jim je vrgel Slovence pod nož. In res se mu je mojstrska nakana posrečila. Od tedaj naprej so imele vlade resne skrbi le še s češko-nemškim sporom, zlasti še potem, ko se je sklenila sprava na Moravskem. Da so se vrhutega vsled brezdomovinske politike naših klerikalnih poslancev naravno morale tudi pozicije Čehov v drž. zboru znatno poslabšati, je jasno. Pri nas na Slovenskem pa je torej začel pihati oster veter, ki je še tisto dobrega zamoril, kar je bilo že v kali. Kateremu zavednemu Slovencu so prišle že iz spomina one krute, naravnost cinične besede Koerberjeve v parlamentu, ko je bil označil ponižno in mirno delovanje slovenskih rodoljubov za narodno probujo koroških Slovencev, kot „ščuvanje in umetno razdraže-vanje ljudstva," ki ga on ne bo trpel. Menili smo, da čujemo pruskega kaneelarja v nemškem drž. zboru govoriti zoper Poljake. Te Koerberjeve besede so bile takorekoč signal nezaslišanim persekucijam državnih organov sploh, katerim je bil odsihmal izpostavljen naš narod. Zlasti v politični in sodni upravi začele so se nam goditi krute krivice. Na spodnjem Štajerskem je jela padati poglavitno vsled krivde in pristranosti raznih drž. organov občina za občino, okrajni zastop za zastopom v nemškutar-ske roke. Na Koroškem so se drznili visoki vladni činitelji naravnost žaliti slo\renski narod. Ali kaj naj izgubljamo še besede o paševanju Gleispachovem, o katerem so narodno-napredni slov. časniki že napisali celo literaturo. Vse nečuvene krivice, ki so se nam povsod godile, pa naših klerikalcev niso prav nič ženirale, da se ne bi slej ko prej z naj večjo vnemo zavzemali za vlado. Da, ko je pričel zloglasni dr. Derschatta aspirirati na železniško ministrstvo, se klerikalci niti zganili niso, da bi preprečili imenovanje tako prononsiranoga vsenemškega zagrizenca za Grof mu je stresel roko in nekaj čudnega je spreletelo njegov obraz; najprej je bil tako presenečen, da je komaj vedel, kaj naj reče. Neprestano je zrl lepo, malo postavico, ki je v krvi in mesu stala pred njim. „Te res veseli, da me vidiš ?“ „Gotovo," je zagotavljal mali lord, „zelo!" Poleg grofovega naslonjača je stal stol in Cedrik je sedel vanj. Visoki, široki stol je bil namenjen za obilnejšega človeka in nožiče malega lorda še davno niso dosegale tal, vendar se mu je prijetno zdelo na njem in gledal je častitega rodbinskega poglavarja skromno in neprestano. „Vedno sem premišljeval, kako boš izglodal, “ je Cedrik začel. „Na ladji, ko sem ležal v postelji, sem vedno mislil, če si kaj podoben mojemu očetu." „No, in se Ti zdi, da sem mu podoben?" je vprašal grof. „Oh, saj veš, da sem bil še zelo majhen, ko je umrl in zato je lahko mogoče, da se natanko ne spominjam, toda zdi se mi, da drugače izgledaš." „Torej si razočaran?^ „O popolnoma nič!" je vljudno zatrjeval dečko. „Gotovo bi me veselilo, če bi bil tak kakor moj oče, toda vsak otrok je vendar zadovoljen s tem, kako njegov stari oče izgleda, Mali lord. Angleški spisal P. H. Burnett. (Dalje.) Nekaj minut pozneje je odprl livrirani strežaj, ki je peljal Cedilka do knjižnice, vrata ter naznanil: „Lord Fauntleroy, milord." Storil je to posebno svečano, kajti čutil je, da je bil to velik trenotek, ko je dedič nastopil svojo lastnino ter bil predstavljen rodbinskemu načelniku, po katerem bo enkrat dobil ime in posestva. Cedrik je stopil čez prag. Bil je velik, krasen prostor s težkim rezljanim, hrastovim pohištvom, na vseh stenah zadelan z visokimi policami za knjige. Pohištvo je bilo tako temno, zastori tako težki, okna tako globoka in razdalja med vrati in okni tako velika, da je bil zdaj po solnčnem zahodu celoten vtis sobe jako mračen. V prvem hipu je Cedrik mislil, da sploh ni nikogar v sobi, nato pa je takoj opazil pred ognjem, ki je kljub gorkemu večeru gorel v velikanskem kaminu, v udobnem naslonjaču osebo, ki se pa ni ozrla po njem. Pri nekem drugem sobnem stanovalcu je pa vzbudil pozornost. Poleg naslonjača je na tleh ležal pes, velikanska rujavorumena doga, skoro tako velika in mogočna kakor lev. Veličastno in počasi jo vstala mogočna žival ter šla s težkimi koraki proti vitkemu dečku. „Dougal," je zadonel glas iz naslonjača, „nazaj!" Toda srcu mladega lorda je bil strah tako tuj kakor vsaka zlobnost in bil je od nekdaj hraber dečko. Zaupno in mirno je položil ročico na ovratnico pošasti in skupno sta zdaj s psom korakala proti grofu. Naposled se je ta ozrl in Cedrik je gledal v obraz velikega starega moža s kuštravimi, sivimi lasmi, košatimi obrvmi in krepkim orlovim nosom med bliskajočimi se očmi. Grof je pa uzrl ljubkega otroka v črni žametni obleki s širokim čipkastim ovratnikom in mehkimi plavimi lasmi, ki so obkrožali svež, rožnat obrazek, iz katerega ga je zvesto gledalo dvoje velikih rujavih oči. Kakor nenaden zmagoslaven vsklik je odmevalo v srcu trdega starega moža, ko je opazil, kako krepak, lep dečko je njegov vnuk in kako neustrašeno mu je zrl v obraz, roko še vedno na vratu orjaškega psa. Ponosnemu staremu plemenitašu je v srcu jako dobro storilo, da dečko ni pokazal nikake plašljivosti in strahu, niti pred njim niti pred psom. „Ali si Ti grof?" je vprašal Cedrik s prijaznim smehljajem. „Jaz sem Tvoj vnuk, ki gaje mr. Havisham pripeljal, — lord Fauntleroj." Ponudil mu je ročico, kar se mu je tudi pri grofu zdelo primerno in vljudno. „Upam, da se dobro počutiš," je prisrčno nadaljeval, „in zelo se veselim, da Te vidim." člana v kionskem svetu. In ko se je začela pod njim strahovlada, kakršna bi niti na Pruskem ne bila mogoča, ko so pričela državna železniška oblastva celo uradno zavračevati prošnje slovenskih prosilcev za vstop v želez, službo, češ, da jim je na poti njihovo slovensko pokole nje, ko so jeli na koroških državnih kolodvorih celo uradno psovati slovenski jezik, ali so tedaj naši klerikalci kaj storili, da bi prč|)rečili take nezaslišane škandale? Naj se klerikalci ne izgovarjajo, da so posredovali za kulisami1 in da so mirnim potom čestokrat več dosegali, nego v odkritem boju. Fakta govore drugače in postopanje raznih vlad napram nam Slovencem je obstojalo zadnja leta iz ene same, dolge, nepretrgane verige samih krivic in političnih persekucij. Krono svoji brezdomovinski, nenarodni politiki pa so dali na glavo klerikalci, ko so se začela pogajanja za volilno reformo. Zaradi prodaje koroških Slovencev se izgovarjajo, da ni .bilo pač iz vlade in Nemcev mogoče iztisniti drugega mandata. Dobro, naj velja ta trditev, dasi smo mnenja, da cela reforma ni bila toliko vredna, da bi se bilo treba dr. Šušteršiču udati. Ali, da so klerikalci kočevski mandat, ki tako-rekoč sankcijonira dvojezičnost Kranjske dežele, kompenzirali s sedmim štajerskim mandatom, to je pa pač malo prehud tobak. Klerikalci so s tem svojim činom eklatantno dokazali, da so hoteli spraviti volilno reformo, ki bi jim naj prinesla absolutno oblast v slovenskih deželah, za vsako ceno pod streho. Politika, ki so jo torej tirali naši klerikalni poslanci zadnja leta v drž. zboru, bila je za nas Slovence pravo prokletstvo. Dosegli niso za nas v narodnih zadevah absolutno ničesar, pač pa so dosegli strankarske cilje. Klerikalni politiki bi bili bržkone še danes v tesnem