m Izhaja vsaki torek in hudoB Ako pade na ta rineva prazniK, dan poprej. KrtMlntštvo se naha|a v ,,Narodni Tiskarni", ulica Vettuvini St. 9, kamor je naslavljati pisma. ftefrankiraiia pinina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa: Ri.kopiHi dopisov se ne vračajo „Goric*" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 50. Upravni&tvo se riahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za ogla*e se plačuje od dveterostopm- petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. PoNaniezne itevilke stanejo 3 vin. in se prodajajo v raznin goriških trafikah. it 53. V Gorici, v torek dne 5. julija 1910. Leto XII. Jugoslovanska obsfruk- cija v proračunskem od- sekn Boj, ki ga bijejo sedaj jugoslovan- ski poslanci v državnozborskem prora- Čunskem odseku za slovenske pravice, je sicer jako težaven, a kakor stoje cla- nes stvari, ta boj'ne ostane brez vspeha. Jugoslovani nastopajo složno kakor en mož in podpirajo jili pritem prav krepko bratje Čehi. Vlada sama ni bila priprav- Ijena na tak odpor in nadejala se je, da bode že v par sejah zamogla s po- močjo svoje yecine premagati jugoslo- vansko obstrukcijo. Z velikanskim hru- ščem in truščem so napovedale namreČ stranke večine, da bodo strle obstrukcijo v seji, ki bo trajala tri dni in tri noči. Toda sobotna seja proračunskega od- seka je trajala samo enajst ur, ker je večina toliko časa milo prosila obstruk- cijoniste, naj sklenejo glede na trajno sejo ž njo kompromis, da so ga nazad- nje res sklenili na veiiko jezo in ne- voljo vsega judovskega časnikarstva. Kompromis pomenja vladni poraz. Jugoslovanom sovražni listi se zaradi- tega hudo jeze na vladno večino, ker se podrobna razprava pričenja še le danes, dočim bi se bila morala pri trajni seji pričeti že včeraj. Najbolj pa so se proti slovanski obstrukciji jezile vladne stranke in zdru- ženi socialni demokrati, ker Poljakov v soboto, razun dr. Kozlowskega, ni bilo k seji proračunskega odseka. Poljaki so izjavili, da so odpotovali poslanci v Lvov zaradi kravalov na tamošnjem vse- učilišču. Poslanci vladnih strank in so- cialni demokrati so zato popoldne šli nad Bienertha in ga nahrulili, kaj daje s Poljaki. Gališki minister dr. Dulemba, ki je bil pri Bienefthu, jim je povedal, da imajo poljski poslanci v proračun- skem odseku proste roke in pa, da so Poljaki sicer pripravljeni za boj proti obstrukciji, a le podnevi, ponoči pa ne. Nočne seje smatrajo Poljaki za nasil- stvo proti obstrukciji in se jih zato ne udeležujejo. Dr. Adler je nato izjavil,da so sicer pripravljeni, da podpirajo ve- čino proti obstrukciji, ampak ce se ve- čina noče boriti, jo socialni demokrati ne bodo nameščali. Vladne stranke same so znale, da bi bila morala tra- jati seja 40 ur. Poljakov ni bilo, ostalo je še 32 Nemcev, Halijanov in socialnih demokratov, a poslanec Beer je obolel, Wolf je odpotoval na Češko, socijalni domokrat poslanec Poljak dr. Diamantruja, potem je skoraj gotovo, da bode držav- nozborsko zasedanje že v par dneh od- godjeno ali zaključeno. Gcspodarsko sfanje našega Ijudsfva na 6o- riškem. Goriška dežela je dežela malih kmetov. Dober poljedelec je naš kmet. V zadnjih letih se je gospodarsko sta- lišče našega kmečkega ljudstva še pre- cej spremenilo, v nekaterih krajih na boljše, v nekaterih krajih na slabše, kar je posledica raznih ujm, ki pridno obiskujejo našo de^elo. Da je kmečko ljudstvo Goriške pridno, delavno, to je znano. Zemljo ima naš kmet uzorno obdelano. Pedi zemlje se ne dobi za- nemarjene, neobdelane. Kjer more črpa iz zemlje kolikor se da. Dela se ne straši. Kmečko gospodarstvo na Krasu ni tako, kakor bi moralo biti. Sicer niso ternu krivi kmetje posestniki. Vsi vemo, da Kras je v zadnjih letih kraj, kjer imajo svoje zatočišče nevihte, neurja; zraven tega pa so še kobiiice počastile s svojim obiskom kraške kmete, ki so jih hočeš nočeš morali rediti na trav- nikih. Krave in vole so morali prodati, da so redili kobiiice na travnikih. Ža- lostno, a resnično. — Druga rak-rana na telesu kraškega kmeta je ta, da kmečki sinovi drvijo od dorna po svetu s tre- buhom za kruhom. Jako redko sejani so kmečki sinovi, ki bi se s sreem po- svetili kmečkemu stanu. Vse hrepeni le po tedenskem zaslužku, kmetija pa naj gre kakor hoče. Trst vleče kraške fante. Da je krivo ne prav ugodnega stanja na Krasu tudi pomanjkanje zdrave pitne vode, se obsebi razume. Kras nima zdrave vode! Poleti bi posečalo Kras mnogo več letoviščarjev, ako bi imel dobro vodo. — Vse to zavira gospodar- ski napredek. Vipavski kmet stavi veiiko upanje v vinsko trto in v sadno drevje. Zadnja leta je vinska trta bogato obrodila. Vi- nogradnik je veselih lie zrl na sad last- nega truda-in si napravil lepe račune. PriŠlo pa je iznenadenje. Vina je bilo obilo, a prodati ga ni mogel po nobeni ceni. To je bil hud udarec, katerega je težko prebolel. Zagazil je v dolgove, iz katerih ni lahke rešitve. Koliko jadiko- vanja je bilo v minulem letu na Vipav- skem. Še več kot v letih, v katerih se pridela malo vina. Poleg tega tudi polje ni mnogo obrodilo, krme je bilo malo. Letos kaže vinska trta slabše, a polje kaže dobro, sen« je mnogo. Še najboljše se drži goriška oko- lica, kjer pridelajo kmetje raznovrstnih pridelkov. Tako n. pr. začnejo uže zgodaj v spomladi s šparglji, potem z vrtno zelenjavo, nadalje pridejo