Proletarci vseh dežel, združite set PRAVICA glasilo kom uw isti one partije siovbnije Poštnina plačana * gotovini' IZ DANAŠNJE ŠTEVTEKE* Jamstvo za izpolnitev setvenega plana — najširše sodelovanje množičnih’ organizacij lajava Johna Roggeja in Coaun.y Zilliacusa Lepi uspehi pri popravljanju cest — Dopisi Fidsultasa Leto XI. — štev. 100/1. Ljubljana, sreda, 26. aprila 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din i5+ Cena din 2.- Pomladanska setev Jamstvo za izpolnitev setvenega plana -najširše sodelovanje množičnih organizacij dni po prvem množičnem iinJeki U T>0lr:'adanske setve organizirajo oi», • °*°ri s sodelovanjem množičnih l^anizacij drugi množični pregled. Raz-ki ga narekujejo, so naslednji: j- Rezultati prvega pregleda niso bili bnT^1 Prou?eni, zaradi česar tudi niso P?dyzeti zadostni ukrepi, da se za-, l2Polnitev pomladanskega setve-Plana. Ptui> Novo mesto, Trebnje in ssiW? danes ne vedo, koliko je po-«|S! Pomladanskih kultur na njihovem nJj’?C|u- če teh osnovnih podatkov ni-Pati nu.re'eajh,. ne morejo načrtno ukre-nii-l. • mQbilizaciji vprežne živine, for-ia rfr!!U .,'*e'0'vnih skupin, oskrbi semena A Pr°blemih pomladanske setve. • ? Jesenice izkazuje posajenega ^na samo 9%, Postojna 13%, Šo-ojjr l.lr3 Kranj 20%, medtem ko sosedni d0 ^^.oeležijo dosti boljše rezultate (40 lan'J je po poročilih v Črnom-VvPosejanega 8%, v Grosuplju 18%, v son^nic izkazuje Lendava z 8%, ^e-okolica z 16%, Radgona z 18%. Qkra-~Prav )e skoraj, v vseh krajih in kje • prv* množični pregled pokazal, 5ki 'e setev v zastoju in tako nudil ljud-jam odborom in množičnim organizacija . aragoceno gradivo za njihovo delo nlP°'I1,'e-vail'u P°m'actanskega setvene-rj|^ana» je vendar ostal premalo izko-s*moD reve^ smo osredotočili svoje sile so iih za setveno akcijo napra-odbori in množične organi- izirati bo treba več vprežne Vili Kak živine in poljedelskih strojev ter poj a-čiti medsebojno pomoč v delovni sili. Le na ta način bomo lahko nadomestili zamujeno delo. Navodila, ki so bila priobčena v Ljudski pravici, v Slovenskem poročevalcu in v Kmečkem glasu 12. aprila, veljajo tudi za drugi množični pregled. Pripravimo se pravočasno nanj in izvršimo ga vestno, kajti le še približno dva tedna je čas za setev. Kako jih bomo izkoristili, od tega je odvisna izpolnitev pomladanskega setvenega plana, določanje obveznosti pridelovalcev do skupnosti in vprašanje prehrane vsega delovnega ljudstva. Predvsem je važno, da krajevni ljudski odbori sami po svoji iniciativi poskrbijo za dober pregled, kot so to storili n. pr. krajevni odbori v goriškem okraju, do katerih ni prišla pomoč z okraja. Ne smejo dopustiti, da bi se pregled izrodil v birokratski postopek, kot se je to zgodilo v okraju Ilirska Bistrica, kjer so okrajni aktivisti že na dan pred pregledom (v soboto 15. aprila popoldne) sami pregledali, koliko je posejanega. Pomoč z okraja je koristna in potrebna, uspešna pa le tedaj, če je krajevni odbor z vaškimi množičnimi organizacijami razgibal in pripravil teren za tako važno akcijo. Geslo drugega množičnega pregleda mora biti: ne pregled zaradi pregleda, temveč zato, da se organizira konkretna pomoč v setvi v svrho izpolnitve pomladanskega setvenega plana. Krajevni odbori, ld so prvi pregled dobro opravili, lahko opustijo pregledovanje na terenu, važno pa je, da se z vaščani pogovorijo, kakšno pomoč in komu je treba nuditi in da to pomoč tudi z množičnimi organizacijami takoj organizirajo. V krajevnih odborih pa, kjer še ne vedo, koliko je posejanega in kie je setev ogrožena, bo treba teren najprej pregledati in takoj za tem opraviti drugo nalogo — organizirati medsebojno pomoč, kar je tudi glavni namen množičnega pregleda. Množične organizacije,- zastavite v teh dneh vse svoje sile. ;d& bo posejana vst orna zemlja! o poteka setev v celjski okolici 'u Celje-okolica poteka pomla-gah a setev najbolje v delovnih zadru-Kjjj/pna državnih posestvih. Predvsem |e del °V^e’ Dramlje, Trnovlje in dru-in p a!<* zelo dobro, tu bodo pravočasno kfolii' •n-° setveni plan. Dobro ia V»v,ei° pn setve tudi v Arji vasi ZaTovariši in tovarišice ljudski poslanci I Znan vam je vzrok te gonje. Voditelji Sovjetske zveze niso hoteli imeti brata za brata, prijatelja za prijatelja ter tovariše v borbi za mir in napredek, pač pa so hoteli imeti pokorne služabnike in so hoteli gospodariti pri nas. Mi pa smo se stoletja borili, da bomo na svojem svoji gospodarji in da bomo o svoji usodi odločali brez gospodarjev in varuhov. Prav tega pa niso hoteli začetniki resolucije Informbiroja. Mislim, da ste tudi vi tega mišljenja, da so vsi ti poskusi zaman, da niste krenili s poti, po kateri nas vodi naš maršal, in da bomo šli tudi v bodoče po tej poti miru in poštenosti ter da bomo-s takim zadržanjem trdno zamašili bal-* kanski sod smodnika, da iz njega ne bo padlo niti eno zrnce. Naša novoizvoljena Ljudska skupščina bo imela mnogo lažje delo, ker ji je že prva skupščina pripravila pot, po kateri je treba iti. Naš najboljši in najzanesli-vejši prijatelj je samo naše ljudstvo, ki nas je izvolilo, in zato je naša dolžnost, da mu pripravimo čim lepše in boljše življenje. Ko otvarjam to današnjo prvo sejo Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ, vas, tovariši in tovarišice ljudski poslanci, od srca pozdravljam in želim, da bi imela novoizvoljena Ljudska skupščina v štirih letih svojega dela samo uspehe pri vseh akcijah.« Ko eo ljudski poslanci izročili poslanska pooblastila, jih je 'govornik obvestil; da je tov. Tito zadržal poslanski mandat za volivni okraj Drvar, odrekel pa se je mandatu v kori6t svojih namestnikov za volivne okraje Užice. mesto Split, Črno^ melj, Skoplje I in Titograd. Poslanski kandidat Petar Stambolič je zadržal mandat za volivni okraj Beograd II, odrekel ^155 Rudarske brigade dobro presegajo norme r4igijj^a®or&kem rudniku se je močno 'Une Prvomajsko tekmovanje. Šte-10^ade presegajo norme več kot V f-i^olje se odlikuje brigada PaJi p u Semnik, v kateri delajo ko-iga-da ^ Drnovšek in Podlogar. Ta ?^*totk Preieža normo povprečno za 50,4 v- 2(V7 ža^a v obratu Kotredež Presega normo za 45,3%, bri- 5 v Šemniku pa za 43,8%. a.®)u v rudniku Zagorje dajejo brigadirji, kot so Hkratni rkelir Čretnik, Garantini, Ferdo Tek ' . OT Ocepek in drugi. ^di uslužbenci rudniških ciji ^ov; Doslej So naredili v produk-1*1 982 prostovoljnih delovnih j6 lepe nci magazinov pa so dosegli UsPehe v čistoči poslovalnic in “»iboli 'j,rf^i. Med poslovalnicami se V i “^ie poslovalnica štev 2 ^r°izvodnS*n'^Kem rudniku je mladinska ?eŽla tU.]3 ■ *8ada v tekmovanju do- 111 ie i?r, I1 „naslednje uspehe: V januar-v iebrul nila svoio nalogo s 110,66%; s^arju *° bil' pogoji dela težji ven-VJogo K »S ta mesec izpolnili svojo v 10o'6% V marcu pa so morali -Mij ^ . • * ninicu pa * 22 no težkih pogojih ob vro- **®k> n0 Celzija Delati bi morali \t0ln so ?St ^er Pa s0 bili pod pla-*v*lic ° °dločili in delali po 8 ur delS,fm teŽaVa® in izredno naporno » oc»/’Zflo'n^ svojo mesečno V trboveljskem rudniku se najbolj odlikuje v prvomajskem tekmovanju Klemenova brigada, ki stalno presega normo nad 20%, Lepe uspehe dosegajo v prvomajskem tekmovanju tudi mladinske brigade v obratu apnenic Zidani most in v tovarni Izolita. Mladinska brigada v obratu Zidani most je dosegla četrtletni plan že 25. marca. Minuli teden so razglasili v tej brigadi 5 udarnikov. Povprečno presegajo normo od 12 do 18%. NA KAPELI TEKMUJEJO PRI GRADNJI ZADRUŽNEGA DOMA Frontovci na Kapeli v radgonskem okraju so obljubili, da bodo do prvega maja dogotovili dvorano zadružnega doma Tekmujejo vsi prebivalci med seboj, posebej pa so si napovedali tekmovanje tudi gasilci in odborniki KLO. Doslej so opravili 1282 prostovoljnih delovnih ur Med prvimi so frontovci državnega posestva radensko-kapelske brigade z 242 urami, sledi jim slatinska brigada z 217 urami, prebivalci KLO Kapela s 383 urami, lovska družina s 166 urami itd. Težave imajo edino zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, toda tudi te ovire bodo premostili in izpolnili svojo obljubo. TUDI V TOVARNI VERIG TEKMUJEJO Delovni kolektiv Tovarne verig v Lescah pričakuje 1. maj in obletnico ustanovitve OF z novimi delovnimi zmagami. Ker se kolektiv dobro zaveda, kaj pomenijo njegovi proizvodi za mehanizacijo kmetijstva, za čim boljše obdelovanje zemlje, stremi za tem, da bi izdelal čim več proizvodov. Na čast skupščine kovinarjev Slovenije je tekmoval kolektiv v soboto. Tekmovali so vsi obrati, pobudo za tekmovanje pa je dal oddelek kovačnice. V nedeljo pa je kolektiv tekmoval na čast 1. maja in praznika ustanovitve Osvobodilne fronte USPEHI TEKMOVANJA MIZARSKEGA INVALIDSKEGA PODJETJA NA POLZELI Sindikalna podružnica mizarskega invalidskega podjetja na Polzeli je sprejela napoved prvomajskega tekmovanja Tovarne perila v Ptuju. Tekmovali so tri mesece in izpolnili četrtletni plan po planu 1 s 101,2% po planu 2 pa s 100,6 odstotka Razen tega so uredili ročno in strojno mizarsko delavnico, uredili in razširili pletarsko delavnico ter posadili 31.000 vrbovih sadik. V podjetju dela 6 brigad. Med tekmovanjem so zelo povečali kvaliteto izdelkov, kakor tudi izboljšali delovno disciplino. Leto« so razglasili že 13 udarnikov. in verifikacijska odbora obeh sveta? Seji Zveznega sveta je prisostvoval tudi maršal TITO pa se je mandata za zemunski volivni okraj, medtem ko je poslanec Lazar Ko-liševski zadržal mandat za ohridski volivni okraj, odrekel pa se je mandatu v korist namestnika za volivni okraj mesta Skoplje II. Nato eo za začasne sekretarje Zveznega sveta izvolili ljudske poslance Mo-ma Markoviča, Vido Tomšič in Metodija Milevskega. Ljudski poslanec Moma Markovič je predložil v imenu kluba poslancev Ljudske fronte verifikacijski odbor 11 članov, ki mora pregledati poslanska pooblastila. Verifikacijski odbor Zveznega sveta sestavljajo naslednji ljudski poslanci: Marijan Brecelj, Bosa Cvetič, Boško Ca-kič, Ivo Jerkič, Šefket Maglajlič, Mom-ailo Markovič, Mara Naceva, Jožef Nagy, Marko Polovič, Djuro Salaj in Veljko Zekovič. Prvo predhodno 6ejo Sveta narodov je otvoril Josip Vidmar, predsednik Sveta nairodov Ljudske skupščine prvega zasedanja, nato pa je zavzel mesto predsednika najstarejši poslanec Fran Tudjan, ki je, pozdravljajoč ljudske poslance, izjavil: »Živimo v dobi, ko se ustvarja nekaj novega in ko ne smemo orati s kakim površinskim plugom, ki drsi po površini, ampak s plugom, ki reže globoke brazde. Če pregledamo delo naše prejšnje skupščine, čutimo vsi, da je to delo te skupščine pustilo zares globoke brazde v našem življenju, brazde, ki eo bile posejane s plodnim semenom. Kdor je hodil po krajih naše domovine takoj po osvoboditvi, je videl strahovito opustošenje v nekaterih naših krajih — rušenje, požgane vasi ter tako opustošenje, da je človeka pograbil* jeza. Če pa hodimo danes po teh krajih, se moramo Čuditi velikemu delu, ki j« bilo v teh nekaj letih pri nas ustvarjeno. Našo industrijo smo že danes dvignili na tako stopnjo, na kakršno je v prejšnjem času ne bi dvignili v nekaj desetletjih. Ta industrija je ena osnovnih nalog socialistične graditve naše domovine. Delo naše skupščine in našega državnega vodstva z našim voditeljem tovarišem Titom na čelu je tisto, ki je toliko pripomoglo k napredku naše industrije in naše. znanosti. Znanosti se v naši domovini še. nikdar ni posvečalo toliko, pozornosti, kolikor se ji posveča danes v socialistični graditvi naše domovine. Vse to nam daje polet za naše nadaljaje delo.