objetju z vlado, ko bi jih sedanja Bie-nerthova vlada uprav krvavo ne bila briskirala. Saj smo videli na lastne oči, kako naravnost izdajalsko politiko so uganjali naši klerikalci celo po septemberskih dogodkih. Dasi so počenjali razni državni organi z nami Slovenci, zlasti v Ljubljani take stvari, da se kulturnemu človeku lasje ježe na glavi, vendar se klerikalni poslanci niti zganili niso. Vodene interpelacije dr. Šusteršičeve v delegaciji radi streljanja v Ljubljani niso imele in tudi niso mogle imeti drugega vpseha, kakor da je vojni minister žalost slovenskega naroda še podesetoril z žgočim, pikrim zasmehovanjem padlih žrtev.2 Svojo ne- 1 Posredovali so pač za kulisami v neštevilnih osebnih zadevah svojih somišljenikov, s čimer so si napram vladi le še bolj vezali roke. 2 Znano je, da je trdil vojni minister in ponovno vzdrževal uradno dognano neresnico, da so demon-strantje s točo kamenja, steklenicami in z drugim takim orožjem napadli vojake. čeprav si ga je drugačnega predstavljal. — Saj veš, sorodnike se vedno občuduje." Grof se je naslonil nazaj v stolu in postal nekako osupnjen. V občudovanju svojih sorodnikov je imel žal le malo izkušenj; svoje proste ure je največkrat porabil, da se je prepiral z njimi, jih podil iz hiše in iznašel zanje vsakovrstne laskave priimke, vsled česar so ga tudi vsi zelo sovražili. „Vsak otrok ima rad svojega starega očeta," je nadaljeval lord Fauntleroy, „zlasti takega, ki je tako dober kakor si bil Ti proti meni." Zopet je švignil čuden, hiter pogled iz globokih oči na dečka. „A tako," je rekel grof, „bil sem torej dober proti Tebi, meniš?" „Gotovo," je veselo odgovoril Cedrik, „in hvaležen sem Ti tudi zaradi Bridget in branjevke in Dika? „Bridget?" je ponovil grof, „Dik, branjevka?" „Kajpada," je pojasnil Cedrik, „vsi ti, za katere si mi dal denar, ki ga je mr. Havisham prinesel meni v zabavo." „A takol O tem govoriš! O denarju, ki si ga smel izdati. No, kaj si si pa kupil zanj? Rad bi o tem kaj vedel." Goste obrvi je dvignil ter ostro pogledal dečka; bil je res radoveden, na kak način je ta ustregel svojim željam. slovansko in zlasti slovenskemu narodu silno škodljivo politiko spremenili so klerikalci še-le v najnovejšem času in sicer — prisiljeni. Ogorčenje češkega, pa tudi slovenskega naroda (kar je inteligence in izobraženih slojev) proti našim klerikalnim prvakom postalo je tako veliko, da so morali že v lastnem interesu ubrati drugo pot. Zlasti še, ko je Bienerth pri sestavi svojega zloglasnega kabineta slovenske klerikalne poslance, zanašajoč se na njihovo neomejeno udanost, popolnoma prezrl, moral je dr. Šušteršič uvideti, da se njegova politika nahaja na strmi poti, ki pelje — navzdol. Pričel je torej resen boj z vlado in sicer z uprav fenomenalno spretnostjo, ki mu je ne more odrekati najsrditejši politični nasprotnik. On in dr. Krek sta zadnje dni pokazala, koliko bi bila v dolgem času svojega politiškega življenja pri raznih, zelo ugodnih prilikah s svojimi zmožnostmi slovenskemu narodu lahko koristila, ko bi jih ne tratila v dosego sebičnih strankarskih ciljev. Tako pa sta žalibog v družbi s svojimi tovariši slovenskemu narodu na njegovem političnem ugledu že preveč škodovala, da bi mogla v doglednem času popraviti vso škodo. Zatorej se po pravici bojimo, da „Slovanska enota" svojega končnega uspeha ne bo dosegla in da bo ali prej zagospodaril § 14, ali pa se bo slovenska ljudska stranka prodala za skledo leče. — P. § 19. državnih osnovnih zakonov in narodnostno vprašanje. (Dalje.) Temu pa spet ugovarja med drugim razsodba upravnega sodišča z dne 19. grudna 1884, B. 2337, da „na veljavnost prošnje za manjšinsko šolo nima nobenega vpliva okolnost, da starši prosilci niso v dotično občino pristojni."1 Kajti kdor v gotovo občino ni pristojen, o tem se vendar ne more trditi, da je tam domoroden, torej manjka tudi njegovemu jeziku zahtevani usus longaevus. Uredba manjšinskega šolstva pa sloni, vsaj deloma, tudi na 2. odstavku § 19. oziroma v njem izraženi ravnopravnosti v deželi navadnih jezikov v šoli!" Kakor videti, nejasnost, nedoslednost tudi tukaj! Vendar pa se lahko reče, da se je upravno sodišče z navedeno razsodbo, v kateri definira pojem „v deželi navadnega jezika," postavilo na precej pravično stališče, ker skoro popolnoma abstrahira od teritorialnega načela in se približuje vedno bolj narodnostnemu zajmu posamez- 1 Glej razpravo o manjšinskem šolstvu „Sl. Branik" 1. 1909, 5. „O," je začel mali lord, „končno še nič vedel nisi o Diku in Bridget in o branjevki. Nisem nato mislil, kako daleč stanuješ. To so namreč moji posebni prijatelji, moraš vedeti, Mihael je imel mrzlico." „Kdo pa je Mihael?" ga je grof prekinil. „Mihael? Bridgetin mož je in bili so v veliki stiski. Ce je mož bolan in ne more delati in ima dvanajst otrok, si lahko misliš, kako je to." In nato je obširno pojasnil vse bolečine uboge Bridget in njeno veselje, ko ji je dal denar, „veš od Tebe, stari oče, in zato sem Ti tako hvaležen," je končal svoje poročilo. „Tako, tako," je opomnil grof z globokim glasom, „to je bila torej ena tistih stvari, ki si jih napravil v svojo zabavo. No, in kaj si še počel s svojim bogastvom?" Dougal je sedel poleg Cedrikovega stola ter dečku večkrat, če je tako živahno govoril, resno pogledal v obraz, kakor bi mu bil ta pogovor zelo zanimiv. Dougal je bil častit pes, veliko preresen in prevelik, da bi življenje vzel z lahke strani. Stari grof, ki ga je natanko poznal, ga je skrivaj pozorno opazoval. Sicer ni bila psova navada, da bi hitro sklepal znanje in gospodar je bil presenečen, kako miren je bil pod pritiskom otrokove roke. Zdaj si je pa Dougal še enkrat resno ogledal malega lorda ter nato svojo levovo glavo položil na črno ža- nika. Po tej razsodbi je lahko gotovi jezik „landesiiblich" tudi v najmanjšem kraju in ni potreba, da bi bil zajedno tudi „deželni" jezik. Tako je danes n. pr. slovenski jezik za „landes-iiblich" priznan tudi v Trstu, bil bi tudi v Gradcu, ako bi mi izzazvali tako razsodbo; nemški jezik pa je domač (landesiiblich) tudi v Brody na Ga-liškem, kjer nemško prebivalstvo gotovo ni domorodno, vsaj ne v tem smislu, kakor razlaga ta pojem Pražak. Pri razlagi 2. odstavka § 19. pravi namreč ta sloviti češki učenjak: „„Seveda je pojem „v deželi navadnega jezika" (landesiibliche Sprache) jako preporen. Pravilno razlaga se ta pojem in njegov pomen najbrž po razmerah, ki so se bile v posameznih deželah historično(!) razvile. Na vsak način pa se mora kakor pri določevanju pojma „v deželi navadnega jezika" tako tudi pri iz-vanjanju ravnopravnosti v deželi navadnih jezikov ozirati zmiraj na obvod cele dežele, nikakor pa ne mogoče samo na obvod posamezne občine ali pa pojedinoga okraja (!). Kako pa naj se ravnopravnost v posameznih deželah izvede? Ali predvsem tako, da se v jednem delu dežele uradi poslužujejo izključno jednega jezika, v drugem delu pa izključno drugega jezika? Ali pa na ta način, da se uradi v celi deželi poslužujejo jednakomerno vseh v deželi navadnih jezikov? To se najboljše uredi na podlagi historičnega razvoja^)""1 Spet tista stara pesen o „historičnih," „državnopravnih pravicah," koje