314. številka Trst v soboto 12. novembra 1904. Tešaj XXIX. Om Izhaja vsaki dan. "VC Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične ^terilke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, Žt. Petru, Sežani) Nabrežini, Novemmestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Giorg-io Oalatti št- IS. — Uradne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. mnost Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, ped leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Hef«ankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnični račun St. Sll.Go2. (Brzojavne vest!.) FORT ARTUR. Položaj Ruske eskadre v pristanišču. LONDON 11. »Diily T.legraphu« bo sper čiii včeraj iz Tientaina : Ruske ladije v poitarturskeno pristanišču morajo radi jepon skega obstreljevanja neprestano'ncecjav: ti svoja mesta. Zato Ee priči kuje, da bodo ladije vnovič poskusile utt-Či is pristan š?a. Fort Eriungšan šs v ruskih rokah. PARIZ 11. Djpisnik »Mitina« poroča iz O fa : I z Port Anurja femkaj dospeli Kitajci poročajo, da niso Japonci zavzeli forta »Eriungšan«, a m p: k neko bližnjo prtcaj neznatno pozej^. Car Nikolaj na potovanju SUVALKI 11. Car Nikolaj je dospel semkaj ter je inšpiciral \ojae čete; nato je bil v dvorcem vlaku zajutrek. Namestnik Aleksejev v Fefrogradu. PETROGRAD 11. Včeraj je dospel semkaj nam^stiik Aleksejev ter biva v carski zimski palači. Baltiška eskadra LONDON 11. Glasom nekega Lloy3au d. spele ga pore čila iz Kaneje od 10. t. m. je mip!u'o pet križark, 8 uničevtlk torj edo7 in 8 transporUih parnikov baltiške e Ladre v pristan žfe Suda (Da oteku Kreti). Admiral Skrydlov pri Knropatkinn. MUKLEN 11. (Ruska brz. agent.) Admiral Skrydiov se je podil po kratkem bi-vatju v Muk ena, v glavni stan \ rhnega poveljnika generda Kuropatkina, da se ž njim Gestanr. Skivdlcv ostane najbrž tri dni pri arxadi. Iz glavnega stana generala Okn. LONION 11. »Dai'v Telegraphu« so dre 9. t. m. sporočili iz glavnega stana generala < »iu, da so Rusi večkrat silno napadli Lamutu in L hušnpu | a eo b li s t?žkimi zgubaroi odbiti. Ojaenjena kri-ja s> krogle topništva popolnoma razdejale. Pogajanja radi kapitulacije LONDON 11. »Mornirg Po t« so poročali včeraj iz i^aagejs : Tukaj ce govori. a go Jrpocci še enkrat pričeli p< gajanja radi "kapitul-icije Port Arturia. S tsalj si je bije izpros i čisj, da ee posvetu e s svojimi ča-tniki. Trdnjava ja baje še preskrbljena z živili, toda primenjku e jtj vode. Uplenjene depeSe. LONDON 11. »Da:ly Telegraph« poroča iz Ćjfu od dna 10. t. n>. : Ntka japonska torpe lovka je vjela z nex« džuake, ki je pluli ii Port Arturja v 0 fj, dva Kitajca in enega H nlu, ki bo imeli pri sebi uradne depeše. Ruska posadka vtrdbe SungsuDŠao, ki j a obstoja'a iz 120 mož, šteje le še 50 mof. Bfzojavne Vesti. Istrski deželni zbor. KOPER 11. (Koreap. bro.) Hrvat-ski in slovenski poslanci niso niti danes prišli na sejo. P re čitanih je Lilo več interpelacij na vlado, med temi tudi ena prs1, d.ra Constan-tinija glede imenovanja učitelja na italijanski ljudski š lt v P dau. Prošnja predkoncesijocarjev električne železnice iz Matulj preko Opatije v Lovraoo radi g rancije od strani deželnega fjnda se je odstopila deže'ntmu odboru z nalogom, naj B8 isti s3 enkrat pogaja s predkonessijo narji, ne bi li bilo možao dob ti od njih ugeda h pogojev, da bi eventuelno omenjena nova železnica prišla v roke dežele; o tem naj dežtlai odbor poroča v bodečem zase dinju. Po obširnem poročilu posl. d.ra C.mpi-telija je bil d-.želni proračun za leto 1905 s potrebšS nami v znesku 1 677.233 K in s pokr tjem 481.495 K, torej s primanjkljajem 1,195.738 K, odobren ter je bilo ek'enjeno, da sa primanjkljaj pokrije s sledečimi do-kladami : a) e 35 cd-totno dokla lo na vss direktie zemij ške davke in e 45°/o ta V83 direktne osebne davke, v kolikor niro i iti v smislu z ikona od 24. junija 1898. oproščeni od dokU d ; b) z doklado 115°/0 na državne vž tnin-ske davke na vino in meso in c) z neodvisno dežtlno t-kao od 3 K 40 stot. na vsak hektoliter pive. Nadalje je bilo še sklenjeno povišati s 1. januvarjem 1905. letno pit čo deželnemu glavarju od 7200 K na 8000 K ; plačo deželnih odbornikov pa od 5000 na 6000 K ; potem povićhti abtivitetno dok'ado umnemu osobju na deželni italijanski realni gimnaziji v Peznu, ttčenš s 1. januvfrjem 1905. za 50 odstotkov ; izplačati tržtšli občioi zagotovljeno konkurenčno svoto za novo I laznieo v tmislu sklepa deže'nega zbora od G. frbiu varja 1896. Ur kocečno prispevati za gradnjo ceste iz Poreča v Morgani, na kateri bi se pokžli lokalna železn ci Poreč — Kanfa-nar, z zreškem 170 000 K pod pogojtm, da d&, država za omenjeno gradnjo 200.000 kron. V glavni debati o deželnem proračunu ie dr. Bennati v svojem govoru pohvalno omeni', da ee nahaja v proračunu tudi podpora v znesku 10.000 K za »Lego nazionale«, čeč, da je to društvo že toliko storilo za po7zd go šjlstva v Istri (za poitalijančevanje slovenskih in hrvatskih otrok ! Op. ured.) in da zaaložuje vsestranske pidpore. Tekom podrobne debate se je deželnemu tdooru naložilo, naj nekatere predloge poslance? stavi vladi na znanje. Na to je imel deželni glavar dr. Rizzi zaključni govor, v katerem je omenjal plodnega in vspešnega delovanja poelaccev. Zahvalil se je vsem p".s'an;em brez razlike strank ei po J poro, ki so mu jo izkazali, izraz 1 je nado, da ee bodo še nadalje ohranili dobri odnošaji, ki \ladajo med strankami ter je omeni), da utegne v bodočem zasedanju priti na vrt to važno vodno vprašanje, cakar je v imenu ceBarja z.akl učil zase* danje. Goriški deželni zbor. GORICA 11. (Koreap. biro.) VČarejmja seja deželnega zbora je pričela ob 4. uri po-poludae ter je zvrš la po 10. uri po noč\ Pcčatkom seje je pdbJ. dr: Tutna pračital tri interpelacije: glede nemarnegi postopanja pii : delih na ttžiškem polju, g'ede uved^nja 'slovets'ih izvedecc2v pri sodišSih ter glede izrecnega zibranjenja in p:eginjanja potareja-nja vina v d žeii. Pos\ Štrčke'j je tudi inlerpeliral vlado, zakej da tbSujejo in razpravljajo davkarski uradniki z Italijani italijansko, s Slovenoi pa nemško. Predlog posl. dr. Turne, naj sa naloži deželnemu odboru, da preučava krditne razmere na deželi ter da pire ča, v katerih ob činah b; se