Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII november 2019 MOZAIK IRDO SQUID je švedska aplikacija namenjeno spodbujanju mlajših generacij k branju novic. Str. 29 Intervju: Johan Othelius Akademija 2019 Družbena odgovornost z mladimi in za mlade na podrocju hotelirstva Str. 11 Horus 2019 Str. 4 Podelitev nagrad bo 17. decembra v Mariboru IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XII,november 2019, str. 51 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji, na strani 3 spodaj—Plastic pollution in ocean environmental problem - ©AP Images/European Union-EP Fotografija na naslovnici: YvonneHuijbens https://pixabay.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Horus 2019 10 Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 11 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 13 Pomembni sklepi na podrocju mladine 15 Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2019 20 Ukvarjanje z nadarjenimi ni etiketiranje, temvec razvoj talentov 23 DO v Sloveniji 29 Kaj je SQUID? 31 Merjenje ucinkov prostovoljskega dela 33 Zelena japka v Mariboru ponovno odprta 35 ZA podjetno Slovenijo 36 Vpliv elektromagnetnih sevanj na cebele 37 Ustanovili center za zaslužne profesorje 38 Ker alkohol ni mleko 39 Za rodovitno zemljo in cisto vodo 40 Dogodki, konference, novice 46 Razpisi in priložnosti 47 Odlicni v znanosti v letu 2019 Vsebine Slovenska nagrada za družbeno odgo-vornost Horus je bila prvic podeljena leta 2009, ko sta mag. Natalie Cvikl Postružnik, takrat še predsednica Slo-venskega društva za odnose z javnost-mi , in mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovor-nosti , ugotovili, da v Sloveniji manjka priložnosti, da bi se podjetja o družbeni odgovornosti lahko ucila eden od dru-gega. Pred 11 leti sta skupaj s strokov-nimi sodelavci obeh organizacij zasno-vali Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. V tem casu se je nabralo že precej dobrih praks, izku-šenj in pogledov na podrocje družbene odgovornosti. Nagrada Horus dokazu-je, da ni najpomembnejše števil prijav-ljenih kandidatov, s katerim se je naj-lažje pohvaliti v javnosti, pac pa, da so med prijavljenimi tisti, ki resnicno spodbujajo osebno in družbeno odgo-vornost in jo sami in v podjetju vsak dan izvajajo v praksi ter so pripravljeni vzpostavljati dolgorocno družbeno od-govorno skupnost in dokazujejo, da jim je mar za slehernega cloveka, za nara-vo, za skupnost, za družbo. In za to je potrebno garati, ampak se splaca. Sodelujte in krepite zavedanje o družbeni odgovornosti tudi vi. Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Projekt Akademija 2019 Horus 2019 Listina raznolikosti Listine raznolikosti so ena izmed aktualnih prostovoljnih evropskih iniciativ raznolikosti, s ciljem spodbuditi organiza-cije (zasebne, javne) k implementaciji in razvoju politike raznolikosti znotraj organizacij. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS 2019 je do 15. novembra 2019, ko se je raz-pis zakljucil, prispelo 11 vlog. Od tega so prispele za kate-gorijo Strateška nagrada tri vloge (ena profitna in dve ne-profitni), za Priznanje za projekt sta prispeli dve vlogi (ena profitna in ena neprofitna). Na razpis za Posebna priznanja Horus 2019 je prispelo šest vlog, od tega štiri za splošno priznanje in dve za novinarje. Rezultat iskanja slik za vodja za družbeno odgovornost Glavni cilji projekta so bili mlade ozavestiti o družbeni od-govornosti in trajnostnem razvoju ter jih usposobiti za to podrocje dela, povezati mlade s potencialnimi delodajalci na podrocju hotelirstva, usposobiti mlade z manj prilož-nostmi in jim predstaviti možnosti za delo v hotelirstvu ter krepiti aktivno participacijo mladih za podrocje družbene odgovornosti v Mestni obcini Maribor. Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor ZMAGOVALCI BODO ZNANI 17. DECEMBRA 2019 V MARIBORU ZMAGOVALCI BODO ZNANI 17. DECEMBRA 2019 V MARIBORU NE ZAMUDITE! Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost HORUS 2019 je do 15. novembra 2019, ko se je razpis zakljucil, prispelo 11 vlog. Od tega so pri-spele za kategorijo Strateška nagrada tri vloge (ena profitna in dve neprofitni), za Priznanje za projekt sta prispeli dve vlogi (ena profitna in ena neprofit-na). Na razpis za Posebna priznanja Horus 2019 je prispelo šest vlog, od tega štiri za splošno priznanje in dve za novinarje. Vloge ocenjujejo razlicni neodvi-sni strokovnjaki. Ocenjevanje poteka v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste morajo kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock. Ce jih ne zberejo, niso upraviceni do priznanja oz. nagrade, ne glede na šte-vilo kandidatov v kategoriji. Podelitev nagrad Horus 2019 pa bo 17. decembra 2019 v Mariboru. Razpis za nagrado Horus je letos objavljen že enajstic zapored. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Ho-rus 2019 se potegujejo razlicne pravne osebe in po-samezniki. Za Strateško nagrado Horus 2019 se v ka-tegoriji profitnih pravnih oseb poteguje FlawlessCode, informacijski inženiring, d.o.o., v kategoriji neprofit-nih pravnih oseb pa DOBA Fakulteta za uporabne po-slovne in družbene študije Maribor in Malo mesto d.o.o., socialno podjetje. Za Priznanje za projekt so na razpis Horus 2019 svoje vloge poslali naslednji kan-didati: LEKSI digitalne rešitve za univerze d.o.o. v kate-goriji profitnih pravnih oseb, v kategoriji neprofitnih pravnih oseb pa Filozofska fakulteta Univerze v Mari-boru. V kategoriji novinarji se za priznanje poteguje-ta Viva Videnovic, urednica rubrike Proglas (tednik Mladina) in Branka Bezjak, urednica Štajerca (Casnik Vecer). Za Posebno priznanje v kategoriji splošno so predlagani štirje kandidati in sicer: dr. Andrej Perko, Zavod Mitikas Mekinje, psiholog in psihoterapevt, Jurcek Nowakk, prostovoljec, predsednik, tajnik, clan, vodnik HOPLA – društva za družinsko rekreaci-jo, Borut Ambrožic, Per Ardua d.o.o., vodja marke-tinga in projektne pisarne, in Tomaž Bole, glavni taj-nik Ustanove Gallus in prostovoljec. Z razpisom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovi-te pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost Horus 2019 podeljuje IRDO - Inštitut za raz-voj družbene odgovornosti v sodelovanju s sofinan-cerji in številnimi podpornimi partnerji, in sicer: PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zborni-ca, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelova-nje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije, Društvo za marketing Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Slovensko združe-nje ZN za trajnostni razvoj in drugi. Nagrado sofinanci-rajo prijavitelji ter Urad RS za mladino. Na 11. razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS je prispelo 11 vlog Zmagovalci bodo znani 17. decembra 2019 v Mariboru Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi, ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej so-odvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizacijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeritve. ZAKAJ? Ker so v svetovnem merilu zlasti podjetja prepoz-nala, da jim družbeno odgovorno delovanje prina-ša številne koristi, kot so npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, pri kupcih, dobaviteljih, dru-gih poslovnih partnerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lo-jalnost zaposlenih, manj absentizma, prezen-tizma in fluktuacije, pa tudi stavk, in stroškov za vse te in podobne pojave, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslo-vanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavi-telji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošni-kov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za pode-litev Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost – Horus 2019. Razpis je name-njen podjetjem (mikro / majhnim, srednje velikim, velikim podjetjem) in drugim organi-zacijam, osebam javnega prava, lokalnim skup-nostim, novinarjem ter ostalim organizaci-jam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k dru-žbeni odgovornosti. KATEGORIJE ZA PRIJAVO: A. Za pravne osebe – mikro in s.p., majhna, srednje velika, velika in socialna podjetja ter zavode in druge organizacije (PRIJAVNINA): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2019 – NAGRADE IN PRIZNANJA: 1. za celotno organizacijo – NAGRADA ZA STRA-TEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE (za strate-ški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgo-vornosti) 2. za projekt – PRIZNANJE ZA PRO-JEKT (sodelovanje gospodarstvo, šolstvo, mla-di) 3. ZUNANJA PRESOJA DRUŽBENE ODGOVORNO-STI PRAVNE OSEBE B. Za fizicne osebe (PRIJAVNINE NI): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2019 - POSEBNA PRIZNANJA: 1. Splošno 2. Novinar/ka Po porocanju dosedanjih udeležencev tega nate-caja je glavna prednost sodelovanja ta, da s specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami Standarda za družbeno odgovornost ISO26000:2010 in drugimi aktualnimi dokumenti o družbeni odgovornosti, lahko sami analizirajo stanje na tem podrocju v podjetju oz. organizaciji. To jim kasneje pomaga še pri nacrtovanju in poro-canju o družbeni odgovornosti in trajnostnem raz-voju, kar je za velika podjetja z vec kot 500 zapo-slenimi od leta 2017 po evropski direktivi in slo-venski zakonodaji postalo obvezno. Inštitutu IRDO se kot podporni clani projekta pri-družujejo še naslednje organizacije: Društvo za odnose z javnostmi (PRSS), Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Druš-tvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Združenje socialna ekonomija Slovenije - Slovenski forum socialnega podjetništva, Sloven-sko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slo-venije, Združenje Manager in drugi. Projekt letos delno sofinancira Urad RS za mladino. Partner kli-pinga je Press Clipping d.o.o.. V dosedanjih desetih letih je pri nagradi Horus sodelovalo 40 strokovno-interesnih organizacij in medijev, sofinancerjev, ocenjevalo je 80 strokov-njakov razlicnih strok, sodelovalo je vec kot 170 razlicnih kandidatov – od podjetij, zavodov, organi-zacij, do posameznikov. Marko in Marika Pogacnik že vse od nastanka na-grade Horus izdelujeta unikatna umetniška dela, ki so glavne nagrade tega natecaja. Vsi sodelujoci ustvarjajo mozaik znanja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. VEC INFORMACIJ: http://www.horus.si/ Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS Organizator: Sofinancer: Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. horus-2018-mediaspeed16-1077 horus-2018-mediaspeed16-1008 Nagrajenci Horus 2018 Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Projekt Akademija 2019 – družbena odgovornost z mladimi in za mlade na podrocju hotelirstva se je zakljucil Projekt sta sofinancirala Mestna obcina Maribor in Urad RS za mladino, vanj pa je bilo vkljucenih vec kot 20 mladih iz Maribora in okolice. Projekt Akademija 2019 – Družbena odgovor-nost z mladimi in za mlade na podrocju hotelir-stva je v obliki usposabljanj in delavnic potekal od 2. septembra do 29. novembra 2019 in letos odlicno povezal Inštitut IRDO, Kooperativo hote-lirjev Maribor, Univerzo v Mariboru in mlade. Namen projekta je bil mlade seznaniti z družbe-no in osebno odgovornostjo na podrocju hote-lirstva ter jih na usposabljanjih povezati s hoteli, v katerih bodo pridobljeni certifikat iz usposab-ljanj »Vodja za družbeno odgovornost in traj-nostni razvoj podjetja« lahko tudi uporabili. »Skupino vec kot 20 mladih in družbeno odgo-vornih posameznikov smo med izvajanjem pro-jekta povezali s Kooperativo mariborskih hotelir-jev, intenzivneje z naslednjimi tremi hotelirji: Hotel Bau, Hotel Tabor, Guest House Budja, kjer smo tudi izvajali del usposabljanj. Omogocili smo jim izdelavo nalog s podrocja družbene od-govornosti na povsem prakticnih primerih. Ker se je izkazalo za najprimernejši casovni obseg, smo ponovno pripravili vec ur usposabljanja in individualnega dela s kakovostnimi predavatelji in mentorji, predvsem iz podrocja družbene in osebne odgovornosti, trajnostnega razvoja, osebnega in poslovnega nacrtovanja, kariernega svetovanja, prepoznavanja lastnih sposobnosti in pridobivanja ustreznih kompetenc za razvoj in kariero, pa tudi hotelirstva in turizma,« je pove-dala mag. Anita Hrast, vodja projekta. Glavni cilji projekta so bili mlade ozavestiti o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju ter jih usposobiti za to podrocje dela, povezati mlade s potencialnimi delodajalci na podrocju hotelirstva, usposobiti mlade z manj priložnost-mi in jim predstaviti možnosti za delo v hotelir-stvu ter krepiti aktivno participacijo mladih za podrocje družbene odgovornosti v Mestni obcini Maribor. Usposabljanje v obliki seminarjev in delavnic za pridobitev certifikatov Vodja za družbeno odgo-vornost in trajnostni razvoj podjetja je potekalo v naslednjih terminih: v cetrtek, 7.11., v petek, 8.11., in v cetrtek, 14. 