jedina prednost obstoji v tem, da se jo poje pred praznimi galerijami! Ne, historična prava so danes doigrala svojo ulogo; na historični podlagi hočejo danes le še tisti reševati narodnostni prepir, katerim se ne gre za pravo, resnično ravnopravnost, ampak za hegemonijo. „Svoboda sploh je le tam mogoča, kjer uživajo vsi člani družbe jednake pravice, kjer ni nihče ne rojen gospodar ne hlapec drugega", pravi Palacky.2 Takrat seveda, ko sta živela še Palaek^ in Havliček, je ležal češki državnopravni program še med staro šaro, Pražak pa ga je že pomagal čistiti in snažiti. Zato je umevno, da priznava le tisti jezik za „v deželi navaden," ki se je v deželi „historično" razvil. Kaj pa na Dunaju in Sp. Avstrijskem sploh? Tam se češki jezik ni „historično" razvil, torej po Pražakovi teoriji tudi ni „v deželi navaden" in nima v § 19 nobene pravne zaslombe! Tu se vidi, kam človeka privedejo državnopravne utopije. Akoravno pa je stališče upravnega sodišča, „da zadostuje, ako je določeni jezik le v jednem kraju domač in se ga v navadnem občevanju 1 Dr. Pražak: 1. c. stran 57. 2 Palacky: Narodni Noviny, 23. grudna 1849. metno koleno malega dečka, ki je počasi božal novega prijatelja, ko je grofu odgovoril: „Potem je pa bilo ono z Dikom. Dik bi Ti ugajal, korajžen fant je." Stari gospod je malo osupnjeno gledal. „Zelo pošten je," je gorko nadaljeval Cedrik, „in nikoli ne napade dečka, ki je manjši od njega, in čevlje napravi tako blesteče, da se svetijo kakor zrcalo; snažilec čevljev je namreč." „In tudi Tvoj znanec — hm?" „Star prijatelj moj," je odgovoril Cedrik, „ne tako star kakor mr. Hobbs, toda poznava se tudi že dolgo. Prav ko se je ladja odpeljala, mi je prinesel darilo," pri tem je privlekel iz žepa skrbno zvito stvar ter ponosno razvil veliki, rdečesvileni robec z lepimi podkvami. „To mi je podaril, da bom vedno nosil. Lahko se porabi za vrat oviti ali pa kot žepni robec. Kupil ga je s prvim denarjem, ki ga je zaslužil, ko je izplačal Jaka in dobil nove ščeti od mene. V uro, ki sem jo dal mr. Hobbsu, sem dal napisati verz: Ura vedno govori: ne žabi mene Ti, in Dika tudi ne bom pozabil; kolikokrat pogledam robec, se spomnim nanj." Težko bi bilo opisati čuvstva Nj. Vzvišenosti grofa Dorincourta. Dober kos sveta in ljudi je videl in ni ga bilo lahko osupniti; toda tukaj je naletel na nekaj tako novega in nezaslišanega, da mu je skoro sapo jemalo in v starem plemenitašu vzbudilo veliko razburjenje. poslužuje večja skupina prebivalstva, četudi ta skupina ne pripada nobeni narodnosti v deželi in jezik torej tudi ni deželni jezik14,1 akoravno je to stališče in tbeoria pravilno, je vendar zanimivo, kako se ga praktično izvaja. Tako n. pr. je državno sodišče v svoji razsodbi z dne 25. IV". 1877, H. 129 priznalo, da je v nekaterih občinah na Sp. Avstrijskem „slovanski (I) jezik" domač (Jandesiiblich). Sumljivo je že tukaj, kako se sodišče boji brez ovinkov priznati, da je tisti „slovanski11 jezik — češki. No, 1. 1904 pa je isto sodišče pokazalo svojo pravo barvo in proglasilo, da na Spodnjem Avstrijskem prebivalstva češke narodnosti sploh ni in da češčina ni v deželi navadni jezik!2 Danes pa je na Dunaju samem nad 500.000 Čehov — in vendar ni češčina niti na Dunaju niti na Sp. Avstrijskem sploh domač jezik! V Trstu pa je le 572°/o Nemcev, in nemščina je tam „landesublich", kajti sicer ni mogoče razumeti, zakaj je tam 5(7) javnih nemških ljudskih šol! Istotako v Gorici, kjer štejejo Nemci le 2760 duš in tvorijo torej samo ll0/0 prebivalstva, med tem ko je Čehov na Dunaju procentualno 70/o!3/ Vočigled taki konfuznosti v razlaganju pojma „v deželi domač11 in taki praksi, ki bi je vsaki poštenosti in pravičnosti v obraz, moramo hote ali nehote pritrditi Herrnrittu, ki pravi: „Ravnopravnost narodnostij in v deželi navadnih jezikov je postala politično geslo, ki določuje pozitivno uredbo narodnostnih pravic po različnih naziranjih in zlasti po nasilni volji (političnih) strank. In tako se je, kakor je pač veleval interes različnih strank, teritorialni obvod, v kojem naj bi se posluževanje in v deželi navadni značaj jezika ravnopravno uveljavljal, zdaj povečalo zdaj spet pomanjšalo; tako pa se je tudi pripadnikom gotove narodnosti upoštevanje njihovega jezika priznalo zdaj v obvodu cele države, zdaj samo v deželi, v kateri prebivajo, no in konečno že samo v kraju, kjer se dotični jezik govori.114 Tako daleč smo torej prišli z „nedocenje-nim“ § 19., da ima danes politika njegovo interpretacijo v zakupu! „Politika pa,11 pravi Naumann, „je v svojem bistvu boj sil za pri-dobljenje pravic. Ona niti ne more udejstviti idealno etiko, stoječo nad vsakim bojem ... Pravice nastanejo le tekom zgodovine in nje podlaga je — sila, moč."5 In kdor ve, kako je 1 v. Herrnritt: 1. c. 85. 2 Akademie 1908, X. zvezek. Razsodba je z dne 19. X. 1904, štev. 437. 3 Po uradnem ljudskem štetju 1. 1900 (je na Dunaju 102.974 Cehov). 4 v. Herrnritt: 1. c. stran 87. 1 Fr. Naumann: Demokratie u. Kaisertum, str. 33, 34. Nikoli se ni pečal z otroci: zabave in potovanja mu niso dopuščala tega in lastni otroci mu niso nikoli bili zelo interesantni — kvečjemu se je malo spominjal, da je bil Cedrikov oče lep, krepak dečko. Vobče se mu je zdel vsak otrok kakor zelo nadležna mala žival, požrešna, samoljubna in kričava, ako se je ni strogo držalo. Starejša sinova sta svojim vzgojiteljem in učiteljem vedno dajala povod za pritožbe in jezo in o mlajšem se je po njegovem mnenju le zato manj slabega slišalo, ker je bil ta kot tak brez pomena za vsakega človeka. Da bi se mu vnuk kdaj priljubil, mu ni nikoli prišlo na misel — vzel ga je v hišo, ker ni hotel, da bi njegovo ime kakšen neizobražen tepec osmešil in ker je bil prepričan, da bo dečko postal v Ameriki cel norec ali skrajno smešen človek. Pri sinovih je doživel toliko ponižanja in ga je amerikanska ženitev kapitana Errola tako ogorčila, da ni pričakoval kaj veselega od njegovega potomca, in ko mu je strežaj naznanil lorda Fauntleroya, se je skoro zbal pogledati dečka. To je bil tudi vzrok, da ga je hotel samega videti; njegovemu ponosu je bila misel, da bi bil kdo priča njegovega razočaranja, neznosna. Toda tudi v trenotkih, ko je z večjim upanjem gledal v bodočnost, se mu ni niti sanjalo, da bi vnuk tako izgledal, kakor je bil ljubki otrok, ki je, ročico na glavi njegovega precej nevarnega ljubljenca, tako zaupno in oblastna sila razdelila karte med avstrijske narode, ve tudi, kdo ima tisti trumf v rokah, ki se imenuje — § 19. drž. osn. zak.! Toda, poglejmo dalje! Ravnopravnost v deželi navadnih jezikov se torej priznava v šoli, uradu in javnem življenju. Proti tej razdelitvi upravnih torišč, v katerih naj se ravnopravnost jezikov uveljavi, bi ne imeli ničesar; toda že način, kako se v praksi interpretira pojem „landesublich", na katerem baš bistveno sloni vsa ta slovita ravnopravnost, nas je osupnil dovolj, da ne prisegamo več tako zaupno in verba magistri. Pa tudi glede kompetence in vpliva v deželi navadnih jezikov na šolo, urade in javno življenje nam besedilo tega odstavka ne pove nič jasnega, nič gotovega. Tako se pogreša že pri pojmu „šola" preciznost v izrazu! Na katerih šolah