zamoglo ustanoviti denarne zavode, j"3 bil nujnim poton sprejet. Nasprotno te je (d eklo nujnost drugemu njegovemu predlogu, v katerem je zahteval, naj Be deželni odbor prične pogajati s kmetijsko družbo in z vlado, d i bi ee prvoinccn^vana družba razpustila ter sa ustanovil deželni kulturni svet. Sprejela sta bila tudi nujni predlog dra. Maran ja, naj se naprosi vludo, da bi drživ-n mu zberu predložila zakonski načrt, glede uved^nja naredb proti neodpustni konkurenci in nujni predlog posl. dra. Fnidattija, naj se deželnemu odboru niloži, da daja klimatskim {ojojilnicam v deželi primerne podpore. Na to je pričala zbornica razpravljati o uravnavi pravnih razmer ljudskih učiteljev, po katerih bi se plače istii znatao zboljšale. PODLISTE-K. 44 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—e. V. Nekega petka so dobri Gričani, a šj bolje GriJanke nfprav.le nemalo zmešnjavo. Petek je bil sicer navaden s^dni din v svo 1» dcen. mestu, in svt t te je sicer, gredč za Bvojim navadnim opravilom, ma!o bri^tl, kako eodn k in priseženci kr(je sedbo l.ulide cem jo xlhti buli ira^ja Bele in p(» sUrh zapri težeaih kvadernah. Vedelo se je, da kateri tat izgubi uho, da bo kaka ne?mmna ženska bičem zgcana iz meetp, da bo mortl kak razgrajač pitčati sto dinarjev za dano klt-fdto, kakor predpisuje bula — vse to te je videlo, saj, ti moj Bog, ne morejo biti dobri vsi ljudje, in kaj naj bi delala sodnija, i ko bi ne b lo eLbih Ijudij ? Ali danes sa je imela izreči sodba nenavadne vrste, dates se je šqetalo po vseh ulicah, kfj da bo, da-li pravo, da-li krivo. Na klopi poleg mestne svetovalnice se je ugibalo največ o sodniji, ker je tu med \redno družbo sedel učitelj Jakob Kuzmić. — Veš li, učiteljček, je rekel klobučtr Mato Seuiu, dregnivši magistra z laktom, danes je sodba. — Vem, je potrdil učittlj važno. — In kakova sjdba! S„dli bodo staro čarovnico, je dodal Paviša Gonč, z'ogiasen mlad umazanec in vrag na žinek?. — Vem, je pokimal uč telj zopet, napenjajoč spodnjo ustnici. — Pak, kaj m slis t;, kako fco ? je vprtšal klobučar. — Eh, menda po pra vici, je zganil učitelj z rameni. — Ha 1 Ha ! ee je naemejal Paviša, pa fi misl s, modra glava, da ne bi mog'o biti ludi po krivici ? — Sodaija ioli pol prisego, je odgoro ril Kuzmič modro; v kvadernah je zapisano, kaj je pravo, kaj je krivo, a vsaki sodnik ve, da ima duš), na katero čaka po £>oirti ali azgelj, ali vrag. Š)lnik je g>voril te be sede jasno in glaBno, naj se le čuje, kako on spoštuje sodnijo in zakon. Ali Bog vedi, da-li mu je bilo tudi na srcu, kar 'mu je bilo na jeziku. . — Vraga mi:li sodnik na to, je meoil Paviša, do oebrs in pekla so poti dolge, in sodniki so ljudje, če imajo dušo, imajo tudi žep, ki se ral cdpira dobri roki. — Ćuješ, Pav ša, mu je zigrozil k'obu-čar s prstom, čuvfj svtj neoprani jezik in pusti aodni o na miru. M-nda veš, da z razbeljenim železom označujejo obraz vsako mur, ki slabo govori o sodn.ku. — Tt-ko je, je potrdil učitelj, sednija mora biti poštena ii pametna, naj ža a.di na de?no, ali na levo. — D?, da, je začel Paviša zbadati, vse kar sodnija dela, je modro in je dobro, zaio meraš tudi sodniku roko poljubiti, ko ti je dal naložiti deset vročih. In batine so eladke, da so le cd Bodnije. Ali za me, kume ŠSuka, se nikdar ne boj, mene ne prime nikdo za jezik, jez znam varovati svojo kožo. — Ssveda, je pristavil šolnik, ker si imel dovolj opravila s sodnijo. — Saveda, sa je nakašljal Paviša, al imel si ga, hvala Bogu, tudi t;. Nu, povejte mi ljudje, je li stara kriva ? — Ako je grešila, je kriva, je rekel Ščuka. — Da, je potrdil šolnik, ako pa ni grešila, je nedolžna. Pak to bomo videli danes. Će bo kaznovana, je vsakako kriva. — To je, je popravil Paviša zvito, ako dobi dvanajst prič, ki priseždjo, da je ne dolžaa, bo rešena od sodnije, in nikdo jej ne bo mogel niS. Po tem načrtu so plače u3it9ljev dolo5ena v treh razredih s 1200, 1400 in 1600 kro-nami; učitelje pa s 1000, 1200 in 1400 kronami. Plača mestnih učiteljev zniša 2000 K, mestnih učiteljic 1600 K. Zakoniki račrt ima tudi ugodne določbe glede funkcijskih doklad in penzij itd Poročal je v imanu šolskfga odreka dr. Maran;. Posl. Falconer je v daljšem goveru priporoča1, naj tbornica zakonski ntčrt vaprtjme. V glavni debati je posl. dr. Turna v otš rnem govoru cavajtl vzroke, ki ga silijo podpirati uo.tdjak) vpražanje, vendar hoče v podrobni dabati sttviti n ke spre-membne pred oge. Sptcijalna debata sa je pjčetkem pri členu I. (i 25 paragrafi) \ rs.la gladko, živahna debata se je pa vnela pri členu II. (Vprašanje o pokritju). Po predlogu šolskega odseka bi sa morala potrebšč na novega zakona (135 000 kron) pokriti na naSin, da bi bili o krajni šolski s/eti (razin Gor ce) pooblaščeni stiviti doklade na \ži:ninsu davek od vina in mesa do 20 odstotkov in naklado ca pivo v znesku 1 K 70 stot. Posl. dr. Tama je predlagal, naj se ustanovi diželni šo'ski fon 1 vsle l česar ed no bo možno pravično razdeliti šolske strošre na vso dežel). Ponovno je ap.str.firal vladaega ca3topnika t:r izrazil dv>m,
  • volila, da smejo določevati doklade na izredne davke, vsled črsar ne bi zakoniki nač:t zadobil Baakcije. Vladni za9t"pni'i je zjavil, di ni vlada prinsipijelnD proti ustanovitvi dež š-lskega fjula, da bi ravno vsled tega zakonski načrt ki je za u j teljatvo velike vežaosti, lažje dosegel sv >j c a men. P031. dr. Venuti, dr. Verz?gaa93i in dr, Ejg?r bo sa izjavili izrecno proti predlogu dra. Turne naglasivši, da bi pcmenjalo to polom go-liškega'mast?, ker bi bilo isto težko obremenjeno ter bi nosilo največi del stroškov. (Jjdijo se izjavi vladnega zastopnika. P03I. dr. Tutna je odgovori', da polom goriškega me=ta prov-zroSuje njihovo Blabo občinsko in iinančco g spedirstvo. Posl. dr. G/. girS Č je stavil posredovalni predlog; sejanji prispevek dežrle okrajnim šolskim svetoai naj se od 250.000 K pov ša na 400.000 K. To pokritje naj se v prvi vrsti tudi zavaruje s povišanjem doklad na izredne davke, na kar bj laglje pristala vladi, kaLo,' da bi pa te doklade iztirjevali okrajni šolski sveti. Pri glasovanju so < stali pred ori dra. Tume in dra. G;egorčiča z glasi slovensk h p^s'ansev v manjšin', djčim je b i {.redlo^ šolskega odseka sprejet z glas)vi ittlijanakih