na vrsto svi- lodi, krempir, pšenica, koruza, detelja, seno, nazadnje pa pitani prešiči. Par let zaporedoma so imeli kmetje v go- riški okolici še precej dobre letine. Tudi letos kaže dobro. Poleg tega so tik mesta. Mnogo rokodelcev iz goriške okolice služi denar v mestu. In ti roko- delci, kmečki sinovi, pomagajo starišem kmetom. Na splošno rečeno: Kmetje posestniki v gonški okolici si s prid- nostjo pomagajo. Slabše je v Brdih. kjer so nave- zani ljudje le na vinsko trto in na Robofar. Poljski: A. VILCINSKI. (Dalje.) In tedaj vtakne steklenico v žep. Potem vzame g. Meško zopet kovčega v roke in se pomika do užitninskega urada. Ta je pazii, koliko težite oni klo- basici in dva lončka masla, pa se po- gajal radi plačila, češ: da to ni na prodaj, ampak za njegovega sina Zdi- slava. prihodnjega c. kr. okrajnega glavarja. S kolodvora je hotel iti oče od- ločno peš, ali g. Zdislav je bil že na- ročil znanega izvoščka s parom konj. „OČe, vi bi se utrudili, ni niogoče," reče sin, pa se ustavi ž njini pri kočiji, «saj je pol milje do mesta." „E, kaj bo to; hvala Bogu, imam zdrave noge; koliko prehodam doma ve^s dan, gotovo dve milji." »Ali naročil sem že vož; kar vse- dite se, oče." „Ali koliko pa bodete zahtevali, ini 1 i prijatelj ?" vpraš?. Meško izvoščeka. „Taksa je: s kovčega m po noči poldrugicgoldinar." „Ah, da se ne bojiš božjega srda, človeče! Za ta denar mi vozijo trije vozniki celi dan gnoj. In poleg tega je letos tako slabo vreme; krompir je pognil, pšenica daje malo zrnja; vi ne- mate vesti, mož \" Gospod Zdislav se je kujal in ne- voljno kretal; kajti je bil kompiomiti- ran (zasramljen) v pričo znanega izvoščka; ali vendar je najel stari jed- novprežni voz, pogodil se za 1 krono za vožrjo in se odpeljal se sinom v mesto. Na poti se je razvnel dovolj glasen'prepir, v katerem hotelu naj bi izstopila. Gospod Meško je hotel od- ločno k Podalskemu, a g. Zdislav pa prigovarjal za hotel Zoržev. „Povem ti, dragi sin, pri nas je tako siromaštvo, da je strah! Odpuslil sem oskrbnika in mati je odpustila kuharico; sami delarno vse, ker ni druge pomoči. Povem ti, da delamo kot voli, od rana do pozne noči! „Pst! pst!" prekine ga sin, pa po- kaže na izvoščeka, ki je zvedavo nagibal ušesa proti njima. „Kaj pa mora vsakdo vedeti o tern, kako se vede pri nas doma?" „Če je pa res taka beda, kakor resnično Boga ljubini, čemu pa to za- motavati v pavolo ?" G. Zdislav je vendar zmogel pre- govoriti skopo očetovo, da sta se pe- ljala v angleški hotel. Tu je pregledal stari osem sob pa raznih cenah in nad- stropjih, pa si izbral sobico, vedočo na dvorisče, nekje v kotu z ne zelo vab- ljivim razgledom na hieve. G. MeSko je nckaj čez šestdeset let star, srednje rasti, širokopleč, ali hodi vpognjeno. njegov trebuh strči ne- koliko naproj, da je podoben črki S. Veiiko odprto, a čisto poljsko obličje žari rdečice, brki in brada ste zelo svetla, vendar že sivejeta in ble- ščečo plešo z bunko v sredi prikrivajo šopki lasje, ki so počesani od uses k oni bunki. Samo v očeh, onih izbuljenih zbledelih modrih očeh bi se mogla opa- ziti neka plemenita zvijačnost, onoglupo zvitost. kakor pri onem, ki te vpraša za pot na desno, ko gotovo misli iti na levo; ali to se le zdi: ne, gosp. Meško v vsem svojem življenju ni poznal krive poti. V tern trenotku je neizmerno srečen. ko zre na svojega najstar- šega sina. Kar oči ne more odvrniti od njega, vsak čas vzame v roke obe nje- govi roki, pa si ogleduje gospodiča Zdislava in opazuje tudi najmanjše po- drobnosti njegovega oblačila. „Nu, a kaj, Zdislave, kako stojijo kaj tarn stvari ?•' „Vse prav dobro." „Ali dobiš kmalo kako službo?" „I, no, na deželo bi že prišel, ali tain jaz nočeiu služiti. Hočem takoj kvišku in to na dobrega konja." (Daljc pride.) sadno drevje. Ako to ne öbrodi, je po Bricih. Polja imajo jako malo, živino- reja je na nizki stopinji. Poleg tega je v Brdih skoraj 1000 kolonov, odvisnih od gospodarjev velepesestnikov. Da se nekaterim teh ne godi predobro, je znano. Mislimo, da ne pretiravamo, *ko trdimo, da so dobre letine za Brice jako redke. Ako sadje obrodi, pa vin- ska trta ne, ali pa narobe. Gospodar- ¦g sko stanje Bricev torej ni posebno ugodno. Kaj pa hribi! V hribih je boljše kakor na Krasu ali v Brdih. Živinoreja se od leta do leta povzdiguje, enako mlekarnice, sirarnice. Pa tudi sena se pridela mnogo. Zraven tega je mnogo naših hribovcev po leti v svetu, ki slu- žijo novce, s katerimi podpirajo domače kmetije. Sadjereja je tudi na doDri sto- pinji. Sploh se opaža v naših hribih napredek na bolje, zlasti odkar se je več osamljenih občin zvezalo z novimi cestami s svetom. Ako pogledarno. v posojilnice v hribih, vidimo, da je še precej hranilnih vlog shranjenih, sad žuljev pridnega ljudstva. Splošen pregled gospodarskega stanja našega kmečkepa ljudstva na GoriŠkem ni tako ugoden, kakor bi si ga želeli, a opaža se, da gremo sicer počasi, a gotovo na bolje. To se opaža zlasti v goriški okolici in v hribih. Pri- stojni činitelji naj bi. po možnosti de- lali na to, da bi tudi ostali deli dežele prišli kmalo k sebi. Zlasti trgovina z vi- nom naj bi se pospeševala. Pomagajmo pridnemu ljudstvu do boljše prihod- njosti! — Polilični pregled. Ministerski svet. V soboto se je vršil na Dunaju ministerski sver Obravnaval se je zlasti spor, ki vlada med