Ameriška Domovina
■ ; K'1:


HO/W1E
NO. 234
AM€WCAW IN SRtRST IN UN0UA6€ Ol&f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 4, 1968
SLOVENIAN
mtmm h€wsp.
ŠTEV. LXVI — VOL. LXV1
Kam vse gredo bilijoni za narodno obrambo!
V zadnjih 15 letih je bilo povprečno izdano 1 bilijon za neuspešna raziskovanja.
Novi grobovi
Joseph Smrekar
V ponedeljek zvečer^d umrl v St. Alexis Aolnicizrfani pionir njuburške nasislfeifie 79 let stari Joseph Smrekar s 3519 E. 80 St., doma v Šmihelu v fari Št. Jernej na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 65 leti, soustanovitelj fare sv. Lovrenca in Društva Sv. Imena, katerega zvest član je bil do konca, vdovec po ženi Ani, roj. Vidmar, oče Josepha, Franka, Larryja, Don-alda, pok. Claryja, ki je umrl pretekli teden na posledicah avtomobilske nesreče, Anne Arhar, Angele, Albine Plodna, stari oče in praoče. Bil je član KS-KJ št. 63. Več let je vodil v New-burghu gostilno in bil oskrbnik SND na E. 80 St., dokler ni stopil 1. 1958 v pokoj. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v petek ob desetih, v cerkev sv. Lovrenca ob 10.30, nato na Kalvarijo.
William M. Stark
Včeraj zjutraj je umrl po dolgi bolezni v St. Alexis bolnici 41 let stari William M. Stark s 3584 E. 82 St., zaposlen pri City ol Cleveland, predsednik Društva Mir št. 10 ADZ in bivši član
j glavnega odbora ADZ, član Dru-ra-
WASHINGTON, D. C. — V našem, federalnem proračunu za narodno obrambo je vsako leto izločeno tudi do $15 bilijonov za znanstvene raziskave, ki naj vodijo do novih boljših vrst orožja.
Bot do novih vrst orožja je dolga, se vleče navadno po več let.
Ni samo treba dati izbrani ideji obliko, treba je vsa preiskavanja tudi praktično preskusiti. Da se Vsaka ideja ne posreči, je razumljivo. Pri vsakem načrtu je treba nekaj tvegati. Zdi se nam pa, da gre včasih tveganje predaleč. To potrjujejo tudi nekatere številke iz Pentagona, ki so bile pred kratkim objavljene.
Številko trdijo, da je Pentagon zadnjih 15 let razveljavil 67 “naročil za narodno obrambo” v Vrednosti $15 bilijonov. To so samo taki slučaji, kjer se nove Vrste orožja niso pri preskuša-hju obnesle. Največ ponesreče-hih poskusov odpade na nove
W,te vojnih lemi in vojnih ra- ?tva ]sjajsv_ imena pri Sv. Lov-cl. Značilno je, da so večkrat, rencu jn	veteranov	Post
šele na fronti v Vietnamu ugoto- 553) tajnik Cub Scouts Pack No_
vili, da novo orožje ni zaneslji- 318_ pokojnik je zapustil ženo Vo uporabno, kar ne postavlja Mary jane, roj. Zrimšek, hčer favno v lepo luč kontrolni si- Susan, sinova Michaela in Gre-stem preskušanja novega orožja.'g0ryja) mater Jennie Launch,
Stroški za iskanje novega o- roj. Zupan, očima Matta Laurich fožja bodo še bistveno narastli,|in sestri Jean Roby ter Dorothy ako bo treba začeti na široko ra- Czyzynski. Pogreb bo iz Fcrtu-ziskovati pota, kako organizirati novega pogrebnega zaveda na °brambo proti sovražnikovim 5316 Fleet Avenue v petek ob fsketam. Zato vlada tolikšno za- e 30, v cerkev sv. Lovrenca ob bimanje za poskuse, kako bi se'devetih, nato na Kalvarijo.
štva Marije Magdalene št. 102 KSKJ. Pogreb bo v petex ob 10.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
Anna Prince
Včeraj je umrla v Euclid General bolnici 60 let stara Arna Prince, preje Zuzek, roj. Srbeč v Clevelandu, s 18620 Neff Rd žena Henryja, mati Ivana, A. Thomasa in Milana Zuzek, Henryja in Freda Prince ter pok. Carmen Schiberl, 9-krat stara mati, sestra Mirka Sabec (v Evropi). Pokojna je bila članica Podr. št. 14 SŽZ in Društva Kras št. 8 ADZ. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45 zjutraj, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Ali Smis pokopališče.
Angelo Vogrig Sr.
V Euclid Manor Nursing Home je umrl 73 let stari Angelo Vogrig Sr. z 20671 Nicholas Avenue, vdovec po ženi Olgi, umrli 1. 1965, oče Angela, stari oče Karen, Kennetha in Kimberly, brat Marie Massera, rojen v Udi-nah v Italiji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920. Tam je zapustil dve sestri. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Pacifikacija v Južnem Vietnamu pospešena
Vlada skuša zamujeno na podeželju nadomestiti.
SAIGON, J. Viet. — Sedaj, ko saigonskim politikom takorekoč teče že voda v grlo, so se pod vladnim vodstvom lotili z vso vnemo pacifikacije. Agitatorji in govorniki obletavajo vasi in male kraje v Južnem Vietnamu in skušajo na vse načine pridobiti kmete na svojo stran. Njihova agitacija mora že biti huda, kaj-
MOSKVA: SREDNJI VZHOD VAŽEN ZA VARNOST ZSSR!
Sovjetska zveza smatra Srednji vzhod za važen za svojo lastno varnost, zato ne bo trpela v tem delu sveta na jugu svojih meja nobenega novega vojaškega spora, pravi moskovska “Prav da”.
Iz Clevelanda in okolice
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze “Pravda” je včeraj v uvodniku opozorilo Zahod, Izrael, pa tudi arabske države, da je Srednji vzhod, ki leži južno od meja Sovjetske zveze, za to važen v pogledu njene lastne varnosti, zato ne bo mirno gledala, če ti oglasila se je komunistična ra-^j prišlo tam do kakega novega vojnega spopada kot lani. dio postaja v Hanoiu in skuša;	se zavzema za mirno rešitev izraelsko-arabskega
spora, pa očitno pridržuje Sovjetski zvezi pri tem važno vlogo. Za naraščanje napetosti na Srednjem vzhodu v zadnjih mesecih meče Moskva vso odgovornost na Zahod in
Washington in Moskva sporazu-fnela o omejitvi oboroževanja favno na tem področju.