11. 2019 od 9. do 15. ure. Zakljucna prireditev s podelitvijo certifikatov je bila v torek, 26.11.2019. Na usposabljanje se je prijavilo 18 mladih, dejan-sko prisotnih je bilo najprej 15 mladih, od tega jih je 9 pridobilo certifikat in še dve osebi, ki sta vmes že dopolnili 30 let. Polovica se jih je udele-žila tudi posebnih skupinskih in individualnih sve-tovanj v Kariernem centru Univerze v Mariboru. Dne 22. 11. 2019 so organizatorji izvedli še dve-urno usposabljanje o družbeni in osebni odgovor-nosti ter trajnostnem razvoju za 26 dijakov 3. let-nika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mari-boru na lokaciji Cankarjeva 5, Maribor. »Nad izraženim zanimanjem in pozitivnim spreje-tjem predstavljenega predavanja s strani dijakov smo bili izjemno prijetno preseneceni, zato je na-ša želja, da s svojim delom nadaljujemo tudi na drugih podrocjih, kjer je mladim mogoce približati pomen družbeno odgovornega ravnanja danes,« je mnenja dr. Martina Rauter, strokovna sodelav-ka v projektu in samostojna podjetnica. »Vsem sodelujocim pri izvajanju projekta Akademija 2019 – družbena odgovornost za mlade in z mla-dimi se iskreno zahvaljujemo,« je še dodala ob podelitvi 9 certifikatov mladim na podrocju hote-lirstva. Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. hc.png Med 21. in 22. novembrom 2019 je v Bruslju po-tekalo zasedanje Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport (v nadaljevanju Sveta), ki ga je vodila finska ministrica za znanost in kultu-ro, Hanna Kosonen. S strani Evropske komisije je bil prisoten komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Tibor Navracsics, slovensko dele-gacijo pa je vodila državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Martina Vuk. Sistemski ukrepi na podrocju mladine so kljucne-ga pomena za doseganje sprememb in izboljšanje položaja mladih. V duhu sprememb so ministri, pristojni za podrocje mladine, na zasedanju spre-jeli pomembne sklepa Sveta na dveh podro-cjih. Prvi so sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu, katerih namen je prispevati k odpravi digital-ne vrzeli med mladimi. V sklepih je opredeljen niz ukrepov za boljšo uporabo digitalnih tehnologij na podrocju mladinskega dela in za pomoc mla-dinskim delavcem pri njihovih dejavno-stih. Prisotni so se strinjali, da mora mladinsko delo v svoje delovanje vkljuciti tehnologijo in raz-viti digitalne kompetence, kjer ima pomembno vlogo tudi program Erasmus+. V nadaljevanju so ministri sprejeli sklepe Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delav-cev. Predsedovanje je poudarilo, da je treba izo-braževanje in usposabljanje mladinskih delavcev prilagoditi potrebam in pogojem v posameznih državah clanicah, hkrati pa jih poenotiti na ravni EU. Sklepi tako pozivajo Evropsko komisijo in dr-žave clanice, naj nadalje preucijo, kako izboljšati sedanje sisteme izobraževanja in usposabljanja za delo v Evropi. Komisar Navracsics je poudaril vlo-go izobraževanja mladinskih delavcev in proces vseživljenjskega ucenja ter še posebej izpostavil pomen digitalnih kompetenc. Nova Strategija EU za mlade 2019-2027 namrec temelji na kako- vostnem mladinskem delu, omogoca aktivnosti vzajemnega ucenja in na dokazih temeljeco pri-pravo politik. Na zasedanju Sveta je potekala tudi razprava mi-nistrov, pristojnih za podrocje mladine, na temo vizije mladinskega dela, kjer so se dotaknili temati-ke podnebnih sprememb, mladih in mladinskega dela. Podnebne spremembe so podrocje, kjer ima-jo mladi v zadnjem obdobju izrazito aktivno vlo-go, še posebej z vidika njihove participacije, vloge mladinskega dela in vpliva na oblikovanje izobra-ževanja in usposabljanja. V razpravi so bila obrav-navana vprašanja, povezana z vplivom mladinske-ga dela na odzivanje na nastajajoce izzive v kon-tekstu podnebnih sprememb. Kako lahko mladin-sko delo podpira mlade v njihovem aktivizmu za naslavljanje podnebnih sprememb in kako lahko mladi delujejo kot aktivni partner pri cezsektor-skem sodelovanju, ki je potrebno za podnebne spremembe? V razpravi so se ministri strinjali, da je treba za krepitev zmogljivosti mladinskega dela za odziva-nje na podnebne spremembe vsem mladinskim delavcem zagotoviti izobraževanje in usposablja-nje o okoljskih vprašanjih in trajnostnem razvoju. Finska mladinska delegatka je kot zunanja govor-ka podala svoj pogled na temo, ki se mocno doti-ka mladih. Pozvala je vse državljane k aktivnosti, saj je trajnostni razvoj v osrcju današnje družbe. Boj proti podnebni krizi je glavna naloga, tako za trenutno, kot tudi za prihodnje generacije. Zago-toviti je treba trajnostne ekonomske modele, ucinkovito rabo materialov in zmanjšati porabo na vseh podrocjih. Prenoviti je potrebno tudi uc-ne nacrte, v skladu s porajajocimi potrebami na tem podrocju, pri cemer pa EU ostaja najboljši nacin odgovora na podnebne spremembe. Komisar Navracsics je dejal, da so mladi prvi v boj-ni liniji za podnebne spremembe. Dve tretjini mla-dih po raziskavi Eurobarometer meni, da gre za kljucen globalni izziv. Sredstva v okviru progra-mov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota že naslavljajo vprašanja podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja in s tem podpirajo mlade v mladinskem delu in njihovem aktivizmu. V nadaljevanju razprave so ministri, da bi poma-gali mladim pri njihovem podnebnem aktivizmu, poudarili še ozavešcanje mladih o nevarnostih za okolje, spodbujanje nizkoogljicnega in trajnostne-ga življenjskega sloga ter vkljucevanje mladih v odlocanje in izvajanje politik. Pri tem je kljucnega pomena medsektorsko sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni EU ter vkljuce-vanje okoljskih vprašanj v vsa podrocja politike. Slovenija je v razpravi poudarila, da je potreb-no slišati glas mladih ter ga upoštevati pri vsakda-njem delu. Osnovni princip mora biti »nic o mladih brez mladih«, vkljucevati pa moramo vse mlade, tudi tiste iz družbenega roba in se pri tem poslu-ževati sodobnih digitalnih platform. Z vidika pod-nebnih sprememb je bil izpostavljen tudi po-men kakovostnega mladinskega dela, ki mora te-meljiti na visoki participaciji mladih, saj se bo le tako lahko ustrezno prilagajalo mladim in njihovim potrebam ter naslavljalo tiste izzive, ki so za mla-de pomembni. Pri tem klasicni modeli participaci-je niso vec dovolj, saj velikokrat prezrejo mlade z roba. Kot predpogoj za razvoj mladinskega dela, pa je Slovenija omenila zagotavljanje civilnih pro-storov za mlade, na nacin, ki bo vkljucujoc in ne pokroviteljski. V ta namen je podprla tudi progra-ma Erasmus+ in Evropsko solidarnostno enoto. Predsedovanje se je na vse predloge odzvalo s pozivom, da nimamo drugega planeta in da je po-trebno delovati zdaj. Ob robu srecanja Sveta ministrov, pristojnih za podrocje mladine, se je slovenska delegacija sešla tudi s predstavniki tria Nemcije in Portugalske na temo prioritet v casu PRE na podrocju mladine. O zasedanju Sveta si lahko preberete tudi na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport TUKAJ. Vir: uredništvo mlad.si Foto: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Pomembni sklepi na podrocju mladine Slovenija: »Nic o mladih brez mladih« 20. novembra 2019, je na Gospodarskem razsta-višcu Ljubljana potekal Nacionalni posvet mladin-skega sektorja 2019, ki ga je organiziral Urad RS za mladino (URSM) v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije (MSS). Nacionalni posvet mla-dinskega sektorja je letni dogodek, namenjen mladinskim delavcem-kam in voditeljem-icam, predstavnikom-cam mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki soustvar-jate in sooblikujete podrocja, politike in programe za mlade. Podobno kot lanskoletni je tudi letošnji po-svet osredotocen na tematiko kakovosti v mladin-skem delu. Sledenje kvaliteti v mladinskem delu, je kot pomembno za nadaljnje delo mladinskih organizacij, v uvodu posveta izpostavila Anja For-tuna, predsednica MSS, in prisotne pozvala, naj "izkoristijo današnji dogodek za priložnost pove-zovanja med seboj in izmenjave izkušenj z drugimi mladinskimi organizacijami." Tin Kampl, direktor URSM je uvodoma povzel leto in ga opisal kot ohranjaje borbene miselnosti med mladinskimi organizacijami, ki je potrebna, „saj skozi borbenost ustvarjamo boljši in lepši svet, tudi za prihajajoce mlade in organizacije mladin-skega dela. Ker ta svet, mladinski svet, ustvarja-mo skupaj, je to vseprepletajoce se gibanje. Zato smo si posvet zamislli s ciljem, da svoje ideje in pobude delite tudi z drugimi." Kampl je kot enega kljucnih dejavnikov za kako-vost v mladinskem delu omenil tudi imenova-nje Delovne skupine za kakovost v mladinskem delu, ustanovljene na Svetu Vlade RS za mladino z namenom, da skozi njeno delo "ugotovimo in do-locimo, kaj je kakovost v mladinskem delu in da skupaj skozi dokument, ki ga delovna skupina oblikuje, nacelom kakovostnega dela tudi sledi-mo." Omenil je tudi nedavni poziv mladinskih organizacij resornemu ministru dr. Jerneju Pika-lu. Kampl je mnenja, da ravno tovrstni pozivi pri-cajo o tem, da si kvalitete želijo tudi organizacije in jo zahtevajo. Poudaril je, da je "potrebno slediti motu "bodimo realni - zahtevajmo nemogoce", ki naj bo tudi v bodoce moto našega dela. Prav je, da vaše in impulze mladih, slišimo tako na mini-strstvu kot v organizacijah. Na ta nacin smo lahko cimbolj odzivni na potrebe mlade in lahko tudi v bodoce zagotavljamo prostor za kakovostno pre-bivanje prostega casa in pridobivanje novih izku-šenj mladih", zakljucuje Kampl. Na razpravi o kakovosti v mladinskem delu je Matej Cepin, direktor Socialne akademije, pri-sotnim uvodoma razložil kljucne principe in nace-la kakovosti mladinskega dela in nave-del temeljne dokumente za izvajanje kakovosti (med drugimi prihajajoci izvedbeni na-crt Resolucije o nacionalnem programu za mladi-no 2013/2022 za obdobje 2020/21 in izvajanje Nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski dela-vec). Skozi te dokumente se mladinsko delo že uspešno izvaja, k nadaljnjemu potrjevanju in ohranjanju kvalitete pa moramo težiti tudi v bo-doce. Na vprašanje "Kako lahko spodbujamo in beležimo kakovost v mladinskem delu?" je skozi zgodovinski pregled razvoja institucij, pomemb-nih za razvoj mladinskega dela (nastanek in razvoj Urada RS za mladino) odgovoril s pregledom do-kumenta, ki ga pripravlja prej omenjena Delovna skupina za kakovost v mladinskem de-lu. Dokument v nastajanju zasleduje tri temeljne cilje in sicer definirati strategijo kakovostnega mladinskega dela skozi definicijo ucinkov in nacel kakovostnega mladinskega dela in podati priporo-cila za razvoj kakovostnega dela v bodoce. Pri tem je poudaril, da moramo upoštevati tri razlicne ravni pri kakovosti izvajanja: pri posamezniku, organizaciji in sistemu, ki je podporno okolje predhodnima dvema. Da bi posameznik lahko kvalitetno izvajal svoje delo. potrebuje kakovost-no organizacijo, ki je vpeta v kakovostno podpor-no okolje (sistem). Temelj za kakovost pa so ucin-ki. Ucinki definirajo kakovost. Od tega, kaj pricakujemo od mladinskega dela, je odvisno tudi definiranje kakovosti. Cepin poudar-ja, da vedno, kadar se govori o kakovosti, se govo-ri o indikatorjih. Po njegovem mnenju je zelo po-membno, da ima vsaka organizacija postavljene svoje indikatorje, in tudi, da so premišljeni in jih ni prevec. Udeleženci so izrazili mnenje, da je dokument po-trebno obravnavati kot zavezujocega, tako za organizacije in posameznike kot za podporno oko-lje. Na vprašanje, na kakšen nacin bi moralo okolje podpirati delo organizacij, pa smo slišali opombo-udeleženke, da bi tudi mladinski delavci morali imeti možnost izobrazbe na dolocenih podrocjih, Urad RS za mladino pa te podpore sedaj ne nudi (npr. podpora v obliki delavnic ali izobraževanj pri prijavi na trenutne razpise). Svoje videnje kakovosti