p< slance v. — A j li jeli djbila? je vprasjl učitelj. — Ne vem, je odgovoiil Paviša nemarno, Btara ni j rav po mifli m š ni Griča- Ž'nfk) jo krivijo radi prijate'j t:a z Grgom nom, gledajo jo grdo. copernije, mož ki radi preko potoka. Jaz bom pričal zaujr. — Ti ? ! se je začudil SSuk*. — A \eš 1, da e i o Ptru kovaču lagala ? ga je vprašal šolnik. — Vem in ne vem, se je ctresel Paviša, in tudi ne vprašujem. Jaz pravim, da je nedolžna, ker mi je, ko je kuga v meatu bila zgrabila tudi mene, dala vodio?, a prokleti zdravnik je bežal od mene. Pr č. 1 bom zanjo, a vlasii mazač bo pokal od jfz*, ker se mu baba mtši, in hudo, v njegove posle. Pero naj ee pere, kakor ve. To me ne skrb:. ... — Čuješ, čuješ,, Paviša, j s zasukal klo- i učar glavo, jaz bi uganil, kdo te dobi po smrti. Vem, kaj te vtže na staro ccpernico. To ni nikaka kuga,., ampak ona ti vari s!adke kapljice za ženske' glavice, da so ti po volji in ž;lji. Pazi Paviša, ti živiš brez dela in.ješ, kar ei dobil po- ooeti^.in materi. Paz", da ne bo s tabo kakof^ Jdartinom tatom. Tudi njemu je Gjnčinka varila, slad keks pij i ce. (Pride šs.) Zakonski načrt je b i potem v celoti v Hvaležnost ki nam je bila r plačilo, drugem in tretjem č.taiju veprejet. J Mi amo slabeli in krraveli v varnost in Nato je pr.čela glavna debata o prjra- civilizacijo Evrope, z\ — svoje večae čunu za U'05, ki je bila tudi dovršenp. sovražnike, ki nam niso prizanašali nit« tedaj, Kadi pozne ure je bila seja zaključena, ko s no se b;ri!i ra njihovo verncsf^in ravno Podrobna dtba'.a o proračunu bo jutri v tudi to nase slabljenja ,'zkoriš5ali bo v istem petek. gasu ter nam jemali pravice ! Germanizovali Nižeavstrijski deželni zbor. 20 nas in nas hočejo še po veej sili. Cjlon« DUNAJ 11. Nižeavstrij-ki deželni ebor; kateri vladarji — kakor n. pr. JoBip II. — je sprejel predlogo glede spodnja Flciids so napenjali vae sile, da nas germanizujejo. dorfa in drugh krajev na levem bregu Do- Ce'6 nekateri vladarji so — to je zgidovin-r*v* t. Dan«;«. ' ^ — dtlali bolj kakor garmanizatorji, negoli kakor vladarji caroiov, ki so j h Do- nave z Dunajem. Cesarjeva čestitka. DUNAJ 11. Cesar je včeraj bsojavnim potom čestital Rcoseveltu, predsedniku ameriških Zveznih držav na njegovi sijajni En agi. Odrsko hrvatska zbornica. BUDIMPEŠTA 11. Minister za deželno brambo je zbori.ic: p dal dva predloga, glede ustanovitve in dovoljenja kontingenta za co vince za leto l'J05. Na t) je zbornica prt šla na dcevoi red. Trgovinska pogajanja z Nemčijo. DUNAJ 11. Poslanika SAogyeDy Marieh in grof \Vedel ter državni mini&t^r g>if Po eaicu jkv so dospeli iz Budimpeš e. Pogreb Kriigerja. LONDON 11. »R*ut rjev biro« poroča iz Pretorije : Angltžki kralj E Ivard je izrazi l željo, naj bi ee truplo bivšega transval-skega predalnika Kiugerja v Kapstadtu ini Pretoriji pozdravilo b streli iz topov. K dogodkom t Inomostu. INO MOST 11. Dosedaj je bilo aretova nih 10 Nemcev radi uničevanja italijanske lastnice. Več odvetnikov se je izjavilo, da bo pripravni prevzeti brezplačno obrambo aretovancev. INOMOST 11. Mestno zastopstvo v Iao-mostu je včeraj odpustilo vse italijanske delavce, ki so bili v službi mesta. Vseh je približno 700 mož, deloma kamsnosekov, deloma ceštn h tlakarjev. stavili na pres'ol z nad} in uverjenjem, da jim bodo zalčitLi»i. Neprestana germanizacija. Poneatbvalna sla je pisebno delovala v 18. stoletju. Niso vppeli : zaSel ee je porajati odpor. Ž3 za Napoleonovih dob se je ceBar Fran odpovedal naslovu nemškega cesarja in si nadel cesarja A v b t r i j e, skupine narodov in dednih držav. Vendar so tudi v 19. stoletju avstrijske vlade nadaljevale s poskusi za germanizacijo avstrijskih narodov. Iz'aati se je godilo to v letih 1850—1860. Ko pa eo v letu 1866. Nemci ustvarili svojo Veliko Nemčijo, Italijani pa ujedinjeno Italijo, je slednjič tudi naša monarhija uvidela, da glavna opora jej mortjo biti odslej Slovani in da mora torej zadovoljiti slovanske narede, veliko večino svojih podanikov. vocirali Slovane, so 03tali brezvspešn?. Mi smo bili res glede na vnanji etakt š.bkeji — morali smo skozi nemške vrate podobno rimskim vojnikom skazi ka\dnske klance, ali v duši smo b li mcčnrji. P^kaz-li smo, da naB je, da naB je tudi v resnost'. Danes z'utraj bo izginile italijanske table. Slovanske so ostale vsaj na vseučilišču in je rekt r dr. Lusahin p:>kszil s tem vsaj malo pravičnost'. S!ovaai bo tudi tako izjavili, da niso solidarni z Italijani ! ! j Naš položaj. (Govoril tir/., posl. Vekoslav S p i n ć i ć na. javnem -diodu političnega društva -Edinost"M Graditeljem »Narodnega doma«. Pred vsem mi je v prijetno dolžnos", da vrnem milo za drago, da ee iskreno zthvalim na iskrenem pozdravu gospoda predeed-nika. Skupno žnj m pa zahvaljujem iz Brca njih, ki so doprinesli in dosegli, da smo se mogli danes v prvič zbrati v »Narodnem domu«, (kojega v Bi imenujmo »naš dom« ) Mi Istrani smo bili ctl> tako srečoi, da smo se mogli namestiti v tem domu prvi. Srečni smo tu, ker tu se čutimo rt s domače. Zato pa kličem tudi jaz : vsi zEhajajmo v ta dom ! Kes veseli moramo bit', da se nam ne bo treba potikati od bine do h:še, kakor smo se morali poprej. Hvala torej se etkrat veeoi, ki so pomagali gradit' ta dom ! Naši sovražniki. Gospod predgovornik (Škri) je govoril o naših sovražnikih. Omenjal j h je imenema. In, žal, kar je rekel, je grenka resnica. Odkar so se naši pradedje preselili od severa na jug, vedno se morazco bor.fci z l^utimi sovražniki. In pravim, moramo, ker nam ni prirojeno, da bi napadali, mi se le branimo, in še to ne vsikdar dovolj odločno in zadostno. V stoletjih te borbe so niši eovrtžiiki poskusili proti nam vsa sredstva: nasilje, krutost, zvijačo, železo, in ttreljali so na nas v pre šajih in tudi novej h Čat-ib. In ž a 1, tudi cerkev in vero so stavljali časih v boj proti nam. NtČ ni bi!o tako svetega naš m so vraž likom, da ne bi bili izkoriščali in izrabljali v naš3 uničenje. Uprav brezvestno eo s» vsikdar držali načela, da nameni posvečujejo sredstve. Nu, nameni so jim b li, da nas uničijo — barbarstvo, da ga večega ne more biti. In koliko so nam že odnesli naš) lasti in našb zemlje ! O tem nam govori zgodo vina! Z^oiovica pravi, da eo naši selišča nekdaj segala do Donave. Popolnoma so nas odtisn li oi tam in potisnili eem doli. V 16. stoletju je stopil velik del našega nircda v zvezo z habsburško monarhijo. Storil je to v nadi, da se tako ubrani naval* o 1 Vzhcdi, od silovitih Turkov. In branili smo junaški sebe, monarhijo, eviliiacj > in kišJan- Odmer ekscesov t Inomostu. GRADEC, 8. novembra 1004. II. Včeraj predpoludne je na željo nemških dijakov reetor maga fious tehnike dal odstraniti vse slovanske table v avli, ki bo od davna imela nedolžno in skromno nakgo: naznanjati členom sej*-, dostavljene podpore itd. Odpravil j h je, da ustr.