vlado in Poljaki. Položaj je skrajno nevaren. ker name- rava poljski minister dr. Duleba od- stopiti. Finančna stiska na Češkem. V poučenih krogih se zatrjuje, da zadobiva finančna stiska Češke tako katastrofalen značaj, da se deželni maršal knez Lobkovic in deželni odbor- niki mislijo odpovedati v slučaju, da bi osebnih plač ne bilo več možno po- polnoma izplačevati. S tem bi hoteli do- kumentirati, da ne more prevzeti odgo- vornosti za usodne posledice, ki nasta- jajo radi nemške obstrukcije. V tem slučaju bi morala vlada imenovati svojega komisarja in s tem seveda prevzeti tudi odgovornost za red v de- želnem proračunu. Kandidat! za predsedništvo bosanskega deželnega zbora. Kakor nasledniki Ali bega Firdusa na mesto predsednika bosansko-herce- govskega deželnega zbora se imenujejo Derviš beg Miralem, Serif Arnautovic in Saufet beg BaŠagič*. Črnagora — kraljestvo. Knez Nikita je povprašal pri ve- levlastih, kako stališče, bi zavzemale proti proklamaciji Črnegore za kralje- stvo. Velevlasti so odgovorile povoljno. Vsled tega se izvrši proklamacija naj- brže 13. avgusta. Darovi. Za „Š o 1 s k i do m" je došlo našemu upravništvu: Wan Ku- rinčič, kurat v Medani 20 K (10 K za Slov. Sirotisče.) G.čna Danica Šantel, učiteljica v „Šol. Domu", nam je poslala sledeČe: Za 100 doposlanih jim narodnih kole- kov so prejeli ter plačali čč. gg.: Fil. Abram, vikar v Pliskovici (prepl. 1 K), Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu (prepl. 2 K), Gotard PavletiČ, dekan v Št. Petru, Janez Vuga, vikar v Gabro- vici, Matija Ivančič, vikar v Cerovem, Josip Štrancar, župnik v Rihenbergu, ivan Rojec, župnik v Mirnu (prepl. 1 K). Bog Živi! Zazasebno si ov. gimnazijo v Q ori ci je došlo našemu upravništvu: O priliki poroke g. Bazilija Štanta v Mirnu na- brali K 7.50. iivala! Domače in razne vesti• Tržaški škof. V tržaških cerkve- nih krogih se imenuje kot kandidat za mesto tržaškega škofa dr. 1 v a n i č, prefekt v dunajskem Terezijanišču. ki je doktor prava in teologije in vživa v dvornih krogih mnogo simpatij. Osebna vest. Gospod dr. Vladimir Komavli, odvetniški koncipijent v Gorici je sprejet na ravnateljstvo držav- ne železnice v Trstu. Hrvaški domoljnb umrl Pri Mariji Bistrici je umrl župnik in bivši posia- nec dr. Juraj Žerjavič, star 68 let, ki je šele nedavno dal 200.000 K za zgradbo hrvaške tehnike v Zagrebu in se je tudi sicer odlikoval z izredno darežlji- vostjo. „Edinosti"! — „Edinosf'je brskala po žepih dr. Gregorčiča in pri tem o njegovih dohodkih nesramno lagala ka- kor kaka tržaška vlačuga. Tako je ve- doma brezstidno lagala, da dobiva dr. Gregorčič 4000 kron kot deželni odbor- nik, dočim smo mi dokazali, da ne do- biva niti vinarja. Pozvali smo jo, naj pove svojemu čitateljstvu resnico in naj prekliče grdo laž. Ali „Edinost" molči in slepari naprej tržaško javnost, svoje naročnike in svoje čitatelje. Zato jo po- zivamo zopet z vso odločnostjo, naj prekliče svojo laž in naj neha slepariti svojo publiko! Že pred poldrugim mesecem je obljubila dokaz svoji trditvi — ki je zopet nesramna laž — o razdelitvi de- želnih podpor. Ali dokaza še vedno za- stonj pričakujemo, in lažnjiva „Edinosf" še vedno slepari svojo publiko. Poziv- ljamo jo zopet, naj prekliče tudi to laž!! Bodemo nadaljevali. A propos ! Kdaj obvesti „Edinost" svojo publiko o govoru poslanca Pici- ninija v Brumi, ko je („po dolžnosti kronistov"!) o tamošnjem govoru po- slanca dr. Bugatto tako podrobno spo- ročala?! — He, „Edinost", ali je „kislo grozdje"! Strankarska strast drugače kot rodoljubje! — Prejeli smo in objav- ljamo: G. urednik! „Edinost" vedno bolj razkrinkava svoje laži-rodoljubje. Strasten strankar Šef, strastno stran- karski biro. Ne z resnico ampak z lažjo vzgajajo gospodje svoje občinstvo. Pri takih načelih, vladajočih v uredništvu „Edinosti", ni pričakovati od nje argu- mentov resnice in poštenosti. Vi, g. urednik, niste zinili niti žal-besedice o sokolski slavnosti v Št. Petru, pač pa ste v znamenju resnicoljubja pokazali „Edinosti", da je v bombastično preti- ranem sporočilu krenila s poti čiste resnice. V očeh vsakega resnicoljuba ste napravili s tem narodni časti le dobro uslugo, ker ste hoteli odtegniti našim Iaškim nasprotnikom orožje, ka- tero jim je „Edinost" potisnila v roke s tem, da je v svojem poročilu podala laškim časnikom dokaz, kako slovenski časniki lažejo o sokolski slavnosti. Ali Bog varuj, da bi to zvedelo občinstvo „Edinostino"! Zato le z loparjem laži po „Gorici", kakor da bi bila Bog ve kako obrekovala sokolsko slavnost in nje udeležnike. Gospod urednik! to je taktika gregorinovcev pri „Edinosti" in te Vam ne opustijo, ker bi morali sicer hvaliti, kar jim veleva njihov šef grajati. V svoji službi strankarstva po- stajajo že smešni. Čujte! Da se nam je Slovencem v dež. upravi v narodnem oziru bolje godilo za glavarjevanja grofa Coroninija nego dr. Pajerja, upo- rablja „Edinost* za dokaz, da smo go- riški Slovenci nazadovali in obdolžuje tega med vrstami našo stranko, kakor da bi bila ta kriva, da je dr. Pajer strankar, a grof Coronini ni bil, kakor da bi izbirala naša stranka glavarja odkoder bi hotela!! E, gospodje gregorinovci! Od strast- nosti do smešnosti je le en korak. Hudobno hujskanje se lahko ime- nuje to, kar piše zelena „Soča" o zasebni slovenski gimnaziji, ki se otvori z