in kompetenc v mladin-skem delu je podala Martina Vuk, državna sekre-tarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Martina Vuk je bila v preteklosti dejavna tudi v mladinskih organizacijah in iz svojih izkušenj ve, da je kakovost izjemno pomemben temelj, "za vzpostavitev in izvajanje kakovostnega dela pa je potreben neprestani dialog med mladimi in odlo-cevalci, ki ni pokroviteljski, saj ce se pogovarjamo o tem, ali so mladi danes bolj ali manj aktivni kot v preteklosti in na kakšen nacin naj omogocimo ucinkovito in kakovostno podporno okolje, mora obstajati aktivnost mladih, da se to uresnici. Mi smo tisti, ki kreiramo realnost. Zato potrebujemo organizirano mladino, da lahko izvajamo progra-me, pokažemo, kaj je narejeno, saj brez organizi-ranega mladinskega dela ni rezultatov." Poudarila je tudi, da je za doseganje rezultatov potrebno delo na dolgi rok. Vuk opaža, da se mladinski sek-tor še dograjuje, so pa vidni kar pomembni premi-ki v zadnjem desetletju, ki kažejo na to, da se re-zultati postopno dosegajo. "Pridobivanje, izkazo-vanje in nagrajevanje kakovostnega dela je po-membno. Vendar ko govorimo o podstatu odloce-valcev, moramo govoriti tudi o tem, da je potreb-no znanje in izkušnje širiti izven sektorja. Potrebno je z znanjem o delovanju mladinskega sektorja delovati tudi navzven", je zakljucila Martina Vuk. Odgovorila je na pobudo organizacij glede uvedbe predmeta državljanska vzgoja. Vukova se zaveda, da ima sektor vse potrebno prakticno znanje za izvajanje tega predmeta in bo po njenem mnenju zaželeno mladinske delavce vkljuciti predvsem v izvedbeni del predmeta, saj ima mladinski sektor že izdelane tovrstne vsebine, se pa lahko zgodi, da bo "brez vkljucenosti akterjev mladinskega dela, ta predmet samo teoreticen. Zato je potreb-no med izvajalce vkljuciti tudi mladinske delavce, da se predmet lahko izvaja tudi v praksi." Prav ta-ko je mnenja, da je lastna aktivnost in aktivizem tisto, kar je potrebno dopustiti in omogocati v živ-ljenju posameznikov in posameznic, da se lahko uresnicijo v svojem poslanstvu in so lahko aktivni državljani. Sledila je podelitev prejemnikov certifikata za naci-onalno poklicno kvalifikacijo Mladinski delavec. Tokrat se je 21 letošnjim mladinskim delavcem pridružilo šest novih. Na vprašanje, zakaj se odlo-citi za pridobitev poklicne kvalifikacije, je eden od prejemnikov povedal, da je želel vse svoje nefor-malne izkušnje, ki jih je pridobival skozi vecletno delovanje v mladinskih organizacijah, tudi dejan-sko potrditi. Kot dokaz ali izkaz bodocim deloda-jalcem. Potrjevanje certifikata med drugimi izva-ja Ljudska univerza Kranj, katere direktorica prof. Mateja Šmid je mnenja, da tovrstna pridobitev naziva ne pomeni le vstopne tocke pri zaposlova-nju in pridobivanju strokovne kredibilnosti v pogo-vorih z odlocevalci, temvec gre tudi za potrditev organizaciji, da kvalitetno dela. V razpravi, na katero je bil kot gost povabljen dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede U. v Ljubljani, vodil jo je Tin Kampl, sta skupaj z udeleženci posveta poskušala odgovoriti na vprašanje, ali se lahko mladinsko delo opre na princip, kot deluje pri organiziranju današnjih podnebnih gibanj mladih po svetu, ki jih je vzpod-budila Greta Thunberg, in kaj pove njihov poziv o trenutni situaciji mladih tudi v Sloveniji. Deželan odgovarja, da je funkcija mladine v družbi ravno progresivnost in njihova temeljna žeja po spre-membah, ki po navadi prihaja iz te skupine. Ce pogledamo generacije Z, Y in prihajajoco Alfa ge-neracijo, Deželan opaža, da so drugacne od pred-hodnih po tendencah, ki narekujejo spremembe sveta. Vse prihajajoce generacije sicer naslavljajo globalne rešitve, skupno pa jim je hkrati individu-alnost in želja po instantnem ucinku, cesar pa po-litika ni sposobna izvesti. Ponudijo jim lahko le odloženo gratifikacijo. Velik problem politikom predstavlja tudi to, da mladi danes lahko in znajo najti informacije o njihovem delu. Vendar pa se na tem mestu postavi tudi vprašanje, ali se mladi po-cutijo dovolj kompetentne, da znajo naslavljati družbene spremembe in premike. Da bi premostili naslavljanje politike na mlade in obratno, v neka-terih državah razmišljajo o t.i. ombudsmanu bo-docih generacij, ki bi pocel podobno, kar pocne sedaj Greta. Na ta nacin bi mlade lahko premaknili iz ulice v institucionalizirani prostor. Generacijske študije kažejo, da je družba od gene-racija X dalje vse bolj usmerjena vase, saj so ugo-tovili, da morajo sami poskrbeti zase. Pred njimi so bile te naloge bolj porazdeljene, sedaj pa je vecina mladih mnenja, da politika in ostali deležni-ki moci ne zmorejo ali želijo te naloge opravlja-ti. Pri generaciji Z opaža dojemanje politike kot nesposobne poskrbeti zanje, zato posledicno vra-canje k sebi in mišljenju, da moramo sami narediti premike naprej, ce želimo, da se kaj izboljša. Ta trend se že opaža trenutno v Sloveniji, Nemciji in na Madžarskem, kjer tokovi financiranja potekajo v obratni smeri, kot je bilo to do sedaj v družbah, ko so starejši skrbeli za mlade. V pogovor se je vkljucil poslušalec iz Sindikata Mladi Plus, ki se strinja z mnenjem, da mladi ni-majo dovolj vzvodov, da bi pogosteje politicno participirali, vendar »ce se udeležujemo protestov je to priložnost, da mladi povemo, kaj potrebuje-mo.« Na vprašanje, ali je resnicno sedanja genera-cija toliko bolj individualizirana, kot je bila genera-cija protestov leta 1968, udeleženka posveta iz gibanja Mladi za podnebno pravicnost pravi, da iz lastnih izkušenj lahko pove, da do protestov pride iz lastnega obcutka mladih, da nimajo niti volilne niti ekonomske moci, zato vidijo proteste kot edi-ni nacin, da se odlocevalci zacnejo pogovarjati z njimi in jih pricnejo poslušati. Opozorila je, da v svojih protestih naslavljajo in opozarjajo ne samo na okoljsko neenakost, temvec hkrati na ekonom-sko in družbeno neenakost, pri cemer zahodna kapitalisticna družba prednjaci. Tudi vzrok za indi-vidualnost mladih vidi v cedalje bolj neoliberalni in kapitalisticni ureditvi. Kje lahko v okolju mladinskega sektorja gremo naproti mladim in jih omogocamo most, da lahko participirajo? Potrebno je odpirati prostore, tako v institucionalnih politikah kot v konkretno mladin-skih org., da se bodo bolj pocutili doma. Odpirati prostor tudi za pogoje dela in zagotoviti boljše pogoje zaposlitev za mlade in s tem omogocanje družinskega življenja, kar je funkcija razlicnih sek-torjev. Deželan je mnenja, da mora politika omo-gociti odpiranje prostorov za vkljucenost mladih in omogocanje pogojev za kvalitetno življenje. Orga-nizacijam bi morala nuditi kadrovsko in financno podporo. Kljucno pa je, da se okolje prilagodi trendom mladih, saj jih je samo ustvarilo in so nje-gova posledica, ne obratno. Mladi se ne rodijo z izdelanimi željami, potrebami in nacinom življenja, okolje jih v veliki meri doloci. »Ce kdo, lahko mla-dinski sektor, ki še vedno ni dovolj podprt, naslav-lja vprašanja potreb mladih. Ker politicni sektor in institucije (npr. izobraževalne) delajo kompromise pri vsebini in izvedbi, lahko ravno mladinske orga-nizacije ta manjko pri mladih nadomestijo in ponu-dijo vsebine in metode, ki jih drugje umanjka« je zakljucil Deželan in na koncu opozoril še na odha-janje mladinskih delavcev z izkušnjami in znanjem iz mladinskega v ostale sektorje, saj jim maticni nudi premajhno profesionalno in fi-nancno podporo. Na koncu pogovora je udeleženka posveta, clanica gibanja Mladi za podnebno pravicnost, opozorila govorce na to, da bi ravno mladi clani gibanja mo-rali sedeti na stolih govorcev in biti udeležencem na voljo za nasvete, razmišljanja in odgovore, in ostale organizacije mladinskega dela pozvala, naj se obrnejo nanje, ce bi želeli kakšen nasvet ali so-delovati v, po njenem mnenju, pravem aktivnem državljanstvu, ki ga tudi skozi proteste izvajajo in jih bodo tudi v bodoce. Sledil je pogovor udeležencev posveta o trenutnih izzivih mladih z dr. Jernejem Pikalom, mini-strom za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je vodila Anja Fortuna. Kot že omenjeno, so pred-stavniki nekaterih vecjih organizacij v sektorju pred posvetom svoja izhodišca posredovali mini-stru Pikalu vnaprej. Razpravo so želeli osredotociti predvsem na vprašanje vkljucenosti in vloge mla-dinskih organizacij pri izvajanju napovedanega predmeta z vsebino aktivnega državljanstva in dr-žavljanske vzgoje in financiranje mladinskega sek-torja. Na prvo vprašanje Pikalo organizacijam odgovarja, da vsebina in izvedba predmeta še nista dolocena in sta v fazi dolocitve s strani strokovnih zavodov. Ministrstvo tudi ni pristojno za dolocitev vsebine in izvajalcev programa. Ko bo predmet vsebinsko in splošno definiran, lahko ministrstvo odpre raz-pravo, sporoca Pikalo in hkrati upa, da bo pred-met lahko izvajan "kot "cross kurikulum" vsebina in bi bilo tudi smiselno tako zastaviti." Odprlo se je tudi vprašanje imena predmeta (delovno ime državljanske vzgoja), ki bi po mnenju nekaterih lahko hitro pridobil zven ideološkosti. Pikalo je mnenja, da z ideologijami samimi po sebi ni nic narobe, saj ta pojem opredeljuje partikula-ren pogled na svet, pri "cemer gre za specificni in individualen pogled posameznika, saj nikoli ne moremo vedeti ali zaznati vse kompleksnosti sve-ta." Na vprašanje Anje Fortuna, ali je poleg državljan-ske vzgoje še kje prostor za povezovanje nefor-malnega in formalnega izobraževanja, Pikalo od-govarja, da se morajo sektorji povezovati, saj se morajo izkušnje in znanja izmenjevati in dopolnje-vati. Fortuna je ministra opozorila, da ima sektor formalnega izobraževanje dovolj sredstev, zanima pa jo, kako bi lahko prišlo do sistemskega financi-ranja mladinskega sektorja. Pikalo odgovarja, da je v proracunu, ki je trenutno v potrjevanju, pred-videna približno enaka višina sredstev, kar se tice integralnega dela financiranja in ESS, kot lani, v pripravi pa je naslednja financna perspektiva, ka-tere kljucna naloga bo poenostavitev birokratskih postopkov, da bi bilo crpanje EU sredstev lažje in bolj ucinkovito. Tea Jarc, Sindikat Mladi plus, je opozorila na nego-tovost in nestabilnost EU sredstev, ki na dolgi rok ne zagotavljajo kakovosti mladinskega dela. Zani-malo jo je, ali lahko pricakujejo spremembe na tem podrocju. Pikalo je opozoril, da proracun še ni sprejet, zato konkretne številke ne more podati, se pa pridružuje mnenju Jarceve, da je mladinski sektor prakticno odvisen od ESS sredstev, ki niso sistemska. "Logika bi morala biti, da skozi financi-ranje ESS delamo pilotne projekte, ki se jih, ko se potrdijo kot uspešni, prenaša na nacionalno raven in kasneje integralno financira. Crpanje sredstev je dobro, zadržkov ne vidim, ni pa prav, da se financi-ranje nacionalnih projektov izvaja iz ESS, saj gre v tem primeru za projektna, ne sistemska sred-stva" meni Pikalo. Na vprašanje, kakšni so kon-kretni ukrepi ali cilji ministrstva za mladinski sek-tor v novem proracunu, ce se zaveda, da financi-ranje ESS ni vzdržno, Pikalo odgovarja, da je URSM samostojen organ znotraj ministrstva ter da ima vsak ukrep za seboj vsebino, ki je proracunsko podprta. Pikalo je k odgovoru na to vprašanje po-zval URSM. Skavte je zanimalo, kaj je Pikalo mislil, ko je govo-ril o vsebini, vezani na proracun, in zakaj se poraja obcutek pri razpisih, da so pisani za konkretne organizacije. Pikalo odgovarja: "Ce imate obcutek, da je tako napisano, je to zelo narobe." V nadaljevanju je predstavnike organizacij (Mladinska postaja Moste, Ustanova Pohorski ba-taljon) zanimalo, kdaj lahko pricakujejo povišanje sredstev glede na to, da se od ZUJF-u naprej sek-torju sredstva neproporcionalno višajo, oziroma stagnirajo v primerjavi z ostalimi sektorji. Kampl odgovarja, da se vsako leto borijo za vec sredstev, za letošnji proracunu so predlagali vec sredstev, ter da so se v preteklosti že povišala za 500.000 eur. Pikalo odgovarja, da "delajo po prioritetah in nihce trenutno ni zadovoljen, pri vseh manjka fi-nanc", in s tem odgovorom zakljucil pogovor. Tudi letos so bila v okviru posve-ta podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Državno pri-znanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na podrocju mla-dinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, orga-nizacije in projekti s podrocja mladinskega dela. Letos je priznanja podelil dr. Jernej Štromajer, se-kretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki pravi, da si jemlje v cast, da lahko na do-godku, kot je današnji, podeli nagrade tistim, "ki so v mladinskem delu še posebej uspešni in s svo-jim aktivnim in kakovostnim delom pricajo, da je za uspešno delo potrebno medsebojno sodelova-nje in povezovanje, saj lahko samo tako, da stopi-mo skupaj, v družbi premaknemo stanje naprej." Podeljena so bila naslednja priznanja: . Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja – priznanje za kakovost-no in uspešno delo v daljšem obdobju je pre-jel Rafo Pinosa. . Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju v mladinskem sektorju je prejelo Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli. . Državno priznanje za izvedbo izredno uspe-šnega oziroma odmevnega in koristnega pro-jekta v mladinskem sektorju je prejel Celjski mladinski center za projekt mladinske izmenja-ve »E-ville skupnosti v boju proti sovražnemu govoru in radikalizaciji mladih«. Rafo Pinosa je ob prejetju nagrade izrazil veselje nad slišanim s strani mladih skozi današnji posvet ter povedal naslednje: "Vesel sem današnje raz-prave in sicer ravno zato, ker dokler razpravljamo o izzivih, ki jih mladi imate, je vredno ostati v tem sektorju, ko se pogovarjamo o financiranju, pa vstopamo že v svet odraslih. In takrat nas pravza-prav ne potrebujete vec. Zato hvala za nagrado in hvala za današnji dan." Cestitkam vsem prejemnikom nagrad se pridružu-je tudi uredništvo mlad.si. Vir: uredništvo mlad.si Foto: uredništvo mlad.si Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2019 Vec kot tretjina (36 %) srednješolskih uciteljic in uciteljev, ki aktivno razvijajo delo z nadarje-nimi in so sodelovali na novembrskem stro-kovnem posvetu o nadarjenosti, ocenjuje, da imajo v svojih razredih preko 50 % nadarjenih dijakov, to je mladih, ki imajo potencial in in-teres za dodatne vsebine. Ob tem je razumevanje pomena in pristopov k delu z nadarjenimi v Sloveniji še vedno pre-šibko, je ugotovitev posveta SKOZ o nadarje-nosti, ki ga je 22. in 23. novembra v Portorožu organizirala Gimnazija Vic kot nosilka projekta Središce karierne orientacije Zahod – SKOZ v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ). Posve-ta se je udeležilo preko 80 srednješolskih uci-teljic in uciteljev, zunanjih mentorjev ter dija-kov in študentov. Udeleženci so ugotavljali, da je nadarjenost prepogosto razumljena elitisticno, poleg tega pa manjka razumevanje ucinkov dela z nadar-jenimi na rast in razvoj družbe kot celote. De-lo z nadarjenimi namrec prinaša koristi vsem ucencem in dijakom. Zaradi omejenih virov – tako financnih kot tudi cloveških – je pri delu z nadarjenimi nujno oblikovanje odprtih ucnih okolij in sodelovanje šol z zunanjimi deležniki. Delo z nadarjenimi v družbi, ki želi spodbujati ustvarjalnost in inovativnost, pa ne more te-meljiti le na entuziazmu posameznikov. Nadarjeni dijaki se s pomocjo izkušenj v real-nem okolju lažje karierno orientirajo V Sloveniji od leta 2017 do 2020 poteka trilet-ni nacionalni projekt dela z nadarjenimi dijaki, ki ga sofinancirata MIZŠ ter Evropski socialni sklad. Sredstva so namenjena projektom odpi-ranja ucnih okolij za drugacno delo z nadarjeni-mi, iz katerih naj bi se razvil celovit sistem dela z nadarjenimi dijaki in njihovo karierno orienta-cijo. V zahodni Sloveniji se pilotni projekt ime-nuje Središce karierne orientacije Zahod – SKOZ; njegova nosilka je Gimnazija Vic. V vzho-dni Sloveniji socasno tece projekt Razvij svoj talent – RaST, ki ga koordinira II. gimnazija Ma-ribor. »V projekt SKOZ smo vstopili, da bi poiskali sistemske rešitve, kako znotraj šolskega siste-ma talente in voljo mladih najbolje podpreti ter jih usmeriti v študij in v poklice, ki jih res veseli-jo, v katerih so dobri,« je na posvetu pojasnila mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vic. Kot pravi, je pomembno, da se mladih ne sili, temvec se jim ponudi razlicne možnosti, povabi k sodelovanju in jih vkljucuje: »Njihov talent se bo potem zagotovo pokazal v rezultatih. Na tem podrocju imamo še veliko potenciala, ki ga lahko izkoristimo.« Osvetlila je kompetence uciteljev: »Tudi ucitelji morajo biti radovedni. Imeti morajo bogato zna-nje z razlicnih podrocij in širok pogled na doga-janje. Pripravljeni morajo biti sodelovati s svoji-mi kolegi. Taki ucitelji lahko ustrezno motivirajo in podpirajo svoje dijake.« »Eden glavnih ciljev projekta SKOZ je povezova-nje šol in dijakov z zunanjimi institucijami. V ta namen smo vzpostavili t. i. mrežo podpornega okolja, v katero vkljucujemo institucije, ki so pri-pravljene sodelovati z dijaki,« je razložil vodja projekta SKOZ Tadej Legat. Gre za t. i. zmagaš-zmagam situacijo. Dijaki dobijo možnosti in pri-ložnosti za vec od predpisanih ucnih vsebin – ce si seveda to želijo. Šole skupaj z zunanjimi part-nerji oblikujejo nadgrajene vsebine, s pomocjo katerih zainteresirani, nadarjeni dijaki dobijo vpogled v dejansko delovno okolje, nadgradijo svoje znanje in razvijajo realne projekte ter do-bijo izkušnje, s pomocjo katerih se lažje odlocijo za nadaljnji študij in kariero. Podporni partnerji pa v visoko motiviranih mladih lahko najdejo potencialne novo zaposlene. Interes dijakov za takšne vsebine je velik, pravi Legat. V dveh letih so vzpostavili številne kon-kretne povezave. Razpisali so raziskovalne nalo-ge, povezali šole z institucijami, kot sta Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut, ter fakultetami (Biotehniška fakulteta, FRI, FERI, FE, FAM-NIT ...). Enakovredno sodelovanje so omogocili tudi šolam, ki niso v vecjih centrih. Dijaki iz šol iz Pirana in Trbovelj so tako s pomocjo financira-nja nastanitev v dijaških domovih sodelovali s strokovnimi mentorji pri raziskovalnem delu, kar jim je sicer oteženo. Delo z nadarjenimi ne sme temeljiti le na entuzi-azmu ali etiketiranju Janez Novak, direktor podjetja RLS, ki je sodelo-val na posvetu, uciteljem sporoca, da ceni nji-hovo delo, saj vidi, da iz slovenskih šol prihajajo zelo sposobni in izobraženi ljudje: »Treba je vzpostaviti moment in povedati, da je nujno sistematizirati delo z nadarjenimi. Ce je naš cilj, da smo uspešna družba, da imamo uspešna podjetja, ki placujejo davke in iz tega financira-mo ucitelje, zdravstvo, vojaške cevlje, ceste idr., potem moramo poskrbeti, da bo cim vec naših ljudi najbolje usposobljenih za gradnjo uspeha v družbi.« Po njegovih besedah gospodarstvo po-trebuje ucljive posameznike. S sodelujocimi dijaki je zavzel enotno stališce: da se mu etiketiranje boljših ucencev kot nadar-jenih in preostalih kot nenadarjenih samo po sebi ne zdi pravilno. »Bistvo kariernega odloca-nja je, da si v življenju srecen v tem, kar delaš.« Tudi dijaki med vrstniki prepoznavajo veliko iz-jemnih posameznikov, ki obiskujejo poklicne šole, in spodbujajo k razvoju potencialov tudi tistih mladih, ki so pogosto spregledani: ker so (pre)skromni ali prihajajo iz manj privilegiranih okolij. »Bila sem otrok, ki se ga je dalo zlahka navduši-ti, ce si mi le dal pravi izziv, 'bonboncek'. Ce me je uciteljica še pohvalila, je lahko od mene res veliko dobila. Na osnovi lastne izkušnje se zave-dam, kako pomembna je mladim šola. Tu je še ogromno potenciala, talenta, na primer pri teh-niki in elektrotehniki za dekleta. Številne imajo skriti potencial, a 'bonboncki' so jih peljali v dru-go smer in te izkušnje niso dobile. Ucitelji uprav-ljajo s temi 'bonboncki', zato je od njih res veliko odvisno,« je svoje izkušnje podelila Dora Do-majnko, razvojna inženirka v podjetju RLS in no-silka naziva Inženirka leta 2018. Poudarila je še pomen osmišljanja ucenja in povezovanja zna- nja s tem, kako to znanje pride prav kasneje v življenju in pri delu. Dr. Sabina Žnidaršic iz Kariernega centra Univer-ze v Ljubljani je v svojem predavanju orisala izzi-ve izobraževanja v prihodnosti, v kateri med 33 % in 85 % poklicev sploh še ne obstaja. V pouce-vanju pomembno primanjkuje razvoja t. i. meh-kih vešcin: samo-zagovorništva, sposobnosti so-delovanja, nastopanja itn. »Smisel šolanja v pri-hodnje ne bo vec izobraževanje za poklic. To, kar na trgu dela šteje, se s certifikatov prenaša na kompetence: ne kakšno spricevalo in diplo-mo imam, temvec kaj znam. Sprememba tega, kar šteje, pa zahteva tudi spremembe v izobra-ževanju,« je izpostavila dr. Žnidaršiceva. Nacionalni pomen dela z nadarjenimi Tako stroka kot ucitelji so se strinjali: ko govori-mo o nadarjenih, govorimo o vseh ucencih, ne le evidentiranih nadarjenih ali tistih, ki so kot nadarjeni prepoznani po šolskih ocenah. Vsakdo je za nekaj nadarjen – da to odkrije, pa potrebu-je spodbudno okolje tako v družini kot v šoli, ki mu ponuja razlicne priložnosti. Lastno delo in ustrezni pogoji za razvoj so tisti, ki zagotavljajo, da se nadarjenost razvije v talent. Talenti so to-rej tisti nadarjeni, s katerimi smo že delali in so postali izjemni. Urška Žerak iz Pedagoške fakultete UL, ki izvaja evalvacijo aktivnosti projektov SKOZ in RaST, je izpostavila, da je sedaj treba ugotoviti, kako na-prej sodelovati med obema središcema in MIZŠ s ciljem sistemskih in vsebinskih predlogov za delo z nadarjenimi. »Prepricani smo, da bo mre-ža podpornih partnerjev, ki jih v okviru projekta SKOZ povezujemo s šolami in dijaki, delovala tu-di po izteku projekta, saj veliko zunanjih institucij v dijakih vidi bodoce študente, mentorje, mlade raziskovalce, zaposlene …,« je še zakljucil vodja projekta SKOZ Tadej Legat. Vir: Sporocilo za javnost z ugotovitvami posveta Ali vemo, koliko nadarjenih je med nami? 22. in 23. november 2019 Foto: Matej Drobež, Gimnazija Vic Ukvarjanje z nadarjenimi ni etiketiranje, temvec razvoj talentov Srednješolski ucitelji in pedagoška stroka prepoznavajo izziv v razumevanju nadarjenosti ter potrebi po sistemskem pristopu k delu z nadarjenimi. Ta še vedno v veliki meri temelji na prepoznavanju mladih za nadarjene, pri cemer sistemsko primanjkuje sodobnih nacinov dela z njimi. V praksi preizkušen in uspešno delujoc model dela z nadarjenimi in podlago za prehod iz projektnega pristopa v šolski sistem ponujata projekta SKOZ in RaST za karierno orientacijo mladih. V platformo SKOZ se je v prvih dveh letih uspe-šno vkljucilo že 63 šol. Vec kot 2.000 dijakov je razvijalo kompetence v 161 aktivnostih, interes in število pa nenehno rasteta. V platformo RaST se je v istem obdobju vkljucilo 33 šol z vec kot 1.000 dijaki in 115 razlicnimi aktivnostmi. Dan ARRS sticišce razlicnih ge-neracij raziskovalcev S panelno razpravo Družbena odgovornost zna-nosti za Planet A se je 19. novembra 2019 v Ljub-ljani zacel nacionalni dogodek Dan ARRS 2019: Podpiramo odlicnost, posvecen novi generaciji mladih raziskovalcev. Po besedah v. d. direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Joz-sefa Györkösa je dogodek sticišce razlicnih gene-racij raziskovalk in raziskovalcev. Vec. Vir: STA Sašo Palcic: Spoštovanje je recept uspešnosti v podjetju V oddaji »Via positiva« so se na Radiu Ognjišce pogovarjali z direktorjem agencije za digitalni marketing Madwise Sašom Palcicem, direktorjem agencije Madwise: »Pot do zadovoljstva v podje-tju so pravi ljudje, srecni in zadovoljni. Potrudimo se iskati dobro. Gojimo to. Potem bo tega vse vec." Vec. Vir: Radio Ognjišce Vse najboljše, Javni zavod Cene Štupar! Cene Štupar praznuje že 60 let! Dan odprtih vrat v bo v cetrtek, 12. decembra od 9. ure dalje v pritli-cju. Pomembni ste vsi, zato vas pricakujejo na vec kot 10 delavnic (slovenšcina, tuji jeziki, ustvarja-nje), na katere se je potrebno predhodno prijavi-ti. Nestrpno vas caka mojster rim – raper Trkaj, ki se bo z mladimi preizkusil v kariernem kvizu, po-kukali bodo lahko skozi virtualna ocala in upihnili svecko na naši torti. Svoje mnenje o srebrni gene-raciji ali o pripravljenosti trga dela na migrante pa boste lahko delili na 2 okroglih mizah s strokov-njaki. Vec. Miti in resnice o mladinskem delu: ucinki lokalnega mladin-skega dela Zavod Movit je novembra 2019 izdal publikacijo Miti in resnice o mladinskem delu: ucinki lokalne-ga mladinskega dela, avtorjev izr. prof. dr. Toma- ža Deželana in asist. mag. Nine Vombergar s Fa-kultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Publikacija je pregled literature o tem, kaj je mla-dinsko delo in kateri so njegovi ucinki. Mladinsko delo avtorja opredelita skozi njegove znacilnosti, akterje, prostore, kjer se izvaja, cilje, ranljive sku-pine in kakovost. Nato identificirata vrsto ucinkov mladinskega dela, ki jih kategorizirata v ucinke na osebnostne lastnosti posameznika, ucinke na pro-fesionalne znacilnosti posameznika, neposreden ucinek na skupnost in ucinek na gospodarsko okolje. S publikacijo smo dobili bogat in jasen pregled literature, ki lahko služi kot argument pri zagovor-ništvu mladinskega dela in politik (na lokalni rav-ni), kot usmeritev mladinskim delavcem, pa tudi kot vir za nadaljnje raziskovanje. Publikacija je nastala v okviru projekta Europe Goes Local in smo jo prvic predstavili na konferenci o ucinkih mladinskega dela na lokalne skupnosti 'Mladost je norost, po obcini skace, kjer je most', 7. 