že nemški samovladi, ali morda borbi za obstanek? Danes je bilo nekoliko sloven?k;h in hrvatskih tehnikov, povedom inavguracije rektorja, Vižen h na ulico ob nzj\ečh insultab, ker so govorili v svojem materinem jeziku. Človek ee zgraža. A'i je to sploh mežao v dvajsetem stoletju? Človeku se odreka naj-e'ementarneje in najprimitivneje pravo materi te ja jezika ! Kje je nemška kultura ? Kje so določila visokošolska, ki priznavajo, da so vsi avttrijski državljani ob isti kvalifikaciji tudi ravnopravni ? ! Kje je mesto v ustanovni listini graških visokih šol, ki taksativno navaja narod-«, ki bo v prvi vrsti po klicani, da fr\kventi:ajo ta so'.e ? ! Niao-li to vei avstrijski drživljani v obče, a sosebno poleg Nemcev tudi Slovenci notranje Avstrije ? ! Sljvanska akademična mladina je ogorčena. Praccedeas je ustvarjen'na tthaiki in da dcs jutri zginejo nap si tudi na univerzi. Tako daleč gredo torej ž 3 predsodki, da £e brez vsacega povoda — kakor odgovor na ino mostske dogodke — odjemlje S.ovaaom pravica za pravico ! Dalje ni mežne. Reakcija ne izo6t*ne. A da Slovani znajo biti na svojem mestu, ko gre za obrambo svojih pravic to je pokazala včeraj tudi vseelovanska skup šSina graških akademikov, obdržavana v akademskem poeljpja. Nočem govorit o impo-eantnosti iste onrom na veliko š:evilo, eJi o veli^anstvencsti ozirom na mir, ki je vladal. Važneji je bil dnevni red, in ta je bil: da se vepre^me resolucija, s katero se najodločneje protestira proti odredbi rektorja na tehniki, ki je, e užtči šovinizmu nemškega dijaštva, dal sneti od tradicije zajamčene nam društvene tablice v avli (»Triglav«, »Hrvatska« itd.); da se kva ifiarj njigovo postopanje kakor protislovno pravičnost in akademskim določbam ; in da ee tudi ozirem na to zthteva status quo. Kcnčno ee je hotelo opozoriti senat tehnike in univerze, da je človeku že od naravi same dano pravo govoriti v materinem jeziku, ter povdariti, — c žirom na včerajšnje dogodke na tehniki — da je bilo t > sveto pravo užaljeno z brahijalno silo od atrani nemških dijakov. Obe resoluciji sta bili veprejeti gromov tim pio skanjeir. In na to je skupščina prešla na zadnjo točko: vprašanje ljubljanska univerza. Predlo žena in vsprejeta je bila resoluc ja, ori roma peteja na dra. Korberja Predsednik je š) saproiil skupšČ n\ naj ae ne apušSa s Nemci, katerih je bilo v avli, kakor j« čul, gotovo 400, v nikak pretep, ker j a b:l rektorju zajamČil, da Slovani n« stvo ! Naravno je, da smo v tem neprestanem ^ boju proti silnemu in krvoločnemu sovrai- bodo provccira'i v nobenem slučaja. In tako niku mi sami slab-li. ae j« zgodilo. Vsi napori Nemcev, da bi pn.- Iz Hrvatske. ZAGREB, 10. novembra 1904. ( Ktkor je bilo pričakovati, tako se je ( dr godilo. V D ljnem Miholjcu je bil Chav- j rak izvoljen narodnim za-t upnikom z nad 400 glaso7 večine proti dr. Lorko7:cii. Temu se, ne smemo ni malo čuditi, ker ee je vladna stranka posluževala vseh sredstev, samo da prodre s svojim kandidatom in da ne doživi blamaže. Ta volitev ee je izvišla ša po mnogo hu'i metodi, nego Be je to dogajalo pri Khuenovih volitvah. Ako ee uvaži, da ima v M holjcu svoj sedež vlastelin grof Mijldth, da je velika večina prebivalstva odvisna cd tjega, da je Majlath madjaron, potem nam je jasao, da so na njegov ukaz morali vsi glasovati za Chavraka. Radi tega pa ne sme 1a poraz motiti agilnega d.ra Lorkoviča, on naj le nadalje ž vo deluje v probujenje ustavns zavesti med narodom dol-njemiholjskega okraja. Še prej, kakor je bil otvorjec sabor, razvil je isti Chavrak, kakor novi načelnik za uk in bogcčaatje svoj program v klubu »narodne« stranke. V t'm programu se nahaja marsikatera lepa cbljuba, marsikatera lepa nakanp. No, do vsega tega. kar je šs na papirju, držimo mi le malo. Kaj nam pomagajo obljube, ako jih pa ne izvršujejo, ali jih ne izvršujejo, kakor bi bilo treba. Medtem bomo videli, kako bo on izpolnjeval svoje obljube, on, ki zamore mnogo storiti, ako bi hotel delati z modro taktiko. Madjar-ske šole, to so prvi kamen, ki je treba, da ga z nogo odrine, ako ne želi, da se ob ta kamen izpodbakne ter — pade. Naš sabor je pričel v ponedeljek svoje zasedanje. Takoj na prvem zasedanju je pri šlo do prepira med opozicijonalnimi poslanci d.rom Fiankcm in Tuškanom. Saveda, isti se prepirajo, madjaroni se j a smejejo v pest. To je že etara metod*, in ako nas ne varajo znamenja, se bo ista v tem letu nadaljevala, a s tem ee bo pa zanemarila marsikatera koristna stvar, ki čaka reš tve. V drugi Eeji je dr. F«an V r b a n i d interptliral vlado, zakaj se vlada ne postavi proti množeDju madjarskih šol ter je poial v stvari svoj predi g. Na to interf e'acijo mu je odgovoril sam bac ter rekel, da imamo mi Hrvatje razmerr.o več hrvatskih šol na Ogrskem, nego jih imsjo Madjari na Hrvatskem Ur da liberalizem pouka zahteva usta novljenje takih šol tam, kjer so p trebne. Evo, tako govori ban, ki je prva glava te nesrečne diž'le, a pri tem pozablja, da 80 000 Hrvatov v Medmurju in 50.000 Hrvatov na Reki nimajo niti ene hrvatske šule, vse radi takozvan gi 1 beralizme. No, predlog d.ra Vrbanidi pride ra glasovanj?, a videti hočemo, ee li cajde kateri izdajica, ki bo glasoval proti njemu. Ravno ta predlog b-> pokaral narodu, kake zastopnike da ima v madjaronekih poslane h ki so v stanu glasovati *a mtdjarake šole, v ka'erih nuj Ee hrvatski narod poljgotna pomadjari. Med naš mi m'adimi književniki je Da stalo g banje in srglasno bo {r-teetovali proti govoiu predsednika »M*t'ca Hrvatske«, v katerem jih je isti razžalil. Neki književniki so izstop li tudi iz odbora. Mi bi želeli, da se ta spor poravna ter zav'aJa v »Matic «, našem glavnem