začetkom prih. šolskega leta v Gorici. Piše, da „bi se vzgajali v tej gimnaziji čuki, ki bi se učili sovražiti sokolstvo". Kaj naj rečemo k temu hudobnemu liujskanju ? Na zasebni gimnaziji se bodo torej vzgajali čuki. Mi upamo, da se to ne zgodi, marveč, da se bodo vzga- jali na novi slovenski zasebni gimnaziji slo- venski dijaki, prihodnji voditelji slovenskega naroda, da se bo vzgajala na novi slovenski zasebni gimnaziji naša bodoča toli nam po- trebna slovenska inteligenca, naše bodoče uradništvo, naš bodoči ponos, ne pa čuki. Inteligence nimarno, vpije večkrat „Soča". Seveda je nimamo, ker nimamo svoje gim- nazije. Sedaj pa, ko se nudi prilika, da bi se tej potrebi odpomoglo, sedaj pa noče tega podpirati iz edinega vzroka, ker nima ona glavne besede pri tem. In le sreča je, da je nima, sicer bi se vsa akcija izjalovila, kakor se je izjalovilo vsako podjetje, zapo- četo po njenem gospodarju. Pri nas so možje veljaki, vstrajni, ki se ne pla šijo vsakega kvakanja, so možje resni, ker, ko vzamejo kako stvar v roke, jo tudi izvedejo. — Tako bo tudi sedaj. Ko so rodoljubi započeli akcijo za slovensko za- sebno gimnazijo, so imeli pred očmi edini cilj : blagor slovenskega ljudstva, vzgojiti slovensko inteligenco, poriniti slovenstvo za par korakov naprej na poti višje izobrazbe. Mari smo Slovenci res rojeni le za htepce in za čuke ? Zato mora vsakega rodoljuba zaboleti, ko vidi, da se takemu svetemu na- rodnemu podjetju meče kamenje pod noge! „Šolski Dom" je sklenil danes, na god sv. Cirila in Metoda šolsko leto s sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija. Dolga vrsta naše slovenske mladeži se jevila iz „Šolskega Doma" na Travnik. Prvi so bili uže v cerkvi, ko so bili zadnji še v „Šolskem Domu". Človek seje raz- veselil, ko je videl tako lepo množico slovenske mladeži korakati po ulicah pod vodstvom učiteljskega osobja. — V cerkvi so lepo pele učenke višjih raz- redov. Po sv. maši so se šolski mla- deži razdelila spričevala. Razstava ročnih del, umetnega ve- zenja in krojenja oblek v „Šolskem Domu" je bila letos izredno dobro obi- skovana. Zlasti včeraj so bile šolske dvorane (sedem po številu), v katerih se je na.hajala razstava, vedno polne mestnega občinstva, ki se je najpohval- neje izražalo o lepem napredku. Iz šoiskega poročila c kr. višje gimnazije v Gorici posnamemo, da je bilo koncem minolega -šolskega leta na imenova- nem zavodu 623 učencev. Od teh je bilo 302 Slovenca, 263 Italijanov, 50 Nemcev, 5 Hrvatov, 1 Poljak, 1 Madžar, 1 Ru- munec. Po veroizpovedanju jih je bilo 615 katoličanov, 4 pro,testanti in 4 židje. Najmlajši učenec ima 11, najstarepši 23 let. Z odliko je dovršilo 67, s povoljnim vspe- hom jih je napredovalo 434, 93 jih je z ne- zadostnim vspehom. Ponavljalni izpit se je dovolil 16 učcncem. Maturo na gimnaziji so napravili v soboto še: Lavrenčič Josip, Michlstäd- ter Emil in Mrevlje Artur. Eden je pa- del za eno leto. Včeraj so napravili maturo: Rutar Josip (z odliko), Seravallo Edmund, Ra- mus'ch Rudolf, Sedej Ferdinand, Podber- šček Štefan in Rebek Alojzij. Sklep šolskega leta na c. kr. višji realki v Oorlcl. — V soboto je bil na višji realki v Gorici sklep letošnjega šolskega leta. Iz poročila, ki prinaša na prvem me stu razpravo profesorja ZupanČiča pod naslo- vom „Poskušnje pri računih, zapiski iz šol- ske prakse", ki je pisana v slovenskem je- ziku, posnamemo te-le podatke: Koncem t šolskega leta je^)ilo na realki 436 učen- cev. Po narodnqp jih je bilo in sicer: Slo- vencev 162, Italfjanov 193, Nemcev 65, Hrvatov 6, Čehov 6, Poljakov 2, Mad- žarov 2. Po veroizpovedanju katoličanov 418, protestantov 10 in židov 8. Najmlajši dijak ima 10 let, najstarejši 24 Z odliko jih je napredovalo 22 z po- voljnim vspehom jih je napredovalo 304, nesposobnih za višje razrede jih je 85, 5 jih je bilo neklasificiranih. Ponavljalni izpit jih ima 20. Z odliko so napredovali sledeči Slo- venci : I. razred: Küre" Jožef, Kurinčič Franc, Debenjak Anton, Jelinčič Franc, Tance La- dislav. II. razred: 0. III. razred : Udovč Jožef, Košiša Adolf, Štolfa Jožef. IV. razved : 0 V. razred : 0. VI. razred : 0. VII. razred: Juvančič Ivan, Terčič Anton. Zrelostni izpitina ženskemlzobra ževališču v Gorici. Za občne ljudske sole s slovenskim uf.nim jezikom so napravile zre- lostni izpit sledeče g.čne: A mb ro ži č Jožica (z odliko^ ; B i r s a Jožefa ; C e j Amalija; Cigoj Pavla; Del Cott Olga; Dugar Marija ; Fi e g 1 Rozalija ; H r a s t Marija ; Ivančič Ljudmila; Jerman Štefanija; Kane ler Antonija ; Kratky Julijana (tudi z nemškim učnim jezikom): Krebelj Na- talija; Lah Valerija (tudi z nemškim učnim jezikom); Lavrenčič Pavla; Lenarčič Erna; Lut.man Valerija (tudi z nernškim učnim jezikom); Malič Justina; Marušič Valpurga (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko); Miiserit Lilija (tudi z nemškim učnim jezikom); M 1 e k u ž Ljud- mila (s slovenskim in z nemškim učnim je- zikom z odliko); Molar Franciška ; Pa- go n FrančiŠka (tudi z nemškini učnim je- zikom) ; P a h o r Alojzija ; P e č a r Eliza ; P e t r i č Olga ; P o ž a r Ljudmila ; R u k 1 i Marija; Sob an Jožefa (z odliko in z nem- škim učnim jezikom); Stegu Angela (z odliko ter z nemškim in s hrvaškim učnim jezikom); Strauss Marija (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko); Škarpa