so v deželi navadni jeziki ravnopravni? Samo na ljudskih, ali tudi na srednjih in visokih šolah? Herrnritt priznava pravno dolžnost vlade le pri ustanavljanju ljudskih šol. „Ustanavljanje visokih in srednjih šol", pravi, je svobodni delokrog naučne uprave, katero vodijo le politični in administrativni oziri. Vsako pravno siljenje je tukaj povsem izključeno."1 Na drugi strani pa navaja Pražak kot protidokaz praktični slučaj, ki govori v prilog ravno nasprotni interpretaciji. Z zakonom z dne 5. vinotoka 1868, štev. 29. dež. zak. za Češko je bil namreč zakon z dne 18. prosinca 1866, štev. 1 dež. zak., kateri je proglašal učenje drugega deželnega jezika na srednjih šolah za obligatno, odstranjen z izrecnim povdarjanjem § 19. drž. osn. zak.2 In cesar je ta novi zakon sankcioniral ! Torej kaj — ali je v 2. odstavku § 19. za-popadena pravna obveznost vlade ustanavljati tudi srednje in visoke šole po načelu ravnopravnosti vseh v deželi domačih jezikov ali ne? Besedilo 1. odstavka in splošnost izraza „v šoli11 v 2. odstavku govori gotovo za pozitivni odgovor na to vprašanje; kajti ako ima vsak narod nedotakljivo pravico gojiti in likati svojo narodnost in svoj jezik, delovati na svojo kulturno in socialno povzdigo (odst. 1.), kako naj to stori „ravnopravno" z drugimi narodi, ako mu učna uprava ne da potrebnih in primernih izobraže-vališč v to svrho, namreč srednjih in visokih šol?! Ravnopravnost vendar ne more obstati v tem, da bi jeden narod smel iz lastnih sredstev postavljati si učne zavode, med tem ko bi vlada drugim privilegiranim narodom iste zidala na svoje stroške! Ali pa je § 19 samo pretveza, samo pesek v oči, pravo pa le na strani tistih, ki vladi služijo in ji dovoljujejo rekmte in pro- 1 v. Herrnritt: 1. c. stran 90. 2 Pražak: 1. c. stran 59. samostojno stopil pred njega. To presenečenje je trdosrčnega starega moža skoro v zadrego spravilo. In potem se je začel pogovor in tukaj se mu je začudenje bolj in bolj večalo. Prvič je bil celo svoje življenje navajen, da so bili ljudje v njegovi navzočnosti plašni in v zadregi in zato tudi ni drugega pričakoval od vnuka; namesto tega pa mali dečko v njem ni drugega videl kot prijatelja, ki ga je moral po božjem im človeškem pravu ljubiti, in zato je tudi tako občeval z njim. Ko je mali dečko tako sedel v velikem stolu ter prisrčno in veselo kramljal z mehkim glasom, mu je bilo popolnoma jasno, da ni nikoli prišla v otrokovo srce misel, da bi ga veliki, jezno gledajoči stari mož ne mogel rad imeti ali da bi ne bil vesel, da ga ima pri sebi. Cedrik se je pa tudi trudil na svoj način, da bi ugajal staremu očetu. Trdosrčen, ne4-usmiljen in prevzeten, kakor je bil stari grof, se vendar ni mogel ubraniti skrivnega veselja in zdelo se mu je prav prijetno, da je zadel na človeka, ki mu je zaupal, se ni bal in ni slutil slabih strani njegove narave, ki ga je z jasnimi očmi zaupno gledal — čeprav je bil to le majhen dečko v črni, žametni obleki! Tako se je starec udobno naslonil v stolu ter mladega tovariša bodril h kramljanju in ustnice so se mu večkrat kaj čudno zategnile. Lord Fauntleroy je razvil svojo zgovornost ter račune? Najbrž zadnje! Ako pa je tako, potem pa § 19 ni odgovor na narodnostno vprašanje, ampak le nekako tolažilo, na katero se sklicuje državna uprava, ako jo le preveč peče vest zaradi svoje kravje kupčije z narodnostnimi interesi, nekak „Biapopeia vom Himmel, womit man einlullti wenn es greint, das Volk, den grofien Liimmel", kakor pravi Heine. 1 Nekateri se sklicujejo na 3. odstavek § 19, ki izključuje vsako siljenje k učenju drugega deželnega jezika, in sklepajo iz tega, da je država pravno obvezana ustanavljati take šole, kojih obisk je obligaten, torej le ljudske šole,2 toda kulturna ravnopravnost in opravičenost vendar ne more biti zapopadena samo v pravu na ljudskošolsko izobrazbo! Ako ima § 19 namen, pravno rešiti narodnostno vprašanje, zadostiti torej tudi kulturnim potrebam vsakega naroda, potem vendar ne more šolo ponižati na navadni predmet boja in sovraštva! Kako se naj sicer ujemata 1. in 3. odstavek, ako ravnopravnost narodov in jezikov ne velja tudi za srednje in visoke šole? Kako si naj tolmačimo odstavek 3., po katerem je vsako siljenje k učenju drugega deželnega jezika prepovedano, ko vendar moramo pri pogledu na slovenske kulturne razmere konstatirati, da smo siljeni že na ljudski šoli učiti se nemščine, ako hočemo nadaljevati študije na skoro izključno nemških srednjih šolah, k čemur smo vendar po odstavku 1. „nedotakljivo" opravičeni? (Konec prib.) Politiene vesti. Poslanska zbornica. „Narodna zveza11 je imela sejo obeh klubov. Razpravljali so glede na stališče o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v proračunski razpravi. Poročal je dr. Šušteršič. V razpravi se je naglašalo, da Jugoslovani niso voljni dopustiti, da se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. Jugoslovani pa ne nasprotujejo, ako se ustanovi vseučilišče izven Primorske, a zahtevajo, naj se ustanovi obenem tudi slovensko vseučilišče. Glede na glasovanje o posameznih proračunskih postavkah je prevladalo mnenje, naj Jugoslovani glasujejo proti posameznim postavkam. Nekaj dalmatinskih poslancev je pa nasprotovalo, ker je znatna vsota določena za Dalmacijo. Ko se je glasovalo, je večina sklenila, naj se glasuje proti proračunu. Dalmatinski poslanci dr. Ivčevič, Biankini, Vukovič, Perič in dr. Baljak se niso hoteli ukloniti večini, kar je povzročilo ogorčenje med ostalimi jugoslovanskimi poslanci. 1 Heine: Deutschland, Kaput J. 2 v. Herrnritt: 1. c. stran 90 in naši. zaupno in brez vsake zadrege ščebetal. Celo povest o Diku in Jaku, razmere branjevke iz starega rodu in prijateljstvo z mh Hobbsom je zaupal staremu očetu, nato mu navdušeno opisoval republikansko zmagoslavje pri volitvah z zastavami, napisi in bakljado. Končno je pričel govoriti o 4. juliju in prišel v veliko razburjenost, dokler mu ni prišlo nekaj na misel, da je nenadoma končal. „No, kaj pa je?“ je vprašal stari oče. „Zakaj ne nadaljuješ?-1 Lord Fauntleroy se je v zadregi premikal po stolu. „Na miseLmi je prišlo, da morda ne slišiš rad tega," je odgovoril. „Morda je bil kdo iz Tvoje rodbine poleg. Nisem mislil nato, da si Anglež.11 „Le mirno nadaljuj," je rekel milord. „Osebnih zvez nimam s to stvarjo. Najbrž si tudi Ti pozabil, da si Anglež.11 „O ne,11 je Cedrik hitro odgovoril, „jaz sem Amerikance.11 „Ti si Anglež,11 je. kratko pojasnil stari gospod. „Tvoj oče je bil Anglež.11 Stvar se mu je zdela precej smešna. Ce-driku je pa bila prav resna. Na tako mišljenje ni bil pripravljen, zato mu je postal obrazek temnordeč. „Rojen sem bil v Ameriki,11 je ugovarjal, „in če se je rojen v Ameriki, se mora biti Ame- V proračunski debati je govoril tudi ministrski predsednik Bienerth. O Jugoslovanih je kratko rekel, da jim vlada posveča svojo skrb in naklonjenost in da to pričajo razna dejanja. Kaka dejanja so to, o tem je Bienerth molčal. Jugoslovani so te njegove besede sprejeli s posmehom. „Slovanska enota" in Malorusi. Med voditelji „Slovanske enote“ in Malorusi se vodijo pogajanja glede pridružitve maloruskih poslancev „Slovanski enoti". Pogajanja še