< Tudi v tem Svetu je bil isti dnevni red kakor v Zveznem svetu- Ljudski poslanci so izročili svoja pooblastila, nato pa so bili za začasne sekretarje izvoljeni Skender Kulenovič, Jože Horvat in Krste Markovska. Verifikacijski odbor, ld ga sestavljajo ljudski poslanci Vera Aceva, Mitar Bakič, Šaban Foti, Branko Copio, Mitra Mitrovič, Josip Šestan, Ida Sabo, Igor Tavčar, Aleksa Tomič, Lidija Šent-jurc in Mile Pentničič, je bil soglasno izvoljen. . Prihodnje 6eje Zveznega sveta in Sveta narodov bodo šele potem, ko bosta verifikacijska odbora končala svoje delo. Verifikacijska odbora verificirala poslanske mandate Beograd, 25. aprila. (Tanjug). Verifikacijska odbora, izvoljena na prejšnjih sejah Zveznega sveta in Sveta narodov, sta končala svoje delo. Pregledala sta poročila zvezne volivne komisije z vsemi volivnimi akti, jih razglasila za veljavne ter verificirala poslanske mandate. Predsednika verifikacijskih odborov sta sklicala bodoče seje Zveznega sveta in Sveta narodov za jutri ob 9. uri dopoldne s tem dnevnim redom: 1. Pregled poročil verifikacijskih odborov. 2. Zaprisega ljudskih poslancev. 3. Izvolitev predsednika. 4. Izvolitev po dveh podpredsednikov in 5. Izvolitev po tri sekretarje. Vsak Svet bo imaWeje ločeno- — * — Podpredsednik vlade Edvard Kardelj sprejel kanadskega poslanika Beograd. 25. aprila. Podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je sprejel včeraj na poslovilni obisk g. Emila Vaillancourta izrednega poslanika in opolnomočeuega ministra Kanade. (Tanjug). NAŠA MEDICINSKA PROIZVODNJA se je od leta 1945 povečata za 2100%' Naša medicinska in farmacevtska industrija je skoraj popolnoma nova industrijska stroka, saj se je večidel razvila šele po osvoboditvi Stara Jugoslavija je uvažala tudi veliko večino zdravil. Razvoj stroke so narekovale velike potrebe po osvoboditvi. Za razvoj medicinske industrije «o v Jugoslaviji vsi naravni pogoji. Jugoslavija ima toliko tako imeno-vdnih zdravilnih zelišč, da jih zelo mnogo izvažamo- Izvoz .je mogoče, še neprimerno bolj povečati. Treba pa je samo organizirati nabiranje zelišč. Leto6 se bo nabiranje zelišč še razvilo, kar bo tudi v koTist nadaljnjemu razvoju naše medicinske proizvodnje, ne le za izpolnjevanje izvoznega plana. Kako naglo se razvija riaša medicinska industrija, je najbolje razvidno iz naraščanja njene proizvodnje. Že prvo leto po osvoboditvi 6e je proizvodnja v primeri z letom 1945 povečala za 230%. Prvo plansko leto (1947) je medicinska proizvodnja narasla za 550%, predlanskim za 1500% in lani celo za 2100%. Toda največji' uspeh ni le v naraščailju proizvodnje same na sebi. temveč zlasti v graditvi same stroke — v kapitalni graditvi, usposabljanju kadra in v uvajanju proizvodnje novih vrst izdelkov. Medicinska proizvodnja je najbolj komplicirana industrijska stroka. Zato terja njena organizacija posebne napore in pogoje. Poglavitna naloga petletnega plana medicinske proizvodnje je, doseči, da bo država prešla s pasivne izvozne bilance na aktivno ali: da bomo izvažali zdravila, ne pa jih uvažali. Z ustanovitvijo devetih podjetij so zajeli vse najpomembnejše stroke medicinske proizvodnje. Med drugim so v organski farmacevtski kemiji popolnoma obvladali laboratorijske poskuse in omogočili proizvodnjo silno pomembnih zdravil ali preparatov, n. pr. sulfonamidov, barbituratov, arzenobenzo-lov, kalcijevega gluconata, atopfana, pen-tasola, leptamina, jodoforma itd. Med letošnjimi nalogami so že izpolnili eno zelo pomembnih, da je začel obratovati oddelek za proizvodnjo sulfonamidov. 2e letos mora proizvodnja teh pomembnih zdravil tako narasti, da jih bo dovolj za j vse domače potrebe. Naša medicinska industrija ima letos med drugim tudi nalogo, da uvede polindustrijsko proizvodnjo vitamina C. Anorganska farmacevtska kemija je začela že dajati dovolj soli, n pr. bizBiutovih, živosrebrnih, srebrnih itd. Razvija se tudi proizvodnja kemikalij za analize reaktivov in tako imenovanih mikrobarvil, ki so velikega pomena ne le za. zdravstveno panogo, temveč tudi za nekatere industrijske stroke. Kmalu 6e bo začela tudi proizvodnja penicilina. Razvoj in potrebe medicinske industrije narekujejo tudi proizvodnjo medicinskih instrumentov, naprav in aparatov, V okviru medicinske industrije se razvija' tudi ta posebna kovinska 6troka, ki je doslej dosegla že lepe uspehe. Letos bo ' začela izdelovati instrumente in aparate, kakršne smo morali še doslej uvažati. Že letos bo treba izpolniti petletni plan kapitalne graditve za medicinsko industrijo. Izpolnitev plana bo omogočila prehod od laboratorijske in polindustrij-ske proizvodnje na industrijsko proizvodnjo, Zaradi tega se bo proizvodnja še zelo povečala Silno pomembna naloga je, da se kar najbolj izboljša kakovost proizvodnje in da ostane stalno na primerni ravni To je za medicinsko proizvodnjo še mnogo nujnejše kakor za druge industrijske panoge V ta namen izpopolnjujejo organizficijo za kontrolo nad kakovostjo proizvodnje Nadaljnja nujna letošnja naloga je. da še bolj pritegnejo strokovnjake k raziskovalnemu delu na posameznih področjih Za nekatera druga področja pa jc treba določiti naloge in v ta namen zagotoviti izkušene kadre. Veliko skrb morajo seveda posvečati usposabljanju strokovnega kadra. Hkrati 7 naraščanjem proizvodnje in ko je od dne do dne več novih vrst zdravil, je treba uvesti tudi pravilno informativno znanstveno in komercialno službo. Medicinska industrija mora letos izpolniti za 30% večji proizvodni plan. Zato mora med drugim posvetiti največjo skrb odkrivanju rezerv v zmogljivosti ia odkrivanju novih, boljših delovnih aači- Izjava Johna Hoggeja in Conny Zilliacusa Jugoslovansko stališče temelji na nacionalni neodvisnosti, enakopravnosti venkih in malih držav ter načelih Organizacije združenih narodov Beograd, 25. apr. (Tanjug.) Dane* »ta dala podpredsednik ameriške napredne stranke John Rogge in napredni britanski javni delavec Conny Zilliacus zastopnikom domačega in tujega tiska skupno izjavo, v kateri pravita, da je na njiju napravila najgloblji vtis graditev socializma in enotnost narodov Jugoslavije. Izrazila sta svoje prepričanje, da daj« Jugoslavija s svojo borbo za nacionalno neodvisnost in pravice malih narodov ter izvajanje načel Združenih narodov velik prispevek k stvari svetovnega miru. John R»gge se nahaja v Jugoslaviji od dne 22. marca letos in je to njegov prvi obisk v Jugoslaviji. Cormy Zilliacus pa je v naši državi od 15. marca, pred tem pa je večkrat obiskoval Jugoslavijo. V svoji skupni izjavi sta poudarila med drugim tole: »V Jugoslavijo sva prišla v različnem času in iz neenakega okolja, toda z istim smotrom, da bi osebno spoznala položaj v Jugoslaviji, da bi to, kar se dogaja tu, spravila v sklad z vprašanjem, ki je glavna skrb naju obeh, namreč, kako s* bosta končali hladna vojna in oboroževalna tekma in kako bi dosegli mir med kapitalističnimi demokracijami in tistim, kar je postalo znano pod imenom ljudska demokracija. Skupno ali posamezno sva obiskala vseh šest republik, bivala sva precej časa tudi v glavnem mestu države, ogledala sva si tovarne, električna podjetja, projekte za melioracijo, stanovanjska naselja, kmečke zadruge, šole, otroške domove, delavske domove oddiha, zborovanja itd. itd. Razgovarjala sva se z možmi in ženami vseh poklicev od voditeljev do navadnih članov Komunistične partije Jugoslavije in Ljudske fronte ter nepolitičnih oseb.« Gg. Rogge in Zilliacus sta nato izjavila, da jima je ogled Jugoslavije omogočil, da sta prišla do več skupnih zaključkov. Njun prvi zaključek je: »Jugoslovanska vlada in narodi Jugoslavije grade socializem. To pomeni, da napredujejo na poti industrializacije države, ki je last ljudstva, in kolektivizacije kmetijstva po zadružnem gibanju na vasi, na poti ,ki jo je postavil petletni plan.