Antonija (s slovenskim in z nem- škim učnim jezikom z odliko in s hrvaškim učnim jezikom); Štik Jožefa; Trdan Ro- zalija (z odliko in z nemškim učnim jezikom); Turko Emilija; Večaj Jadviga (s sloven- skim in z nemškim učnim jezikom z odliko). Zrelostni izpitW na c. kr. slovenskem moškem učiteljišču v Gorici so se končali v soboto zvečer. Izpit zrelosti so napravili sle- deči: Andrejčič Ivan iz Tolmina, C e r n a t i č Jožef iz Kopra, C i b i c Karol z Proseka, Fakin Vincenc iz Škrbine, Gröb- ming Adolf iz Sv. Križa, Ipavec Her- man s Proseka, Kacafura Maks iz Ro- činja, Kerkoč Anton iz Ajdovščine, Kla- v o r a Adolf iz Bovca, M o z e t i č Ivan iz Solkana, Rust ja Karel iz Rojana, Ščuka Franc iz Komna, Štrukelj Maks iz Tol- mina, T r o b i š Jožef iz Pečic na Štajer- skem, Troha Franc iz Lokev, Vodopi- v e c Alojzij iz Podgore, V o v k Karel iz Kopra, Žagar Ferdinand iz Čezsoče. Predvečer godu sv. Girila in Me- toda se je praznoval sinoči jako slovesno na Goriškem. Danes smo dobili \z raznih krajev poročila o slavnostih. Skoraj povsod se je pritrkavalo, veliki kresovi so žareli proti nebu in naznanjali široko okoli, da bi- vajo tu častilci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Mnogo kresov smo opa- zili zlasti v Brdih, na Nanosu, na Čavnu, na Kalvariji, na Sv. Gor;. Krasno je bil razsvetljen Grad pri Mirnu. Vmes so pa umetni ognji švigali v zrak. Nadalje nam poročajo, da so se po obeinah zbirali pev- ski zbori ter prepevali narodne pesmi, ki so krasno odmevale v nočni tišini. — Letos se je praznoval predvečer godu sv. Cirila in Metoda na izredno slovesen način. Nekdo je stal sinoči na nekem griču v južnem delu okolice ter videl Gorico, obkoljeno okoli in okoli z žarečimi kresovi ter si mislil svoje o italijanstvu Gorice. Velik kres je gorel letos prvikrat na predvečer praznika sv. Cirila in Me- toda na vrtu „Slov. SirotiŠča" v Gorici. Poročlla so Je v Avčah dne 4. t. m. g.čna Gabrijela Oabrijelčič z g. Rihard Gorjup, tamošnjim učiteljem. Bilo srečno! 10-letnlco poroke sta praznovala v petek prestolonaslednik Fran Per- dinad in njegova soproga kneginja Ho- henberg. 0 te] priliki je cesar podelil kne- ginji naslov c. in kr. visokost. V proslavo sv. Oirlla in Metoda. — „Slov. katol. delavsko društvo" in društvo „Skalnica" bos*ti praznovali god sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 10. t. m. se sv. mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija. Pri sv. maši bosta peia društvena pevska zbora. Vabimoslavno slovensko občinstvo k obilni udeležbi. Brivci bodo od sedaj naprej za- pirali brivnice ob nedeljah o poludne in ne več ob 1. uri popoludne ZrakoplovstVO. — Inženerja zrako- plovca Zaplatnik in Heim sta v soboto zve- Čer letela na Velikih Rojah več časa in sicer jako visoko, nad 100 metrov. Brata Rusjan bodeta še nadalje spopolnjevala svoj letalni stroj Bleriotovega sistema. V soboto se je Rusjan vzdignil v zrak biizu 20 meirov. Ker mu pa motor ni prav dobro deloval, se je spustil kmalu na tla in se je letalni stroj še precej pokvaril. KonsorciJ goriških pekovjesklenil v seji dne 2. t. m., da se bode v vseh goriških pekarnah prodajal kruh iz moke št. 3 in 4 po 36 v klg., iz moke št. 0 in 1 pa po 40 v klg. Kruh drugih •vrst se bo prodajal po starih cenah. Goriški magistrat je vzel ta sklep na znanje ter ustavil nadaljnje razproda- janje kruha, ki so ga vozili iz Trsta. Ta zadeva je sedaj poravnana. Nedeljska slavnost na Sv. Gori in v Solkanu, katero je priredila slov. krščanska organizacija se je izvršila po naznanjenem vsporedu. Več zunanjih gostov in „Orlov" je prišlo uže v so- boto zvečer v Gorico. V nedeljo zjutraj se je zbralo na Sv. üori mnogo ljudi. Svetogorska cerkev je bila polna ver- nega ljudstva. „Orlov" v kroju je bilo blizu 400. Sv. mašo je bral ob obilni asistenci mons. Wolf, pel je solkans'/.i mešani zbor, cerkveni govor je imel preč. g. C. Vuga. Po sv. maši je bil shod na prostem. Nastopilo je več go- vornikov, rned njimi dr. Brecelj, dr. Krek in drugi. — Opoludne je bilo skupno kosilo v Solkanu, potem bla- goslov. Cerkveni govor je imel domačin veleč. gosp. dr. S r e b e r n i č. — Po blagoslovu je bila telovadba in veselica na Mozetičevem vrtu. Veselici je pri- sostvovalo nad 1000 ljudi. Telovadba, pri kateri je nastopilo do 170 „Orlov", je bila lepa. Posebno pozornost so vzbudile proste vaje ob sviranju na- rodnih pesmi. Telovadili so na treh dro- gih in na eni bradlji. Nekateri telovadci so že4i mnogo zaslužene pohvale. Novost za nas Goričane je bilo sabljanje po taktu godbe. Lep prizor. Potem je za- čela prosta zabava ob sviranju godbe in ob petju raznih pevskih zborov, od katerih naj omenimo onega iz Bilj, iz Cerkna, oktet iz Gorice itd Ko je začela šaljiva loterija je jel padati dež, ki je nakrat razgnal vse občinstvo z veselič- nega vrta. Bilo je vsega konec. — Naj omenimo še, da so se nekateri liberalni Solkanci netaktno obnašali. Čukali so. No, da ni to posebna finesa, vedo sami dobro. Čukajo pa le čuki! Še celo domači župan g. Vuga, ki ni poseben ¦* i j a t e 1 j „Orlov", jez ostrimi Ljsedami grajal ne- lepo zmerjanje njegovih so- mišljenikovter javnopred Mozetičevo gostilno karal liberalne psovalce. — Slavnost se je dostojno zvršila. V Št. Andrežu bo občina gradila novo vojašnico za pijonirje. VojaŠnica bo stala na