11. 2019 v Brežicah. Publikacijo si lahko prenesete tukaj. DO v Sloveniji V cetrtek, 26. septembra, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer na Managerskem kon-gresu 2019 (ki ga vsako leto organizira Združe-nje Manager, letos pa se ga je udeležilo rekor-dnih 451 menedžerk in menedžerjev iz cele Slovenije) podelila prve certifikate GEMA. V prvi generaciji prejemnikov certifikata so: Bisnode Južni trg d.o.o. Javno podjetje Komunala Brežice Istost d.o.o. (Nelipot) Certifikat GEMA (Gender Equality Mana-gement Assessment) je prvi certifikat družbene odgovornosti za podrocje enakosti spolov, ki podjetjem omogoca ucinkovito implementaci-jo enakosti spolov v njihovo organizacijsko strukturo, kulturo in delovne procese. Glede na vznik zavedanja o tem, da gonilno silo vsa-kega podjetja predstavljajo njegovi (zadovoljni in motivirani) zaposleni, je certifikat GEMA ne-pogrešljivo orodje, ki ni zgolj v koraku s casom z vrednostno in trajnostno naravnanim podjet-ništvom, temvec podjetjem z visoko dodano vrednostjo zagotavlja tudi progresivne rešitve primerne 21. stoletju, saj stremi k dejanskemu izboljšanju njihovega dolgorocnega poslovanja. Dokazano je namrec, da imajo podjetja, ki do-segajo najboljše rezultate na podrocju enakosti spolov kar 15 % vec možnosti za višje financne donose. Ker je bil certifikat GEMA ustvarjen v tesnem sodelovanju s petimi slovenskimi podjetji (razlicnih velikosti in geografskih leg), med ka-terimi je bilo tudi javno podjetje, je njegova vsebina v celoti prilagojena poslovnemu okolju in zaradi tega zmožna dejansko prispevati k zagotavljanju enakosti spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Temelji na desetih sklopih ukrepov, ki med drugim obsegajo tudi nepristransko zaposlova-nje in napredovanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, regulacijo placne vrzeli med ženskami in moškimi, sistem mentorstva, ucinkovite mehanizme za preprecevanje nad-legovanja in spolnega nadlegovanja na delov-nem mestu ter krepitev vkljucujoce organiza-cijske kulture na vseh ravneh podjetja. Sicer sinhrono in medsebojno vzajemno delo-vanje implementiranih ukrepov, ki jih predvi-deva GEMA, podjetjem (in drugim organizaci-jam) omogoca optimizacijo cloveških virov, iz-boljšanje ucinkovitosti delovnih procesov in predvsem dobro pocutje zaposlenih na delov-nem mestu. To ne prispeva samo k višjim fi-nancnim donosom imetnikov certifikata, tem-vec tudi krepi njihov ugled (tako doma kot v tujini). S tem omogoca ucinkovito spopadanje z izzivi pritegnitve in zadržanja najboljših ka-drov, kar v današnjem globaliziranem in visoko konkurencnem poslovnem svetu sicer pred-stavlja precejšen izziv. Za certifikatom GEMA stoji strokovno- raziskovalna nevladna organizacija Inštitut za proucevanje enakosti spolov (IPES), ki s pomo-cjo neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj naslavlja razlicne aspekte enakosti spolov, med njimi je eno pomembnejših prav gotovo gospo-darstvo. Inštitut za proucevanje enakosti spo-lov si prizadeva, da bi bila naša družba v celoti sposobna zagotavljati enake možnosti, prilož-nosti in pravice vsem. IPES je clan strokovnega sveta za enakost spolov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter clan delovne skupine CEC evropskega združe-nja managerjev, ki povezuje milijon evropskih managerjev. Vec o certifikatu: http://gema-certificate.com/ Certifikat GEMA Z inovativnimi pristopi zagotavljanja enakih možnosti do boljših poslovnih rezultatov Bisnode Južni trg d.o.o. Javno podjetje Komunala Brežice Istost d.o.o. (Nelipot) V sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Ni-zozemske, vas ekipa Listina raznolikosti Slovenija vljudno vabi k slavnostnem podpisu Listine razno-likosti Slovenija, 10. decembra, na Svetovni dan clovekovih pravic. Listine raznolikosti so ena izmed aktualnih prosto-voljnih evropskih iniciativ raznolikosti, s ciljem spodbuditi organizacije (zasebne, javne) k imple-mentaciji in razvoju politike raznolikosti znotraj organizacij. Globalni trendi ter trendi v evropskih podjetjih nakazujejo, da podjetja trenutno veliko vlagajo v raznolikosti, s pricakovanji vlaganja v kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne priložnosti, kar jim odpira nove trge ter vecjo prisotnost na že obsto-jecih. S podpisom Listine se pridružite Evropski platformi listin raznolikosti, ki jo koordinira Generalni direk-torat za pravosodje in potrošnike Evropske Komi-sije in trenutno združuje 10.000 podjetij, ki zapo-slujejo vec kot 18.000.000 ljudi. Listina je kratek dokument, ki sestoji iz NACEL, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri pro-mociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Gre za pozitivni prostovoljni pristop. Slovenska listina je bila vzpostavljena kot 20. po vrsti v državah EU. Do danes jo je podpisalo 115 slovenskih organizacij (aktualni seznam podpisnih organizacij). V okviru slavnostnega dogodka, 10. 12. 2019, bo potekala tudi okrogla miza, na kateri se nam bodo pridružili predstavniki slovenskih podpisnih orga-nizacij, ki bodo predstavili svoje prakse vkljucujo-cega upravljanja z raznolikostjo ter izzive, s kateri-mi se spopadajo tako velika kot tudi mala in sred-nje velika podjetja. Direktorji, predsedniki in clani uprav ter drugi predstavniki organizacij (gospodarskih, javnih in nevladnih) boste imeli možnost javno podpisati Listino raznolikosti Slovenije. Namero podpisa, zaradi organizacije dogodka in priprave graficne listine, izrazite na povezavi: PODPIS LISTINE Med podpisniki Listine raznolikosti je tudi Inštitut IRDO, ambasadorja sta tudi ddr. Matjaž Mulej in mag. Anita Hrast. Listina raznolikosti Slovenija Demografske spremembe (vecja mobilnost, stara-nje prebivalstva, migracije …), nihanje razmer na trgu ter dejavniki globalizacije prispevajo k vse vecji raznolikosti delovne sile znotraj organizacij in na trgu dela. Obstaja velika verjetnost, da se na delovnem mestu srecujejo zaposleni z razlicnimi potrebami, vrednotami, motivacijo, z razlicnim prispevkom ter nacinom vzpostavljanja odnosov. Raznolikost je vec kot posameznikov spol, starost ali rasa. V njej se zrcali izkušnja celotnega cloveš-tva. Predstavlja vse ljudi, iz razlicnih okolij, z raz-licnimi pogledi. Raznolikost, vkljucenost in enakost od nekdaj predstavljajo vir napredka in razvoja pravicnejše družbe. Odpirajo nacin razmišljanja, ki resnicno prispeva k trajnim rešitvam organizacij. Da bi podjetja lahko dostopala do tega vira, je raznolikost potrebno prepoznati, sprejeti, spošto-vati in resnicno vkljuciti. KAJ JE RAZNOLIKOST V PODJETJIH? Koncept raznolikosti se nanaša na raznolikost lju-di, ki sestavljajo podjetje. Vsak posameznik je edinstven, hkrati pa ima tudi nekaj skupnega z drugimi posamezniki. Pojem raznolikosti se nana-ša na strpnost, spoštovanje in upoštevanje, ki ga podjetje kaže v odnosu do vsakega posameznika. V zadnjih desetletjih so se evropska podjetja soo-cila z vecjim številom zaposlenih žensk, pripadni-kov manjšin, migrantov, starejših ljudi in razlicnih narodnosti. Postopoma je spreminjajoca se sesta-va delovne sile postajala ocitna tudi na najvišjih ravneh menedžmenta. Pojav teh skupin kot strank in kupcev prav tako predstavlja nov izziv. Vedno vecja raznolikost po-treb potrošnikov zahteva bolj ustvarjalne strategi-je zadržanja delavcev in produktno inovativnost. Še vedno pa se mnoga podjetja sprašujejo: »Zakaj bi se morali mi obremenjevati z raznolikos-tjo?« Obicajen odgovor je, da ni prav diskriminira-ti tako s pravnega kot moralnega vidika. Danes pa vecji pomen dobiva drug pomislek: Bolj raznolika delovna sila lahko poveca ucinkovitost podjetja in doseganje ciljev. Dviguje moralo, prina-ša boljši dostop do dolocenih segmentov trga in povecuje produktivnost. (Keil in drugi, 2007) Skladna politika raznolikosti bo ustvarila vkljucu-joce okolje in vsem zaposlenim dala možnost, da se pocutijo vkljuceni, spoštovani in cenjeni. To pomeni, da se politika upravljanja s cloveškimi viri osredotoca na prepoznavanje in spoštovanje posa-meznikovih spretnosti in ne na posameznikove znacilnosti, ki so lahko razlog za diskriminacijo. Di-rektive EU o nediskriminaciji prepoznajo šest raz-logov za zašcito, kar pomeni šest individualnih znacilnosti, na katerih ne sme temeljiti razlicnost obravnave: . spol, . spolna usmerjenost, . Invalidnosti - starost, . veroizpoved ali prepricanja, . rasno ali etnicno poreklo. Raznolikost v podjetju je nujni sestavni del splo-šne strategije podjetja: poleg etike raznolikost v podjetju prispeva k izboljšanju ekonomske konku-rencnosti. Raznolikost je torej predvsem konku-rencna prednost: da ustvarja dodano vrednost. (Hajjar, Hugonet, 2015) »Raznolikost ne vkljucuje le tega, kako ljudje doje-mamo sami sebe, ampak zlasti nacin, kako doje-mamo druge. Razlike med ljudmi vplivajo na to, kako se ljudje obnašamo, odzivamo, obcutimo, sprejemamo, razumemo stvari in svet, ki nas ob-daja. Vplivajo pa tudi na to, kako, na kakšen nacin ljudje delamo. Upoštevanje tega dejstva pomaga zaposlenim in podjetjem, da optimalno uresnicijo svoje zmožnosti in sposobnosti raznolike delovne sile, kar ima ugoden ucinek pri izvajanju enakih možnosti, kvaliteti in kolicini dela.« (Greif, 2009) KAJ JE VODENJE/UPRAVLJANJE RAZNOLIKOSTI? Upravljanje raznolikosti je aktivno in zavestno raz-vijanje v prihodnost usmerjenih strateških, komu-nikacijskih in menedžerskih procesov sprejemanja in uporabe razlik ter podobnosti kot potencialov, ki prinašajo dodano vrednost. (Keil in drugi, 2007) Cilji politike raznolikosti so investiranje v zaposle-ne in enake možnosti, preprecevanje diskrimina-cije, prilagajanje na demografske spremembe, preprecevanja izpada znanja, maksimiziranje po-tencialov in promoviranje raznolikosti kot pre-dnosti, ki prispeva k individualnemu in organiza-cijskemu uspehu. (Greif, 2009) Upravljanje raznolikosti (kot sredstvo ali upravljav-sko orodje) je nacin vodenja organizacij. Temelji na spoznanju, da raznolikost odpira alternativne nacine razumevanja in ravnanja, ki pripomorejo k izboljšanju klime in odnosov v delovnem okolju, zdravja in varnosti delavcev, boljšim poslovnim rezultatom ter ugledu organizacij. Spodbuja ustvarjanje okolja, v katerem se vsakdo pocuti koristnega in sprejetega. (Keil in drugi, 2007) Za vec informacij si prenesite prirocnik “Vodenje raznolikosti v podjetju” (Šentprima, 2015). Za podrobnejše informacije o možnostih nacina vpeljave nacel Listine raznolikosti kliknite ŽELIM PODPISATI. Zakaj Listina raznolikosti Slovenija? AMBASADORJI: Kaj je SQUID? Od kod izvira koncept in ime? Ob delu v švedskih medijih sem ugotovil, da se moramo približati mladim bralcem. Ker imam tudi sam tri hcerke v najstniških letih, sem pri-šel do zakljucka, da moramo mladim genera-cijam novice približati na atraktiven in izviren nacin, ki jih bo navdihnil k branju novic. Prav tako sem od zacetka vedel, da morajo kvali-tetni viri novic pridobiti bralce mlajših let in na tak nacin bi obe strani – bralci novic in založ-niki imeli pozitiven benefit. Nato smo aplikacijo testirali in izdali v razlic-nih državah, vsepovsod je koncept deloval. Nicesar ne razlagamo, povzemamo, vendar zgolj bralce preusmerimo do kvalitetnih virov, ki so zelo razlicni – kot pametni SQUID (ligenj), zato smo se na koncu odlocili za to ime. V koliko državah je trenutno SQUID aktiven? V preteklem mesecu smo koncali z izdajo apli-kacije v 51. državi. Danes pokrivamo skoraj celotno Evropo v vec kot 30 državah na nacio-nalni in lokalni ravni, prav tako smo aktivni v Avstraliji in v vecini Latinske Amerike. Družbeno odgovorni pomen aplikacije je izre-den, glede na to, da na eni strani spodbuja mlade k branju