Gomufka ga ja psgual, fenasfa ga ja sprejela!
i VARŠAVA, Polj. — V pretekom marcu so odpustili z univerze v Varšavi zaradi stališč in na-z°rov, ki se niso skladala z u-Z5dno p o 1 i t i ko Komunistične ^rtije, prof. Leszeka Kolakow-^ega. Ta je bil nekak duhovni Wdja naprednih študentov '°t vodja oddelka za zgodovino jf'oderne filozofije na univerzi. Nda je odstavila 42 let starega ■ Kolakowskega in še štiri nje-^°Ve profesorske tovariše. Vsi so označeni za “revizioniste”. Odstavljenega profesorja je j^Vabila McGill University v ^anado za rednega profesorja.
°lakowski je ponudbo sprejel, ,a čakalo d nedavnega na potni sh Poljske oblasti ga mu niso ^arale dati.
Čeprav so I. Kolawskega vrgli . Komunistične partije, se sam ^vno nj nikoli odrekel komu-12mu. Zavzemal se je le za nje-ij v° humanizacijo in demokra-Ve2acijo. V tem pogledu je imel Vg? somišljenikov na Češkoslo-skem in v Jugoslaviji, pa tudi

hekaterih drugih komunistič-državah.
Voščite praznike svojim ragim v Ameriški Domovini!
L^klačno in deževno, najvišia Matura blizu 50.
Mary Prudič
Kakor smo že poročali je v ponedeljek popoldne umrla v Highland View bolnišnici Mrs. Mary Prudič z 8408 Sowmski Ave., stara 73 let, rojena v vasi Zamostek, fara Sodražica, od koder je prišla pred 55 leti. S pokojnim možem Frankom sta imela v West Virginiji lesno trgovino do 1923, potem v Leroy, Ohio, kmetijo do 1938, ko so se preselili v Cleveland. Mož Frank je umrl letos marca. Tukaj zapušča sinove Franka Ml., Stan-leyja, Anthonyja, 8 vnukov in 4 pravnuke. Bila je članica Dru-
Božič je praznik ljubezni, dobrote in prijateljstva. Bi se morda ob tem prazniku radi spomnili svojih dobrih nekdanjih znancev, za katerih bivališča ne veste? Priobčite svoja voščila v Ameriški Domovini in dosegla jih bodo!
Vojak bo uničil tank
na eno miljo daleč
WASHINGTON, D.C. — Armada je naročila izdelavo raket, s katerimi bo lahko posamezen vojak-pešec uničil sovražnikov tank na miljo daleč. Raketa se je pri poskusih odlično izkazala. Sposobna je uničiti vse tanke, ki so sedaj v rabi pri raznih 0-boroženih silah sveta, pa tudi betonske utrdbe in bunkerje.
prepričati podeželje v Južnem Vietnamu, naj ne verjame saigonskim obljubam in spodi agitatorje ter govornike nazaj v Saigon.
Politični opazovalci trdijo, da so tudi vse komunistične vojaške akcije že pod vplivom pogajanj v Parizu. Partizani in redne severnovietnamske čete iščeja boje le tam in takrat, kadar mislijo, da bi jim zmage mogle koristiti pri pariških pogajanjih. Za žrtve se pa ne menijo. Zato se zgodi včasih, da primeroma mali spopadi rodijo izredno veliko število smrtnih žrtev.
Tako približno sodi tudi francosko časopisje, ki sedaj dobiva poročila od obeh strani iz Ha-noia in iz Saigona in si lahko u-stvarja sproti kolikor toliko jasno sliko o stvarnem položaju v Južnem Vietnamu.
Izrael
Naraščanje bojevitosti v arabskih državah, posebno v Egiptu, s povečevanjem gverilske vojne proti Izraelu in izraelskimi “odgovori” na to so znaki, ki kažejo, da se Srednji vzhod bliža novemu vojnemu spopadu, ki utegne seči tokrat bolj na široko kot v lanskem juniju. Tedaj so Združene države in Sovjetska zveza stale ob strani. Tokrat je Moskva zapletena globlje in utegne s svojo neposredno vojaško podporo Arabcem potisniti Združene države na stran Izraela kot njegovo zadnjo obrambo, če bi prišel njegov dejanski obstoj v nevarnost.
V Moskvi se resnosti položaja zavedajo, zato je “Pravda”, glasilo Komunistične partije ZSSR, v svojem uvodniku včeraj opozorila na važnost, ki jo polagajo v Moskvi na Srednji vzhod v zvezi s svojo lastno varnostjo. NEW YORK, N.Y. — Znani članek poudarja nujnost reševa-duhovni vodnik “Nove levice” nja izraelsko-arabskega spora
mirnim potom in pridržuje Moskvi pravico do sodelovanja pri tem. Svari pred vsakim novim oboroženim spopadom, ker Sovjetska zveza tega ne bo mogla zaradi svoje lastne varnost: mirna gledati.
Moskovsko svarilo je v zvezi z zadnjimi spopadi med Izraelci in Arabci. Ti spopadi so vedno pogostejši in vedno večji. Saj je bilo zadnje topovsko streljanje med Jordanijo in Izraelom menda največje od lanske vojne. Ko v Jordaniji le niso nehal: streljati, so Izraelci topovski polo-
V predrevolucijski dobi?
Herbert Marcus je pripravil novo knjigo “Esej o osvoboditvi”, v kateri trdi, da so Združene države v “predrevolucijski dobi“, da pa bodo v tej ostale še prihodnjih 50 let.
Marcus vidi vzrok temu v pomanjkanju vezi med ameriškimi študenti in ameriškim delavstvom. Take vezi ni mogoče u-stvariti, ker so ameriški delavci z visokimi zaslužki postali deležni stremljenj in dobrot obstoječega reda.
SPOMNITE SE REVEŽEV!
žaje napadli z letali in jih uničili. V Amanu so nato izjavili, da je bila uničena baterija topov iraških oboroženih sil, ki pomagajo skrbeti za varnost Jordanije še od lanske vojne.
Suharto trdnejši
DJAKARTA, Indonez. — Predsednik Suharto, ki je prevzel vodstvo Indonezije po neuspelem komunističnem poskusu prevzeti oblast jeseni 1965, čuti, da je v zadnjih dveh letih, odkar je tudi uradno na čelu Indonezije, svoj položaj tako utrdil, da lahko izvede spremembo v vladi. Odločen je nadomestiti nekaj starih generalov s strokovnjaki civilisti.
Gospodarski položaj Indonezije, po prirodi ene najbogatejših držav sveta, se le počasi popravlja. Sukamo je tekom svoje vlade vse. preveč razmetaval in se premalo brigal za gospodarski napredek. Namesto da bi se prizadeval za gospodarski razvoj dežele s podporo tujega kapitala, ko svojega Indonezija nima, je tega preganjal in končno pregnal iz dežele, nato pa iskal pomoč v Moskvi in Reipingu.