« Drugi zaključek: »Prelom s Komin-formom ni niti najmanj oslabil narodne enotnosti niti zmanjšal poleta graditve socializma v Jugoslaviji. Nasprotno, ta prelom je spravil na površje in ojačal nekatere osnovne težnje v jugoslovanskem komunizmu, ki se razlikuje od sovjetskega komunizma. To se nanaša posebno na spodbujanje ljudske iniciative po sindikatih, kmečkih delovnih zadrugah,. Ljudski fronti, krajevnih in oblastnih ljudskih odborih, na kampanjo proti birokraciji, na ukrepe za gospodarsko decentralizacijo in dajanje vedno večjega pomena avtonomiji in statutu posameznih republik, na odločen ukrep o upravljanju tovarn po delavcih, na svobodno in živahno diskusijo, ki *e vodi po vsej državi o vprašanjih, ki so v zvezi s prelomom s Kominformom ter njegovim pomenom za marksistično socialno analizo in tekoče probleme. Dalje na svobodo književnosti, znanosti in umetnosti, na vedno večje poudarjanje pomena demokracije ter pravic manjšin in posameznikov — v smislu, v kakršnem razumejo te izraze na zahodu — kakor tudi na bistvene elemente socialistične družbe, na iskrenost, s katero jugoslovanski voditelji govore o teh stvareh v svoiih javnih govorih in v zasebnih razgovorih, priznavajoč, da je treba le marsikaj storiti, toda zahtevajoč, da kritika in tisto, kar bi moralo služiti kot kritika, ugotovi in preceni dejstva, dobra in slaba, in da govori resnico. Ti in drugi elementi razvoja kažejo, kako jugoslovansko vlado in ljudstvo — ki se sklicujeta na pravico do osebnega razsojanja nasproti načelu avtoritete v sporu s sovjetskimi voditelji — logika položaja navaja k temu, da sledita stopinjam zgodovinskih borcev za svobodo v Evropi in Ameriki in se sklicujeta na vrednote humanizma in liberalne civilizacije. Ne želiva, da bi nas napačno razumeli. To je revolucionarni režim, ki ne traja še polnih šest let in je zrasel v balkanski državi, kjer je bila demokracija skoraj popolnoma neznana, po dolgi in strastni osvobodilni vojni, ki je bila hkrati tudi drž avl jan s V vojna proti domačinom, ki so se 7 lili s sovražnikom. Država še trpi 'e težave in se bori z velikanskimi problemi graditve, ki jih še teže premaguje zaradi mednarodne krize, ki je prišla kot posledica napetosti med velesilami in ki jo je poslabšal sovjetski spor z Jugoslavijo. Na ta način bi bilo primerneje z današnjimi pogoji na zahodu napačno In neumno. Ni toliko važen sedanji položaj v državi, kolikor je važna smer, proti kateri stopata vlada in ljudstvo ter duh, v kakršnem rešujeta današnje in bodoče probleme.« Tretji zaključek: »V mednarodnih vprašanjih je Jugoslavija trdno zgradila svoje stališče na nacionalni neodvisnosti, pravicah malih narodov in načelih, smotrih in obveznostih iz Ustanovne listine Združenih naTodov kakor tudi na zakonu, ki bi morali vladati v odnosih med vsemi državami, velikimi im malimi, kapitalističnimi in socialističnimi To stališče je v Jugoslaviji izraženo v naziranju, da morajo socialistične države iskreno in stalno sodelovati na temeljni enakopravnosti in vzajemnosti kot partnerji, ki pripoznavajo (kupne koristi in medsebojno spoštujejo pravico, da vsak vodi svojo lastno državo na svoj lasten način. Toda to pojmovanje mednarodnih odnosov se nanaša tudi na odnose med ka- pitalističnimi in socialističnimi državami. To je dejansko pojmovanje mednarodnih odnosov, ki je temelj Ustanovne listine OZN. Jugoslovanski voditelji, s katerimi sva razpravljala o tem vprašanju, s tem soglašajo in celo na tem vztrajajo.« Ko sta nato govorila o pomenu, ki ga ima stališče Jugoslavije za svetovni mir, pravita John Rogge in Conny Zilliacus v svoji izjavi: »Ti trije zaključki potrjujejo mednarodni pomen jugoslovanske domače in zunanje politike v današnjem svetovnem položaju, ki gre za tem: vzpostavitev miru, nadomestitev hladne vojne in oboroževalne tekme z mirom na temelju sporazumov o nerešenih vprašanjih v Evropi (Nemčija, Avstrija, umaknitev čet in trgovina med Vzhodom »n Zahodom), na Srednjem in Daljnem Vzhodu, sklenitev sporazumov za mednarodno ureditev vprašanja atomske energije, odprava atomskega in drugega orožja za množično ubijanje, zmanjšanje in omejitev oboroževanja z mednarodnimi pogodbami in ustreznimi določili o nadzorstvu in inšpekciji — vse to v okviru Ustanovne listine Organizacije združenih narodov kot pravem temelju in sredstvu za mednarodno občevanje. Kar pa napravlja ta specifična vprašanja tako trnova in težko premagljiva, so bistvena vprašanja medsebojnega ali vzajemnega strahu, sumničenja in sovražnosti, ki jih čutijo drug proti drugemu zagovorniki kapitalizma in komunizma. Prvi pravijo, da hoče komunizem porušiti demokracijo, svobodo in nacionalno neodvisnost in vsiliti diktaturo, policijsko državo in oblast Kremlja, drugi pravijo, da izvajajo kapitalistične demokracije politiko intervencije in pripravljajo napadalno vojno, da bi zrušile socializem in ponovno dosegle kontrarevolucijo, t. j. fašizem pod krinko obrambe demokracije. Jugoslavija dokazuje, da je mogoč komunizem, ki ne veruje, da je potrebno 6topiti v enega izmed dveh blokov, ki delita svet in kopičita orožje drug proti drugemu, ki vztraja na Združenih narodih kot alternativi, ki je potrebna za ravnotežje sil in je edina pot, da se doseže mir. Ta komunizem vliva zaupanje v svojo zunanjo politiko s hrabrostjo in močjo svoje domače politike in z dejstvom, da si iskreno in resnično prizadeva, da bi stopal naprej k uresničitvi vedno višje in višje demokracije in svobode kot sestavnega dela socialistične družbe, ki jo gradi. Če ima napredno javno mnenje na zahodu pogum, da pogleda v oči dejstvom in misli s svojo glavo, potem se bo težko izognilo sklepu, da daje jugoslovanski komunizem evropskemu socializmu novih moči, svetovnemu miru pa še eno novo priložnost. Zahodnoevropski in ameriški socialisti ter napredni ljudje lahko od-iočno zahtevajo prijateljske odnose z jugoslovanskim komunizmom, ker se zavzema za nacionalno neodvisnost in Združene narode in ker njegova zunanja politika ustreza in globoko vpliva na prizadevanja njegove notranje politike, da bi razširil jugoslovansko revolucijo v resnično demokratično in svobodno socialistično družbo. Če bi zahodne sile pokazale zaupanje v prihodnost Jugoslavije in prijateljstvo do njenih narodov in njene vlade ter po Organizaciji združenih narodov izvajale politiko gospodarskega sodelovanja, vštevši kredite, ne da bi poskušale ji vsiliti politične ali vojaške pogoje, tedaj bi postavile vzoren primer za odnose med kapitalističnimi in ljudskimi demokracijami. To dejstvo in uspeh takih od- nosov bi govorila maotgo prepričljiveje kot vse teorije in dokazovanja. To bi odpravilo zastoj v mednarodnih vprašanjih, razgibalo nove sile in ideje ter ustvarilo izhodišče za nov poizkus, da se doseže mir med Vzhodom in Za-padom. To bi omogočilo zahodnim silam, da bi lahko rekle Sovjetski zvezi in drugim ljudskim demokracijam: »Glejte, naš namen ni, da bi se vmešavali v vaše notranje zadeve ali vas napadli. Če navežete normalne gospodarske in diplomatske odnose z Jugoslavijo, če ustavite vašo propagandno vojno proti njej in spoštujete neodvisnost te države, bomo povsod ustavili našo hladno vojno proti komunizmu, ker potem bi bile Komunistične partije samo notranja zadeva posameznih držav, ne pa stvar mednarodnega pomena. Tedaj bi lahko objavili premirje v oboroževalni tekmi, odpravili atlantski pakt in začeli reševati nerešena nesoglasja med nami v neprimerno ugodnejšem vzdušju in se v celoti naslonili na aparat in obveznosti Združenih narodov. Stališče Jugoslavije v mednarodnih odnosih — 6ta končala Rogge in Zilliacus —• je velikanskega pomena, ker vnaša v položaj nov činitelj, ki podira strogo delitev držav in omogoča reševanje problemov miru med Vzhodom in Zahodom. Po »»katerih točkah, ki sva jih poudarila, je to glavni razlog, da verujeva, da mora dobiti Jugoslavija popolno oporo naprednega in socialističnega javnega mnenja v naših državah in da je treba svetovati našim vladam, naj sprejmejo stališče, ki sva ga obrazložila.« Po izjavi gg. Rog gej a in Zilliacusa so jima zastopniki tiska zastavili več vprašanj. Na vprašanje, če nameravata ukreniti kake korake za izvedbo predlogov v njuni izjavi je John Rogge dejal, da bo še naprej zagovarjal svoje stališče v vprašanju Jugoslavije. »Tudi prej sem govoril o Jugoslaviji in še naprej bom govoril o njej, le da bom sedaj lahko govoril mnogo točneje« — je dejal Rogge in dodal: »Mislim, da bi bilo treba opozoriti na to, da morajo imeli mali narodi prav enako pravico kot veliki in da se veliki narodi ne smejo vmešavati v zadeve malih držav. To ne spada v program naše stranke, toda šef naše stranke Henry Walla-ce je večkrat govoril o tem, pa tudi jaz sem to vprašanje omenjal v svojih govorih. Sodim, da bo to sčasoma postalo del našega programa.« John Rogge je nato izjavil, da namerava iti v Pariz in da bi se rad sestal z naprednim francoskim književnikom Jeanom Cassoujem. Odgovarjajoč na isto vprašanje, je Conny Zilliacus dejal da ima namen napisati brošuro o Jugoslaviji, da bo 1. maja govoril po angleškem radiu 20 minut o Jugoslaviji, da bo govoril z več osebami v laburistični stranki in izven nje. Pristavil je: »Mnogi levičarji v Angliji, se pravi, tisti, ki se ne strinjajo s sedanjo vladno politiko laburistične stranke, hkrati pa ne odobravajo politike Kominforme, so v dvomih, ker ne morejo nikakor najti odgovora na trditev, da tisti, ki priznava, da ▼ Jugoslaviji grade socializem, razbija fronto miru in se postavlja v službo an-gloameriških vojnih hujskačev. Pomen te najine izjave je v tem, da naj bi dokazala, da Jugoslavija služi stvari miru. To naj nam pokaže nov način za reševanje svetovnega miru, hkrati pa novo alternativo v sedanji politiki, ki ne sledi Kominformi. Mnogi ljudje_ v laburistični stranki in tisti, ki so ji blizu, bodo sedaj zreli za to, da slišijo take stvari.