novic, založnikom predstavlja velik vir bralcev. Ali menite, da so mladi za vo-ljo tega bolj družbeno odgovorni na podrocju medijev? Da, zdi se nam, da so mladi za vo ljo tega bolj ozavešcene o težavah našega sveta. Zanimiva statistika predstavlja, da je ena izmed naših najbolj obiskanih kategorij, okoljevarstvena. Uporabnikom je všec, da lahko na eni strani sledijo težkim in pomembnim te-mam, po drugi se lahko razbremenijo ob lažjih. Vaši zaposleni so predvsem iz skupine mlajših generacij. Ali predstavlja to kakšno skrito sporo-cilo in zakaj je temu ravno tako? (Smeh) Ni skritega sporocila, vendar smo že od zacetka namenjeni za mlajše generacije, katerih interese in želje lahko najbolje poznajo le mladi, ravno zato smo se v zacetku poslužili omogoca-nje delovnih priložnostim mladih. Ker naše delo ni tradicionalno, vecina tega je zelo raznoliko in izvedljivo ob študiju, šolskih obveznosti. Mladi prav tako postanejo del vecje ekipe, ki danes predstavlja že malo svetovno družino – vidimo, da se mladi med seboj razumejo, ob tem pa pridobijo pomembno delovno izkušnjo, s pomocjo katere lahko svojo karierno pot nada-ljujejo in se zaposlijo na pomembnih delovnih mestih. Omogocamo, da se izpopolnijo na raz-licnih mestih in pridobijo kompetence, ki jim pri-manjkujejo. Z vsako nalogo in izzivov osebnost-no zrastejo sami, na drugi pripomorejo k razvo-ju podjetja in aplikacije. Verjamemo, da lahko mladi s pravim pristopom in motivacijo dosežejo in posežejo zelo dalec. Poglejmo na primer Gre- to Thunberg – do kod je mlada 16-letna deklica pripeljala svojo idejo, svojo zanimanje in svoja prepricanja. Ali so vaši uporabniki, kljub temu da je aplikacija namenjena mlajšim generacijam, starostno raz-noliki? Kljub temu da je naša najvecja starostna skupi-na uporabnikov generacija mladih med 18. in 32. letom, imamo seveda raznolike uporabnike, kar nas zelo veseli. Aplikacija vsebuje tudi mož-nost Learning English, s pomocjo katere lahko urijo in trenirajo svoje znanje anglešcine na podlagi prebranih clankov v angleškem jeziku. Kakšen je bil vaš osnoven pristop do promovira-nja aplikacije? Pomembno je imeti dober, izpopolnjen produkt, ki podpira zacetni koncept in idejo. Kljub temu da objave v medijih, socialna omrežja in novejši nacini promoviranja, ki so atraktivni v današnjih casih, je še vedno najbolj ucinkovit nacin pro-mocije – od ust do ust. Ko so uporabniki nad izdelkom navdušeni, potem hitreje in raje delijo svoje mnenje drugim in na tak nacin se beseda o promociji najhitreje prenese. S pomocjo speci-ficnih državnih vodij skušamo doseci cim vecje število univerz in srednjih šol. Kako SQUID (ligenj) mladim generacijam približa novice atraktivno in izvirno Gašper Cvetic je dijak, ki je za tokratni Mozaik pripravil intervju z direktorjem in ustanoviteljem SQUID-a Johanom Otheliusom. SQUID je švedska aplikacija, namenjeno spodbujanju mlajših generacij k branju novic. Johan Othelius Mednarodni dan prostovoljstva Merjenje ucinkov prostovoljskega dela Slovenska filantropija vabi na 12. Slovenski kongres prostovoljstva, ki bo 5. decembra 2019, na mednarodni dan prostovoljstva, od 10. do 17. ure v Hiši Evropske Unije v Ljubljani Image Kaj želimo povedati o svojem prostovoljskem delu in katere rezultate in ucinke želimo spremljati? Ali znamo te ucinke izmeriti in jih predstaviti? Znamo pogledati, kaj in koliko prostovoljstvo prispeva k družbeni blaginji? Kakšno metodologijo uporabiti in s kom se lahko povežemo? Letošnji kongres bodo namenili merjenju ucinkov prostovoljskega dela. Opažajo namrec, da je pro-stovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešu-je razlicne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih vec ali manj uspe-šno merimo prostovoljstvo številcno (število pro-stovoljcev, število prostovoljskih ur, število izve-denih delavnic …), ni pa raziskav dolgorocnih vpli-vov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoci, kot tudi vpliv na kakovost življenja pro-stovoljcev). Na kongresu se bodo udeleženci spoznali z zani-mivimi praksami merjenja ucinkov prostovoljske-ga dela, ki jih izvajajo nekatere prostovoljske organizacije, nato pa bomo z metodo svetovne kavarne iskali odgovore na zgornja vprašanja. Na podlagi ugotovitev bomo zastavili nadaljnje delo na tem podrocju. »Prostovoljstvo razumemo in vrednotimo pozitiv-no kadar gre za neposredno pomoc, na primer ob katastrofah, kadar vzpostavljeni javni sistemi potrebujejo dodatno pomoc prostovoljcev in , si-cer malo manj, ob vsakdanji skrbi za ljudi v stiski. Mnogo manj prepoznavamo vrednost, ki jo za razvoj skupnosti predstavlja prostovoljstvo za vse vkljucene in za skupnost kot celoto, saj kvalitativ-nih ucinkov ne merimo. Za številcno merjenje že imamo vzpostavljene mehanizme zbiranja podat-kov, za kakovostno vrednotenje ucinkov prosto-voljstva pa zaenkrat še ne. Gre namrec za kom-pleksen proces, ki mora zaobjeti širok spekter de-javnikov, ki vplivajo na obcutek zadovoljstva, var-nosti, izpopolnjenosti, srece in zdravja. Študij, ki bi obravnavale ucinke prostovoljstva v Sloveniji, ne dela nihce, pa bi bilo smiselno. Lahko bi bile do-bra podlaga za oblikovanje predvsem vzpodbu-dnih socialnih politik. O potrebi po predstavitvi kakovostnih ucinkov prostovoljstva na družbo bo-mo govorili v okviru Kongresa prostovoljstva s predstavniki prostovoljskih organizacij in strokov-njaki, ki se s tem podrocjem ukvarjajo.« - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije Vir: Slovenska filantropija Vec. #Kupujem odgovorno je blagovna znamka in kam-panja Združenja Socialna ekonomija Slovenije, ki jo lahko clani Združenja Socialna ekonomija Slo-venije uporabljajo za ozavešcanje javnosti o odgo-vornem potrošništvu na embalaži svojih izdelkov, na svoji spletni strani ali kot brand svoje trgovine (maloprodajnega mesta). Izjemno smo ponosni na celotno ekipo, da je 27. 11. 2019 odprla že tretjo trgovino z blagovno znamko Kupujem odgovorno, Odgovorno trgovi-no Natura na Gosposvetski 7 v Ljubljani. Naslednji dan, 28.11.2019, pa so ponovno odprli prvo Kupujem odgovorno trgovino Zelena japka v Mariboru, ki je bila pred dobrim mesecem požga-na. NATURA je prva trgovina z blagovno znamko KU-PUJEM ODGOVORNO v Ljubljani. Poslujejo brez plasticne embalaže, prodajajo izdelke brez testi-ranja na živalih, brez usnja (razen v obliki ponov-ne uporabe), gensko nespremenjeno hrano, brez palmovega okolja, cilj so povsem naravni izdelki za zdravje njihovih kupcev. Njihovo poslanstvo je ozavešcati kupce, da so lahko odgovorni kupci. Ljudje s svojimi nakupi neposredno vplivamo na to, kaj bo na policah tr-govcev. Ali so ti izdelki rezultat izkorišcanih ali do-stojnega cloveškega dela, rezultat veselja in talen-tov. To je vaš osebni vpliv, vaša moc, vaša osebna odgovornost. V odgovorni trgovini Natura na Gosposvetski 7 v Ljubljani vam dajejo priložnost, da p(o)stanete odgovorni kupci. Odgovorno nakupovanje lahko Zelena japka v Mariboru ponovno odprta V skladu s 45. clenom Ustave Republike Slovenije, ki doloca, da ima vsak državljan pravico do vlaganj peticij in do drugih pobud splošnega pomena, po-dajamo pobudo za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor. Državni svet je za-stopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklic-nih in lokalnih interesov. Ima 40 clanov, od tega 22 predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo dr-žavnega sveta urejata Zakon o državnem svetu in Poslovnik državnega sveta, ki v 4. clenu doloca, da je sedež državnega sveta v Ljubljani. Za prenos se-deža je torej potrebno doseci zadostno soglasje državnih svetnic in svetnikov in spremeniti poslov-nik. Slovenija je izrazito centralizirana država in centra-lizacija se zgolj krepi, kar vidno in obcutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju. Vec kot cetrtina prebivalcev živi v osrednjeslovenski statisticni regi-ji, ki ustvari vec kot tretjino nacionalnega BDP, na delo tja pa se dnevno vozi cez 100.000 oseb iz vse Slovenije. V omenjeni regiji je najvecji prirast pre-bivalstva, najvecji delež prebivalstva z visokošolsko izobrazbo, najvišje povprecne place, najnižja stop-nja brezposelnosti, vec delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Domala vsi sedeži institucij države in državne uprave, vkljucno z organi v nji-hovi sestavi, so v Ljubljani, tam pa so skoncentrira-ni tudi sedeži najpomembnejših organov in organi-zacij na drugih podrocjih (sodstva, raziskovalne dejavnosti, športa…), kar pomeni, da je kariera šte-vilnih sposobnih kadrov iz vse Slovenije vezana na prestolnico države. Slovenija tako nima le proble-ma bega možganov v tujino, temvec tudi v Ljublja-no, kar je za državo in njen uravnoteženi razvoj nesprejemljivo in škodljivo. Za decentralizacijo države ni dovolj polagati upa-nje v ustanavljanje pokrajin, ki se pogosto slikajo kot cudežne tvorbe za rešitev vseh razvojnih pro-blemov, ob tem pa dlje kot do razprav o številu nikakor ne pridemo. Prizadevanja za ustanavljanje pokrajin podpiramo, hkrati pa ugotavljamo, da ne kaže cakati na njihovo ustanovitev in zacetek delo-vanja, temvec ukrepati takoj. V tem smislu podpi-ramo prizadevanja, da se za zagotovitev ucinkovi-tejšega razvojnega preboja in crpanja sredstev skladov EU sprejme za Vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program s financnim ovre-dnotenjem, v Mariboru pa za pomoc Razvojnemu svetu kohezijske regije pri pripravi programov in crpanje sredstev evropskih skladov cim prej usta-novi posebna služba oz. enota pristojnih ministr-stev. Predlagatelji in podpisniki (po abecednem vrstnem redu): Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Cander, Breda Cepe, Božo Grafenauer, Tomaž Ke-resteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Bartolo Lam-pret, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak, Srecko Trglec so prepricani, da mora država resnicne tež-nje in prizadevanja za decentralizacijo takoj priceti uresnicevati z razporeditvijo oz. prenosi sedežev njenih organov po celotni državi. Zato dajemo pre-dlog in pobudo, da se ta prizadevanja pricno s pre-nosom sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor. S prenosom sedeža pomembnega dr-žavnega organa izven Ljubljane se bodo najbolj nazorno izkazala in dokazala decentralizacijska prizadevanja. Maribor, Celje, Lenart, Murska Sobo-ta, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica idr. bo-do zaradi obiskov tujih delegacij pridobili na raz-poznavnosti, o tem delu države pa bodo pogosteje porocali tuji in domaci mediji. Pod okriljem držav-nega sveta bodo organizirana srecanja in posveto-vanja, kar je pomembno tudi za izkorišcenost turi-sticnih kapacitet. Clani tujih delegacij in udeleženci posvetov se bodo seznanili z gospodarskimi aktiv-nostmi na širšem obmocju Štajerske, Koroške in Prekmurja, kar bo lahko pripeljalo do novih po-slovnih stikov in realizacije tujih naložb. Vec bo izkorišceno letališce Edvarda Rusjana Maribor. Pri-cakujemo, da bo del zaposlenih v državnem svetu izhajal iz lokalnega okolja, nekateri pa se bodo morda iz prestolnice celo preselili na ta konec Slo-venije. »Prenos sedeža državnega sveta v Maribor bo imel izredno pomemben vsebinski in simbolni pomen, nakazal pa bo tudi pot za prenos sedežev drugih organov iz Ljubljane.« Podpis peticije tu. Decentralizacija krepi družbeno odgovornost Pobuda za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor SBC Klub slovenskih podjetnikov je nastal leta 2014 in združuje 196 clanov, ki poslujejo nad-povprecno uspešno in so do poslovnih rezulta-tov prišli z lastno idejo ali kot nasledniki družin-skih podjetij in z lastnim trudom. Ta skupina podjetij ima 26 % višjo dodano vrednost od povprecja v slovenskem gospodarstvu, v zadnjih 6 letih pa so podjetja iz skupine prodajo pove-cala za 61 %, število zaposlenih pa za 41 %. 