Rojicah; stroški bodo zna- Sali blizu 150.000 K. Vojni erar bo pla- čeval občini najemnine okoli 9000 K na leto in pogodba se napravi za dobo 20 let. Svilodnl trg. — Do nedelje se je prodalo na svilodnem trgu v Gorici skupno 31.576 klg svilodov. Plačevalo se jih je po 240 K do 330 K za klg. Izvoznl trg. — Včeraj so bile cene na izvoznem trgu za poljske pridelke sledeče : Črešnje po 65, grab po 24, krom- pir po 6-50, fižol v stročju po 24, hru- ške po 38, breskve po 80, jabolka po 28, ciriibore po 26 K kvintal. Krompir v goriški okolici je skoraj uže ves izkopan. Letos je izredno mnogo popraševanje po njem. Cena mu je 6 K kvintal. Kmetje ga vozijo dan na dan na goriško postajo, s katere ga gre vsaki dan do 20 vagonov. Prekupcev je več. Največ jih je v Št. Andrežu. Mnogo krompirja je pokupil g. Jožef Lutman, potem g. Peter Lutman, nadalje g. Danjel Maraš, g. Humar itd, Tudi naš župan Bombič kupuje krom- pir. Eksportna zadruga žalostnega spomina ne deluje. Letos se kmetje niti ne spomnijo na njo. Lloydov parnik „Trieste" je za- pustil 14. m. m. Trst ter je imel pri- pluti 21. m. m. v Bombay. Dne 25. ju- nija pa je prišla iz Bombaya v Trst vest, da parnik ni še priplul. Ker so v tistem času v ArabiŠkem morju razsa- jali monsuni, so bili v Trstu v skrbeh zaradi usode parnika, ki je imel na krovu 80 ljudi in 5 oficirjev ter 14 pa- sežirjev I. in 20 pasežirjev II. razreda. Razne vojne ladije, in pa Lloydovi parniki, ki so se nahajali v onih vodah so dobili povelje, naj parnik „Trieste" poiščejo. V soboto še-le so ga našli in ob 9. uri predp. je prišlo v Trst poročilo da se nahaja ne daleč od Bombay-a. V nedeljo popoludne pa so ga z največjim naporom spravili v Bombay- sko luko. K rešitvi parnika je Lloydovi direkciji častital cesar in namestnik princ Hohenlohe. Poveljnik Lloydovega parnika „Trieste" poroča, da je vihar ujel ladjo 400 milj od Adena ter zlomil vijak. Nato je „Trieste" plul z jadri celih 920 milj, nakar ga zapazi angleški parnik. Pri pritrjevanju vr-vi je vsled hude nevihte in visokega morja moštvo pokazalo iz- redno junaštvo. En častnik angleškega parnika je pri rešilnem delu utonil. Avstrijski vojaški zrakoplov na Ogrskem eksplodiral. V soboto 25. m. m. ob 7. zjutraj se je iz dunajskega arzenala vzdignil. vojaški zrakoplov „Hungaria". V njem so bili stotnik Hoffory in nadporočnik Hofstätter. Zra- koplov se je v Nevstri spustil na tla. Ko so ga zlagali, je naenkrat eksplo- diral. Nadporočnik Hofstätter je bil težko ranjen. Velika množica se je zbrala ter gledala, kako se bo zrako- plov spustil na tla. Toda ti gledalci so morali drago plačati svojo radovednost. 15 gledalcev je bilo težko ranjenih. Dobiček Lloyda. — Leta 1909 je imel avstrijski Lloyd 10,491.856 K kosma- tega dobička. Avtomobilnl promet vpeljejo med Rabljem in Trbižern. Razpisana služba. V c. kr. moški kaznilnici v Kopru je izpraznjeno mesto paznika. Važna razsodba za davkoplace- valce. Finančni senat upravnega so- dišča je izdal važno razsodbo glede na vprašanje o določitvi davka na dohod- ke davkoplačevalcev. Upravno sodišče je imelo opraviti s sledečim slučajem. Dohodki nekega trgovca so se določili na 100.000 krön, ter se je tudi trgovca z ozirom na to primerno obdavčilo. Tr- govec pa je v vzklicu dokazoval, da njegovi dohodki niso večji kot 51.328 kron, kar more tudi dokazati s svojo glavno knjigo, ki jo vodi po ameriškem sistemu. Vzklicna komisija za osebno dohodnino v Šleziji pa ni smatrala glavne knjige trgovčeve za zadostni dokaz ter je vsled tega obveljalo višje obdavčenje kot pravo. Upravno sodišče pa je razsodilo v prilog trgovcu ter za- vrglo razsodbo dohodninske komisije zaradi pomanjkljivega postopanja. V razsodbi upravnega sodišča se izreka, da nudi glavna knjiga trgovčeva, če- tudi ni mogoč popolnoma verodostojen dokaz za visokost dohodkov, dovolj podatkov zelo važnih za določitev do- hodkov, kar se ne more zavreči. V vodnjak je padel 28. m. mes. v Škorklji nad Trstom 401etni kmet J. iSpehar in utonil. Preosnova nedeljskega počttka. Delovni svet trgovinskega ministerstva je sklenil pozvati vlado, da nadomesti sedanje predpise o nedeljskem počitku z drugimi enotnejšimi. Doslej je obrtni odsek v trgovinskem ministerstvu spre- jel te sklepe: 1. Izdelovalce umetnih cvetlic se uvrsti med one proizvajalne obrti, ki ne dopuščajo nedeljskega po- čitka; 2. v brivski obrti je nedeljsko delo do 12. ure brez izjeme dovoljeno; 3. slaščičarjem se dovoli nedeljska pro- daja sveže napravljenih izdelkov; pro- daja kandit v slaščičarnah je ob ne- deljah dovoljena; 4. nedeljsko delo (se- kanje in prodaja) v mesarskem obrtu kakor tudi prodaja prekajenin in klobas je dovoljeno do 10. ure dopoldne; 5. za mlekarne in prodajalne mleka in mleč- nih izdelkov ne velja nobeno nedeljsko omejevanje; 6. kostanjarjem je nedeljsko delo v dosedanjem obsegu dovoljeno; 7. trgovske obrti: v vseh krajih z nad 6000 prebivalci — izvzemši trgovine z živili — je nedeljsko delo brez izjeme dovoljeno tekom treh ur dopoldne, a tako, da je delo brezpogojno povsodi končati ob 10. uri dopoldne. V manjših krajih se nedeljsko delo lahko vrši ne- pretrgoma štiri ure. V trgovinah z ži- vili je dovoljeno nedeljsko delo največ tri zaporedne dopoldanske ure, zapira se ob desetih. Trgovinsko ministerstvo bo te sklepe pri sestavi novih predpi- sov