« Otok Hainan pred osvoboditvijo Haiaan, 25. apr. (Tanjug.) Kakor poročajo kitajske časopisne agencije, so kuomintanške čete na Hainanu pred popolnim razsulom, odkar »o enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile glavno mesto tega otoka Haihov. Kuomintanški poveljniki tn civilni funkcionarji so že zapustili otok ter odpotovali z ladjami neznano kam. Pet kuomintanških armad s približno 125.000 možmi se mora predati ali pa jim grozi popolno uničenje, Rekonstrukcija češkoslovaške vlade Praga, 25. aprila (Tanjug). CTK poroča, da je predsednik republike Klement Gotwald oprostil generala Ludvika Svobodo na njegovo lastno željo dolžnosti ministra za narodno obrambo in ga imenoval za podpredsednika vlade. Generalu Svobodi je poverjeno hkrati tudi vodstvo državnega urada za fizkulturo in šport. Dosedanji vodja tega urada Kopecky je bil razrešen svoje dolžnosti. Predsednik Klement Gotwald je imenoval za ministra za narodno obrambo dr. Alekseja Cepičko, dosedanjega ministra za pravosodje in voditelja državnega urada za cerkvene zadeve. Posli, ki jih je do sedaj opravljal Cepička, so bili poverjeni dr. Stefanu Reislu, šefu predsednikove pisarne. ker ni nobene možnosti, da bi se umaknile. Doslej se je že več tisoč kuomintanških vojakov predalo enotam kitajske narodnoosvobodilne vojske. Agencije sporočajo, da bodo enote narodnoosvobodilne vojske že v bližnjih dneh docela zagospodovale na tem otoku, ki ima 34.500 kv. km in je bogat z železnimi rudami, premogom in petrolejem. Madžarska in Zapadna Nemčija sta podpisali trgovinski sporazum Budimpešta, 25. aprila. »Tanjug.) Gospodarski predstavniki Madžarske in Zapadite Nemčije so sklenili sporazum o povečanju blagovnih dobav na podlagi veljavnega trgovinskega sporazuma med obema državama. Povečanje zamenjave je določeno v višini 5 milijonov dolarjev. Zapadna Nemčija bo izvažala iz Madžarske žito v vrednosti 2 milijona dolarjev, izvažala pa bo stroje v vrednosti 1.4 milijona dolarjev in valjane izdelke za 600.000 dolarjev. Ukinitev obsednega stanja v Egiptu Kairo, 25. aprila. »Tanjug.; Reuter poroča, da je egiptski parlament sprejel odlok o ukinitvi obsednega stanja v Egiptu z iajemo cone v Sueškem prekopu in ob Sinajskem polotoku, ki meji s Palestino. Obsedno stanje v Egiptu je bilo uvedeno maja 1948. ko so se pričele sovražnosti s Palestino. V srenjo, 26. t. m., bo ob 20. uri v Ljubljani v velika umionski dvorani SVEČANA AKADEMIJA v čast 9. obletnice ustanovitve Osvobodilne front«. Sodeluje orkester Slovenske filharmonije ter baritonist Vladimir Ruždjak iiz Zagreba. Vstop prost. 10 OF SLOVENIJE Prvo zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Kopru Ustvarjalni polet istrskega ljudska bo odgovor vsem obrekovalcem Koper, 25. aprila. V nedeljo je bilo v gledališču v Kopru prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora. Zasedanje je otvoril naj starejši delegat Jožef Borisi ter pozdravil vse delegate in goste, med katerimi so bili tudi pred stavniki JA ter dr. Dekleva, svetovalec tržaškega mestnega sveta. Po poročilu verifikacijskega odbora so se nekateri delegati v smislu votivnega odloka odrekli mandatu v korist namestnikov, nakar so izvolili delovno predsedstvo z Beltramom Julijem na čelu. Ta je predlagal dnevni red, ki je bil v celoti sprejet. Sledilo je politično poročilo tov. Julija Beltrama V »vojem govoru je tov. Beltram predvsem poudaril veličastno zmago Ljudske fronte na nedeljskih volitvah in dejal, da je ta zmaga dokaz, da je ljudstvo istrskega okrožja v velikanski večini za ljudsko oblast, da je pripravljeno čuvati in nadalje razvijati demokratične pridobitve osvobodilne vojne. Ta mogočni uspeh Ljudske fronte je toliko večji, če se upoštevajo okoliščine, v katerih so volivci zlasti v obalnih mestih volili. Kljub vsem pripravam in mobilizaciji vseh šovinističnih elementov, reakciji in kominformistom ni uspelo, da bi preprečili udeležbo na volitvah. Zato so se po volitvah vrgli z vso silo na delo, da bi s potvorbami in lažmi »dokazali«, da so se volitve opravile pod pritiskom. Govornik je na temelju neizpodbitnih dejstev dokazal, da so bile volitve široko demokratične, saj se nad svobodnim izvajanjem volitev med drugim ni pritožila nobena od obeh opozicijskih strank. Julij Beltram je dalje na temelju izjav ljudi, o katerih reakcionarni in šovinistični tisk poročata, da so bili ali ranjeni ali nasilno pripeljani na volišče, osmešil vso obrekovanje, s katerim ti listi skušajo za- strupljevati javno mnenje. Prav tako l# citiral nekaj tipičnih primerov, ki P°*‘‘ jujejo. da se iredentistična gonja žuje v zvezi z volitvami celo oflin, so umrli mesec ali dva pred volitve™ prav tako pa tudi primere, ki kažejo, ® so bili prav kominformisti in agenti liijanske erakcije tisti, ki so z najveq*w nasilji ter grožnjami na sam dan volit« izvajali pritisk na volivce, da ne bi •“ volit. ( -Jtf' Potem ko se je dotaknil vojnohui***' ške politike italijanskih informbiroiev, ''5rez Primemo razvitega čebe-sodeiu:.. °Smano pa je tudi, da čebele »kih 10 Pri oplajanju nekaterih krm-Prednj" Polkih rastlin. V deželah z na-stvo »a Kmetijstvom podpirajo čebelar-di u: ^P' drugih kmetijskih panog, ne dovoli En. da ne gre za ozko, strokov koristi, ki jih nudi čebelarstvo drugim kmetijskim panogam, zlasti sadjarstvu valci zagotovilo sadja in zelenjave za okoli 7000 ton Za razliko 2000 ton bodo sklenili naknadne pogodbe oziroma s širšim odkupom zajeli in presegli planirane količine. Odkupno podjetje s središčem v Šempetru, ki ima še zbiralnici v Prvačini in Plaveh, ima za skorajšnji širša odkup zdaj največ dela s pripravljanjem embalaže. Potrebovali bodo 300 tisoč zabojev za sadje oziroma zelenjavo. Izkušaj« iz lanskega leta — ko jim je primanjkovalo delovne sile pri sortiranju in nakladanju sadja in zelenjave — so narekovale, da letos delo v glavnem skladišču mehanizirajo. Zato pripravljajo tekoči trak v skladišču, kar jim bo prihranilo vsak dan 30 ljudi. Na koncu dolgih miz bodo po tekočem traku odšli zaboji s sadjem in zelenjavo do tehtnice, drugi tekoči trak pa bo iste zaboje pripeljal prav do železniških vagonov ali na kamione. Še večjo pozornost kot lani bo odkupno podjetje posvetilo prevzemanju kvalitetnega sadja in zelenjave, tako za domačo potrošnjo, kakor za izvoz. V posebnih košaricah iz furnirja, katerih bodo potrebovali okoli 70.000 komadov, bodo letos odpošiljali sadje z avioni v Jablane se ne morejo oprašiti brez čebel, j inozemstvo. Prav v teh košaricah se bo Jabolka pa so naše najpomembnejše sad- j izvozno blago bolje ohranilo, kar bo se jarsko izvozno blago. Zato moramo tudi i bolj utrdilo naš sloves trgovanja na med-čebelarstvo zajeti v plan. ; narodnih tržiščih. Praktlfinl tefail AFŽ v trebanjskem okra u V trebanjskem okraju je bilo v petih tečajih zajeto 107 žena. V Čatežu, Prim-skovem, Dobrniču in Trebnjem so bili prikrojevalni in šivalni tečaji, ki so jih vodile žene-šivilje. Kuharski tečaj v Mimi pa je vodila učiteljica osnovne šole. Tečaji so bili organizirani na pobudo organizacije AFZ. 2ene so si same priskrbele prostore v kmečkih hišah, same so «i priskrbele material, ki so ga potrebovale pri prikrojevanju, šivanju in kuhanju. . Čatež je imel dvainpolmesečni pnkroje-valni in šivalni tečaj, ki ga je obiskovalo redno 20 žena Žene so z zanimanjem sledile praktičnemu pouku in so tudi veliko pridobile, škoda le, da organizacija AFZ ni praktičnega tečaja povezala z izobraževalnim, ki se je istočasno vršil v Čatežu. V Trebnjem je obiskovalo dvomesečni prikrojevalni in Hvalni tečaj 40 tovarišic, ki so zelo redno prihajale k pouku, čeprav so prihajale tudi iz dve uri oddaljenih krajev. Risale so kroje, prikrojevale in šivale otroško, žensko, moško perilo In tudi obleke. Posebno skrb eo posvečale tudi krpanju. Dve uri tedensko so imele političnogoepodirska predavanja, ki jih je vodil tov. Veber, okrajni prosvetni inštruktor. Seznanjal jih je z ureditvijo države, z zadružni- » zarW„ llc Rre za ozko, sirmw»-‘^ovensifL , ugotovitvah uredništva ^ Povm-pič? febe'ana« znaša dvajsetlet-111 Panj J ci Plitka medu na posamez-"lih u'J7 Sloveniji 4.5 kg. Po poprejš-uar^ifa a , znanega čebelarja Žni-°>ti n. "»ral pri nas čebelar prido- ^ ČebH?*'. 9 ke medu na pan'’ da Pa ne j zsn' donosno. Danes . ■ , . !* to i ,a, dobiček posameznika in ne i itvom, s tekočimi Uospodarskuni nalo-,n vosek »v ho čebelar prejel za med žami in uredbami. ^ mor,™ morda tudi za čebele, tem- V Primčevem )# bilo vpl"..’-no v mo upoštevati splošne, positdne 1 enomesečni krojnoiivilski teč*) 12 zeoa. Krojno risanje so imele v šoli, šivanje pa v kmečki hiši. Kljub oddaljenosti so tečajnice redno obiskovale tečaj. Istočasno so se udeleževale izobraževalnega tečaja, ki je bil v večernih urah po končanem praktičnem tečaju. V Dobrniču je bilo v začetku prijavljenih v šiviljski tečaj 20 tovarišic, vendar jih je pet takoj v začetku odpadlo, tako da je redno obiskovalo tečaj, ki je trajal dva meseca in pol, vsak dan od 8. do 18. ure, 15 tovarišic. Bližnje so Opoldne odhajale domov na kosilo, ostale pa so si prinašale s seboj suho hrano. Šivale so za domačo uporabo, kolikor pa niso imele na razpolago svojega materiala (sukanca In tekstila), 6o šivale za vaščane, V šivanju in krojenju so se prav dobro izučile, kar je pokazala tudi lepo urejena razstava ob zaključku tečaja. Vse te&ajnice so se ob četrtkih udeleževale političnih in zdravstvenih predavanj v šoli, poleg tega pa so tovarišice, ki stanujejo v bližini Dobrniča, redno posečale izobraževalni tečaj v Dobrniču. 