Suharto preudarja, ali ne bi postavil Sukarna pred sodišče, da bi odgovarjal za svoj delež pri komunističnem poskusu prevrata koncem septembra 1965.
Obvestilo staršem—
Pričetek Miklavjjevtfnja pri Sv. Vidu bo to nedeljo ob treh popoldne. Sv. Miklavž pa bo sprejemal vse starše, ki bi se želeli z njim pogovoriti v nedeljo dopoldne od devetih dalje v šolski dvorani.
Srebrna maša—
Rev. Victor Cimperman, sve-tovidski rojak, obhaja v nedeljo, 15. decembra, srebrno sv. mašo v cerkvi Kristusa Kralja v Ak-ronu, kjer je župnik. Kdor bi se hotel te slovesnosti udeležiti in se peljati tja z avtobusom, ki odpelje ob 12.30 izpred šole sv. Vida, naj kliče Mrs. F. Godič Jr., 1234 E. 61 St., tel. 881-3263, najkasneje do 10. decembra.
Letna seja—
Klub slovenskih upokojencev na Recher Avenue ima svojo etno sejo jutri, v četrtek, ob dveh popoldne v SDD na Recher Ave. Po seji prigrizek in zabava. Vse članstvo vljudno vabljeno!
Nov odbor—
Pevski zbor Korotan ima za1 novo poslovno leto sledeči odbor: predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik. Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mo-,haf. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v 3.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
Kultura! olika in cikaski nemiri ob demokratski konvenciji
CLEVELAND, O. — Olika je postala neobhoden element naše kulture. Svet je že pregosto naseljen, da bi mogel živeti vsak človek po svojem trenutnem dobrem ali slabem razpoloženju, da bi se oziral le na svojega prijatelja, znanca, soseda, ne zmenil se pa za tujca, nasprotniku, tekmecu ali sovražniku pa po nepotrebnem iz gole svoje zavisti nagajal. Ta pravila morajo veljati za vse slučaje, za vse kraje, za vse čase, za vse razmere, za vsak položaj. Ako ne veljajo, začnemo lezti v pogubo. To pravilo je bilo potrebno za vse dobe, je pa še prav posebno za naše dni. Slep za stvarnost je tisti, ki tega ne uvidi.
In vendar je bila olika s svojimi pravili zamorjena letos poleti sredi Chicaga ob priliki demokratske konvencije. Najboljši dokaz za to je do sedaj preskrbela predsednikova komisija, ki je preiskovala dogodke v Chicagu. Na čelu komisije je dr. Milton Eisenhower, brat bivšega predsednika ZDA. Komisija
je res opravila odlično delo. V primeroma kratki dobi je njen urad pregledal na tisoče izjav prič, ocenil predvajanje filmov, ki so trajali 180 ur, pregledal 12,000 fotografij, prelistal nešteto časopisnih poročil. Iz vsega tega je sestavil poročilo, dolgo 343 strani. Poročilo hoče biti objektivno, zato je največ prostora posvečen opisu dogodkov in analizi nemirov, manj pa sklepom in njihovi utemeljitvi. Očitna je bila želja komisije, da si vsakdo, ki bere poročilo, sam u-stvari sodbo o značaju dogodkov.
Poročilo je mogoče presojati z najrazličnejših stališč. Na tem mestu bi ga radi samo s stališča olike. Olika je namreč tudi med tistimi vezmi, ki vežejo naše bralce na naš list. Obenem se nam zdi to stališče najrazumljivejše in najvažnejše.
S stališča olike moramo postopanje čikaških demonstrantov ostro obsojati. Poročilo govori o ogabnostih, pro-staštvih in surovostih vseh mogočih vrst, tudi o takih, ki
smo o njih mislili, da se v naši sodobni družbi ne morejo več pojaviti. V Chicagu so se glasom poročila godile stvari, ki bi jih človek ne pričakoval niti od divjakov v srednji A-friki, kaj šele od zaostalih tibetanskih kast, zapuščenih indijanskih plemenih v Andih itd.
Demonstrantje in njihovi zagovorniki hočejo te izbruhe surovosti opravičiti s teorijo, da morejo le z nasiljem opozoriti svet na pravilnost svoje politike, pa se motijo: nasilje je ena stvar, surovost je pa druga. Prav lahko si mislimo nasilje brez surovosti. Obstoja cela vrsta nasilnih spopadov, ki se držijo olike, na primer dvoboji, viteški turnirji. Seveda jih ne odobravamo, toda priznati moramo, da se držijo pravil, ki jih za take slučaje
Amerika obožuje oliko, ve-predpisuje olika, likokrat celo preveč, kar potrjuje splošna ameriška privrženost ideji konformnosti in želji po izogibanju vsemu, kar bi moglo roditi debate in trenja. To ima svoj pomen tudi
za politiko. Ne smemo si na primer zapirati oči, da so dogodki v Chicagu pognali mnogo volivcev Nixonu in Walla-ceju v naročje. S surovimi ljudmi nima nihče rad opravka, naj zagovarjajo še tako plemenite ideje in cilje. Kdo naj voli npr. McCarthyja, odnosno Humphreyja, ako ima take divjake za pristaše?
Poročilo je po našem tudi temeljito izpraševanje vesti za ameriški narod. Ne bo zadostovalo, da le skušamo najti primerna navodila za varnostne organe, da ne bodo po svoji volji branili red in mir; bo potrebno tudi, da bojkotiramo vse, ki nočejo poznati pravil olike, kadarkoli se u-dejstvujejo na katerem koli polju našega javnega življenja.
Ako tega ne storimo, bo padal moralni ugled naše dežele po vsem svetu. Kdo more na primer sedaj trditi, da se nekdaji “divji zapad” ni zopet pojavil in pomaknil proti vzhodu in prišel prav do Chicaga? Ali nam je to res potrebno?
Sato sestavil novo vlado
TOKIO, Jap. — Ministrski predsednik Sato je sestavil novo vlado. Menjal je skoraj vse ministre. Na važna mesta je postavil svoje osebe zaupnike. Vse kaže, da bo sedanja vlada ostala na krmilu do prihodnjih volitev. Zunanjo politiko bo vodil Satov osebni prijatelj in zaupnik Ki-ichi Aichi. Je zagovornik sodelovanja z Ameriko, toda želi, da Amerika vrne Japonski otočje Riu-kiu, ki je sedaj pod ameriško okupacijo, posebno otok O-kinawo.
Ker ima Sato trdno večino v parlamentu, se ni treba bati do prihodnjih volitev nobene resnejše vladne krize, čeprav v vladni stranki ne vlada zmeraj popolna sloga.
De Gaulle bo hodil dalje po svojih potih?
PARIZ, Fr. — Vesti iz vladnih krogov trdijo, da je predsednik republike Charles De Gaulle dejal vladi, da nima namena spreminjati svojega stališča do Vstopa Britanije v Skupni trg, do NATO in do mednarodnega denarnega sistema.