upoštevalo. Slovenec kupil zagrebški parni mlin. Iz Zagreba poročajo: Tukajšnji parni in umetni miin je kupil slovenski industrijalec Vinko Majdič v Celju. Za mlin je dal 850 000 K. Porotna sodnija v Rovinju je ob- sodila v petek Martina Simunoviča iz Resencev pri S. Vincentu na smrt na vešala, ker je umoril svojega lastnega brata. Obsojeni je tajil umor. Dva avstrijska špiona — V bii- žini laške trdnjave Barcarola so karabinieri aretirali dva avstrijska podanika, ker sta osumljena špionaže; imena aretirancev se prikrivajo. Bojkot mesarjev. — V Kremsu ljudstvo bojkotira mesarje, ker so cene mesu previsoke. Ravnotako se godi me- sarjem v Weidhofnu, kjer so podražili mesarji meso za 20 do 40 v pri klg. Izgredi na lvovskem vseučilišču. Na lvovskem vseučilišču so vsled izgre- dov dijakov predavanja ustavljena. V mestu samem je vse mirno." Uradna preiskavanja so ugotovila, da so bili vsi streli oddani od rusin- skih dijakov. V vseučilišču so našli 34 bokserjev, dve ubijači, 1 lovski nož, 11 revolverjev, 9 Browningovih pistol in mnogo palic. Vse skupaj je bilo areti- ranih 127 Malorusov. Osmi avstrijski vinarski kongres se bo vršil od 5. do 10. septembra t. 1. na Dunaju. S tern kongresom so zdru- žena ne le razna važna, avstrijsko vi- narstvo zadevajoča strokovna posveto- vanja in zborovanja, ampak tudi goto- vo jako poučna mednarodna razstava vinarskih in kletarskih strojev, potreb- ščin in znanstvenih pripomočkov. Ob- enem so s kongresom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Teg a kongresa se lahko udeleži vsak inte- resent, ako se poprej zglasi pri avstrij- skem državnem vinarskem društvu, oziroma pri njegovem poslovodstvu v Kremsu. V Rim poromajo julija meseca tržaški Lahi, člani „Ljudskega vseuči- lišča". Policija je poklicala k sebi dru- štveni odbor, da izve za imena tistih, ki bodo morali nositi odgovornost, če se bodo v Rimu uprizorili kaki irreden- tovski škandali. Sicer pa, kaj to Lahe briga ? Otvorltev slovanskega časnlkar- skega kongresa v Sofiji. Včeraj pred- poludne je bil v navzočnosti pravosod- nega ministra dr. Kresteva, ki začasno vodi ministerstvo za javni pouk, sofij- skega župana in mnogih drugih ličnosti otvcrjen slovanski časnikarski kon- gres. Predsednik vseslovanske zveze, Josip Holoček, je otvoril kongres z na- govorom, v katerern je omenil posebno ljubezen Slovanov do svojih bolgarskih bratov in naglašal 'občudovanja vredne kulturelne napredke, ki jih imajo Bol- gari beležiti pod zaščito močne armade. Zaključil je z najboljimi željami za bol- garski narod in za blagor Bolgar'je. Nato se je vršila volitev predseclstva. Predsednikom je bil izvoljen Bobčev, generalnim tajnikom Heiret (Čeh). Grozna toča na Buzeščlni. — Včeraj je razsajala v okolici Buzeta grozna nevihta s točo. Toča je bila tako debela in tako gosta, da se kaj takega ne spo- minjajo najstarejši Ijudje. Prizadetih je bilo več občin. Koder je toča padala, so uničeni vsi poljski pridelki. Kazenska razprava radi tatvine 342.365 KroiTv banki kooperativi v Trentn. Včeraj ob 10. uri predpol. je pred dunajskim porotnim sodiščem pri- čela kazenska razprava proti 291etnemu Josipu Colpi, iz Trenta, ki je obtožen, da je dne 30. avg. 1909 ukradel na Skodo banke kooperative v Trentu svoto 342 365 kron. Najdena ura. — Gospodična Zora Bajt je našla v nedeljo pri tomboli srebrno uro z verižico. Kdor jo je iz- gubil, naj se oglasi pri upravi „Pri- morskega lista". Droblinice. Umor pri poroki. — V cerkvi v Bronswille v Teksasu se je vršila po- roka Basilica Martineza z Bonito Gar- cija. \ Nakrat pride v cerkev prejšnji oboževatelj neveste. Ko bi nevesta mo- raia reči „da", je zagledala prejšnjega oboževatelja in je rekla „ne". Ženin je v brezmejni ljubosumnosti zagrabi! nož in zasadil ga nevesti v prsa s toliko silo, da se je nevesta takoj mrtva zgrudila. Vročina v Ameriki. Vsled solnča- rice so v petek umrle v New-Jorku 4 osebe, v Filadelfiji 6, v Peterburgu in Čikagu po 4 in Detroitu 1 oseba. Sulturni boj na Španskem. Položaj za španske katoličane je postal zelo resen. Svobodomiselstvo, liberalci m re- publičani prirejajo protikatoliške de- monstracije in silijo vlado v kulturen boj proti katoličanom. Boje se, da na- stanejo med katoličani in svobodomi- selci krvavi spopadi. Liberalni španski ministerski predsednik Cana'ejas je ukazal, da razpusti vlada 250 sariiostanov. Smrt pri letanju je našel zrako- plovec Wachter. V nedeljo je bila v Betheny-u na Ogrskem letalna tekma. Wachter je letal 200 m visoko kar ga prime močan zračni sunek, ki je pre- kucnil letalni stroj in zrakoplovec je padel na zemljo, kjer je ostal takoj mrtev. — Kolera v Rusiji. — V različnih po- krajinah Rusije se zelo razširja kolera. V Charkovu je zbolelo 460 oseb, v tav- rijskem guvernementu 515. Več kot po- lovica jih je pomrlo. Port Arthur — mednarodna luka. — Japonska vlada je proglasila Port Arthur za mednarodno luko, služečo trgovskim in vojnim ladijam. Vojaška prepoved hrvaške himne. K siavnostnemu sprejemu škofa dr. Krapca povabljena vojaška godba ni smela igrati hrvaške narodne himne. - Zastrupljenje z govejim mesom. V San Vicentu v Istri jetamošnji mesar te dni zaklal bolnega vola in vse osebe, ki so jedle meso tega vola, so obolele za znaki zastrupljenja. Od obolelih je ena oseba že umrla, več jih je pa težko bolnih. Pšenioa