2ene imajo namen ustanoviti zadružno ali krajevno šivalnico. Kader bodo dobile iz tega tečaja, vodila pa jo bo vodja tečaja tovarišica Grandovec. Stroje imajo že pripravljene, treba je Ui da jim KLO dodeli prostor. Zene v Mirni to organizirale dvomesečni kuharski tečaj, U je bil povezan z izobraževalnim. Obiskovalo ga je 20 tovarišic. Tudi terenske žene so imele ob zaključku tečaja lepo razstavo. B. Skupščina gradbincev Celje, 25. aprila. Sindikat gradbenih delavcev Je Imel v 8e-trtek letno skupščino. Iz poro Sli Je razvidno, da so sindikalne podružnice doseiale velike uspehe. Produktivnost dela se Je v primeri z letom 1948 dvignila. Dokaz za to Je 266 udarnikov, v primeri z 1948. letom 200 vec. Po vseh podjetjih so dela normirana ln uveden Je brigadni sistem dela. V tem pogledu dosega največje uspehe »Beton«, kjer dela po brlgadnem »Istemu 95'/> delavcev. Na področju kulturnoprosvetne dejavnosti in itndlja prednjačita podružnica »Beton« ln opekarna v Zg. Ložnici. V lanskem letu so člani sindikata opravili 22.035 prostovoljnih delovnih ur. — F. F. Borba proti turberkulozi Gor. Badgons, 24. aprila. V času pred protltuberkuloisalm tednom, ki bo od 4. do 12. maja, je okrajna proti-tnberkuiozna sekcija v Gornji Badgonl poživila svoje delo. Okrajna proti tuberkulozna sekcija je na skupni seji z vsemi množičnimi organizacijami v okraju sprejela obveznosti za tekmovanje, ki ga vodijo okrajne sekcije. Ustanovili ln razgibali bodo delo krajevnih protltuberkuloznih sekcij po vaseh, štirinajstih šolskih centrih, po kmečkih delovnih ln vinogradniških zadrugah, državnih posestvih ter industrijskih obratih. Postavili bodo patronate nad socialno ogroženimi družinami ln zlasti nad mladino, ki boleha za tuberkulozo. Okrajna sekcija sl prizadeva, da bi namestila rontgensko aparaturo v Gornji Radgoni, da bo imela Radgona lastni protl-tuberkulozni dispanzer. To delo je že dalj časa v teku, vendar ga zavira predsednik stanovanjske komisije druge stopnje, ki stanuje v poslopju, edino primernem za namestitev rontgeua, kar so ugotovile tozadevne komisije. V Interesu protituberkulozne borbe v okraju ln v Interesu splošnega ljudskega zdravja Je. da se tako pereč problem, ki ga ovirajo le ozki osebni razlogi, reši ln to nalogo si je zadala okrajna protltuber-kulozna sekcija v Radgoni. — -rj. Obsojeni škodljivci Dolnja Lendava, 25. aprila. Pred okrajnim sodiščem so se te dni zagovarjali: Franc Leonhard, Katarina Leon* bard ln Franc Bogar. Vsi trije »o bili zaposleni v pekarni Izvorov nafte, ln sleer Franc kot poslovodja, Katarina kot prodajalka, Bogar pa kot pomočnik. Vsi trije so se okoriščali na račun delovnega ljudstva. Po zapovedi poslovodje se Je pekel kruh, ki Je bil za 20 dkg lažji, kot je predpisano, denar ln odrezke pa je jemal za polno težo. Pri tem mu Je pomagala iena. Na ta način sta državni preskrbovalni fond oškodovala za 400 kg koruzne in enotne moke, s katero sta špekulirala. Franc Boger je dobil 120 kg enotne ln (0 kg koruzne moke, za to pa sta dobila 500 kg Jabolk. Ladislav Vajs Je kupil 100 kg koruzne moke po 15 din za kg. Prav tako sta obtoženca Franc ln Katarina Leonhard presejovala 80*/» moko; belo moko sta uporabljala sama, otrobe pa sta mešala v moko, ki Je bila določena za peko kruha. Nič čudnega ni, da so ljudje bili prisiljeni največkrat sprejemati neužiten kruh ln še tega manj, kakor so ga plačevali. Izkoriščevalci so povzročili škode za 26,409 din. Za svoje nepošteno delo so prejeli zasluženo kazen. Franc Leonhard Je bil obsojen na 3 leta ln 5 meseccv, Katarina na 3 leta ln 8 mesecv, Franc Bogar pa na 6 mescev odvzema prostosti. - B. V. Čudno dviganje kulturnosti V Slov. Bistrici Javni prenosi radijskih oddaj že dalj časa ovirajo vsakršno resno delo In utrujajo prebivalstvo. — Po mestu so razmeščeni megafoni, »ki se nikdar ne utrudijo«, hreščijo in grme v najrazličnejših jezikih od približno pol šeste ure zjutraj pa z vmesnimi presledki tja do pol desete ure zvečeri Iniciatorjl teh oddaj se niti najmanj ne zmenijo za upravičene pritožbe množičnih organizacij, ki sl žele takšnih prenosov le ob važnih prilikah in dogodkih, nikakor pa ne vsak dani čas je že, da MLO Slov. Bistrica te oddaje omeji ali ukine ter vrne delovnemu ljudstvu potreben mir za delo In nudi kultarnejše razvedrilo. — V. M. Is raznih krajev M a r 1 bo r. — Gozdno avtoprevozniško ?odjetje dosega vsak dan nove uspehe. 6o-erji so uvedli brigadni način dela, pred dnevi so osnovali brigado nakladalcev. Brigadf šteje 12 delavcev ln je žl pokazala lepe uspehe. Tako so pred dnevi naložili in razložili ▼ 10 urah 26 kamionov z 284 prostorninsklmi metri celolnzonega lesa, medtem ko so prej naložili dnevno le okrog 80 prm lesa. — M. Selnica. — Zadružni dom v Selnici oh Dravi bi moral biti dograjen novembra meseca 1948, a še sedaj ne stoji. Kakor se zdi, niso prebivalci KLO Selnica ob Dravi tili pa vodstvo samo storili odločilnih korakov. Najbrž bo treba poiskati boljšega organizatorja. - J. 1. Dolnja Lendava. — Plenum okrajnega odbora OF Je sprejel sklep, da bo v OF sprejetih 1000 novih članov. Do sedaj so v okraju pridobili 320 članov. Najboljša je organizacija v vasi Turnišče, kjer so sprejeli 34 članov. — -a. Gor. Radgona. — Pred kratkim Je bila skupščina okrajnega odbora RK. V preteklem letu je bil tečaj za prvo pomoč, kjer se je usposbilo 27 sanltejcev. V počitniške kolonije je RK poslal 10 otrok, štiri frontne brigade pa so preskrbeli s sanitetnim materialom. Trenutno Je v okraju 4000 članov Rdečega križa. R. J. Slo ven j g ra d e e. — 15. aprila Je pri nas gostovalo SKUD steklarne Hrastnik. Nastop je kot celota zadovoljil občinstvo, ki je napolnilo prostorno dvorano.. — A. K. Nova Gorici. — Kul turu o-prosvet-no društvo v Biljah je pred kratkim Imelo svoj prvi nastop i uprizoritvijo spevoigre »Kovačev študent«. Domačini so bili prireditve veseli, saj je tu po dolgih letih potujčevanja slovenska beseda znova zaživela na odru. — Gledalci. Nova Gorica. — Tukaj so v teku obširna prvomajska tekmovanja. Do 1. maja bo do« grajenih 6 poslopij. Gradbena dela na stavbi oblastnega ljudskega odbora tudi lepo napredejo. Predor pod Panovcem bo vkljub vremenskim neprtllkam kmalu dograjen. Sežana — Dne 15. aprila je granlčna enota kapetana Clrkoviča proslavila šesto obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki so množične organizacije sežanskega okraja poklonile graničarjem večjo količino knjig, zvezkov, svinčnikov Itd. Borci so darila s velikim veseljem sprejeli ln se zahvaljujejo vsem, posebno pa partijski ln frontni organizaciji vasi Henielje-Kozina. — D. O. Divača. — Strojevodja Martin Vengust ln A.nton Ekart ter kurjača Stefan Zgur in Ivan Trošt so se obvezali, da bodo do dneva železničarjev prevozili s svojo lokomotivo 80.000 kilometrov brez popravila. Prevozili pa so 85.240 km. To je velik uspeh, ker Je bilo prej treba popraviti stroj po 45.0M prevoženih kilometrih. — Sm. Izid 3. žrebanja obveznic ljudskega posojila I. AMORTIZIRANE OBVEZNICE Amortizirane so vse tiste obveznice, ki imajo »podaj navedene številke v vseh seri-jai: 2, 17, 25, 44, 56, 80, 100, 101, U6, 125, 140, 184, 200, 223, 255, 259, 277, 290, 318 , 388, 838, 887, 391, 401, 414, 433, 441, 470, 477, 495, 520, 549, 609, 616, 625, 652, 694, 699 , 710, 820, 840, 851, 880, 916, 923, 933, 946, 948, 970, 975. II. IZŽREBANI DOBITKI Dobitek 100.000 din je dobila obveznica št. serije 3209 štev. obveznice 851. Dva dobitka po 50.000 dinarjev sta dobili obveznici št. serije 1715, št. obveznice 277, štev. serije 2497, štev. obveznice 277. 70 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice št. 616 iz spodaj navedenih serij: Stev. serije: 40, 62, 90, 124, 150, 322, 838 , 867, 843, 348, 362, 445, 489, 574, 579, 599, 656, 755, 771, 806, 902, 987, 1026, 1073, 1120, 1138, 1199, 1242, 1333, 1895, 1481, 1505. 1540, 1548, 1564, 1598, 1751, 1776, 1881, 1981, 1984, 2063, 2076, 2107, 2166, 2200, 2249, 2387, 2424, 2472, 2486, 2553, 2636. 2647, 2686. 2714, 2792, 2847, 2866, 3022, 3045, 3046, 3086, 3104, 8289. 3310, 3515, 3884, 8888, 3930. 365 dobitkov po 5000 dinarjev so dobile obveznice št. 970 iz spodaj navedenih serij: . 99, 197. 253, 865, 477, 559, 644, 751, 824, 931, 1067, 1141, 1217, 1318, 1396, 1465, 1518, 1579, 1648, 1716, 1812, 1870. 1988, 2072. 2180, 2214, 2265, 2841, 13, 15, 22, 24 , 26, 31, 89, 47, 53, 65, 93 103, 128, 131, 132, 171, 176, 181, 187, 195; 202, 210, 211, 217 , 222 , 225, 233, 243, 248, 276 281, 287, 299 314, 319, 831, 338, 355, 872, 388, 393, 895, 399, 400. 409. 413, 461, 478, 502. 506, 511, 513, 526, 528,. 544 , 551, 573, 578, 589 , 603, 621 622 , 637 , 638, 639, 650 652, 656, 669, 681, 702, 704. 721, 739, 762, 772, 782, 787, 790. 800, 802, 811, 815, 825 , 841, 871, 885, 906 , 907 . 909, 917 , 918. 984, 987, 960, 975, 983, 1036, 1047, 1050, 1053. 1070, 1079, 1086, 1089, 1106, 1U3, 1133. 1144. 1151, 1158, 1167. 1172, 1184, 1197, 1234, 1239, 1244, 1268. 1274. 1284, 1811, 1826, 1827, 1329. 1334. 1339, 1548. 1357, 1412. 1421, 1426, 1442, 1446, 1462, 1463, 1481, 1483. 1490, 1498, 1501, 1507, 1510, 1520. 1522. 1523, 1538. 1542. 1547, 1550, 1585. 1588, 1617. 1619, 1638. 1642, 1646, 16*0. 1681. 1689. 1692, 1698. 1704, 1707, 1720, 1722, 1748, 1771, 1781, 1786, 1794, 1819. 1840, 1844, 1858. 1863. 1866, 1869, 1877. 1882, 1883, 1886, 1895, 1904, 1914, 2013 . 2022, 2023, 2026, 2058 . 2061. 2065, 2074 2077, 2101, 2107 , 2109, 2116 , 2128, 2184 , 2187 , 2155, 2177, 2195, 2202, 2212. 2217 . 2220, 2233 . 2236 , 2246 2247, 2261, 2270 2292, 2294, 2300, 2806, 2809, 2312, 2310. 2846, 2857, 2377, 2387, 2389, 2398, 2413, 2425, 2428, 2442, 2461, 3462, 2492, 2493, 2529, 2570, 2585 , 2606, 2612, 2617, 2621, 2630, 2635, 2639, 2640, 2664, 2670, 2683, 2736, 2740, 2744, 2757, 2760, 2786, 2833, 2881, 2883, 2935, 2942, 2957. 2968, 2970, 2997. 3003, 3004, 3036, 3039. 3046, 3050, 3061, 3068, 3073, 3093, 3113, 3115, 3131, 3141, 3157, 3167. 3170, 3189, 3195, 3204. 3210, 3222, 3224, 8230, 3282, 3241, 3244, 3248, 3261, 3264, 3269, 3272, 3304, 3313, 3316, 3321, 3858, 3360, 3377, 3384, 3427, 3483, 3464, 3482, 3483, 8487, 3489. 3492, 3493, 3495, 3496, 3509, 3512, 3528, 3733,. 3737, 8741, 3751, 3758, 3760, 3813, 3819, 3832, 3848. 8859, 3887, 8889, 88J4, 3910, 3913, 3919, 3926. 22.440 dobitkov po 2000 dinarjev so dobile spodaj navedene številke obveznic v vseh serijah: 100, 140, 401, 441, 609, 923. III. NAČIN IZPLAČEVANJA a) Obveznice, ki so amortizirane, se izplačujejo po nominalni vrednosti obveznice, tako da se obveznica predloži osebno ali preko pošte na blagajni vseh poslovnih enot Državne Investicijske banke FLRJ ln vseh poslovnih enot Narodne banke FLRJ. Izplačevanje se bo vršilo od 1. Januarja 1951. leta. Pri Izplačilu amortiziranih obveznic se odtegne vsota manjkajočih kuponov ki še niso zapadli v plačilo. d) Amortizirane obveznice, ki so tudi zadele, se izplačujejo tri dni po objavi uradnega seznama v »Službenem listu FLRJ«. V vsoti Izžrebanega dobitka Je vsebovana tudi nominalna vrednost obveznice ln z Izplačilom dobitka je ta obveznica popolnoma Izplačana. Dobitki se izplačujejo proti predložitvi same obveznice osebno alt preko pošte na blagajnah vseb poslovnih enot Državne Investicijske banke FLRJ In poslovnih enot Narodne banke FLRJ. Izžrebanim obveznicam z nominalno vrednostjo 1000 din pripada ves znesek dobitka« obveznicam po 500 din polovica dobitka, obveznicam po 250 din pa četrtina dobitka. Izžrebani dobitki In na tem žrebanju amoiv tlzlrane obveznice zastarajo v treh letih od dneva, ko zapadejo v Izplačilo, računajoč ta rok za amortizirane obveznice od 1. Januarja 1951, za Izžrebane dobitke pa od tretjega dne o objavi uradnega seznama v »Službenem stu FLHJ Iz Državne Investicijske banke. Pil Trening tekma - Ruaar:reprezentanca Ljubljane Ljubljana, 25. aprila. Danes popoldne je bila na Stadionu trening tekma reprezentance Ljubljane, v kateri niso nastopili ligaški igralci Odreda. Njen nasprotnik je bilo fiitro in borbeno moštvo trboveljskega Rudarja — novega Mana III. zvezne lige. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:1). Reprezentanco Ljubljane so sestavljali naslednji igralci: Ukmar, Sočan (Ž.), Berginc, Piskar (O.), Pilej. Čebuli (Ž.), Benvenutti (O.), Osrečki, Bizjak (Ž.), Smole, Haeler (O.). Rudar: Tavž, Dolinšek, Kos. Blatnik, Vodišek, Polc, Šorli. Koncilia, Florjane, Klan-čdšar, Opresnik. Sodil je Kos. Teren izredno težak za igro. V prvem polčasu je bila igra enakopravna, vendar je imel za gol več priložnosti Rudar. Tudi njegov napad je bil hitrejši od reprezentinega. ki je bil v akcijah prepočasen. Rudar je igral hitro in prodorno, ven- Zvezma košarkaška liga METALAC : ENOTNOST 23:19 (8:11) Danes ob 16,30 uri PARTIZAN : ŽELEZNIČAR Igrišče v šiški Ocenska vožnja avtomobilistov in motociklistov Ljubljane V okviru otvoritve »Tedna cest« je Mestni odbor Avtomobilsko-motociklistične zveže Ljubljana priredil ocensko vožnjo avtomobilistov in motociklistov mesta Ljubljane na S rogi Ljubljana. Polhov Gradec, Smrečje, ovte, Logatec, Ljubljana, dolgi 90 km. Vozači so pokazali kljub težki progi in hudim povprečnim hitrostim dobro tehnično obvladanje vozil ter požrtvovalnost v borbi za cim boljši uspeh. Tehnični rezultati: V kategoriji do 200 ccm — motorji: 1. Drofenik Ivan 6; 2. Čuden Edvard 25; 3. Novak Miro 29 slabih točk. V kategoriji do 250 ccm — motorji: 1. Hafner Anton 21; 2. Vidmar Ivan 25; 3. Nardin Aleksander 35 slabih točk. V kategoriji do 350 ccm ~ motorji: 1. Jakše Bajko 3; 2. Merlak Janko 21; 8. Minodraš Alojz 22 slabih točk. V kategoriji do 1000 ccm — motorji: 1. Bernik Jure 4; 2. Lužar Franc 14; 3. Dolenc Janez 18 slabih točk. V kategoriji 1200 ccm — prikolice: 1. Pavli Viktor 8; 2. Pegan Alfred 9; 3. Jaro Tone 18 slabih točk. V kategoriji do 1000 ccm — avtomobili: L Petelin Srečko 1; 2. Smolčlč Ivan 3; 3. Mencinger Jože 6 slabih točk. V kategoriji nad 1000 ccm — avtomobili: 1. Mihelčič Riko 19; 2. Vrhove Jože 58; 8. Gris Ivan 59 slabih točk. OBJAVA Obvezni sestanek atletov Enotnosti bo 'v sredo ob 19.80 na univerzi, soba št. 77. OBVESTILO V četrtek, dne 27. aprila 1950, ob 20 uri bo v prostorih Zveze ua Miklošičevi cesti št. 5 sestanek krožka dirkačev. Udeležba obvezna. Uprava MO AMZ. PRESKRBA DELITEV PRALNEGA PRASKA ZA MESEC APRIL 1950 Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo pralni prašek za mesec april t. I. v naslednjih obrokih: r E—la jam. D—1 po 300 g\ R—la, R—lb, Rš, R—1. R—2a, R—2, R—3, Rs—-1, R5—-2. Rs—3 po 250 g; D—-j. D—3, PO, So——i, So—,2 po 200 g. Pralni prašek se deli na odrezek za milo živilskih nakaznic za mesee april. Pralni prašek dele vse prodajalne racioni-ranih živil. ODREDBA O OBRATOVANJU PRODAJALN Dne 27. aprila obratujejo trafike, prodajalne kruha, otroške restavracije in mlekarne tako kot ob nedeljah. Prodajalne sadja in zelenjave obratujejo samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu od 7. do 11. Vse druge prodajalne so zaprte. Poverjeništvo za trgovinp in preArbo IO MLO Ljubljana. * VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 25. aprila: Hladne arktične zračne mase iz severnega Atlantika prodirajo proti Srednji Evropi, tako da so danes že dosegle vzhodno Francijo in Nemčijo. Te zračne mase, katere celo v Angliji povzročajo snežne padavine in občutni padec temperature, bodo že danes ponoči vplivale na vreme pri nas, dočim v vzhodni Evropi vladajo visoke temperature do 22°. Področji nizkega zračnega pritiska nad Genovo in Dansko pa še zadržujeta slabo, deževno vreme v Sloveniji Danes je v Sloveniji oblačno s krajevnimi padavinami in srednjo nočno temperaturo 10 stopinj. NAPOVED ZA SREDO, 26. APRILA Ponoči in dopoldne oblačno s padavinami, v višjih legah sneg. V opoldanskih urah vmesne razjasnitve, vendar še nadalje rahle krajevne plohe. Temperatura ponoči do —2°, čez dan se bo dvignila do 10°. i dar teh lastnosti ni izkoristil, ker večini igralcev primanjkuje temu primerne tehnike. Gol je dal sredi prvega polčasa Kon- i čilija. V drugem polčasu je reprezentanca ; Ljubljane zaigrala nekoliko boljše in je prisilila Rudarja predvsem na obrambo. Edini gol pa je dosegel Haeler, kljub temu. da je imela napadalna petorica Ljubljane veliko zrelih priložnosti. Rudar je igral ostro, borbeno in je bil v protinapadih zelo nevaren. V četrtek bo reprezentanca Ljubljane nastopila proti reprezentanci Beograda v drugi, boljši zasedbi. V reprezentanci Beograda bodo med drugimi tudi Lovrič. Jezerktč ln Pajevlč. II. zvezna boksarsika liga Proleter : Miličnik 12:4 Ljubljanski Miličnik je moral na težko pot v Četrtem kolu II. zvezne lige v goste osiješkemu Proleterju. Po dolgotrajni vožnji je čakalo tekmovalce v Osijeku neprijetno presenečenje. Tekmovalci so morali sami iskati prenočišča. Zalo ni uič čudnega, da je bil rezultat za nje neuspešen, k če-mur so še pripomogli neobjektivni sodniki, ki so ljubljanske boksarje zapostavljali ob vsaki priliki, kjer se je le dalo. Posamezni rezultati: Kos : Horvatič 1:1. Kos se je dobro boril, bil je ves čas borbe v premoči ter je pokazal solidno znanje in veliko srčnost. Cakš : Datkovič 8:2. Kljub dejstvu, da »e je Cakš boril z vrlim požrtvovanjem in bil svojemu nasprotniku najmanj enakopravno, so sodniki prisodili zmago Datkoviču. Lampič : Kelau 8:2. Kelau je prekašal svojega mladega nasprotnika in je dobil borbo s tehničnim k. o. Vivod : Halec 1:1. Vivod je srčno in energično napadal svojega nasprotnika ter ga neprestano ogrožal z ostrimi, točnimi udarci. Veudar so sodniki prisodili le neodločen rezultat: Kržišnik : Kučera 8:2. V tej borbi, v ka»-teri je Kržišnik v prvem kolu nadvladal svojega nasprotnika s preciznimi udarci tako, da .ga jo imel dvakrat na tleh. so sodniki zagrešili največjo napako ter so zmago prisodili po točkah Kučeri. Nardin : Glta 0:2. Nardin je v prvem kolu odlično napadal. V drugem kolu pa se mu je poznala utrujenost ter ni mogel vzdržati tempa ter je v trenutku majhne nepazljivosti dobil odločilen udarec', ki ga je spravil na tla. Ažman : Klun 0:2. Ažman je dobro začel, vendar je utrujen kmalu popustil ter predal borbo. V zadnjem srečanju težke kategorije Šimnovec ni imel . nasprotnika in tako je Miličnik dobil dve točki brez borbe. Koaično stanje dvoboja je bilo 12:4. Miličnik je s tam porazom na zadnjem mestu tablice IL zvezne lige. Sicer s tem še ni izgubil vseh nad na boljši plasm.au. Saj so to njegovi prvi nastopi v težkem tekmovanju in upamo, da se bo v prihodnjih srečanjih bolje izkazal. p. V. Mednarodni šport Drobnv premagal Pattva Rim. 25. aprila. — Na mednarodnem tekmovanju za teniško prvenstvo Italije je v polfinalu za pasamezuihe Drobnv (Egipetl premagal Pattyja IZDA) z rezultatom 14:12, 6:4. 6:3. V finalnem tekmovanju posameznikov se bosti: srečala Drobny (Egipet) in Talbert (ZDA). Vlzenza. 25, aprila. Na kolesarskih dirkah Milano—Vizenza je zmagal Italijan Bevi-lacqua, ki je prevozil 235 km v času 5:14,10, t. j. 41,45 km povprečne hitrosti na uro. MOSKVA — Na treningu v Moskvi je nekaj najboljških poljskih teniških igralcev. V prvem dvoboju Moskva : Varšava so zmagali sovjetski igralci s »kupnim rezultatom 11:0. LUGANO — V Luganu je na ekshibicijskem tekmovanju bivši svetovni rekorder ConsolLni vrgel disk 55.43 m. DUMI VEST!---------------------------------- člani študentskega KUD-a »Tone Tomšič«! Občni zbor imamo v četrtek 27. t. m. ob 9. uri dopoldne na univerzi v Fizikalni dvorani. — Odbor. 2516 Šahisti univerze! Finalni individualni br-zoturnir bo 27. aprila ob 9. uri zjutraj v predavalnici agronomske fakultet« Poljanska 4. Pravico udeležbe imajo vsi kategorizirani igralci in tisti, ki so se plasirali na sekcij-skih bf20tuimirjih. . 2520 Planinsko društvo pri vladnih ustanovah LRS vabi svode članstvo, da se v čim večjem številu udeleži zažiganja kresa, na Krimu, ki bo v počastitev 1. maja v nedeljo 30. aprila t. 1. Zbirališče udeležencev bo v nedeljo 30. aprila ob 5. uri pred poslopjem »Grafike«. V primeru slabega vremena zažiganje kresa odpade. Ostala pojasnila dobite na telef. štev. 55-60. 2522 Veslači! Danes, 26. aprila ob 19.20 bo sestanek članov V. K. »Savice«, kateri je za vse obvezen. Sestanek bo v klubskih prostorih. Sporočamo tudi. da se nahaja seznam vseh, ki so bili izbrisani iz članstva, na oglasni deski kluba. — Odbor. 2528 PREDAVANIA- ZDRAVNIKI, MEDICINKE, MEDICINCI! V sredo 26. aprila ob 19.30 bo tretje predavanje iz pedagogike za zdravstvene delavce. Predava tov. dr. Stanko Gogala, profesor filozofske fakultete. Predavanje bo v patološko anatomski predavalnici. Vstop skozi glavni vhod bolnice. Zaloška cesta 2. Vsi zdravniki, medicinke in medicinci iskreno vabljeni! — Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, oddelek za zdravstveno prosveto. C OBVESTILA ~) OPOZORILO UDELEŽENCEM PRVOMAJSKIH PROSLAV Ministrstvo za železnioe FLRJ je za delegate in vse udeležence prvomajskih proslav v okrajnih, oblastnih in republiških sredi-očih odobrilo 75% popust od rodne vozne cene. Popust velja za potovanj© v 2. in S. razredu potniških in brzih vlakov, pravtako za p o edince kot za skupine in to z rednimi in posebnimi vlaki. Popust za potovanje v republiška središča in v Beograd velja od 29. apirila do vključno 4. maja ,za potovanje v oblastna in okrajna mesta pa od 30. aprila do vključno 2. maja. Ta popst je mogoče izkoristiti le na osno- vi objave, ki jo skupini ali posamezniku iada krajevni, okrajni ali višji odbor Osvobodilne fronte. Popust velja tudi za rekvizite , ki jih potrebujejo skupine pri proslavah. V objavi, ki jo ima vodja grupe morajo biti poleg števila udeležencev navedeni tudi rekviziti, ki jih ima skupina s seboj. Udeleženci, ki bodo potovali posamezno, kupijo (na osnovi objave) na odhodni postaji polovično karto, katero morajo ob povratku na postaji žigosati. Objava in vozna karta veljata za brezplačen povratek. Okrajni in oblastni odbori, ki bodo v okrajnih mestih organizirali večje prvomajske proslavo Fronte, naj do srede. 