General hoče hoditi po svoji poti, kot da se ni nič zgodilo ne na Češkoslovaškem in ne s francoskim frankom.
Grška diktatura se hvali z dobrim gospodarjenjem
ATENE, Gr. — Grška diktatura je sedaj objavila prihodnji državni proračun, ki znaša približno $1.7 bilijona. Je uravnovešen in po mnenju finančnega ministra spretno konsolidiran. Režim poudarja v uvodu k proračunu, da bodo državni uradniki dobili 5c/c višje plače, zboljšane bodo tudi pokojnine, tako da bodo dosegale 70% rednih prejemkov v aktivni službi.
Za investicije je namenjenih $360 milijonov; $167 milijonov bo prišlo iz posojil najetih na tujem, ostanek pa iz domačih posojil in prihrankov pri posameznih proračunskih postavkah. Stroški za narodno obrambo znašajo 23.4% državnega proračuna. Poročilo poudarja, da so cene v letošnjem letu ostale stabilne in da se tudi v 1. 1969 ne bodo preko mere dvigale.
Nixon bo bolj uporabljal televizijo in radio
NEW YORK, N.Y. — Richard M. Nixon nima s poročevalci, novinarji, časopisnimi in televizijskimi fotografi in snemalci najboljše skušnje. V preteklosti se je velikokrat pritoževal nad njimi, da so ga javnosti pristransko predstavljali. Posebno veliko pritožb je imel nad časnikarji-
Njegova okolica pravi, da se je zaradi tega odločil, da bo kot predsednik ZDA večkrat narodu preko televizije in radia govoril neposredno v upanju, da bo to v javnosti utrdilo njegov ugled in položaj, ki bi mu časnikarji u-tegnili škodovati, kot so L. B. Johnsonovemu.
tm HMERISKA DOMOVH^a, DECEMBER 4, 1968
1 MHEmšm Doksowiha
611; at. v-itui Ave. — BJEndenoii 1-062# — CJav^land, Oblo 44103
National and International Circulation
^ublisiicii daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ož July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Be Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $£.00 za $
Kr Kanado in deželo Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 sa 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
Belted States:
$16.G<> per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months* Friday edition $5.00 for one year
ill
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 234 Weds., Dec. 4, 1968
Pogoji za vzorno komunistično državo
Že od nekdaj je navada, da se gospodarji pečajo praviloma le s prijetnimi zadevami, sitne in nerodne pa prepuščajo svojim služabnikom, hlapcem itd. To velja tudi za politiko in za komunistični svet. Tito pripisuje na primer vse dobrote komunističnemu režimu, vse žrtve^ pa vali na “družbo”, ki je naravno nihče ne vidi in ne sliši. Tudi tovariši v Moskvi se držijo podobne taktike. V češkoslovaški krizi so na primer prevalili na Ulbrichtove vzhodnonemške komuniste dolžnost, da poročajo svetu vse, kar pomeni za tovariše žrtve, bremena itd. Tako je Ulbricht postaj nenadoma moskovska trobenta prvega razreda, naivneži pa vidijo v tem celo neke vrste odlikovanje za nemškega komunista!	,
In tako se je zgodilo, da je deveti plenum glavnega odbora vzhodnonemške Komunistične stranke uradno objavil vse moskovske zahteve do češkoslovaških komunistov. Zahteve so naštete v 12 točkah, odkrivajo pa rdečo stvarnost tako, kot je. Ta je v svojem bistvu naravnost brutalna, zato je dobro, da jo poznamo. Zahteve so sledeče.
1.	Češkoslovaška mora dosledno izvršiti vse resolucije, kar jih je bilo sklenjenih na sestankih v Črni, Bratislavi in Moskvi.
2.	Ker je ČSR članica Varšavskega pakta, mora dosledno izvajati zunanjo politiko, ki odgovarja sporazumom v Karlovih varih, in izraženo v pogodbah o obojestranskem prijateljstvu in medsebojnem podpiranju. ČSR mora tudi sinhronizirati svojo zunanjo politiko s temi zavezniki.
3.	ČSR mora voditi odločno borbo proti meščanski ideologiji in zatirati vse protisocijalistične in protirevolucijo-narne sile.
4.	Stranka mora kontrolirati vsa informacijska sredstva v duhu marskizma-leninizma ter proletarskega inter-nacionalizma in postaviti zanesljie zaupnike na čelo vseh sredstev za informacije.
5.	Stranka mora odstraniti od sredstev za informacije,
iz svojih vrst in iz javne uprave vse elemente, ki so proti-socijalistični, revizijonistični in nacijonalistični.	/
6.	Stranka mora takoj razpustiti vse protisocijalistične in protlrevolucijonarne klube, organizacije in društva ter prepovedati njihov obstoj.
7.	ČSR mora sodelovati z glavnim stanom zavezniških čet, da se utrdi socijalistični red, da se vodi boj proti proti-revolucijonarnim elementom in z vsemi sredstvi varujejo zahodne državne meje.
8.	Ne sme priti do nobenih pogromov in do nobene diskriminacije proti češkoslovaškim državljanom, ki so za marksistično-leninistično prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in drugimi bratskimi socijalističnimi državami.
9.	ČSR mora napraviti vse potrebne korake proti mednarodni kampanji v Združenih narodih, ki jo je sprožil a-meriški imperijalizem, ki je usmerjena proti operativni vojaški pomoči socijalističnih dežel.
10.	Stranka mora preklicati veljavnost tako imenovanega 14. partijskega kongresa.
11.	Sklicanje 14. kongresa mora biti odloženo, dokler se stanje v deželi ne normalizira.
12.	Obnašanje vseh tistih vladnih voditeljev, ki so na tujem po 20. avgustu, mora biti kritično ocenjeno. Posledice te ocene morajo biti vpoštevane, kadar bo prišlo do odločitve o njihovi bodoči zaposlitvi.
Tako si je Moskva predstvaljala odnose do Prage v začetku oktobra. Ker so se odnosi med Prago in Moskvo po tem času znova zaostrili, je Kremlj najbrže postavil še nove zahteve, ki pa še niso prišle na dan. Vesti o njih se pa že širijo po Moskvi in v Pragi. Upajmo, da jih bomo kmalu zvedeli.
Sicer pa že gornjih 12 točk pove jasno, kako si v Kremlju predstavljajo “pogojno suvereniteto”. Do sedaj smo mislili, da se pogojnost nanaša le na vprašanje okupacije. Gornje zahteve povedo, da ima pogojna suvereniteta lahko še druge namene, ki spremenijo vsako komunistično državo v moskovsko kolonijo.