pogorela. Poroča se 27. t. mes. iz Budimpešte, da je v občini Du- nagardony pri Vitalu na Ogrskem po- gorela vsa pšenica na polju. Vsled vetra je bila v nevarnosti tudi vas sama. Kako je nastal požar, ni znano. Gospodarske vesfi. Slabo posušeno seno. Sc slabo posušenim senorn moramo jako pre- vidno ravnati, ker sc na kupu lahko tako razgreje, da se vname. Seno, katero nam je namočil dež, rado plesni in trohni; zalo je tudi pri tern treba velike previdnosti, ker je plesnivo seno Skodljivo zdravju in ker glivice, katere tvorijo plesen, redilne snovi razkrojijo tako, da izgubi seno vsled plesnobe mnogo svoje redilnosti. Spravi se pa tako seno, pri ka- terem se bojimo plesnobe, najboljše lako, da ga nasolirno in sicer vzamemo na vsakih 100 kg sena pol kg soli. Pri spravljanju se mora seno dobro stlačiti, da nima zrak pristopa. Če je seno blatno ali pa če se pri krmljenjii pokaže, da je prašno ali plesnjivo, potem naj se prah. ki prihaja bodisi od plesnobe ali pa od onesna- - ženja, odstrani iz sena in sicer z nila- tenjem in pretresenjem. Če se pomeša tako napol skvarjeno seno z drugimi krmili, ki mu izboljšajo okus, dalje če se prekuha v pari ali pa polije z vročo vodo, se mnogo izboljša. „Km, Pr." Književnosf. Dospela je knjiga Ivana KusarJa: „Canti Jugoslavi" ter se jo dobiva v Slovanski knjigarni in trgovini papirja: Josip Gorenjec. Trst, ulica Valdirivo, 40, kakor tudi po drugih knjigarnah. — Knjiga stane broširana K 3*— in lično v platno vezana K 4-— Poštna naročila se izvršujejo točno. Rejen bik se bo dražil dne 8. ju- lija 1.1. v Vel. Žabljah ob 10. uri predpoldne. Županstvo Vel. Žablje. Župan : T r o h a. KPROL flNEELI, trgovec In krojač v Kanalu sprejme dva krojaška pomočnika. Loterijske dtevilke. 2. julija. Trst.......26 47 6 31 55 JVCikael Juris g^p- priporoöa svojo brivnico -qpjg 8 v Borici na Hornu St. 8 ßj Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv Ivana St. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoCa se tudi vsem gg. odjenialcem, poscbno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanjfe, zadnji sistrm škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane vcutlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Jakob Miklus mizar in lesni trgovec 3= v Podgori ^s= na votilD želizilep mosta (na cesti, ki petjeproti Gradiiki) o o o Trguje tudi % opeko, ima ve- liko zalogo vttakovrgtnega trde- ga in mekhega lesa doniačega in tujega, veliko zalogo pohišt- Va, vinskih yosod, stiskalnic itd. Velika za- loga dvo- koles od K 30-300; ši- yal. stro- i jev od K I 30-250; I gramofo-- nov od K 15 - 1500; plošče od K 1-4; vsako" vrstnih knietijskih strcr jev, orkestrijonov i. t. d- Mehanična delavnica pri BATJEL-u GORICA, Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi namesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- stilne. kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine proste. Najnovejše acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 kron naprej. Cevljarsha zadruga v Mirnu naznanja si. občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na crgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče §tev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročiJa po w zmernih cenah. ~m Prosiva zahtevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ^lraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. MF~ Prosiva zahtevati listke! izaajaieij in oagovorni ureaniK Anton B a v č Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagradeI Goriška zveza gospodarskih zadrug in druntev v Gorici registrovaiiH zadruga z onujeno zavezo psreinje pri nainpn boeQjftik potrefeifiu in pri pdaji ^c^ ^x^ ^x^ tmetUskih pridelkov. ^x^ °x<~ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ST. 32. Rave. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, lie zahte- vajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček „ cikorijex/, temveč določeno znamko' : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in naj- boljšo kakovost. — Pazite pri tern na varstvene znamke in podpis, kajti liaše zaniotailje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce stev. 6. Nikdo ne bi tnislilj du se dajo Pekatete na tolikona- činov pripravljati, kot daje na- vodilo kuharska knjišica, ki jo vsakomur breaplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. JOSIP BON ANN I i naslednik T. Slab an j a r srebrar in pozlatar u Gorici ulica Nlorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni siioj? Ako ga inmate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st^oji rtelaio še po 10 .tuni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji st» nt-pieK()sl)ivi zu loiiMčo rabo in obrtne namene. Original Victoria stroj! so nd)pnpra>/iie]S) /.a uineino vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi a« razpolago strankam učiteljiro, ki poučuje ;jiez- plačno Original Victoria stroji su najUoijši i/de!f> ¦ -?\\ do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo iiaj ne zamudi priliko ogiedat si pred nakupom „U ri gi ua 1- Victoria" stroje. Edina zaloga ,Original- Vic tor j a" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „P u c h " on-ija, rnunicije in vseh lovskili nriüiav ori tvrdki Kerevani &^ Cuk^Gorica Stolni trq (Piazza Duomo) štev. 9. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)