26. t. m. zvečer sporočijo Direkciji za železnice —-služba za prevoz potnikov, Ljubljana, obenem pa IOOF Slovenije, približno število udeležencev in od kod bodo prišli (vstopna postaja) ter čas potovanja, da bo Birekoija državnih železnic lahko vse pripravila za reden in udoben prevoz potnikov. CLanom delegacije OF, ki gredo na prvomajsko proslavo v Beograd, naj Okrajni odbori OF nabavijo vozne karte za brzovlak do Beograda, račun pa predložite naknadno IOOF Slovenije. OBVESTILO Podružnica Narodne banko 610 — Ljubljana okolica sklicuje za svoje komitente, v zvezi i z izvrševanjem gotovinskega plana za 2. tromesečje, kakor tudi v zvezi z novimi predpisi o kontroli nad izvajanjem plana® fonda plač, v petek, dne 28. t. m., ob 8 uri zjutraj informativni sestanek v prostorih restavra-eije# Narodne banke na Tyrševi cesti l/a. Pozivamo vse obvezne predlagatelje gotovinskih planov, da pošljejo v lastnem interesu na ta sestanek svojega pooblaščenega zastopnika. ki naj bo podrobno poučen o vseh problemih, ki zadevajo gotovinski plan oziroma plan. fonda plač. Narodna banka podružnica 610 — Ljubljana okolica ZVEZA BORCEV BREŽICE SPOROČA Za vse udeležence svečanosti odkritja spomenika dne 27. aprila prvim padlim borcem v Dobrovi pri Brežicah je popust ua železnici 50% za vse vrsto vlakov za vse razrede od 26. do 29. aprila. Informacijska pisarna je v prostorih Mestne kavarne v Brežicah. IZLLETI V PARTIZANSKE KRAJE . Okrajni -odbor Zveze borcev Kranj pripravlja izlete v partizanske kraja, in.sicer: Jamnik, Dražgoše, Podlonk, Zalilog. Martinj vrh. Davčo in Gozd, ki se bodo vršili dne 27. aprila t. 1. S tem vabimo vse tovariše-boroa iz NOV, kot tudi njihove svojce in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo izletov v te kraje. S temi izleti bo izpolnjena želja vseh onih, ki. si hočejo na kraju samem obuditi spomine na težke, toda slavne dni vojne in revolucije. — Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Podjetje Okrajna pekarija Kamnik je od 1. amila 1950 v likvidaciji, pozivamo vse upiuke. da takoj prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa. da poravnajo svoje dolgove do 15. maja t. 1. na tekoči račun številka 613.-50200-35, N. B. Kamnik. — Likvidator. GLEDALIŠKI IGRALCI-AMATERji! V Postojni se snuje profesionalno gledališče, zato vabimo vse igralce-amaterje. bi se čutijo sposobne in imajo veselje do tega poklica, dg se prijavijo za avdioije. Rok prijave je do 31. maja t. 1. K prošnji naj vaak kandidat priloži kratek življenjepis. Prošnje sprejema Oblastno poverjeništvo za prosveto — Postojna. Datum avdicij bomo objavili v dnevnem časopisju in prijavljenim kandidatom tudi osebno. — Oblastno poverjeništvo za prosveto ln kulturo — Postojna. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Objavljamo, da je RKGS direkcija Kočevje prešla v likvidacijo. V zvezi s tem pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje obveznosti oziroma terjatve do vštevšl 15. maja 1950. . Istočasno obveščamo, da so se formirala is te direkoije tri nova podjetja: Živinorejsko gospodarstvo Kočevje, tek. rn pri NB Kočevje 617-15126-0, Živinorejsko poljedelsko gospodarstvo Stara cerkev prt Kočevju, rn pri Narodni banki Kočevje 617-10126-1, Kmetijsko gospodarstvo Vtčača pri Semiču, tek- rn pri Narodni banki Črnomelj 618-10126-0. Mestni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani vabi vse BRIGADIRJE IN UDARNIKE, ki so bili v frontnih brigadah na Pšati ali v gozdnih akcijah in rudnikih, da se udeleže centralnega posveta 27. aprila ob 10. uri v sejni dvorani na magistratu. KONCERTI------------------------ Španski trio bo nastopil v Ljubljani v petek 28. aprila ob 20. uri v Unionu. Za nastop trojioe umetnikov — plesalka, kitarist in pianist vlada v našem mestu veliko zanimanje. Vstopnice v Knjigami muzikalij. Rdeči križ rajona I- priredi v sredo, 3. maja v veliki filharmonični dvorani ob 20. koncert. katerega spored bodo izvajali: violinist Karlo Rupel, sopranistka Gjungjenac, tenorist Lipušček, basist Lupša in pevski zbor Glasbene matica pod vodstvom Mirka Toliča. Vstopnice bodo na razpolago po terenih in deloma tudi v Knjigarni muzikalij. 2526 KUD beograjske univerze Branke Krsata-novič priredi v prihodnjih dneh v Ljubljani troje večerov pesmi in plesov, katere bosta izvajala Akademski pevski zbor in folklora, zbor pod vodstvom dirigenta Babiča. Prvi večer bo v četrtek 27. aprila za širšo javnost, v petek za študente in v soboto za Dom armije. Prireditve bodo vse v Filharmoniji ob 20. uri. Vstopnice za četrtek v Knjigarni muzikalij. 2526 V Predosljah pri Kranju bo noooj ob .20 koncert ženskega zbora »Prešeren« iz Kranja. 2519 --------------------RA © I ©------------------ DNEVNI SPORED ZA SREDO, DNE 26. aprila 1950 Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00 in 23.30. 6.00 Budnica — 6.05 Jutranja telovadba — 6.30 Veder jutranji spored — 7,10—8.00 Slovenska umetna in narodna glasba — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Narodne pesmi, poje Slovenski sindikalni kvintet — 13.00 Oddaja za Ljudske odre: Pripravljajmo boljše blago, da ga bo treba manj za izvoz — 13.20 Glasbena medigra — 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev, izvaja Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora) — 14.00 Igri Veseli kvintet — 14.30 O naših pevskih kvartetih in kvintetih — 14.40 P. I. Cajkovskij: Romeo in Julija, uvertura-fantazija — 15.10—15.30 Koncert altistke Mile Kogej, pri klavirju Danilo Švara — 18.00 Glasbena oddaja ,za pionirje — Nastop gojencev rajonske glasbene sole Šiška-Bežigrad — 18-20 Prof. Janko Jarc: Ob obletnici Osvobodilne fronte — 18.40 Skladbe za levo roko, izvaja pianist L. M. Škerjanc — 19.15 Glasbena medigra — 19.20 Lahek spored, izvaja tamburaški orkester KUD-a »Fran Levstik* — Vič, p. v. Matka Šijakoviča — 19.50 Jezikovni pogovori — 20.00 Prenos svečane akademije v proslavo 27. aprila (prenos iz Uniona) — 22.15 Pester spored slovenske narodne in zabavne glasbe — 23.35 Zaključek oddaje. -KINO- LJUBLJANA: UNION: zaprto. - MOSKVA: Francoski film »Po ljubezni«. Črnogorski mesečnik 6. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: Poljski film »Prepove, dane pesmi«. Filmske novosti. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — TRIGLAV: Sovjetski film »Kameniti cvet«. Srbski mesečnik 24. Predstave ob 18 in 20. — ŠIŠKA: Francoski film »Domovina«. Nauk in tehnika 3. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: zaprto. MARIBOR: PARTIZAN: Sovjetski film »Konstantin Zaslonov«. Obzornik 37. *-UDARNIK: češki film »Slutnja«. Filmske novosti 5. CELJE: DOM: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, Hrvatski pregl.. 10. KAMNIK: Jugoslovanski dokumentarni filmi »Iz nove Jugoslavije«. Tednik. JESENICE: MESTNI: Sovjetski film »Troje srečanj«. Kratki film »Grobarji«. KRANJ: STORŽIČ: Češki film »Janošik«. Srbski mesečnik 25. BLED: Italijanski film »Tatovi koles«. Srbski mesečnik 25. VRHNIKA: Sovjetski film »Kako se je kalilo jeklo«. Hrvatski pregled 6. DOMŽALE: Slovenski dokumentarni film »športni program«. Srbski mesečnik 24- ŠOŠTANJ: Slovenski dokumentarni film »Športni program«. -Tednik Pionir 7. PTUJ: Jugoslovanski film »Zastava«. Kratki film 20. oktober. SEŽANA: Švedski film »Tuja luka«. Bosanski mesečnik 22. KOČEVJE: Nemški film »Ni prostora za ljubezen«. Fizkultura 9. ROGAŠKA SLATINA: Angleški film »Brata«. Bosanski mesečnik 24» —VESTI IZ MARIBORA— NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sreda, 26. aprila ob 19: Gogolj: Revizor. Bed ZIŠ. Četrtek. 27. aprila ob 20: Smetana: Prodana nevesta, Red LMS-1. Dežurstvo lekarn: V sredo 26. aprila V. mestna lekarna, Meljska cesta 2. -GLEDALiŠCE- DRAMA - LJUBLJANA Sreda, 26. ob 20: Kreft: »KrSjnski kom«®; janti«. Slavnostna predstava ob ohia“u': ustanovitve OF. Zaključena predstava LŠM. Četrtek, 27. ob 14: Kreft: »Krajnski kome*; janti«. Izven. — Ob 20: Kraigher: »snov ka«. Zaklj. predstava za sindikate. u. Petek, 2$. ob 20: Kraigher: »Školjka*. ls*» predstava za sindikat univerze. . Sobota. 29. ob 20: Calderon: »Dama-skr41 Zaklj. predstava za sindikate. ,, Nedelja, 30. ob 14.30: Calderon: »Dama-škr®*' Izven. — Ob 20: Ostrovski: »Goreče sr«' Izven. OPERA - LJUBLJANA Sreda, 26. ob 15: Lindpaiatner: >DaniBZ‘' Ircen. Četrtek, 27. oh 20: Donizzetti: »Don Pasi114’ le«. Gostovanje Ondine Otte. Izven. Petek, 28. ob 20: Verdi: »Traviata*. Zaktj«; čena predstava ob Tednu cestnega pre®0^ ta. Gostovanje. Ondine Otte. Sobota. 29. ob 20: Verdi: »Trubadur«. Zaidi11' čena predstava za Litostroj. Nedelja, 30. ob 2ffc Massenet: »Don Kih II. repriza. , Za sindikalno predstavo Kraigher: fk®;. ka. ki bo v četrtek 27. aprila ob 30 v iškem gledališču, jpmdejo na vrsto naslecar sindikalne podružnice: *. Državne ustanove: št. 2, 6, 13, 14. 17: * ’ 21, 22. 23, 28 in 29. Vc, Gradbeni: lij. opekarne, opekarne Log,J« seze, Pleskarji, priv., Slokoplesk, bi Me6tne cementarne. Ind. naravnega ka Ind. bit. izdelkov , Cegrad, Cement priv., Kamen, Cestarji OLO, Raj. ... Pod j.. Ograd, Tesarji priv.. Republiško,)*?’ Slovenija ceste, Istra, Rep. adaptacfl" podjetje. Pod j. za ceste. , Bone za nakup gledaliških vstopnic, nite v sredo 26. aprila med 10. in 12. 01 na KSS-u. soba št. 6. . Vstopnice na izdane bone dvignite nas1®: .njega dne med 8. in 10. uro v Operi. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČ® Sreda, 26. zaprto. ... četrtek. 27. ob 20: Levstik-šorn: »M#1® Krpan«. Samo za odrasle. Petek, 28. zaprto. Sobota. 