kulturnem društvu, p polen mir in alega. Dne 8. t. m. so bile razpisane volitve za mš mestni zaatop, ter se bodo iste vi šile za prvi iazred dne 17 novembra, za drugi dne 18, in za tretji dne 19. novembra t. 1. Mestni župsn Mošinsky de Zi£gis£b-\rfc agi-t ra eeveda za se! On misli ostati tudi zanaprej župan ter tudi zanaprej pustiti, da Z g^eb nazaduje. A mi ee nadamo, da ga bodo aavedni mešSani p u^ili, da je že pre več zagrtšl ter da ne zas'užuje, da ša sedi na iupanski stol ci prestolnice hrvatske. Sodeč po današnjem pokžaju, bo to malo težko, ker so naši meščani, mesto da bi slošno postopni!, razcepljeni v stranke ter ee med seboj bore na korist — tretjega. MIlan. Rusko-japonska vojna. Trst, 11. novembra 1904. PORT ARTUR. (Dopis iz strokovnjaške^a peresa.) (Dalje). Dosedanje evropsko izkustvo iz zadnjih b?jcv zihtava, da ioia obl govalec: 1) najmanje dvojno število topništva; 2) štirikratno pehoto; in 3/ da mora najmanje eden do dva maseci nepr«staoo bombardirati utrdbe — ako heča končno z naskokom vzeti razdejane utrdbe. Rizdejati bq mora s streljanjem in metanjem razstreljivih Etvari na ss) sovražne baterije in naprave, ki obrobljajo rove. Is'otako treba razdejeti morebitne za- mreža iz ž'c in druge zapreke približavanju na glesju (ca Btrmini vnaDje Btrfni obkopov). Šj le potem se more, ob sUcem obs'.reljevanju oblegovalne trtiltrije tuli iz bližj h s;a;ališč (1500 do 2000 metrov), vpri-zoriti naskok r infanterijo. Vprašanje je, bo li Japocci pred Porfc Arlurjem zadcšFali tem pogojem v svo'ih dosedanjih poskusili naakakovanja ? Ne ! Glasom dosedanjih vesti, o pripravah ra naskok so bo Jspocc' navadno zadovoljevali s kratkim obstreljevanjem enega do dveh tednov in so takoj prešli k naskoku, a so dobili, seveda, že osemkrat pouk, da to ne gre. Tako je bila ujihova artilerijska priprava za zadnje naskoke od 20. pa do 30. oktobra veliko prenezadostna in je bilo pred-vidjati, da be tudi ta napad — ozirom na dosedanja izkustva v trdnjavski vojni — ne more posrečiti. In res bo bili Japonci tudi z njihovim zadnjim velikanskim in bravuroznim naskokom krvavo odbiti. Oni sa pač morajo še mnogo učiti. Z oz rom na dosedanje bree-vspešne naskakovalne poskuie, in posebno z ozirom na zadnji napor, da bi povodom rojstnega dne japonskega cesarja dobili trdnjave, v svoje ruke, zdi se, da je izključeno, da bi še enkrat Bled li famoznemu strategičnemu povabilu Kuropatkinovemu — na grob š'e portarturako, in da eprevidijo, da odločitev v tej vojni ne pride pred Port Arturjem. ampak med Mukdenom in L i a o j a n-gom, pri glavni armadi. SledojiČ si bodo Japonci crpili p uk, da — govorjeno v pmis'u Napolecna I. — ne gre, da bi se z jedno mcČ^ hotfla bkra u dosezati dva strategična cilja. Tu torej : Port Artur in glavna armada. In svet dobi vnovič pouk, da je dosedaj ni nobene bolje strategje, nego je ona velikfga mojstra Napoleona. Da Japone", postopajoči pretivn-t Napoleonovim načelom, ee svojo specifično jeponako strategijo, ki naj bi presenetila Bvet, morajo d živeti popolen končen poraz : to je povsem gotovo. (Pride še) * * * Ostra zima t Sibiriji. NaBtopni podatki nam kažejo, ča v'ada v nekaterih krajih v Sibiriji že izredno oatia zima. Tako je kazal toplomer dna G. r. m. ob 7. uri zjutraj : v Omaku — 1*8, v Tom-sku — 2 3, v Baraaulu — 07 v Irkuteku — 8-2, v C ti — 14 8, v Nerčiu^u — 16 5 in v Vladivo3toku — 22 stopinj mnszi po Cel«iju. Drobne politične vesti. Izvrševalni odbor mlado češke stranke je imel v četrtek v Pragi shod. PoroSala sta posl. dr. Paeak in dr. Stransky, nakar eo zborova'ci iajav li, da ni nobenega povoda, da bi č«ška debgacj* menjala nasproti vladi svoje p< stopanje. Volitve v Italiji. Socijal st čni liat »Avanti« je priobčil statistiko o zadaj b vel tvah v italijanski parlament, na 1 st r h je bilo oddanih 301.000 socijalno d mokr> -t ških glaeov, dočim bo st c'jabsti pri pred zadnjih volitvih d» bili le 162 000 glasov. Domače vesti. Svarilo! Od neke etrani se Bkuša zavesti naše ljudstvo, da bi se udeležilo demonstracij, ki ee vrič te dni v naSsm me tu redi znanih dogodkov v Inomostu. Svar mo naše ljudi najresneje, naj ee ne dajo zlr.-biti v gornjo svrho, naj se ne umcšivajo v etvari, ki se nas ne t čejo ter naj štedi;o sebe in svoje moči za takrat, ko se nam bo boriti za svoje lastne koristi. -o- Politično društvo »El noit«. Našim delavcem. Kakof B9 mm poroča, nameravajo nekateri slovenski delavci pcseei v boj, ki se bije tedaj med obema italijanskima strankama. Mi odsvetujemo našincem vsako umeša-vanje na sedanjih demonstracijah in prosimo vae zavedno delavstvo in sploh vse neš nce, nfj se ne češejo, kjer jih ne srbi, io je, naj se ce umesavajo v boje, ki niso naperjeni proti nali narodnr.sti in naj ne rinejo v nesrečo brez potrebe. Liberalci so dovolj m&čni, da hhko sami branijo 87oje interes?. Patrijoti pa imajo za seboj sablje in boda'a, b katerimi naj čuvajo ono kar smo mi čuvali, a smo bili za tO — tepeni! Sestanek italijanskih županor in dr žavnih poslancev radi djgodiov v InomoBtu se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 11. uri predpoludne v dvorani mestne hiše. Tako nam javlja tukajšnji mestni županski urad. Nore razprodaje našega lista so sprejeli : gg. Alojzij Š rca, trgovec v Datovljab, Alojzij Stare, trgovec v Tomaju na Krasu in gespa Henrika Jalcišč t ^bakarnarica v Oorici, nunske ulica. Ker ntmerava podpisana uprava otvoriti rarprodaje tudi v Kihenberku, Kanalu, Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Cirknem, Smart nem, Pcdgor', Mmu in Dornbergu, naj se blagovolijo doti 5 n', ki bi želeli sprejeti to razprodajo, obrniti na podpisano, katera jim naznani tudi pogoje. Uprava »Elinosli«. Tržaška podružnica »Slovenskega pla ninskega droštva« vaSi vse svoje droštve- nike in njih obite'.ji na celodnevni izlet, ki se bo vršil jutri, v nedeljo dne 13. t. n*. — na T i n j a n. Sestanek v kav ar t, i »Balkan«, odtod odhcd točno < b 8. uri zjutraj. Povrat zvečer z vlakom iz Dekani v Trst. Zajutrek vzeti saboj. V Blučaju ne ugodnegi vremena se iz!et prelcž . Planinski pozdrav ! Odbor. Vipavske novice. Mestna garda v sv. Križu je imenovtla svoj m častnim členom g. grofa Karola Lant iaiija. — M:no!o nedeljo mu je k rportt vLo izročila