Ne smemo si namreč domišljati, da gornje zahteve veljajo le za češkoslovaško. Veljajo prav za vse komunistične države, seveda se ne bodo povsod začele izvajati obenem. Vsaka komunistična država bo prišla na vrsto, ko bo zanjo prišel čas. Seveda se bodo žrtve te suverenitete skušale braniti, kot bodo vedele in znale. Naj napravijo, kar hočejo, vsaj v začetku bodo morale ostati le v obrambi. Kakšen naj bo obramben upor proti Moskvi, bo pa pokazala najpreje Češkoslovaška.
Za komunistični svet se je torej začela nova doba. Mo-
Sedanja moskovska politika pomeni za komunističen svet hudo preskušnjo. Dvomimo, da bi komunistične stranke mogle izvajati moskovske programe tudi takrat, kadar bi jih res hotele. So same po sebi še preslabe ideološko, na-narodi pa niso dozoreli za nove idejne in družbene potrese in ne želijo postati moskovske kolonije.
Težavno bo slediti dogodkom za železno zaveso, pa bo treba, saj ne bo nihče vedel, kdaj drugače lahko doživi neprijetna razočaranja.
a |
BESEDA IZ NARODA
Na mildavževanie	zdai seJih,ni™° t0l“I0,b8li'
i	»j,, I	saj so darila bila dokaz, da le ni-
K wIS'Ib	smo bili tako poredni.
Tako smo praznovali Miklavža v stari domovini. Tukaj, v novi domovini nam pripravijo mi-klavževanje vsako leto požrtvovalni učitelji in odborniki Slov. šole pri Sv. Vidu. Moram priznati, da je skoraj lepše, kot je bilo doma, saj je tukaj svetnik obdan s trumami lepih belih angelov, ki skrbijo za to, da se parkelj ni preveč ne “spozabijo”. To miklavževanje nam s svojim lepim sporedom, veličastno napravljenim sv. Miklavžem in ljubkimi angelčki, pa seveda z razdeljevanjem daril omogoča posredovati našim otrokom lep slovenski običaj in to na način, ki je otrokom privlačen in jim bo ostal v spominu še na stara leta. Vsi vemo, kako težko je o-troke narediti in ohraniti zavedne Slovence, miklavževanje nam lahko pri tem mnogo pomaga. To je nekaj, česar njihovi ameriški sošolci in prijatelji nimajo, je nekaj, o čemer jim lahko naši otroci s ponosom pripovedujejo.
Zato nagradimo trud naših požrtvovalnih učiteljev in odbornikov in pripeljimo naše otroke na miklavževanje v dvorano sv. Vida v nedeljo, 8. decembra!
Dr. Sonja Toplak
CLEVELAND, O. — Spet se bliža tisti čarobni čas, ko si je pri nas doma pokrajina nadela praznično belo obleko in ko so o-troška srca bila polna pričakovanja. Naprej smo se veselili na sneg, saj je že sam po sebi bil vir nepopisnega veselja, in sankanju, smučanju in kepanju ni bilo ne konca ne kraja.
Toda sneg je bil več kot to — bil je prvi znanilec, da ni več daleč do Miklavža. In res, ni bilo dolgo in izložbe po mestu so bile vse rdeče osvetljene, dekorirane z rdečim papirjem in polne črnih in rdečih parkeljnov, pozlačenih šib z rdečimi pentljami in seveda tu pa tam kak sv. Miklavž. Ne vem, ali smo res bili tako poredni, ampak zdi se mi, da so povsod prevladovali par-keljni, edino v slaščičarnah in pekarnah so se nam smehljale naproti cele vrste sv. Miklavžev. Čim prej smo potem napisali v naši naj lepši pisavi pismo ljubemu svetniku in vanj položili vse vroče želje, ki smo jih nabirali vse leto. Vsa mamina svarila, naj nikar ne prosimo preveč, češ saj sv. Miklavž mora obdariti dosti otrok, so naletela na gluha ušesa.
Potem je bilo samo še treba čakati na tisti magični dan in seveda biti priden kakor angelček, saj ni bila samo nevarnost, da nič ne dobiš, če si poreden, ampak še večja, da te parkelj odnese. Če nas je bilo prej težko spraviti ob mraku v hišo, ker bi se radi “samo še enkrat peljali s sanmi dol po hribu”, nas sedaj še klicati ni bilo treba. Čim se je začelo mračiti, nam je postalo tesno pri srcu: “Kaj pa, če se kje kak parkelj zmoti, pa pride že prej na zemljo?” in že smo jo ucvrli domov.
Končno je prišel tisti dan! Že zjutraj smo bili vznemirjeni in to se je stopnjevalo od ure do ure. Ko se je začelo mračiti, se nam je že vsak šum zdel rožljanje verig. Skoraj nam je postalo žal, da smo sv. Miklavžu pisali, saj smo vedeli, da brez parkeljnov nikoli ne pride. In, o tisti oarkeljni, kako smo se jih bali. Najraje bi se skrili pod posteljo ali nekam, kjer nas parkeljni ne bi mogli dobiti.
Nazadnje se je le zaslišalo rožljanje verig in tokrat zares. Kmalu za tem je potrkalo na vrata. Mama je šla odpret, mi smo se pa skrivali za njenim krilom, ker se nam je navsezadnje tam le zdelo varnejše kot pod
Izpod stolpa sv, ICriža
BRIDGEPORT, Conn. — V zadnjem dopisu smo nekaj omenili o pripravi za opereto “Miklavž prihaja”. To lepo zabavo nam bo priredil z odraslimi in mladino rev. dr. Jerko Gržinčič 7. decembra 1.1. ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Križa v Bridgeportu. Kar nestrpno že čakamo ta nastop.
Tu moram najprej omeniti, kako so naši farani v zadnjem času postali zelo agilni-delavni za raznovrstne prireditve, predvsem plesne. Tako so nam med tem časom priredile prvo plesno zabavo starejše članice Marijine družbe. Drugo prireditev “Vinsko trgatev” so nam priredili farani pod vodstvom g. Stanislava Mallyja. Obe prireditvi sta se kar dobro obnesli, tako finančno, kakor tudi moralno.
Prav tako dobro je uspela zadnja prireditev v soboto, 23. novembra 1968, katero sta priredila g. Louis Rednak in ga. Pepca Tayler.
Pri tej prireditvi so njima pomagali še: gg. John Lukman in Franc Bezjak, ki sta se v baru trudila s prodajo raznovrstne pijače; v kuhinji sta se potili ga.