sicer niso končana, vendar vse kaže na to, da se bo našel način, ki bo omogočil Malorusom pristop k „Slovanski enoti". V tem slučaju bi „Slovanska enota" štela 150 poslancev, torej skoro eno tretjino vse zbornice. Poljaki s pristopom Ma-lorusov k „Slovanski enoti" seveda niso zadovoljni, tem bolj pa se tega vesele Nemci, ker so mnenja, da bi pristop maloruskih poslancev k „Slovanski enoti" Poljake takorekoč neraz-rušljivo navezal na nemško večino. Italijansko vseučilišče. Italijanski poslanci se pogajajo z drugimi strankami, da bi jih pridobili za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu. Kakor zatrjujejo, so pridobili zase vse velike stranke razen „Slovanske enote". V proračunskem odseku in v zbornici bodo baje glasovali za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu nemške svobodomiselne stranke, socialni demokratje, Malorusi, zionisti, nekaj divjakov in večina krščanskih socialcev. „Poljski klub" še o svojem stališču napram temu vprašanju ni sklepal, vendar pa je več poljskih poslancev izjavilo, da se bodo absentirali, ako bi klub zavzel stališče proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. Vzpričo teh dejstev so italijanski poslanci prepričani, da bo zbornica sprejela njih predlog, da se določi Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Nemško-nacionalna zveza je imela sejo, na kateri je razpravljala o vprašanju, kje se naj ustanovi italijansko vseučilišče. Večina članov se je izrekla za Trst kot sedež bodočega italijanskega vseučilišča. Demisija ministra dr. Žačka. Cesar je 13. t. m. sprejel v 3/4 urni avdijenei ministrskega predsednika barona Bienertha, ki mu je poročal o zadnjih dogodkih v poslanski "zbornici. Vladar je izrazil svojo posebno zadovoljnost s postopanjem vlade ter se je z velikim priznanjem spominjal onih članov vlade, ki so vkljub težavnemu svojemu položaju podpirali ]ori glasovanju vladno politiko. Zato ni mogel v tem njih postopanju opaziti nobenega dejstva, ki bi kateregakoli člana sedanjega kabineta moglo siliti, da bi izvajal konsekvence. Cesar torej demisije češkega ministra - rojaka dr. Žačka ni sprejel. rikanec. Žal mi je, da Ti moram ugovarjati," je vljudno in obzirno pristavil. „Mr. Hobbs mi je rekel, da bi moral biti Amerikanec, v slučaju, da pride do vojne." Grof se je ostro zasmejal, smeh je bil trd in osoren, toda smeh je vendar bil. „In to bi Ti storil?" je rekel. Sovražil je Ameriko in Amerikance, toda resno in vneto rodoljubje malega vnuka ga je zabavalo, in rekel si je, da postane iz tega dobrega Amerikanca enkrat lahko dober Anglež. Nadaljni pogovor o politiki je prekinil strežaj, ki je naznanil, da je miza pogrnjena. Cedrik je takoj vstal ter stopil k staremu očetu s pogledom na tega bolno nogo. „Naj Ti li pomagam?" je prijazno vprašal. „Lahko se opreš name, veš. Enkrat je imel mr. Hobbs bolno nogo, ker mu je vreča s krompirjem padla nanjo, tedaj sem ga vedno vodil." Častivredni strežaj je skoro svojo službo in svoj dober glas tvegal z neprimernim nasmehom. Bil je imeniten strežaj, ki je bil vedno le v plemenitaških službah in bi se čutil one-čaščenega, ko bi si privoščil smehljaj vpričo gospodarja. Zdaj pa je bila nevarnost velika in rešil se je le na ta način, da je strmel čez ramo svojega gospoda v grdo sliko na steni. Grof je pomeril vitežkega malega vnuka od nog do glave. „Misliš li, da bi to mogel?" je vprašal. „Mislim, da," je odgovoril Cedrik. „Zelo sem močan, veš, star sem že sedem let. Na Baron Burian odstopi. „Montagsrevue" javlja, da v kratkem odstopi skupni finančni minister baron Burian. Za njegovega naslednika bo baje imenovan sedanji avstro-ogrski poslanik v Belgradu grof Forgach. Ogrska kriza. Vzpričo vesti, da bo krona z ozirom na političen položaj na jesen primorana opustiti intransingentno stališče napram neodv. stranki, zatrjujejo na merodajnem mestu, da cesar pod nobenim pogojem ne bo dovolil samostojne ogrske banke in takisto ni pripravljen, izročiti vladno krmilo izključno v roke neodvisne stranke. Demonstracije proti banu Rauchu. Bana Raucha je dne 16. t. m. v Brodu na Savi sprejela ogromna množica, ki mu je viharno klicala: „Abcug Rauch, proč z madžarskim strežajem.“ Policija in orožniki, ki so bili sklicani iz vseh bližnjih krajev, so skušali razgnati demonstrante, kar pa se jim ni posrečilo. Nato so orožniki pričeli z aretacijami. Vsak, kdor se jim ni brezpogojno uklonil, je bil aretiran. Zaprli so več odličnih oseb. V celem je bilo are-tovanih okrog 50 oseb. Na hišah so bile razo-bešene črne zastave. Popoldne je hodila policija od hiše do hiše ter je s silo snemala te zastave. Zvečer so se demonstracije ponovile. Turško - srbska zveza? V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se ima v kratkem skleniti zveza med Turčijo in Srbijo. Turški poslanik Erad paša je dobil od ‘svoje vlade brzojavne instrukcije, da sklene alianso s Srbijo. Pogajanja o tem vprašanju so dozorela že v toliko, da se lahko trdi, da je srbsko-turška zveza gotova stvar. Potres na Francoskem. Iz Marzelja, Nice, Eja, Montpeljeja itd. javljajo o močnih potresnih sunkih, ki so povzročili ogromno škodo. Število človeških žrtev še ni natančno dognano. 3z slovenskih dežel Sijajen uspeh tržaških Slovencev pri volitvah v Trstu dne 13. junija. Po ulicah so patrolirali orožniki in policija, a v vojašnicah je bilo konsignirano vojaštvo. Kavarne in javni lokali so bili natlačeni nervozno radovednega ljudstva. Ob štirih popoldne se je izvedel izid volitev v okoliških okrajih, ob petih popoldne pa tudi že v mestnih. V slovenskih okrajih so izvoljeni vsi štirje narodni kandi-datje z veliko večino, v italijanskih — nobeden. — Slovenci so pognali v ožjo volitev kamoro in irredento v 3. in 4. okraju, v šestem pa socialne demokrate. V prvem, drugem in petem okraju ožja volitev med kamoristi in so- eni strani se lahko opiraš na palico, na drugi pa name; Dik pravi, da imam močne mišice pri teh letih." Stegnil je roko, da bi grof videl moč njegovih mišic, ki jih je Dik tako pohvalil in je pri tem tako resno in važno gledal, da se je strežaj zopet moral ozreti v grdo sliko. „Dobro," je odločil grof, „poskušaj." Cedrik mu je dal palico ter mu pomagal vstati. To je bila navadno naloga strežajeva, ki je pri tem večkrat slišal hudo kletvico ter večkrat tiho škripal z zobmi. Danes je šla stvar brez kletve, čeprav je grofa hudo trgalo, toda grof je hotel poskušati. Počasi je vstal ter položil roko na ramo, ki se mu je tako hrabro ponudila za podporo. Previdno je stopil lord Fauntleroy korak naprej ter pri tem skrbno pazil na bolno nogo. „Le dobro se opri name," je rekel. „Prav počasi hočem iti." Ko bi imel grof strežaja za vodnika, bi se gotovo manj opiral na palico in bolj na strežaja, a vendar se mu je pri tej poskušnji zdelo potrebno, vnuku pokazati svojo težo. Po nekoliko korakih je bil pa tudi mali obrazek temnordeč in srce mu je začelo burno utripati, toda krepko se je uprl roki starega očeta ter se spomnil Dikove pohvale svojih mišic. „Le nič se ne boj in krepko se opri," je sopihal Cedrik, „bom že lahko zmagal, če ni predaleč." cialdemokrati. Slovenskih glasov povsod neverjetno veliko. — Pred „Narodnim