častno dip'cmi. — Pri odhodu iz Vipave te je poslovila pred cerkvijo ol svojega Častnrg) člena prav p-vojaško. — Nt e»t*>p gsrda je bil krasen, le želeti bi bilo, da b v prhoJ^je pri sv< j h javnih nastopih pokazali malo bolj slovenske lice in it menjala polagoma n mški koxando s b ovenskim ! Poveljn k mestne stotnije se j d v lepem g^voiu joalovil cd g. grif«, a žal v nemšktm jez ku ? ! Na križni gori je zgorelo dvoletno otroče ter na < pekiicah ta&oj umrlo. Vegova slavnest, ki so jo imela prirediti slovenska dtuštva na Dunaju dne 16 novembra t. 1., je ztradi n>?priček jvanih zaprek prelc žena na ugednejši ?ae. Knjige družbe sr. Mohorja. Poverje nik mestne župnije sv. Antoca Lovega nam javlja, da skoro šj 100 družabaikov ni pr š o po svoje knjige, in pro«*i naj se isti kmalu oglas:jo.v Istočasno nt znanja, da je razun ž j objavljenih 52 K nabral še 26 K za družbo 6V. C rila in Metodija, terej skupno : 80 K ; nadalje bo nekfcttri M^h.rani darovali 2 K 4>0 stot. 7.\ pevca bratovščine sv. Cir:la in Metodija. Delo t bohinjskem tunela naglo ca preduje. V par me-ec b bo tutel dcvišen. Več dela pa bo še pri širokem ktna!u sredi tunela. V dcslej djvišenem delu je \oda silno močna. Padtc te vodne meči nt mera vajo uporabiti za napravo e ektrične razsvet Ijave v tunelu, na kolodvoru in v stanovanj h pred tunelom. Premogovnike pri Makolah na Štajar-skem je ij'boz lastn k Ltpp zipit odprl. Makolski preirog ;e iajbolje kakovost^ s katerim se zanore meriti le oni v Harbunu v Š!eeij:. L t s je | ovedenj odkrila še večje množine | remrga. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Građen priredi dne 12. noven bra t. 1. svoje 2. redno občno zboro ranje v prostorih hotela »Zum iS^himmel« ■ »ledečim v sporedom : 1. Ćt-.nje zapsaika zadnjega zborova* nja. 2. Porodilo odborovo. 3. Glavna poročila a) tajnikovo, b) blagajnikovo, e) kojižai-čarjevo, d) gespodarjevo. 4. Poioč.lo predsednikovo. 5. Poročilo aabljaškcga kluba. 7. Slučajnost1'. Iz Postojne. Med nami i vi tbčepri-Ijubljeni mci, ki je imel nekoč tolko poguma, da je v očigled o; š m nezdravim raz- meram izustil te le veleresne ter do pičice resnične besede: »Os S9 že Bpkh kje kak »norec« nahaja, tega zanese gotovo veter v( Pt s ojco«. — »Komaj eden odide, mu je ža drugi za petami, ki ga morda še nadkriljuje«. — Mož, ki je v mal'h besedah mnogo po veda1, je lanciral bržkone ta svoj izrek proti vsem enim moškim, ki bo si lastili v dolgi vr3ti let njihovega bivanja v Postojni na adreso njihovega vedenja, delovanja in nehanja po vsej pravici tega laskavega priimka. Ženskim je prirauašal, da si je marsikatera čestokrat zaslužila trdo psst brezobzirne kritike. Tako se je godilo nedavno in tiko bi ee godilo i za naprej, ako ne bi bila dala neka tu bivajoča dama resnega poveda, da jej 6topimo krepko na prste. To žensko trob lo, o čegar intimnih zvezah z gjiicmenjeno vrsto ljudij neno nikdar dvomili, si je izbralo, meneč, da ima v svoji lastnosti kakor nad zornica, tudi do3trp do oaih krogov, ki et)je iz7en učiteljstva, nekaj gospodov, da bi jim kratilo s svojimi neprebavljimi neslanosti mi — čast in poštenje. Ni nam znano, koliko časa je bilo treba za izdelovanje tega najnovejšega produkta laži, toliko pa vemo, da je kmalu potsm zagledal beli dan, ko Be je odpeljal dotični gospod v Ljubljano, o čemer sa je toliko govorilo in piserilo, torej na vsak način dosti preje, nego vsa anonimna pisma, ki so izšla za dobo zadnjih par let iz iste kovačnice. Za danes opozarjamo našo znanko prav uljudno, naj ne raztroša svojih lažij med ljudij, kojim se ž a oseba sama gabi,/ kaj še-!e njeni izdelki, ker bi bili inače pri morani poseči po ostrejš h sredstvih. Ako pa hoče ostati tudi v prihodnje merodajna poročevalka zakotnega lističa »Domoljuba«, drago ji, mi ji ne branimo, naš odpor velja vs.kdar ediuo-le lažem. — P r i e a d e t i. Demonstracija se je ponovila tudi sinoči, tli vendar je bila sinočnja demonstracija mirneja od prejšnjih. Demonstrantje so šli po mestu kakor prejšnje večere, a tiho, brez nikakih vsklikov. Ltccapiattin' eo bili sinoči ostali domi. Ranjen ni bil nihč->, aretovanih je bilo Lekoliko, a nismo mogli zvedeti za natančno število. Babjl pretep 53 letna Aogela Dc-r»8ggio, stanujoča v ul ci del B sco št. 15, se je včeraj sprla z neko svojo sivratvo in poleg tega b^bčdinjo. A ta vraiji sovrstnica in eosedinja je Angelo prav po vražje naklestila. D poludce je Mitjanič padel s krova na dno (v št vo) pirn:ka ter si o pa^cj z 'rjbil 1. banj'*. P^z;ali eo takoj teltfjničnim potom zdravnika se zdravn Ške p staje, kateri je nesrečnemu mltdeaiČu \o-\e«.l glavo ter ga dal potem nemudoma predel ati v bolnišnico. V boln štiai so Ms-tjari*a spnjtli v IV. kirurgični oddelek. Zdravniki, ki so ga takoj preiek&lr, s d izja-v.l1, di je j&ko malo rade, da bi se mu reš lo življenje. Ii res je nesnčni mladen č umrl ž j »b 8. uri zvečer. — 52 letni težak Benedikt N k;, stanu joči v ul.ci di Reaa št. 10, je delal včeraj na podiranju morske kopeli »Fontana« pri s*e tilniku. Pri tem delu mu je pa padel pri cei debel tram na glavo ter g* tako pobil, da se je revež zgrudil brtz zavet ti na tla. Se strt ž n ca obrežnih čuvajev (Piloto\) ao tele-foničrim potom |*oevali z travnika se zdrav niške j ostaje, ki je, p.išedši na lice mesta, izpral nesrečnežu rani — eno lahko na levem licu, drugo !»ž;o pa na glavi — mu povezal glavo ter ga dal prepeljati v b^ln šn;co, kjer je b.l vsprfj't v IV. kirurgični od lelek. ZJravniki eo i*ja Vil«, da reni nista nevarni. Ujet ptiček. G srod Artur Rend 6 in goepa Ana vdova Pavan, prvi eti&ujoči na Cor^u št. 23, a druga v u'ici sv. Maviioja št. 7, eta še predvčerajšnjem prijavila pili-c"ji, da tta izročila nekemu Antonu Kr ftb fu, doma is Črnomlja na Kranjskem, prvi 2 zlati in eco arebiu> uro v skupni vrednosti 210 -kron, a druga eno zlato uro vredno 50 kron. Krištcf se je namreč iz lajal za spretnega urarja. Njiju ure niso Šle, oa jima je pa zeg tovil, da ako j h iztoSits n emi, bi d j ure gotovo šle. No po fpre'eku treh tednov, sta se go®p d Rend i č ia gospa Povsn prepričala, da • o u r e i 11 z; res ia da ee naj- brž ne vrnejo več k njima. Zato eta pa prijavila to stvar policiji. Predainočnjim ob 1. uri popolunoči je policijski oficijal Jurij Titz na borznem trgu srečal spretnega urarja Krišrcfa ter ga aretoval. Jz Škrata : Neki človek je srečal bvo-jega dolžnika in se nanj srdito zarežal : »Da, meni dolgujete že toliko časa, a včeraj sem Vi s videl v gostilnici, kako ste jedli piščance in pili najbolje vino!