Juliia Rednak in ga. Marija Ga-posteljo. Previdno smo po- lič. Vstopnice, katere so imeli v kukali izza maminega krila in'predprodaji, so dobro razprodali videli med vrati ljubljenega1 g. Irmin Kurbus, vodja priredit-svetnika: ves je bil bel in sre-j ve, g. Rednak in njegova pomoč-brn, v roki je imel knjigo in za- niča ga. Tayler, nadalje ga. Do-čel iz nje brati naša imena. Jrothy Fejes, gg. Joseph Duh, Vprašal nas je, ali smo pridni.'James Tayler in zopet g. Luk-prav vedeli, kaj odgovo- man. Pri vhodu v dvorano je
Nismo
riti; prav prepričani nismo bili o'skrbela za prodajo preostalih svoji pridnosti in kaj, če nas za-' vstopnic; ga. Miklavžina pa je radi laži prepusti parkeljnom, ki imela v oskrbi prodajo kart za so za njegovim hrbtom rožljali jestvine in pijačo. Edi Tayler je z verigami in nam kazali svoje poskrbel, da je garderoba funk-dolge rdeče jezike. Zato smo cionirala prav izvrstno, previdno odgovorili, da smo ma-1 Vsem, ki se toliko trudijo o-lo pridni in ko nas je mama krog našega farnega, društvene-dregnila, hitro pristavili, da se ga in zabavnega udejstvovanja, bomo poboljšali in začeli moliti izrekamo vsi farani prisrčno za-očenaš. Parkeljni so se malo po- hvalo.
M. Jakopič:
KRUH
V	rokah držim hleb, topel kruh ...
Zunaj veter zavija in cesta je mokra od solz neba.
Otrok se veselo v kotu igra in se smeji, kot da je življenje le pesem.
V	rokah držim kruh in gledam sliko na mizi:
“Tisoč otrok umira nocoj, to noč.”
Pred jutrom že bodo ugasnile njih hrepeneče oči, ker zanje ni kruha — moj Bog — ne sočutja ljudi...
Hleb držim in gledam —-
telesa, izsušena z nabreklim trebuhom ...
In zdi se mi, da bi bil kruh grenak, če bi ga zdaj odrezal.
Zakaj to uro umirajo otroci pod roko Heroda, novega Heroda, ki ubija počasi...
Grenak je kruh, če ga ne deliš z drugim ...
Grenak, kot zadnja solza, ki pade na suhe, mrtve roke ...
Daj nam vesti, nam, ki kruh mečemo v blato in hodimo po svetu z zavezanimi očmi, da bomo videli bedo, trpljenje ljudi, otrok, ki želijo si kot naši živeti, živeti!
C11 € A 6 0
NEKDAJ
ras
* DEMOKRACIJA! — Vsakdo te rad ima in poudarja tvojo važnost! Med temi je seveda mnogo takih, ki te čislajo in ljubijo, dokler služiš njihovim namenom in koristim. Človeško je to.
Ampak Amerikanci imamo v naši demokraciji čudovito “tajno orožje”, ki ga lahko uporabimo, če ga hočemo in znamo, proti vsakemu, ki hoče nam vsiljevati napačne socialne, gospodarske in politične nauke. To “tajno orožje” so svobodne volitve! Seveda je potrebno, da tisti, ki se poslužujejo in uporabljajo to “tajno orožje” pravice do svobodnih volitev, morajo imeti pri posluževanju te pravice prave, zdrave kvalifikacije. To je, da znajo razločevati, kaj je prava demokracija in kaj ni. Če teh kvalifikacij nimajo, ali bolje zdrave, prave razsodnosti, taki tega “tajnega orožja” ne poznajo.
V taki mešani družbi, kakršno tvorimo Amerikanci, sili na površje javnosti mnogo glav in premnoge glave izmed teh vsaka po svoje seje naokrog svoje ideje o vseh raznih problemih in potrebah med nami. Tako imamo tudi med demokratičnimi voditelji in ljudmi mnogo takih, ki bi radi, da bi demokracija bila nekak tak “avto”, v katerem bi se vsak vozil po svoji želji ter po potih, ki bi bili njemu v korist.
Seveda take demokracije ni. In če bi bila kje taka demokracija, bi to ne bila demokracija, pač pa ena velika zmešnjava. To dokazuje in pove, zakaj v naši družbi čestokrat nastanejo napačna tolmačenja in tisti, ki ta-
pravilna, mnoga pa ne! Tako je demokratska administracija vse od začetka ob izvolitvi Kenne-dyja, nato pod Johnsonom vozila po potih naših domačih problemov in zahtev po načrtih, kako naj čez noč uredimo razne težave in to tako, da je bilo tistim, ki so doslej gradili našo veliko Ameriko, bolj v škodo, kakor o-nim, ki nimajo pokazati kakih važnih doprinosov k blagostanju in veličini naše demokratične Unije.
Javnost je nepotrebno vmešavanje administracije in njenih uradov opazovala in sodila po svoje. Mesto, da bi te probleme pustili reševanju posameznih držav in okrajev, so se vtikali v te sitnosti. Javnost jim je 5. novembra letos po svoje odgovorila z glasovanjem, kako misli o vsem tem.
Neki rek pravi, da vsaka proga in vsaka pot ima svoj konec. Tako bi lahko sodili, da tudi pota politikarjev imajo svoje konce. Nekateri preje, drugi dalj, a vsaka pot se enkrat konča.
Kako bomo vozili za naprej, ko bo v Beli hiši v Washingtonu druga glava — republikanska ? Prerokovati je težko in tudi na mestu ni. Vozili bomo kako?
Pozabiti ne smemo, da nova administracija bo podedovala dolgo vrsto težkih problemov in težav, domačih in s tujezemstvi. Premnogo obveznosti se bomo morali držati. Nekaterih se znamo znebiti, če bo administracija previdna. Brez vsakih obvezno-ti do zunanjega sveta seveda nikoli ne bomo.
Najtežji problemi doma pa bodo, kako se bo obnašalo naše na-
kim tolmačenjem sledijo, zavo- rodno gospodarstvo! Težave u-zijo in kmalu srečujejo na svo- stvar j a inflacija. Doslej nas niso jih potih v javnosti nasprotstva, (dasi mnoge tudi precej!) te te-ugovarjanja in odpor. V pravi žave tipale. V prihodnjih par le-demokratični družbi taki vodi-, Uh se ho to tipanje bolj čutilo.
telji kmalu naletijo na odpor. To zato, ker delajo in vozijo z lastnimi sebičnimi mišljenji in načrti. Proti takim javnost kmalu odgovori in ob volitvah jih z glasovanjem (t. j. “tajnim demokratičnim orožjem”) odslovi.
Prav po teh receptih so izpadle tudi letošnje narodne, državne in marsikje lokalne volitve po naši širni Uniji.
Zanimivo je, zakaj in odkod to, da nekateri voditelji in predstavniki tako hitro pridejo ob u-gied, ki ga pred volitvami uživajo in z njim zmagajo?