domom" je bila zbrana ogromna množica, ki je prepevala narodne pesmi. Italijani in socialisti so grozno potrti vsled tega impozantnega nastopa Slovencev. S slovenskih višin so vihrale slovenske trobojnice. V slovenskem taboru je navdušenje velikansko. V I. volilnem okraju v okolici (Skedenj, Sv. Marija Mag. Zgornja in Spodnja) je bil izvoljen slovenski kandidat Anton Miklavec, posestnik, s 1086 glasovi. Socialni demokrat Končnik je dobil 324, Italijan Poretti pa 89 glasov. V II. okoliškem okraju (Rocol, Katinara, Lonjer, Vrdela, Kolonja in Konkonel) je bil izvoljen slov. kandidat Alojzij Bjeker, privatni uradnik, s 1075 glasovi. Socialni demokrat Milost je dobil 445, Italijan dr. Cimadori pa 110 glasov. V III. okoliškem okraju (Rojan, Greta, Barko vij e, Kontovel, Prosek, Sv. Križ, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica) sta bila izvoljena slovenska kandidata Štefan Ferluga, šolski vodja, s 1752 in dr. Just Pertot, zdravnik, 1731 glasovi. Socialna demokrata Kopač in Pittoni sta dobila 514, ozir. 512, italijanska kandidata K. Ferluga in Kumer pa 154, oziroma 191 glasov. —-Nemci so s svojim števnim kandidatom trgovcem Czernyjem doživeli sramotno blamažo. Czerny je namreč dobil v I. okraju samo 37 glasov, v II. okraju 20, v III. 76, v IV. okraju 72, v drugih okrajih pa sploh nobenega glasu. Izid tržaških volitev je napravil na Dunaju velikansk vtisk na vladne in vse politične kroge. Vsi slovanski politiki se divijo kolosal-nemu uspehu, ki so ga izvojevali Slovenci pri teh volitvah. V vseh političnih krogih so mnenja, da je s temi volitvami za vedno strto neomejeno gospodstvo iredente v Trstu. Pri ožjih volitvah so v prvem in šestem okraju zmagali socialisti s pomočjo Slovencev, drugi trije razredi so pripadli kamori. Slovenci so častno nastopili in je v III. okraju Slovenec dr. Gregorin podlegel samo za 137 glasov proti kamoristu Mrachu. Izvoljenih je bilo deset soc. demokratov in šest laških liberalcev. Ciril Metodova družba za Istro je imela letno skupščino dne 6. t. m. v Kastvi. Skupščino, katero sta obiskala kot zagrebška gosta gg. dr. Ortner in Simunič, je vodil predsednik Spinčič. Po burnem odobravanju predsednikovega govora, ki je z navdušenimi besedami opozarjal na koristi in potrebe družbe, sosebno ker v zadnjem času vsiljujejo po Istri Italijani svoje šole kot gobe po dežju, in tlačijo slovanske otroke v tuje potujčevalnice in jim uglajajo pot odpadnikov, je poročal društveni tajnik, da vzdržuje družba 27 šol z 42 razredi, tri otroške Sicer ni bila dolga pot v obednico in vendar se je Cedriku zdela cela večnost, da so prišli do stola na zgornjem koncu mize. Roka na rami je bila z vsakim korakom težja, glavica mu je bila vedno bolj vroča in sapa hitrejša, toda nato ni mislil, da bi odnehal; mišice je kolikor mogoče nategnil, se držal ravno in tolažil starega gospoda. „Ali Te noga zelo boli, če na nji stojiš?" je vprašal. „Ali je nisi nikoli vtaknil v vročo vodo z gorčično moko? To je mr. Hobbsu dobro storilo." Veliki pes je dostojanstveno korakal poleg in strežaj je sledil. Češče mu je smehljaj spreletel obraz, ko je opazoval, kako je mali lord vso moč zbral ter dobrovoljno nosil težko breme, pa tudi grof je parkrat pomenljivo pogledal razgreto otrokovo obličje. - Ko so prišli v obednico, je Cedrik opazil, da je bil to velik, mogočen prostor in da je strežaj, ki je stal za grofovim stolom, začudeno strmel v prišlece. Naposled so dospeli do stola; toka je popustila ramico in grof je sedel. Cedrik je potegnil Dikov žepni robec iz žepa ter si otiral čelo. „Vroče je danes, kajne?" je vprašal. „Najbrž se mora pri Tebi kuriti zaradi bolne noge, samo meni se zdi malo vroče." Prirojen takt mu je branil, da bi sploh kaj, čeprav le na videz grajal. „Hudo delo si pravkar imel, kajne?" je opomnil grof. vrtce, šivalni kurz za deklice in enega učitelja na šoli v Lovranu. Na svojih šolah ima 47 učiteljskih moči. — Blagajnik je poročal o denarnem prometu, katerega zaključek izkazuje letnih dohodkov 106.000 K 33 v in stroškov 97.423 K 50 v. Društveno premoženje znaša 244.626 K 85 v, katero pa je ponajveč naloženo v šolskih stavbah in napravah, in je razpoložljivo premoženje jako majhno. Goriški deželni zbor bo razpuščen v najkrajšem času. O tem ni sedaj nobenega dvoma več. Volitve bodo najkasneje meseca septembra. Aretirali so v kavarni „Al Teatro" v Gorici trgovca z lesom L. Confortija iz Beljaka. Aretacija je v ožji zvezi s polomom laške banke „Popolare“. Za učiteljske plače naj prispeva deželi država s 50%! Tako glasečo se resolucijo z obširnim utemeljevanjem je na predlog g. Roša sprejel občinski odbor trboveljski v sobotni seji ter jo odposlal na predsedstvo državnega zbora. Pozivamo še druge občine, šolske svete, učiteljska društva etc., da odpošljejo nemudoma enake sklepe — lahko tudi brez sej oziroma občnih zborov. Narodno izdajstvo za 50 voz peska. Znano je, da je gostilničarka Loger dala pri volitvah v okrajni zastop laški pooblastilo nem-čurjem. Za to izdajstvo ji je baje uradnik Leiler izposloval pri premogokopni družbi 50 voz peska. Prvo ljudsko knjižnico v Gaberjih pri Celju je otvoril „klub sloven. akad.“ v Celju. Knjižnica, ki se nahaja v „Sokolskem domu" šteje 210 trdo vezanih knjig. Vsakdo si lahko za 2. vin. izposodi knjigo. Posluje se vsako nedeljo predpoldne. Kranjsko, Shodi narodno-napredne stranke. V nedeljo se je vršil shod na Igu v občinski hiši, kamor sta prišla poročat gg. deželna poslanca dr. Fran Novak in dr. Ivan Oražen. Navzlic slabemu vrememu zbralo se je dokaj odličnih posestnikov iz Iga in okolice. Shodu, ki se je vršil ob navzočnosti vladnega komisarja in žan-darmerijski asistenci, je predsedoval podžupan g. I. Kraljič iz Iga, Govornika dr. Oražen in dr. Novak sta temeljito pojasnila delovanje narodno-napredne stranke in ob burnem pritrjevanju zavračala vsa obrekovanja klerikalne stranke. — Kaplan Drolc je „branil" Slovensko ljudsko stranko, a ni nič pomagalo — navzoči Ižanci so že jeli samostojno misliti. — Iskreno soglašanje navzočih z izvajanjem govornikov je rodilo takoj sad: navzoči so na za- „O ne! Nič ni bilo hudega, samo vroče mi je postalo," in zopet si je otiral vlažne kodre z robcem. Lordu Fauntleroyu so nakazali prostor pri mizi nasproti staremu očetu, tudi tukaj je sedel v širokem naslonjaču. Vse, kar je doslej videl, visoke, široke sobe, velikansko pohištvo, veliki strežaji, orjaški pes in stari oče sam, vse to bi mu moralo njegovo malenkost predočiti. A to Cedrika nikakor ni vznemirjalo; za velikega ali važnega se ni nikoli imel, in bil je vedno pripravljen, prilagoditi se razmeram, ki so bile zanj skoro nepremostljive. Kajpada še nikoli ni tako majhen izgledal kakor v velikem naslonjaču pri svečano pogrnjeni mizi. Kljub temu, da je samotno živel, je grof vendar imel veliko gospodarstvo in obed je bil važen trenotek v njegovem življenju, kakor tudi njegovega kuharja, za katerega so imeli dnevi, ko Nj. Vzvišenost ni imela teka, britke izkušnje. Danes je bil pa tek menda boljši in sodba o jedilih ni bila tako ostra, ker je večkrat moral gledati vnuka čez mizo. Sam je malo jedel, tembolj pa spp Cedrika ter se zelo zabaval, ko