« — »Oprostite« je odvrnil- dolžnik, »ste me pa tudi videli, d a sem plačal?« Razne vesti. Zgodnja zima Ie Bosne prihajajo poro čila, da je palo tam mnogo snega, izlasti je v nekaterih gorakih krajih promet popolnoma ustavljen, ker je snega 3 metre na visoko. — Tudi v S.biji so bili teh dni snežni viharji. Pričela je že prava zima, v nekaterih krajih kaže toplomer 12 stopinj mraza. Nevarnost poplave na Severnem Č9škem. Iz Prage javljajo, da sta vsled velikega de-žsvja reki Laba in Ogra silno narastle, tako da Bije bati popove. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Hulaka afera. PETROGRAD 11. Rusija in Anglija odpošlje ti v razsodišče v *t;ari hulske sfere, ysaka po enega pravnega svetovalca. Preklicana vest. PETROGRAD 11. Ruska brzojavna agentura demeatuje vest o nemirih v Harkovu ter izjavlja, da ro vesti o nemirih reservi*tov pretirane. Kapitulacija Port Artnrja — borzni manever. LONDON 11. »Rsuteijev biro« poroči, da je govorica glede kspitulacije Port Arturja pr po! no m a brez vsake podlage in le borzni manever. lajava ruskega poslanika. VVASHINGTON 11. Tukajšnji ruski poslanik CaBsini je izjavil, da je uverjen, da ?se nevtralne vlade uvežujejo dejstvo, da se rtuka vlada brani v ee lanjem treno ku sprejeti kako posredovanje. London. (Sklepi Konsolidiran dnTs 8&1'.. Lombardi 3V* srebro 2613/IS, špateka renta 875/tt iti lijanska renta 101—, tržni diakoat, 2l6/18 ncenji'S r> Dunaja —.— dohodki banke--izplačil* 1 ank- —.— Mirna. Tržna poročila 11. novembra. Budimpešta Pšenica za april 10.13 do 1011; rž za april 7.87 do 7.33; oves za spril 7.1-2 do 7.12; koruza za maj 7.49 do 7.50. P&enica : ponudbe dobre ; povpraševanje cmfjeno, mrtvo Prodaja 3U.C00 met. stotov.. za nekoliko stotink nižje. — Druga žita mrtveje. Vreme: lepo. H a vre. (Sklep,) Kava Santoa good a?c-rage zn tek. mesec po 50 kg IS. 25 frk, ea marec 47.— Mirno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio r.» bodoče dobave, vzdržano, 5 stot. zvišanja, nespremenjeno. Hamburg. (Sklep pop.) Knva Sau« a gocd average za def. 373/4, za marec SSVa. za maj 39—, za september 39—, vzdržaio. Kava Rio navalna loco 38—40, navadna reelna 41—4*2, navadna dobra 43—45 Hambarg. (Sklep > Sladko* za nov. 27 50 za dec. 27.45, za jan. 27.55 za fetruvar 27.SO, mereč 27.35. za april 27.70. 1 omaj stalno. —• Vreme : mrzlo- Sladkor tuzemsfei. Centrifuga i pile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meli&pi!* promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d^ —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 13ll/i« 3h. Java 13 9 S h. Nspeto. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—„ rž zi december 16.15, za jauuva* april 16 93, za muec-junij J 7.25 (mirno.) — P5enica za tetcoči mesec 23.60 za december 23.85, za jaauvarr-april 24.75 za marec-juuij 25.23 (mirno). — Mota za tekoči mesec 31.25 za d»c. 3l.5<», za januvar-april 32.35, za marec-junij 32.85 (mirn»). — Repično olje za tekoči mesec 4t50, za d cimbar 45.—, za januvar-apil 46.25 za maj - avgust 46—, (mirno.) Čpirit za tekoči me*ec 44.75, za dec 43.25 za januvar -april 44 50 za maj-avgust 45.— (napeto,, Sladkor surov 83° uso nov —H>3/4 'trdno) bel za tekoči mesec 4'i1/« za dec. 401/, za jan. -april 41za marec-junij 4l3/4 (napeto) rafiniran 67—67V« Vreme: megla. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanit4 št. 23—25. Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se viš'jo daLea: Predmeti, ki h« bodo p-oJajali nadrobno ali pa v posameznih kos.h a) : barvaa saten, batiat, ptrkal, fuštanj, plašči za gospe, sukno za moške obleke, volneno blago z* ženske obleke, m'derci, preproge, srajce ki m ške in ženske, sptdoje hlače, pogr njala za p stelje itd. itd. Požar. PARIZ 11. D.nes popildoe je v delavnicah tovar je za barve v Is y izbruhnil cgenj, pri čemer je b i en dtlavtc uSit, vt5 pa ranjenih. Turška vojna mornarica. CARIGRAD 11. Turški lati javljajo, di pojde petdeset častnikov vojne mornarice na A-tgležko, v Severno Ameriko, na Francosko in v I aliio, da ee nadalje izobrazijo Nemiri t Skadru. CEH NJE 11. Glasom dišlh poročil so bili v Siadru vnovič nemiri. 6r2ojavne žice eo bile prt rezane. Oa-ttiki posadke ao b-j baje apuntbli. ker n-au ri« b li ža pet mesecev p'ača. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. UJ. Torre biunca 45 (vogal Torrcute). ORDINUJE: od 10—12 predp.. 3—1 pop. od 4—5 pop. brezplaČuo. VALENTIN ZWITTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi avojo zalogo vedno svežega kolonialnega blaga tu in inozemskih testenin, : olja! : Pošiljanje na deželo nadrobno in debelo vr Cene zmerne. Borna porodila te« U novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19 06— 19.09 —, angležke lire K-- do —.—, Londin kratek termin K 239.31 239.75 Francija K 95.1;» -95.40, Italija K 95 2 J-95.45 italijanski bankovci K — -— —.—. Nemčija K 117.56—117.75, nemfiki bankovci K —.— —__ avstrijska ednotna renta K 99 9.1 - 100.15, ograka kronska renta K 98.— ttaliian*k« rent« tf. 102.»/4 :03'/4 kreditne akcije K 672 — — 67^.— državne feleaaice Z 652.— — 655 — Lumbardi S 87.— t<9 —, Llojdove akc»ie fr 7^5 —735.—". Srečke: Tisa K 324 -32-» — vrei« K 480 - do 490. Bodcmkredit 1880 K 3j7 - 31 J. ti -denkredit 1889 K 2P8 — 308 —. Tortu- ff 131 50 do 133. (0 Srbako —.— do —.— Dunajska borza ob 2. url poool.: včeiaj danes Državni dolg v papirju 100.3O 100.25 „ „v srebra 1L0.H5 100.30 Avstrijska renta v alata 119.90 U9.f0 . n v kronah 4 100.05 100.( 5 A vat investicijska uma S1/,*'. 9125 91.25 Ogrska renta v alatu 4*/, 118 75 118.70 „ „v kronah 98.10 93.05 - „ rento 3'/, 8915 89.15 Akcije nacijonaln« hmn 1637.— 1635.— Kreditne akcije 672.25 67L0 London, 10 Latr. 239.25'/, 2)9.50 100 driavnih ssark 117.65 117.67'/, 20 mark 2:1.53 23.53 20 frankov 1908 i9.08 10 itaL Kr 9.«.25 95.25 Oeaarski cekini 11.33 11-33 Parlžka tn londonska borza A Dr. Kristin Krstulović specijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordinuje od IO1/, do 11 V* predp. in od 3.