Najboljše pojasnlo k temu se
Kako to tipanje ustaviti, ali vsaj olajšati? To je vprašanje. Cene, obrestne mere in vse, kar je treba plačevati in odplačevati, zahteva vsak dan več in več. In to je, kar grize. Kar čez noč vsega tega ne bo moč rešiti, razen če imajo novi upravniki tako čarovniško moč, da samo s “prsti počijo”, pa je zahtevam zadoščeno. Tega pa doslej še niso znali — težko, če bodo za naprej.
Če bomo z vojno v Vietnamu kmalu zaključili (to,.če bomo?), bo doma. nastal v gotovih industrijah najbrže nekak zastoj. Vlada bo znižala naročila za o-
mirili, saj so naši šklepetajoči zobje bili zadosten dokaz, da so svoje delo dobro opravili. Sv. Miklavž je potem iz koša vzel
Iskrene pozdrave vsem Slovencem po širnem svetu.
Anton Lagoja
skva bo hotela zadušiti v vsem komunističnem svetu vse ostanke in spomine na nekdanjo svobodo, pa tudi na nek-!darila, jih razdelil, pa se poslo-danji nacijonalizem. To bo mogla doseči le deloma, ako bo!vil- Parkeljni so za slovo še en-tudi pri tem rabila vsa Stalinova sredstva.	jhrat zarožljali z verigami, pa
— V Havajskem otočju , je 9 naseljenih in več nenaseljenih otokov.
zdi, da je to, da izvoljeni vodi- rožje in drugo, kar se bo poznalo telji pozabijo na nekatere važne v industriji jekla in železa in tu-obljube, ki jih dajejo javnosti di v nekaterih drugih industri-pred volitvami. Mesto, da bi šliijah. Kaj, če bo nezaposlenost za-za reševanja raznih problemov! čela naraščati? V njej bo treba med narod, med ljudi proučevat,^ živeti. Dohodki manjši. Odpla-kaj so razlogi in težave v raznih J čila na domove in drugo pa vi-krizah, vsiljujejo kar svoja mne-.soka po sedanjih inflacijskih na-nja, ki so tu in tam nekatera' Črtih. Kaj mislite, kake razmere
znajo nastati v takih okoliščinah?
Če vzamemo vse to in še stotine drugih takih vprašanj v poštev — si li moramo pomagati, da se ne bi popraskali po glavah, češ, kako bo res jutri in pojutrišnjem z vsem tem?
Na mestu je, da smo pripravljeni na vse. Kajti ni tako svetlega sončnega dneva, da bi mu ne sledili oblačni in deževni dnevi.
Naša domača in zunanja politika bo odslej prehajala na nova pota. Javnost — volivci so tako odločili. Javnost, ki je nezadovoljno gledala, kako so razni po-litikarji hoteli čez noč preurediti premnoge domače zadeve — uvesti nove “civilne pravice” s čudnimi pravicami, ki bi enim služile tako — drugim drugače, je z večino povedala, da se s takimi ‘“pravicami” ne strinja.
Javnost z glasovanjem, če vzamemo glasove, dane republikancem in neodvisni stranki, ki jo je vodil Wallace, je z veliko večino izrazila, kako misli tudi o naših javnih neredih, ki se dogajajo po naših šolah, kolegijih, univerzah itd. Te nemire in ne-rednosti se zdi, da marsikje doslej niso znali kontrolirati. Prava zmeda marsikje! Učenci diktirajo, kaj naj se jih uči in to in ono. Potomci raznih plemen in rodov zahtevajo take učitelje, kakor si jih sami želijo. V kake zmede bi s tem prišli. Ali je na mestu in prav, da administracije k temu molčijo? Javnost to gleda in je drugega mnenja in v duhu tega mnenja je volila in to je glas: Ne ugaja nam, kar se dogaja — spremembe hočemo!
Dal Bog, da bi bila pota novih voditeljev v takih ozirih srečnejša, kakor dosedanja!
R.
/Z NAŠIH VRST
Gilbert, Minn. — Cenjeno u-redništvo! S priloženim čekom želim poravnati naročnino Ameriške Domovine za prihodnje leto, ker nam bo ta skoraj potekla.
Uredništvu in vsem, ki se pri izdajanju tega našega tako priljubljenega časopisa trudite, iskrena hvala! Bog Vam plačaj! Hvaležna družina
Miha Sodnika
Cleveland, O. — Spoštovani! Prav lepo se zahvaljujem za obvestilo, da mi bo naročnina zapadla. Čeprav sem imel Ameriško Domovino vsak dan v mislih, se že tako zgodi, da človek odlaša. Bom pa sedaj takoj poravnal, upam, da ni prepozno.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, četudi jo moram dostikrat brati ob štirih zjutraj, ko vstanem, ker preje nimam časa. Bog živi Ameriško Domovino še mnogo let in z njo slovenski tisk in besedo v Ameriki.
Pošiljam celoletno naročnino in prilagam 2 dolarja v tiskovni sklad.
Sprejmite najlepše pozdrave od Vašega naročnika
Johna Meglen
*
Garfield Heights, O. — SpO' štovani! Priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino na Ameri' ško Domovino. Zelo pogrešam pokojnega Jakoba Resnika, kateri je ob tem času redno prišel po naročnino. Bil je dober h1 plemenit človek.
Hvala vsem, ki se trudijo p izdajanju Ameriške Domovine? in vsem prav lep pozdrav!
John Krofi
iri
Vancouver, B.C. — Spoštova' ni! Prav lepa hvala za redno P°' šiljanje Ameriške Domovine 113 moj novi naslov v Vancouver Z listom smo zelo zadovolji' Želimo vsem vesele božic116 praznike in srečno ter blagosloV ijeno novo leto 1969.
Francelj Svenshek
AMERIŠKA DOMOVINA,
^ S. FINŽGAR:
NA POTA
Novice in voščila z Otoka

.V_T_T_T_r_T_
Gorski letoviščar dr. Slak se le od spremljevanja turistovke ^are le počasi vračal. Na klopci, kjer sta gor grede počivala, je Posedel. Drugače ni mogel mi-1110 nje, dasi ni bil nič utrujen. Živo se je spomnil usodne klopci kjer je spregovoril prve be-sede s pokojno Irmo. Od Irme Se mu je spreletela misel na k^aro. Ali ni moji rajnici podob-^ kakor je nisem doslej še nobene srečal? Zakaj mi je Irma Pred smrtjo obljubovala, da bo Vedno pri meni? Ali je sedaj Namesto sebe poslala Maro? Če Vse to niso prečudne skrivnosti, Potem ne vem, kaj bi bilo. Ali Sem se ji samotarski vdovec ,zas-: ^ilil? Kdo bi umel vse skrivnost človeških src in duš. Naravan ^ak je začutil, da mu srce hi-^oje utripa. Naslonil se je na Palico, ki jo je držal z obema r°kama med koleni, povesil gla-v° in se zamislil v sanje, v lepe ®anje, ki sta se v njih srečali frtna in Mara. Zatisnil je oči in Ho ždel v gozdni tihoti. Meže videl sinjino Irminih oči, ki se smehljale zvestobi rjavih °at Mare. Nič ni razumel, kaj Sp z njim godi. Polaščal se ga je s^adek nemir, dokler se ni odloč-110 vzdignil s klopce, si potegnil z roko po čelu, stisnil palico in Se naglo spustil po strmi stezi. v Ko je bil že blizu koče, je sli-Sak da lovec Tilen Triplat poje,
2 koče se je sukljal dim. Lovec , don, ljudje so mu rekli Tila, je ahal večerjo in pel. Taka je da njegova navada, da je pri v koči in krog nje vselej kG ali si žvižgal. Slak je razumel Pesern “j£oci sj hodil, kje si bil, J6 si čeveljčke rosil” in bilo mu kakor da jo nalašč njemu tepeva. Ko je siopil v kočo, ga K Tila dobrovoljno pozdravil, 2eč v roki leseno žlico, ki je z t° mešal v ribniškem loncu pla-^‘dsko kašo.