ga je poslušal. Na tihem se je veselil, kako krepko se je opiral na malega dečka, da poskusi njegovo hrabrost in potrpežljivost, in kako dobro je ta prestal skušnjo. „Grofove krone nimaš vedno na glavi?" je skromno vprašal lord Fauntleroy. „Ne," je odgovoril grof z osornim smehom, „mi nič dobro ne stoji." devni poziv g. dr. Novaka naprosili odposlanca narodno-napredne stranke, naj jim narodno-napredna stranka ustanovi politično in gospodarsko društvo ter so v ta namen izvolili gospoda Jereta, župana v Iški loki in gospoda A. Minatija, trgovca na Igu, da storita v to svrho vse potrebne pripravljalne korake. — V Škofji Loki so v nedeljo zborovali pod predsedstvom g. Dolenca iz Stareloke odborniki in zaupniki mladega „Naprednega političnega društva za škofjeloški okraj". Od izvrševalnega odbora se je udeležil seje dr. Žerjav. Razpravljali so o važnih občinskih in gospodarskih vprašanjih. — V Mostah se je vršil preteklo soboto zvečer pri „Malem slonu" po izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke sklicani shod z ozirom na bližnje občinske volitve v tem okraju. Samonemške hišne tablice. Komaj je upravno sodišče potrdilo samoslovenske ulične napise, je že tista gospa Kreuter-Galle na svoji hiši dala nabiti samonemško hišno tablico, kakršno je imel Staudacher v Nunskih ulicah že dlje časa. Ker pa to ni samo izzivajoča demonstracija, nego tudi po zakonu nedopustna svojevoljnost, je mestni magistrat tej pridrznosti naredil konec. Magistralna komisija je šiloma odstranila samonemško tablico naše Line, dočim je bil Staudacher pametnejši in je tablico sam odstranil. Vodna moč Save. Polastiti se je hoče država in že se snujejo projekti ob Savi, tej najmočnejši sili kranjske dežele. Železniško ministrstvo jo hoče namreč porabiti za elektrizi-ranje železnic. Kranjski deželni odbor pa, ki hoče uporabiti vodne sile za potrebe domačega prebivalstva, je predložil načrt, po katerem bi se dala savska vodna moč najkoristneje izrabiti za agrarne in industrialne naprave. K obravnavi, ki jo je razpisalo okrajno glavarstvo v Kranju na poziv c. kr. deželne vlade, je šel deželni glavar pl. Šuklje, ki je dal na zapisnik obširno izjavo zastopnikov dež. odbora, ki odločno pobija nakane ministrstva in protestira zoper nameravano elektrifieiranje železnic. — Z ozirom na dalekosežnost akcije, ki jo namerava železnična uprava, in z ozirom na mnoge težkoče, ki utegnejo nastati po vseh alpskih deželah v tem pogledu, pa tudi ni pričakovati, da bi se elektri-ficiranje v kratkem času faktično izvršilo, vsled česar utegnejo ostati vodne sile, katere bo že-leznično ministrstvo morda okupiralo, za daljšo dobo neizrabljene in privatni podjetnosti nedostopne. Končno se ne sme prezreti, da imamo v deželi mnogo premoga in da imajo državne železnice s premogokopi prav ugodne pogodbe glede dobavanja premoga za železniški obrat. Teh pogodeb, ki veljajo za dolgo vrsto let, „Mr. Hobbs je najprej mislil, da jo boš vedno nosil, potem je pa rekel, da jo boš sem-patja odložil, če se boš na primer s klobukom pokril." „Da, da," je rekel grof, „včasih je nimam". Neki strežaj se je moral hipoma obrniti proč, da je lahko zakašljal, ker se ni smel smejati. Cedrik je prvi nehal jesti, se naslonil nazaj in ozrl po sobi. „Zelo ponosen moraš biti na svojo hišo," je rekel, „tako lepo je in park je šele krasen." Potem je za hip utihnil ter pomenljivo pogledal grofa. „Ali ni hiša prevelika za le dva človeka, ki,živita v nji?" „Velika na vsak način dovolj," je odgovoril grof. „Ali je Tebi prevelika?" Mali lord se je hip obotavljal. „Mislil sem si le tako, da bi se dva človeka, ki notri stanujeta in se ne razumeta dobro, zelo samotna čutila. „Misliš, da se bova midva dobro razumela?" „O gotovo. Z mr. Hobbsom sva bila zelo dobra prijatelja. Bil je moj najboljši prijatelj, ki sem ga imel razen ljubčka." Grof je malo dvignil košate obrvi. „Kdo je to, ljubček?" „Moja mati," je rekel lord Fauntleroy s čudno tihim in mirnim glasom. (Dalje prih.) menda železnična uprava v svojo škodo ne bo razveljavila in tudi ni pričakovati, da se elek-trificiranje kmalu izvrši. Projekt železnične uprave z narodno-gospodarskega stališča torej nima nobenih prednosti, pač pa je verjetno, da bo v slučaju njegovega uresničenja oškodovana splošnost, zlasti pa še poljedelstvo, industrija in mala obrt. Zato pa nikakor ne bi bilo opravičeno, če bi se temu projektu priznala prioriteta. Slovenski juristi se ne sprejemajo več v sodno službo! Absolvirani pravnik P. je prosil predsedstvo višjega deželnega sodišča v Gradcu, da se ga sprejme v sodno službo. Njegovo prošnjo so v Gradcu zavrnili, češ, da je „za okoliš graškega nadsodišča ustanovljeno število kandidatov za sodno službo že doseženo." Kje ste, slovenski poslanci?! Velika pevska slavnost v Ljubljani. Le še komaj nekoliko dni in napočili bodo slavnostni dnevi 251etnice društva „Slavec." Slavnostni dnevi, ko sprejme naše stolno mesto Ljubljana v svoje okrilje tako mnogobrojno število slovanskih pevcev, kakor jih doslej še ni imelo priliko pozdraviti. Dospela pa bodo tudi druga narodna društva in korporacije, da prisostvujejo veliki narodni slavnosti. Upravni odbor „Slovenske sokolske zveze" je opozoril vsa v zvezi stoječa Sokolska društva, da se udeleže v čim večjem številu te slavnosti. Iz Zagreba poroča odličen rodoljub, da vlada tamkaj tako intezivno zanimanje za „Slavčevo" 251etnico, da pride samo iz Zagreba okoli 100 pevcev, a iz ostalih hrvatskih pokrajin pa gotovo še najmanj 100 pevcev, ker se po vsej Hrvaški dela veliko propagando za najobilnejšo udeležbo, osobito še z ozirom nato, ker se ima na tej slavnosti postaviti temelj „Zvezi slovanskih pevskih društev", katera ideja je nam slovanskim pevcem tako vzvišena, mila in draga. Dosedaj je prijavljenih 64 društev. Jakopičev umetni paviljon in razstave slovenskih umetnikov. V navzočnosti deželnega predsednika z vladnimi funkcijonarji, ljubljanskega župana, odposlanstev deželnega odbora, ljubljanskega občinskega sveta, finančne direkcije, Slovenske Matice, Slovenskega pisateljskega društva, Društva za tujski promet, Splošnega slovenskega ženskega društva in Zenske krščanske socialne zveze se je preteklo soboto popoldne ob polu 5. otvoril Jakopičev ob Lattermannovem drevoredu na novo zgrajeni umetniški paviljon, v njem pa razstava sloven. umetnikov, po številu III. v Ljubljani, prva pa v lastnem domovanju slovenske umetnosti. Skromno in tiho se je izvršilo to slavlje, kakor je nevsiljiva in skromna slov. umetnost. Kronist slovenske umetnosti pa bode ta dan zabeležil z zlatimi črkami in ga dobro podčrtal. Rusko učiteljstvo na Slovenskem. — Kakor je znano, pripravlja ruska vlada za „go-sudarstveno dumo" zakonski predlog o uvedbi splošne šolske obveznosti. Da pa učiteljstvu že sedaj obstoječih šol preskrbi kolikor mogoče široko obzorje, je sklenila pošiljati učitelje na učna potovanja. Za letos odpelje se 15 skupin po 50 učiteljev in učiteljic v zapadne slovanske dežele. Nekaj teh skupin obišče tudi Ljubjano, Trst in Gorico. Prva se pripelje v torek, dne 22. t. m. v Ljubljano, od koder odide potem v Postojno in dalje v Trst. Upati je, da slovensko