~ure do 5. popoludue v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezpličoo vsaki dan razven nelelj in prazni iov od 12. do 1. pop. ■■ Piazza CaTiina z I. n. ■ Pariš. (Skl«D.) — francoska rento 98.17 5*/, ltalijsasfca renta 104.» 0 IpanskJ otenear 88.17 akcije oto—anske banke 592.— Pariš. (Sklep.) Avstrijske driavns isleso e 705 — Lossbssdi — imiflcumaa tnrftkn renta 86.80 nanike na London 85125, avstrijska alata ienu 10175 ognka 4*/# slnta renta 101.70 LinderbauV —turtks iraflR 126 75, parilks bnnka 12.53, int^uske meridijonaloe akeijs 731.—, akcij* Ko Tinto 16 30 Slalotna 1'ovaraa pomniva Aleksander Levi Minzi --ulica Tesa št. 52. A ——- (v lastni hifii.) ZALOGA: Piazza Rosaria (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlkake kemkmreaes. Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po posebnih načrtih. I in stro ▼ na onaflk brsiplaAao ln frtak«. Hermangild Trocca Barriera vecchia Št. 8 | ima veliko zalogo mrtvaških predmetov i za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s tra-] kovi in napisi. Slite n porcelanasti! ploSčai za spomeniie. Najniže konkurenčne oene. s >T-\t CC* 1 tsv&rovan a "fclovežkega fiv-9aja aajranioTrntuejSih koinbinaci-sh pod tako ugodnimi pogoji, ko domu rfrtiga zavarovalnica Zlasti je ■godno zavarovanje na doživetje in U£.r; z zmanjšujočimi se vplačili. I -~*ak ^an -nria po preteku petih let pravico do dividende. ili ^^ 1! J J^J* - vzajemna zavarovalna banka v Fra^i. = Rezervni fond 29,217.694.46 S Izplačane odškodnine: 73,324.623 17 K Po velikosti d me a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Segar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in preoičniue proti požarnim Škodam po nainižiih ceuafc. £kode cenfuje takoj in najaknntnejf. Uživa najboljši slovea, koder p«a'u:e. Dovoljuje iz čistega dobička izduie podpore v narodne in občno koristne namene. V najem se odda meblovana soba v llojanu. Natančneje se izve nri uradniku »Delavskega podp. d uštva" v _Naredi:cm domu** IHHa co meblirana soba v ulici Far JU Ud SO net0 49 Vrata 8 Ivan Natale = ulica Stadion 10 ima T zalojri naj popolneje pripra\e za ne-presrorljivo iue na plin. kajti z istimi se pribrani 40'/„ porabe. Mrežice ..I>nplex", ki gore 2000 ur. Pripadki. =— Jfeprekošeni so moji destilacijski aparati za izdelovanje žganja iz žonte na detlegmacijo in s pečjo, ki se zvrat"». Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se h tro prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled cesarje ta stroj v vsaki ra cijonalno delujoči žganjarnici neobhodno potre-l>en. Nerazmerno mali nabavni troški se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči /a mnogoletno ti pežnost. Ant. Hoffmann, tov. medenega in kovinskega blaga Proga VII. - Prospekti brezplačno ln franko. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne W ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufaktur in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov- ljenega perila, krp itd. itd. — ------- po najnižjih cenah. vse Ivan Visintini V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL nasl. LE BAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18. *e nahaja velik izbor barv, čopiče v, pokosti, tiski--oih pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej, špirit za žsrati, najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro gralico itd. itd. podaja redilnsja prašiča z\ živina. •J3J3<{ JEI13JI ^faisnrj *onqojp nt opqap bu uaiu od aqjojt?u ut aAVjdod vui^fajris ipni ^jfoj^o m 0?jsim?*0!fs0ul V.Z 0|mnqo §jqop.t Jaf!| o^4oqiji "jn .1 ,1X(*JI3I«I ^ S^JJS Up 'lJ (U.»fHK)AS Aafi.\do jud jjdnjj tnaij) ne 'ia b. se oibijtl rtetn lir V> k Posojila s» si m ) e'aaf m fn s>pr na m^r j ce p • G°/0 ;n na vkujižbe j o o'/g^o Uradlije vpai 12. ure ti po), in od 2. do 3. ure popol. rt-zven nede'j in pr»»zn kov. Staiije trauiluili 7I02 leta 1902. Kron 1.479.000 Postno hran. račun št?. 837; 15. ocoocooooooooooo Prve in jedir e želodčne kapljico sv. Antona Padovanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo red^c prebavljeni e, če se jih dvakrat n« daD po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoić, da zgine v kratkem času omotica in životna l^nost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j i Cena steklenici 60 vin. Prodajajo ae v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naroeltv« in pošiljat ve pa Jedino le v l ekarna Cristofoletti v Gorici. m f« fj? m m "0, na zastave po 51/, °/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od '3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nvjmodcrneje urejeno varnostno celico za shrambo v rednost:. I li papirjev, listin itd. Poštno hranilnični račun 816.004. Sf & §t a m (Varstvena znamk«). ^STN. k im -! ■ _ Tvrdka - E. DEVEGLIA mr V modi, manifakturah in drobnarijah * naznanja cenjenim oe prodajainiei založili z novim blagom same novosti. Cene brez konkurence «/1 o a o s C r& Otvorila ss js nova prodajalnica modnih predmetov (angleške specijalitete) za gospode Fran Lanfredini ul. Sv. Rntona št. 2 (Palača Treves). m I ADOLF GltlWALĐ S 9 a«r angležka krojačnica 9 TRST — Piazza Grande št. 2 — TRST • ----------• 0 —— Gratis in franko prospekti angležkega sistema. ^ O Na naročbo elegantnih moških oblek po meri ^ J Prezplačiio čiščenje i'i \\tm obleic, katero se pošlje in se jo tudi izroči dotičiieinu naručitelju S ^—*-o Zavod prve vrste za uniformiranje, d-© S 0 M" Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko. a „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v 3pljetu Denarne vloge vsprejema Podrnžnioa v Gelovcn. Kupuje in prodaja it« Tzitc rent, ustavnih pisem, prijoritet, kom analnih L ifs-cij, arečk, dnlnic, valut, novcev in devk. p mm iidajt k viakraiv kwbaajv. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Dajo prodajmo na Tre d. papirje. Zavaruje srećke proti kurzn! Zamoajava fta cakomptnjt isfrebane vrednostne papirje ta vaovdoje upale •' kupone. -- Izgubi VinttuluJ« ln dlvlnlculuje voiS^Ka ierutnlnske kavcije. Rmktompt im fiN—n mmaie 8ir m uroČila. v tekočem Tftčonu sli na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d ■ — = dne vzdiga. — _ - Promot i 6oki ln nakaznicami.