29. ob 17: Levstik-šorn: »Martin'^ pan«. , Predprodaja vstopnic eno uro pred prjS* stavo pri blagajni Mestnega lutkovnega Zlr dališča na Sv. Jakoba trgu. KUD FRAN LEVSTIK LJUBLJANA $ Sreda, 26- aprila ob 19.30: Proslava IX obletnici ustanovitve OF. — Ob 20: . Kranjc: »Pot do zločina«, režija Zcraa 5-pr ud ni k. (V okviru tekmovanja kultui® umetniških društev mesta Ljubljane). LJUDSKO GLEDALIŠČE - CELJB Četrtek, 27. aprila: Fr. Schiller: »Kovarsb* in ljubezen«. . Petek, 28. aprila: Fr. Schiller: »Koval*™, in ljubezen«. Sobota. 29. aprila: Fr. Schiller: »KovarSta in ljubezen«.. Vsakokrat zvečer ob 20. ttj Nedelja, 30. aprila ob 15. in 19: M. Puco*’’ Ogenj in pepel«. o Vse predstave na gostovanju v Slovenk Bistrici. .c Ob priliki gostovanja obiščejo člani skega gledališča delovne kolektive zadr% »Vinoze«, tovarne »Impol« in »Tovarne sa® tetnega materiala« z recitacijami Canka« vih in Prešernovih del. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 29. aprila ob 19:30: Hella Vuolij*4’ »Žene na Niskavuoriju«. Nedelja, 30. aprila ob 14.30: B. Nušič: »G°«S ministrica*. — Ob 19.30: Hella VuolD^ »2ene na Niskavuoriju*. -OGLASI- ZAMENJAM enosobno stanovanje ni za enosobno ali dvosobno v Ljubil® Ponudbe na ogl. odd. v »Lj. pravici«. * ZAMENJAM dobro stanovanje na Re»jj, stanovanjem v Ljubljani. Naslov v odd. »Lj. pravice«. “V, KUPIMO vse izvode strokovnih knjig »Spiel und Arbeit« in njim sorodnih k".i. Poslati ali prinesti na naslov: Glavni bor Ljudske tehnike — Elektrostrojna za. Ljubljana Celovška 23. 'T, ŽAGAR JOŽEF, roj. 8. marca 1886, Slov. vornik. Cesta v Rovte 4, se od 19. ap*^, 1950 pogreša. Naprošamo vse sorodnik®^ znance ža obvestilo. Pogrešani je oblrX v delovno obleko. Žagarjevi. Cesta v B®’* 4. SloV. Javornik. "i MOŠKO ROČNO URO sem izgubil v ned»£ zvečer 23. aprila od Grma do Novega it« sta. Poštenega najditelja prosim, naj X. . proti nagradi izroči: Štubier Jožetu, »ji carjeva 9, Novo mesto. : _________________________________ OSMRTNICA Vsem sorodnikom in znancem sporočaj da je v 72. letu starosti preminul naš ‘JJj stari oče. brat FRANC STRAVS, vol«*® preglednik v pokoju. Pogreb dragega nika.bo v sredo 26. aprila ob 15. uri i? 7, roviaoe na pokopališče na Koroški B®»1-Žalujoče družine Štravs, Bernard. Papl®1, Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dašam Bole — Naslov ured0 štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprAf' 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 50-30 — Telefon oglasu«® oddelka 36-S5 — štev. ček. računa 604-90601-0 L e prečesto opažamo, da po naš'h gimnazijah in ostalih srednjih šolali brez opravičenih vzrokov odpadajo tizkultume ure učencev. Kdor ve, kaj pričakujemo od naše mladine, se mora zavedati, da bo le ta kos svojim nalogam samo tedaj, če bo poleg svojih umskih sposobnosti v času šolanja pridobila tudi čim več ti-zičnih moči za svoje bodoče poklicno delo. Tega se morajo v polni meri zavedati vsi naši pedagogi ter skrbeti, da se bodo fizkultume ure po naših gimnazijah in ostalih srednjih šolah, posebno v višjih razredih, redno vršile in čim prej podvojile. Doseči popolno izšolanost, se pravi: duševno in telesno vzgojiti otroka v mladenko in mladeniča, zmožnega za opravljanje nalog in dolžnosti v življenju. To popolnost dosežemo, ako sta duh in telo v mejah prirojene in podedovane razvojne možnosti prilagojena cilju šolanja vsakega posameznika, t. j. izvrševanju izbranega poklica. Pri tem razvita telesna zmožnost je temelj duševne moči. Fizkultura ne sme biti samo lov za rekordi, pri čemer se je množica mladih, ki niso takoj zmožni večjih uspehov, odtegniti od telesnih vaj in ostala, posebno v večjih mestih, le še navdušen in kričav gledalec pri tekmah. V naši obnovljeni državi je posvečena posebno velika skrb telesni vzgoji mladine od prvih šolskih let dalje. V letih okupacije in preganjanja je mnogo trpel tudi mlajši rod, na raščaj, zato ni čudno, če večina otrok nima tiste moči, ki bi hila mogoča v normalnih razmerah. Med njimi so tudi bolni in pohabljeni. Teh ne smemo odklanjati, češ da jim fizkultura ni potrebna. Dr. Alojzij Šef, športni zdravnik: Vet fizkuiture v srednie šole Nasprotno, prav tem moramo posvetiti največ skrbi! Na te otroke v vseh stopnjah nerazvitosti do pohabljenosti prav posebno opozarjam, da boste spoznali, kdaj in kje se začenja slabost pri otroku in kako se ta slabost kaže na telesu in v funkcijah. Še športni zdravnik ne sme in ne more takoj dati mnenja o telesni zmogljivosti posameznika, kaj šele ne-zdravuik. Zato je treba vsakega otroka dalj časa opazovati in spoznavati, kakor to lahko stori vzgojitelj, kajti volja in prilagodljivost čudovito ' popravljata telesne napake in funkcionalne motnje. Kolikokrat bi človeku dobrega videza prisodil tudi veliko telesno zmogljivost, pa vendar pri prvi težji stvari obnemore, medtem ko je navidez slabič mnogo bolj odporen. Le temeljite in česte preizkušnje bioloških lastnosti: moči, okretnosti, hitrosti in vztrajnosti omogočajo pravilno oceno. Pri vsem tem pa ima najyečji pomen presoja drže in dejavnost gibal. Tu se odkrivajo pomanjkljivosti mišičnega, vezivnega in opornega tkiva. Vemo, da so otroci z neštetimi slabimi tkivi vnaprej nesposobni za nekatere poklice ali pa že v učni dobi ne zmagujejo telesnih in duševnih naporov. Drugi zopet prezgodaj obnemorejo, organi predčasno ostare, ker v mladosti niso dosegli naj-višje stopnje v razvoju. Pri vsem tem tu ne gre za slabost posameznih delov telesa, temveč za slabost vsega organizma, ki zdravniško daje sliko tako imenovane »rastne slabosti«. Najbolj je prizadeto mišičje in sklepne vezi, ki ne morejo več vzdržati fiziološkega stanja sklepov pri obtežitvi in naporu. Pravilna drža trupa in nog se spači, a sklepi postanejo ohlapni. Po predvojni statistiki je 65.7% napak v drži in hoji pri dekletih med 14. in 18. letom starosti. Pri tem so vse težje napake odštete, ker sodijo v ortopedske bolnišnice in zavode za onemoglo deco. Po drugi statistiki o napakah je samo pri ljudškošolskih otrocih — pri dečkih pri. 14.4%, a pri deklicah pri 33.5% nepravilna hrbtenica; pri srednješolski mladini: pri fantih pri 13.8%, pri dekletih pri 28.5%. Pri preiskavi abnormalnosti v nogah je pri otrocih od 6. do 14. leta 19.5% oksastih in iksastih nog ter 27.8% iznakaženih stopal. 23% nepravilnosti v nogah je posledica krive drft v hrbtenici in 4.1% lahko skoliotičnih (skrivljenih). Pri tem se je pokazalo, da so iznakažene noge pri deklicah najčešče med 11. in 15. letom, a pri dečkih med 6. in 10. letom. 70.3% grbavcev gre na račun nepazljivosti v šolski dobi, ko ne pazimo dovoli na otroke s slabo, plosnato ali preveč gibljivo hrbtenico. Pohabljencev nastane v šolski dobi 58%, v predšolski 36% in po 15. letu le 6%. Tretjina mladine, ki naj gre v poklice, ni popolnoma sposobna zanje. Po teh številkah, ki veljajo za naše kraje najmanj v toliki meri tudi sedaj po okupacijskih letih, vidimo, da telesno sta- nje velikega števila naše mladine ni zadovoljivo. Pomen tega je še večji, Če pomislimo, da je nepravilna drža le en znak nepravilne rasti. To krito, veliko premalo opažepo nepravilnost ali bolezen doraščajoče gladine imenujemo »rastna slabost«. Njena prva stopnja se opaža v nezmogljivosti nog, zaokroženih in plosnatih hrbtih, prevelikih trebuhih, modrikastih nogah in rokah, a v letih raščenja v prekomerni rasti v dolžino in v ozkoprsnosti. Posebno česte so pri teh otrocih živčne motnje, ki se kažejo v nepazljivosti in vegetativnih nervozah. Slaba telesna drža in duševna neuravnovešenost ter telesna in duševna nesposobnost so v zvezi druga z drugo. Temu je najboljši dokaz to, da so otroci v pomožnih šolah zaostali tudi telesno. Kaj je vzrok tako velikemu številu pomanjkljivosti v rasti? AU ne v nepravilni in preslabi telesni vzgoji? Da, nepravilna drža šoloobveznega otroka nikakor ni samo nedolžen pojav rastne slabosti, temveč je znak okvar, ki so v tesni zvezi z načinom življenja in šolanja. Zapiranje otrok v sobe, pomanjkanje svetlobe, zraka in gibanja v rani mladosti zmanjšuje vrednost tkiva. K temu še pomanjkanje primerne hrane in splošne higienske nege. Seveda, nekaj pomenijo tudi prirojene in podedovane slabosti. Toda vedeti moramo, da je organizem najsposobnejši za ustvarjanje ravno ob rasti. Kakor se organizem po zunanjih vzrolah okvarja, tako se po zunanjih vplivih tudi uravnava. Prirojen osti, ki telesno obliko in telesne sposobnosti omejujejo, se v mladosti najlaže predrugačijo. Veja je upogljiva, dokler je mlada! Boj proti telesni oslabelosti je nalofijj telesne vzgoje, ki jo otroku morajo starši, učitelji v šoli in zdravniki v dinskih in fizkulturnih organizacijah- V, vsestranski državni podpori in državfl^ nadzorstvu mora fizkultura šolske dine težiti samo za enim ciljem: ustv* jati stoodstotno zdrav ljudski rod. -t Kot splošno pravilo telesne vzg®-naše mladine naj velja: vse, kar je in zdravju škodljivega, se mora na drugi strani pa dati vse, kar ypj*v ?ravilno na harmonično rast organiriri ako bo dobil organizem potrebno pornost in prilagodljivost potrebam v j, lesnem in duševnem življenju posarne^ ka po zaključeni rasti telesa. tfj V telesnem razvoju razlikujemo glavne stopnje: j Prva je nastanek človeka, ki traja združitve jajčka in semenčice do koij prvega leta. V tem času se razvijata % veška oblika in za človeka karakteris’1,, na pokončna drža, tudi dar govora P\}, do izraza. Druga je zgraditev člove* ki traja do 14. in 15. leta. Karakter!^ jo splošna rast ter telesno in duše'\ razvijanje. Tretja je človekovo spoP“ njevanje, ki traja do 20. odonsno.2l- 1 ta. V tem času pride do veljave obv!*^ nje telesnih funkcij. Organizem dof ^ ter dobi za žensko in za moškega teristične lastnosli. Človek spozna ,5^, naloge v življenju ter se zanje ppPrijj lja s telesnim in duševnim urjenjem- j tega stadija nastane potem pravi, zj človek, ki naj sedaj to, kar je dobil £ narave in po telesnem ter duševnem lanju, socialno uporabi v službi s,w nosti. .. .mmum (Nadaljevanje sledM