5 zlatih vodil SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Nadpovprecnost, odgovornost, poštenost. V SBC – Klub slovenskih podjetnikov se združu-jemo nadpovprecno uspešni slovenski podjetni-ki, ki smo zaceli svojo podjetniško pot z lastno idejo in/ali izhajamo iz družinskih podjetij, obe-nem pa nismo sodelovali v tajkunskih zgodbah, zlasti tistih povezanih s politiko. Vsakdo, ki se pridruži, se mora izkazovati tudi s placilom vseh dajatev državi in nekaznovanostjo. Politicna nevtralnost. Clani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov nismo clani nobene politicne stranke in podpiramo apoliticnost kluba, to je nevtralnost do vseh po-liticnih strank v Sloveniji. Želimo in pricakujemo, da slovenske politicne stranke ne bodo le poslu-šale naših strokovnih argumentov na podlagi naših izkušenj, ampak da bodo tudi uresnicile naše predloge in zahteve. ZA razvojni preboj in podjetniško Slovenijo. Zato zlasti na gospodarskem in javnofinancnem podrocju prek kluba intenzivno komuniciramo z vsemi politicnimi strankami zahtevajoc, da sku-paj oblikujemo ukrepe za mocan razvojni preboj Slovenije. Ta razvoj bo kakovosten le, ce bo te-meljil na hrbtenici njenega gospodarstva, to pa so odgovorni in nadpovprecno uspešni domaci podjetniki. Clani prek SBC – Kluba slovenskih pod-jetnikov želimo tako prispevati tudi k prijaznejše-mu podjetniškemu okolju v Sloveniji. Medsebojno poslovno prijateljstvo in krepitev pre-poznavnosti Slovenije. Clani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov si prek skupne prijateljske zaveze med clani pomagamo in sodelujemo, s tem pa omogocamo drug druge-mu in klubu lažji dostop na domaci in svetovne trge. Na svetovnih trgih krepimo prepoznavnost Slovenije in vrhunskega slovenskega podjetniš-tva. Negovanje mladih talentov in vrhunskega razvoja v sožitju z naravo. Clani prek SBC – Kluba slovenskih podjetnikov posebej negujemo in podpiramo mlade talente in podjetnike, zlasti pri uresnicevanju njihovih pod-jetniških iniciativ. SBC – Klub slovenskih podjetni-kov in njegovi clani spodbujamo razvoj napre-dnih, okolju prijaznih tehnologij in poslovnih mo-delov z visoko dodano vrednostjo glede na pov-precje v posameznih panogah. VEC BO PODJETNOSTI V SLOVENIJI, BOLJE BOMO ŽIVELI. Podjetnost in podjetniška miselnost imata koristi za vsakega posameznika – kar koli že pocnete v življenju. Podjetnost je izjemno pomembna za uresnicevanje ciljev v poklicu in vsakdanjem živ-ljenju. Podjetnost zvišuje blaginjo države, zato prinaša koristi za vse družbene skupine. Oddajte svoj predlog in pomagajte narediti Slo-venijo podjetnejšo. Klub slovenskih podjetnikov ZA podjetno Slovenijo Vpliv elektromagnetnih sevanj na cebele Znano je, da žuželke, vkljucno s cebelami, že ne-kaj casa niso v najboljši formi. Doslej najobsež-nejši znanstveni pregled, objavljen januarja 2019, je ugotovil od 75- do 98-odstotno izgubo biomase žuželk v le nekaj desetletjih. Stanje bio-diverzitete žuželk je po besedah avtorjev “grozljivo”, trendi pa se ne izboljšujejo. Ce bo šlo tako naprej, bodo žuželke kot skupina že v roku nekaj desetletij popolnoma izumrle. V Severni Ameriki že dlje casa beležijo upad ce-beljih populacij, s tem da je prejšnjo zimo tam poginilo rekordno število cebel (skoraj 40%, kar je najvec v zadnjih 13 letih). Cebele so že dolgo na udaru tudi v Evropi. O tem, kako zaskrbljujo-ce je stanje, prica upad ne le populacij medono-snih, temvec tudi divjih cebel. Število cebeljih vrst upada, nekatere so pristale celo na sezna-mu ogroženih vrst. Verjetno ni potrebno pose-bej poudarjati, da so cebele pomembne opraše-valke, saj oprašujejo številne rastline, namenje-ne za prehrano. Znanstveniki še vedno poskušajo ugotoviti, kaj bi lahko povzrocilo tako dramaticen upad cebe-ljih populacij. Cebele ogrožajo razlicni okoljski stresorji, med katere spada tudi elektromagnet-no sevanje. Kolicina elektrosmoga se je v zad-njih desetletjih po celem svetu, še posebej pa v razvitih državah, mocno povecala, industrija pa zaradi potrebe po dobickih še naprej ustvarja nove produkte, kot je omrežje 5G. Nekateri cebelarji, tako pri nas kot v tujini, so v praksi opazili povezavo med zdravjem cebel in elektromagnetnimi sevanji. Kaj pa o vplivu elek-trosmoga na cebele pravi znanost? Kot bomo videli v nadaljevanju, so raziskave pokazale šte-vilne negativne ucinke, kot so motnje vedenja, orientacije in navigacije, kognitivne motnje, zmanjšano zmožnost izleganja jajcec in slabša-nje moci cebeljih družin. KAJ PA 5G? Lani so Thielens et al. objavili rezultate raziska-ve na žuželkah, v kateri so med drugim preuce-vali tudi vpliv na cebele. V raziskavi ugotavljajo, da bi se pri povišanju frekvenc v obmocje nad 6 GHz (spekter 5G) in pri enaki gostoti elektro-magnetnega sevanja absorpcija energije pove-cala za 3 - 370%. To bi lahko dolgorocno pripe-ljalo do sprememb vedenja žuželk, njihove psi-hologije in morfologije ter povišanja telesne temperature zaradi dielektricnega segrevanja. Kljub temu, da nimamo dolgorocnih raziskav, ki bi dokazovale (ne)škodljivost izpostavljeno-sti omrežju 5G, pa je bilo s frekvencami predho-dnih generacij opravljenih dovolj raziskav, da smo lahko upraviceno zaskrbljeni. Omrežje 5G ob vse vecji odvisnosti otrok in mladostnikov od pametnih telefonov in daljšanju casa, ki ga ljud-je preživimo za ekrani, vsekakor ni rešitev, saj izpostavljenost le še povecuje in dodaja nov ri-zicni faktor zaradi visokofrekvencnega obmocja, o katerem ne vemo veliko. Glede na to, da ima-mo že zdaj na voljo na tisoce raziskav, ki so po-trdile škodljive ucinke elektromagnetnih sevanj umetnega izvora, bi bila neškodljivost sevanj omrežja 5G veliko presenecenje. Zato številni znanstveniki in zdravniki pozivajo k zaustavitvi uvedbe omrežja 5G. Ker se zdravje ekosistemov iz leta v leto poslab-šuje, bi morali resno razmisliti o odgovornejši rabi tehnologije, kamor spada tudi zmanjševa-nje sevalnih obremenitev. Vse kaže, da lahko s tehnologijo ogrozimo ne le zdravje živali in ras-tlin, temvec dolgorocno tudi svoj lasten obstoj. Obširen clanek tu. Vir: Portal ninamvseeno.org Na Univerzi v Mariboru smo ustanovili Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske ucitelje UM. Ustanovitve se je udeležilo 30 za-služnih in upokojenih visokošolskih uciteljev UM. Izvolili so zasl. prof. dr. Petra Glavica kot vodjo Centra za zaslužne profesorje in upokojene viso-košolske ucitelje UM, ki bo deloval na Rektoratu Univerze v Mariboru. Ustanovitev Centra zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih uciteljev ima pravno podlago v 31. clenu Statuta UM, ki doloca, da lahko imajo »Univerza in njene clanice« razlicne organizacijske enote, med drugim center, centri pa so natancneje urejeni v 44. in 45. clenu sta-tuta ter dodatno s sklicevanjem na smiselno uporabo dolocb o katedrah in oddelkih. 45. clen statuta med drugim doloca, da »Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze.« Pri Centru za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske ucitelje UM gre torej za center, v katerega so vkljuceni visokošolski uci-telji razlicnih fakultet. S smiselno uporabo 33. clena Statuta UM, Akt o ustanovitvi in delovanju Centra za zaslužne profesorje in upokojene vi-sokošolske ucitelje Univerze v Mariboru predvi-deva, da center: . promovira in vzpodbuja interese njenih cla-nov ter vzpodbuja socialne in intelektualne povezave med clani centra; . organizira strokovna posvetovanja in obrav-nava porocila o udeležbi na strokovnih po-svetovanjih; . prijavlja predloge raziskovalnih projektov na domace in mednarodne razpise s podrocij, ki sodijo v okvir delovanja centra, in na kate-rih je predvideno sodelovanje treh ali vec clanov centra; . sodeluje z organizacijami in enotami istih in sorodnih podrocij v okviru univerze in zunaj nje; . izvaja programe vseživljenjskega ucenja. Z ustanovitvijo Centra zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih uciteljev se tako Univer-za v Mariboru pridružuje univerzam v Evropi in svetu, ki so v zadnjih letih okrepile aktivnosti na podrocju staranju prijaznih institucij. V tem smi-slu imajo nekatere univerze v ZDA in Kanadi vzpo-stavljeno posebno enoto zaslužnih profesorjev (denimo Emeritus-Emerita Academic Staff of McGill University), na nekaterih univerzah so vzpostavili zvezo (Association) svojih zaslužnih profesorjev (denimo na University of Alberta, na University of Cincinnati in na Washington Uni-versity in St. Louis), na nekaj univerzah pa imajo druge oblike povezanosti zaslužnih profesorjev (Emeritus College) – denimo na University of Bri-tish Columbia, na Arizona State University, na Emory University in na Clemson University. Univerza v Bologni je leta 2009 vzpostavila zvezo svojih zaslužnih profesorjev (Association of Pro-fessors Emeriti of the University of Bologna, the 'Almae Matris Emeriti). Vzpostavljena je Evropska zveza zaslužnih profesorjev (European Association of Professors Emeriti). Vzpostavljeno je tu-di Omrežje starosti prijaznih univerz (Age-Friendly University Global Network), ki ga koordinira pro-fesorica Christine O'Kelly z Dublin City University, ki je bila tudi predavateljica na delavnici v mese-cu aprilu. V omrežju trenutno sodeluje 42 uni-verz, ki si prizadevajo uresnicevati deset nacel staranju prijazne univerze. Univerza v Mariboru bo stremela k temu, da bo Center zaslužnih profesorjev in upokojenih viso-košolskih uciteljev UM preko povezovanja s po-dobnimi enotami v tujini, prenašal pobude in iz-kušnje ter pomagal pri uresnicevanju za-vez staranju prijazne univerze. Vec. Vir: Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Ustanovili center za zaslužne profesorje Ustanovitve se je udeležilo 30 zaslužnih in upokojenih visokošolskih uciteljev, ki so za vodjo centra izvoli-li Petra Glavica. Projekt Ker alkohol ni mleko V želji po skupnem doseganju zavedanja in spre-memb je nastal projekt Ker alkohol ni mleko. Pobuda Ker alkohol ni mleko je nastala s strani Društva za zdravje srca in ožilja, Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Inštituta Utrip ter Sloven-ske zveze za javno zdravje, okolje in tobacno kon-trolo, ki se na terenu vsakodnevno srecujejo z zgodbami otrok in mladostnikov, ki so pogosto posledica napacnega zgleda staršev in bližnjih. Namen pobude ni moraliziranje in kritiziranje piv-cev alkohola, pac pa doseci zavedanje, kako velik vpliv imajo razlicni dejavniki na pivske navade naše mladine in, da smo vsi odgovorni za preprecevanje in zmanjševanje škode zaradi alkohola, zacenši z nami samimi. Namen kampanje je tudi doseci uvedbo celostne alkoholne politike skozi spremembo Zakona o omejevanju porabe alkohola in povezanih politik. Namen projekta je tudi doseci izboljšanje celostne alkoholne politike v Sloveniji. In tukaj bo imela splošna javnost pomembno vlogo, zato vas vabi-mo, da s svojim glasom izkažete podporo. Namenite 30 sekund za dober namen Ce ste tudi vi mnenja, da lahko na podrocju pro-blematike alkohola pri mladih še veliko naredimo in se strinjate, da lahko k temu prispeva prav vsak izmed nas, podprite projekt s svojim glasom. Obišcite spletno stran Ker alkohol ni mleko in od-dajte svoj glas zdaj. Vzelo vam bo le 30 sekund vašega casa. Dodatne informacije o projektu: www: https://www.keralkoholnimleko.si/ FB: https://www.facebook.com/alkoholnimleko/ Email: info@keralkoholnimleko.si A close up of a logo Description automatically generated NA KRATKO . V Podravju, Pomurju in Spodnji Savinjski dolini je pitna voda že dlje casa preobremenje-na z nitrati. V mestni obcini Ptuj se stanje zad-nja leta poslabšuje tako hitro, da bo lahko že cez nekaj let presežena maksimalna dovoljena meja 50 mg/l. . Dovoljena meja je postavljena previsoko, saj so številne raziskave nitrate v pitni vodi po-vezale z resnimi zdravstvenimi težavami že pri koncentraciji 4,4 mg/l ali manj. Znanstveniki iz Environmental Working Group so letos objavili obsežno analizo in kot varno mejo, pri kateri ni negativnih ucinkov na zdravje, dolocili 0,62 mg/l. . Raziskave so nitrate povezale s številnimi rakavami obolenji, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in resnimi obolenji novorojen-ckov, kot so prirojene napake. . Trg kmete sili v nižanje cen in intenzivno kmetijstvo ne glede na dolgorocne ucinke na zdravje, okolje in rodovitnost prsti. Zaradi tak-šnega nacina kmetovanja se kolicina organske snovi v prsti zmanjšuje, za dosego enake kolici-ne pridelka pa so potrebne vedno vecje kolicine gnojil, ki vsebujejo nitrate in se spirajo v pod-talnico. S poslabševanjem kakovosti pitne vode se zad-nja leta soocajo tudi drugje, vzroki pa so razlic-ni – od turizma, odlagališc odpadkov, greznic, kmetijstva… V zadnjem casu je bilo objavljenih vec opozoril o tem, da voda v Dravski kotlini že cez nekaj let mor-da ne bo vec pitna. (1)(2) V podzemni vodi crpali-šca Skorba, s katerim oskrbujejo mestno obcino Ptuj, so namrec vedno pogosteje presežene najviš- je dovoljene koncentracije