ljubljansko občinstvo sprejme te zanimive slovanske potnike z ono gostoljubnostjo, kakršno zaslužijo. Izlet ruskih akademikov v slovanske kraje. Pod vodstvom vseučiliškega profesorja Aleksandra Pogodina je odpotovalo 22 ruskih akademikov v Avstrijo. Poselili bodo Lvov, Krakov, Olomuc, Prago, Tabor in Dunaj. Z Dunaja se odpeljejo na Slovensko, kjer poselijo Ljubljano, Postojno in Trst. Srbskih izletnikov ne bo na Slovensko. Projektirani izlet gojenk belgradskega ženskega učiteljišča in liceja na Slovensko izostane. Merodajni so bili razni oziri, med katerimi niso bili najmanjši politični. S tem je torej odstranjena za državo nevarnost, o kateri so toliko pisali nemški listi. Seveda poset 30 sedemnajst-do osemnajstletnih srbskih deklet bi omajalo avstrijsko državo! Nedeljski počitek v gostilnah. Uslužbenci in uslužbenke v vseh ljubjanskib gostilnah, v katerih je v nedeljah več kot tri ure dela, dobe odslej nedeljski počitek. Kjer so v nedeljah take razmere, da tak počitek v nedeljo ni mogoč, morajo uslužbenci in uslužbenke dobiti med tednom počitek, ki mora trajati neprenehoma 12 ur, ali pa dvakrat po 6 ur, med to pa ne sme biti vštet nočni čas. Gostilničar, ki bi takega počitka ne dal, bo kaznovan z globo od 10 do 1000 kron, ali z zaporom od 24 ur do 3 mesece. Pogubno delo „Sudmarke". V 201etnem obstoju' je „Sudmarka" narasla na 700 podružnic, ki so združene v 6 skupinah. Članov ima nad 60.000. Izdala je nad 1 milijon kron, od teh je podarila 400.000, posodila pa nad 500.000 K. Na Kranjskem je 28 podružnic z 2112 člani, na Koroškem 71 podružnic s 6696 člani, na Štajerskem 157 podružnic s 16.948 člani, na Primorskem 8 podružnic s 1376 člani. Leta 1908 je bilo dohodkov 433.408 K. Slovenske in slovanske zemlje je pokupilo društvo nad 1000 oralov. Izdalo je društvo leta 1908 vsoto 452.205 kron. Premoženja ima društvo 770.412 kron in 122 knjižnic. — Te številke nam kličejo ob 12. uri: Oživimo „Našo stražo" 1 Za C.-M. družbo. Opozarjamo na čaj, katerega bosta založila v korist družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Fran Kovač in Ignacij Novak pod tvrdko: „Prva slovenska zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani/ Zavitki bodo, srebrna znamka po 10, 20 in 50 vin., zlata znamka po 30 in 70 vin. Poslovati bosta začela s 1. julijem 1.1. ter opozarjamo p. n. trgovce, da blagovolijo svoja cenjena naročila v svrho točne postrežbe vže sedaj vposlati. Naročila sprejema do 1. julija solastnik tvrdke Fran Kovač Ljubljana, Stari trg 12. Pivovarna J. Kosler &Co. v Spodnji Šiški pri Ljubljani se bo pod vodstvom podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani in pod udeležbo denarnih moči pivovarniške stroke spremenila v delniško družbo. Hnjižetmosi. „Omladina" je edino slovensko napredno dijaško glasilo. Stane na leto za nedijake 4 K (za učitelje 3 K). Opozarjamo nanjo tembolj, ker se je z aprilom začel novi šesti letnik. Podpirajmo delovanje naših akademikov, kajti brez gmotne pomoči izven dijaških krogov se vsa ta hvalevredna stremljenja ne dajo izvršiti. In kolike važnosti je, da imamo „Omladino" kot protiutež proti glasilu klerikalnih študentov, „Zora“, ki s svojim pisanjem zastruplja dijaške vrste. „Omladind" prinaša izborne članke znanstvene in informativne vsebine. Nekaj posebnega bo junijska njena številka, ki prinese kot prilogo na umetniškem papirju izvršeno reprodukcijo krasne Prešernove plakete, katero je izvršil mlad slovenski umetnik A. Sever, član „Slovenije" na Dunaju in katere original je kupil kranjski deželni muzej. Ta plaketa je nekaj posebnega za Slovence, ker je prvi umetniški proizvod te vrste. Kot reprodukcija v „Omladini" izide plaketa v naravni velikosti (19 cm v premeru). „Omladina" pa izda še posebej tekom tega meseca plaketo v kronski velikosti v srebru in bakru, katera bo lahko služila kot najlepši slovenski narodni znak. Ko plaketa izide, opozorimo slovensko občinstvo še posebej nanjo. V Omladinski založbi izhaja tudi znanstvena knjižnica. Kot prvo delo izhaja Miselni razvoj evropskega človeštva od znanega češkega učenjaka prof. Drtina. Delo bo obsegalo vsega skupaj 6 snopičev in sicer izide zadnji snopič že v najkrajšem času. Do ta čas je cena celemu delu še nizka, namreč 4 K 20 h, potem se bo primerno zvišala. Lahko se plača tudi vsak zvezek posebej. Znanstvena knjižnica bo prinašala poljudne znansvtene publikacije slovenskih, slovanskih in tujih znanstvenikov. Znanstvena knjižnica je za Slovence velike važnosti, ker stremi na eni stani za popularizacijo vede, na drugi pa vrši znanstveno pripravljalno delo za slovensko vseučilišče. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, da naroči Znanstveno knjižnico in tako pomore neposredno sam pomagati pripravljalnemu delu za bodočo slovensko univerzo v Ljubljani. Naročila za „Omladino", kakor tudi za „Znanstveno knjižnico" sprejema upravništvo „Omladine" v Ljubljani, Breg št. 12, tiskarna Blaznikovih naslednikov. Slovenske trgovce opozarjamo, naj inserirajo v „Omladini" glasilu narodno radikalnega dijaštva, ker bodo potom agitacije dijaštva za svoja podjetja imeli največ uspeha in dobička. Prijave sprejema upravništvo „Omladine" v Ljubljani, Breg št. 12, tiskarna Blazni-kovih naslednikov. Priporočamo našim rodbinam Jfoiins^o cikorijo. (E-vi'; L c >) Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah . ..— -----.— jfajhlj vam nalezen denar -* je v siof#emislci Mestni hranilnici ljubljanski keB* jj@ podvržena jsmeiem&s Biaeiz©rst¥aa. 1 Stanje hran. viog: nad 34 milijonov K Hranilnica se nahaja v lastni palači Rezervni zaklad: nad t milijon kron 1 sprejem# ti po poie Milice. prej Slonovih ul. št. 3 nasproti frančiškanskemu kloštru. ________________ Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hraniine vloge vsak dan Oj od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po |0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. J)ne f. in 16. vloženi denar ?e obrekuje tat^oj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plaenje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaraeuni. Posoja se na zemljišča po LV/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče Posoja s® ttaeli sia raeersle® gsapir|©E I Patentirano v 30 državah. Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede irpežiraosti vsako drugo opeko mrjeea eflmtea slušna opeka z zarezo. V zalogi jo ima edini izdelovajteij flU pl*! L-Jil za slovenske dežele Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. Vprašanja je nasloviti na: 3van Jelačin, Sjnhljana. .vESS Varstvena znamka. e^€eeeseeee6««ass3@sisi3i3s93i8di3@i: Svoji k svojim! Priporoča se sSss^eaiska trgovina . Jato Česnik i fjsbliana ^ žingerjeee Hiiee Zaloga sv^ne=a za bluze w ^ in obleke. Zaloo*a modnega blaga za žen-ske bluze in obleke. Za 100**1 modnega blaga za možke w & obleke in površnike. ZaloSa pmilnega blaga, platna, w ^ sifona, inlet, domestik v JSI vseh širjavah. Zal0°*a raznovrstnih preprog, li-w ^ noleja, volnene, tapestri, i jute in dr. Zaloga zaves’ čipkastih, belih, u ® krem in barvastih. ZalO°*a 8’ai‘nbur, volnenih in do-^ mače izdelanih odej. Cene nizke. ^ Poštena postrelila. >:$S5^ss3sss#$®eies$:€c