nitratov, vecje kolicine nitratov (in pesticidov) pa vsebujejo tudi podzem-ne vode v Murski in Savinjski kotlini. Kakovost vode pa v Sloveniji ni problem le v s kmetijstvom zelo obremenjenih regijah, tem-vec tudi tam, kjer je bila voda v preteklosti zna-na kot zelo cista. S poslabševanjem kakovosti pitne vode se zadnja leta soocajo npr. v obcini Bled (10) in obcini Kamnik (11)(12), vzroki pa so razlicni – od turizma, odlagališc odpadkov, greznic, kmetijstva... Onesnaženost slovenskih voda s fekalijami je en od razlogov, zakaj smo napisali clanek o kompostnem stranišcu. Pazljiva uvedba kom-postnih stranišc pa bi lahko pripomogla tudi k reševanju problematike nitratov v pitni vodi, med drugim tudi zaradi zgoraj omenjene resto-racije organske snovi in stabilizacije hranilnih snovi v prsti. Pa še zanimivost – morda ste že slišali, da lahko tudi zelenjava (npr. zelena ali špinaca) vsebuje vecje kolicine nitratov. Tudi temu je vzrok inten-zivno kmetijstvo oziroma pretirano gnojenje z nitrati. Tako gojena zelenjava absorbira vecje ko-licine nitratov in je lahko zdravju nevarna na enak nacin kot kontaminirana voda ali hrenovke z do-danimi nitriti. Vec. Vir: Portal ninamvseeno.org Za rodovitno zemljo in cisto vodo 7. Konferenca ženske podjetno-sti “Ko se posel prismodi” Zakaj nekoga, ki mu ne uspe narediti vsega, kar si je zamislil, smatramo za nesposobnega? Zakaj je v gospodarstvu neuspeh skoraj sinonim za nespo-sobnost? Ob dejstvu, da vsi vemo, da veliko pod-jetij propade. Priporocljivo je, da ljudje menjamo delovno oko-lje na pet do sedem let. Ko si podjetnica, pa naj bi bila ena služba za celo življenje? Kaj pa, ce nam ne uspe? Naj si enostavno poišcemo službo, ali poišcemo drugi podjetniški izziv? Konferenca, ki ni še nikoli ni bila samo konferen-ca, bo letos tudi podjetniški sejem, B2B srecanja, smeh, druženje, posel…bo potekala 4. 12. 2019 v Mariboru. Vec. Vir: Štajerska gospodarska zbornica Prva evropska mladinska konferenca o kronicnih nenalezljivih boleznih Zakljucno plenarno predavanje 1. evropske mla-dinske konference o kronicnih nenalezljivih bole-znih oziroma 1st European NCD Youth Conferen-ce, z naslovom "Towards a digital space free from unhealthy product marketing", bo v ponedeljek, 9. 12. 2019, v Jakopicevi dvorani Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije (Miklošiceva cesta 24, Ljubljana). Konferenco organizira Internatio-nal Youth Health Organization, zakljucno preda-vanje pa je organizirano v sodelovanju z Europe-an Public Health Alliance. Zaradi prostorskih ka-pacitet dvorane je število mest omejeno, zato se na dogodek prijavite preko tega spletnega obraz-ca https://tinyurl.com/YHOdigital. Po oddani pri-javi pricakujte potrditev vašega mesta na konfe-renci v roku treh delovnih dni. Udeležba je na za-kljucni konferenci brezplacna, prijave pa so mož-ne do zapolnitve mest (120), najpozneje do cetr-tka 5. decembra do konca dneva. Zaradi velikega zanimanja je možno, da bodo prijave zaprte že kakšen dan prej. Vir: International Youth Health Organization Konferenca o prilagajanju podnebnim sprememba bo leta 2021 v Sloveniji Z Ministrstva za okolje in prostor sporocajo, da je Slovenija na 4. Evropski konferenci o prilagajanju podnebnim spremembam (ECCA 2019) z naslovom »Sodelovanje pri pripravi na spremembe« prevze-la organizacijo 5. Evropske konference o prilagaja-nju podnebnim spremembam, ki bo leta 2021 v Ljubljani. Namen konference, ki je organizirana vsake dve leti, je omogociti dialog med razlicnimi akterji iz akademskih krogov, vlad, podjetij in skup-nosti o vec vidikih prilagajanja podnebnim spre-membam, spodbuditi komunikacijo in izmenjavo znanja med raziskovalci, oblikovalci politik in stro-kovnjaki ter pogovoriti se o kljucnih izzivih in reši-tvah v mestih. Vec si lahko preberete na spletni strani MOP. Vir: CNVOS Dnevi družbene odgovornosti 2019! Dnevi družbene odgovornosti so namenjeni pro-mociji, izobraževanju in osvešcanju o pomenu dru-žbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dne-ve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije (MDOS) ter Ekvilib Inštitut skupaj s part-nerji. Dnevi družbene odgovornosti bodo potekali 9., 10. in 11. decembra 2019. 9. december 2019: STRATEŠKO UPRAVLJANJE DRU-ŽBENE ODGOVORNOSTI S PREDSTAVITVIJO OB-STOJECIH ORODIJ 10. december 2019: Delavnica: CLOVEKOVE PRAVI-CE V GOSPODARSTVU 11. december 2019 PANEL: ODKLOP OD SLUŽBENE KOMUNIKACIJE ter DAN DELO DRUŽINA 2019 Vec informacij najdete na spletni strani Ekvilib In-štituta. Dogodki, konference, novice This is to inform you that an Erasmus+ Call on networks and partnerships for Adult Lear-ning providers was published on 22 October. (It is Lot 2 of a wider call EACEA/34/2019). The call will support projects that either: 1. help to establish new national or regio-nal networks of adult education providers; or 2. provide capacity-building support to existing national or regional networks of adult education providers; or 3. strengthen existing transnational networ-ks of adult education providers. These projects should help build up the capa-city of Adult Education providers to imple-ment European policy on adult learning at national and regional levels. Proposals should foster European cooperati-on between different providers (and relevant stakeholders) on either: a) Specific themes in adult learning, or b) Specific innovative pedagogical approaches in adult learning, or c) Specific adult education learner groups, or d) Specific organisational management the-mes, or e) Specific models of Adult Education, or f) Adult education generally. The deadline for the Call is 25 February 2020. An on-line information session is planned for 15 November. More details available on the page of the Call. The new Erasmus+ programme aims to support actions in the fields of Education, Tra-ining, Youth and Sport for the period 2014-2020. Regulation of the European Parliament and of the Council establishing Erasmus+: the Union programme for education, training, youth and sport. Erasmus+ replaces seven programmes bringing together . The Lifelong Learning Programme (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig and Jean Monnet) . The Youth in Action programme . Five international cooperation program-mes (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edu-link, the programme for cooperation with industrialised countries) The new sport action. Erasmus+ Call - networks and partnerships for Adult Learning providers Razpisi in priložnosti 20 milijonov evrov za razvoj majh-nih kmetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo drugi javni razpis za podukrep 6.3 - Pomoc za zagon dejav-nosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, s kate-rim je razpisanih 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, na katerih se redijo tra-vojede živali in so razvršcene v OMD. Oddaja vlog na javni razpis bo možna od 16. decembra 2019 do 13. februarja 2020 do polnoci. Vec. Vir: Mini-strstvo za kmetijstvo Objavljen prvi razpis programa “Active citizens fund" v Sloveniji S prvim razpisom sklada želi CNVOS omogociti nevladnemu sektorju odlocno in kreativno na-slavljanje aktualnih družbenih problemov in raz-viti trdna evropska civilnodružbena partnerstva. S projekti sklada ACF želijo pogumno stopiti izven okvirjev znanega, se inovativno lotiti perecih pro-blemov in ustvariti nove dobre zgodbe, zato so za navdih na oder povabili tiste organizacije, ki jim je to v preteklosti že uspelo. Rok za prijavo je 11. 12. 2019! Vec Vir: Movit Razpis za Evropsko prestolnico mladih 2023 Evropski mladinski forum objavlja razpis za Evropsko prestolnico mladih 2023. Mesto, ki se eno leto ponaša s tem naslovom, ima priložnost pokazati svoje inovativne ideje, projekte in aktiv-nosti, namenjene dati glas mladim in v življenje mesta prinesti novo perspektivo mladih. Naziv se podeljuje že petnajsto leto zapored. Rok za prijavo je 12. januar 2020! Vec ...Vir: Movit Nov okvirni terminski nacrt objave javnih razpisov do konca leta 2020 MKGP je po zadnji, to je sedmi spremembi Pro-grama razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, pripravilo nov okvirni terminski nacrt obja-ve javnih razpisov. Do sedaj (stanje na dan 30. 9. 2019) je bilo iz naslova Programa razvoja podeže-lja 2014–2020 razpisanih 55 javnih razpisov. V okviru izvajanja PRP 2014–2020 je bilo odobrenih 70,0 % ter izplacanih 49,6 % sredstev, kar znaša 549,1 milijonov evrov, ki so jih prejeli upravicenci. Do konca leta 2020 bo tako iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020 objavljenih še 20 jav-nih razpisov. Celotna novica je dostopna na https://www.gov.si/novice/2019-10-25-nov-okvirni-terminski-nacrt-objave-javnih-razpisov-do-konca-leta-2020/ Vir: Portal gov.si Izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2019/2020 Mariborska razvojna agencija p.o. je objavila Javni razpis za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2019/2020. Rok prijave je dolocen kot odprti rok prija-ve in traja od 7. 10. 2019 do porabe sredstev, vendar najdlje do vkljucno 28. 2. 2020.Dodatne informaci-je so na voljo na e-naslovu: kemal.karic@mra.si (Kemal Karic) ali na telefon-ski številki: 02 333 13 87. Vec. Vir: MRA Odprt je razpis za skupinsko mentor-stvo - prijavite se Združenje Manager vabi, da se jim pridružite v programu skupinskega mentorstva 2019/2020, ce si želite dodatnih znanj s štirih strokovnih po-drocij: • sodobno voditeljstvo (mentorica: Lucija Živa Sa-jevec, AMZS), • prehod v inteligentna podjetja (mentor: Gregor Potocar, SAP), • umetna inteligenca (mentor: Aleš Pestotnik, Microsoft Slovenija), • podjetja na prelomu rasti (mentor: Luka Podlo-gar, Generali Investments). Na razpis se lahko prijavite najpozneje do torka, 10. decembra, tako da izpolnite vprašalnik. Vec informacij je na voljo tu. Vir: Združenje Manager Odlicni v znanosti v letu 2019 V okviru Nacionalnega dogodka Dan ARRS 2019: Podpiramo odlicnost so bili dne 18. 11. 2019 v Grand Hotelu Union v Ljubljani predstavljeni dosežki Odlicni v znanosti 2019. Predstavitve so potekale v treh vzporednih sekcijah in sicer za podrocja Naravoslovje in tehnika, Družboslovje in humanistika ter Medi-cina in biotehnika. Program "Mladi raziskovalci" je od leta 1985 vir visoko usposobljenih in motiviranih raziskovalk in raziskovalcev z velikim potencialom za slovensko znanost, gospodarstvo in druga družbe-no pomembna podrocja. Za letošnjo 35. generacijo je bilo na voljo 229 mest za usposabljanje mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki se bodo pridružili preko 5000 raziskovalkam in raziskovalcem, ki so v pro-gramu Mladi raziskovalci doslej pridobili doktorat znanosti. Med najvidnejše dosežke leta 2019 za podrocje Tehnike je bila izbrana znanstvena monografija "Integrative Approach to Comprehensive Building Renovations", avtorjev izr. prof. dr. Vesne Žegarac Le-skovar in red. prof. dr. Miroslava Premrova, prav tako pa je pri monografiji kot soavtorica 4. poglavja so-delovala tudi asist. Maja Lešnik. Monografija, ki je v letu 2019 izšla pri založbi Springer Nature, je napisa-na z osnovnim namenom predstavitve možnih pristopov v procesu celovite prenove stavb. Združuje vidike razlicnih strokovnih in znanstvenih podrocij, od trajnostne, zelene gradnje, energijske ucinkovito-sti do konstrukcijske tematike. Odlicni v znanosti je projekt, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki ga opravijo clanice in clani Znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved. Izbrani dosežki so vsako jesen v obliki kratkih poljudnih predavanj predstavljeni na javnosti dostopnih dogodkih. Povezave: Vec o dogodku Dan ARRS 2019 in prijave: https://www.arrs.si/sl/dogodki/19/dan-arrs.asp Program dogodka Dan ARRS 2019: https://www.arrs.si/sl/dogodki/19/inc/Program-Dan-ARRS-2019.pdf Vec o prejemnikih priznanja Odlicni v znanosti 2019: https://www.arrs.si/sl/promocija/odlicni/ Publikacija "Integrative Approach to Comprehensive Building Renovations": https://www.springer.com/gp/book/9783030114756 Vec o publikaciji je možno najti tudi na povezavi https://www.fgpa.um.si/uspehi-fakultete/. Springer-Integrative-Approach-to-Comprehensive-Building-Renovations.png Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese; OPOMBA 2: Razmerja se nanašajo na dejavnosti orga-nizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si