Golgo vas ni bilo. Ali ste šli k^av do Valvazorjeve koče na Pivo?”
^Do Frate sem pa res šel.”
^ tistim fantom turistom? Ko
zavila na našo stezo, sem
aVno prišel in vas videl.”
j ®aj ni bil fant, dekle je bila,
^anitna turistovka.”
Dekle? Razumem. Potem je
žkSa metulj ska in hroščevska
atla gotovo prazna in bi moral
'i>Ce^0 pesem izpeti do konca: *vr'
3o
a3 so to za ene ptičke, ki ima-rdeče ličke’ — ali ne, gospod Q°ktor?”
mu je Slak zapretil ‘hitro utrneš kako
s H, Tila,’:
Prstom, '
§°dčevsko.”
‘‘"P
^rebitensko, če je dekle, od
H
se mi je zdela tako na vse
v°§le iep0 zgrajena, da se vam Ri dl, če niste šli z njo do vrha >• Zares.”
^ izobražena, vse jezike zna. ^sela je jn modra, oboje obe-
J rate ne.”
"L” •
a je lepa in vesela, rad ver-edi. Da je pa ženska tudi
dr Nisem se mogel ločiti. Prav
Hi
tj^Ha, tega bi ne verjel, če bi jv vk ki ste dohtar za resnico Pravico, ne povedali.”
Ion ie še enkrat pomešal po cd in povabil:
H
ek0
H’aninska
kaša je kuhana.

z Zelenice je samo maslo.
H
diite!’
s.ta jesti vsak iz svoje ko onadva v
kel zaradi Irme prijatelj Primož?” i
Iz koče je stopil k njemu Tila.
“Ali ste slišali srnjaka, kako se je drl? Ženitev prihaja. Dobro vem, kje se drži. Junak os-mak je. Kakor majhen jelen. Ali ga greva jutri gledat?”
“Jutri ne. Tamle na borovcih imam ogledane tesarje, tudi macesnje moram, da ujamem še nekaj planinskih kozličkov. Neki šoli sem jih obljubil.”
“Prav. Poj deva pač vsak za svojimi rogači. Lahko noč.” Slak je postal še nekaj časa zunaj, preden je po lestvi zlezel v snažno podstrešno sobico. Ni mogel takoj zaspati. Zadnja misel je bil sklep: “V ponedeljek se s prvim vlakom potegnem v Mojstrano. Pležo čez Steno bi le rad videl.”
V	ponedeljek navsezgodaj je Tila zakuril za zajtrk. Potem ko sta se okrepčala, si je Tila oprtal Slakov dosti težki nahrbtnik. “Ponesem vam ga do Žirovnice!”
Slak mu je rahlo branil.
“Nekaj opravka imam doma. Le pustite! Segreli se boste in, se mi prehladili.” Nato sta odšla.
V	vlaku je Slak po naključju zadel oddelek, kjer se je peljal Marijan P. Hitro sta se spoznala in Marijan je Slaku povedal, da gre po Maro in jo povede čez Steno.
Slak je podrobnosti o pleži hotel vse izvedeti. Marijan mu jih je opisoval, Slak je lovil vse besede, a pridno skrival, koko se boji za Maro.
V	Mojstrani je čakala Mara. “Lepo je, gospod doktor, da ste prišli. Saj sem vedela, da vas bo radovednost premagala. Škoda, do si ne upate z nama.”
Na postaji je bil tudi nosač, ki ga je Mara najela, da odnese obeh plezalcev oprtnike na Kredarico. Ko so se pri Šmercu dobro podprli, so jo mahnili v Vrata. Tam jim je popoldne Marijan skušal pokazati slovensko smer čez Steno. Kdovekaj niso videli in razumeli. Po večerji so takoj legli.
Ob štirih zjutraj so bili vsi nared. Nosač je zadel oprtnika Marijana in Mare; tudi Slaku se je ponudil, da nese še njegovega. “Ko smo stavili kočo na Kredarici, župnik Aljaž so bili duša vsega, sem nosil do petdeset kil. Le dajte mi ga, navajen sem.” Slak mu ga je izročil in potem so šli skupno nekoliko poti. Mara in Marijan sta se kmalu ločila na desno proti Steni, nosač in Slak sta krenila po stezi proti Pragu. Slak je venomer postajal, nastavljal daljnogled in lovil plezalca. A sta kmalu izginila v Steni.
“Prenevarna pot,” je potožil Slak nosaču. “Saj je čisto nav-pik.”
“Od tod se nam zdi bolj nerodno, kakor v resnici je. Dvakrat sem tam že sam plezal. Nekateri oddelki so res sitni. A Marijan je izvrsten in tudi gospodične ne bo treba tako vleči kakor tisto Angležinjo, ki je večkrat zabingljala na vrvi in kričala na pomoč. Dobro poznam Maro. Več hudega plezanja ima že za seboj.”
Slak je postajal še in še. Časih se mu je posrečilo, da ju je zagledal, a vselej se je bolj tresel Steni. Ko sta z no-
ABERNANT, Vel. Brit. — Zopet par vrstic iz našega življenja na “Otoku”. V teku zadnjih pet rija Pomagaj res postala kralji-
pajmo, da bo Marija izprosila njim in potomcem srečne, verne družine. Posebno letos v “letu vere” je bilo v tem svetišču ogromno romarjev in podeljenih nešteto sv. obhajil in tako je Ma-
čestitati, da tako vztraja in se.zamejstvu. Za Božič bo zopet po-drži izročila vernih krščanskih magal na “Otoku”.
mesecev smo imeli dva smrtna slučaja v Wolverhamptonu:
6. maja letos je tam umrl za rakom g. L. Razlag. Kraj njegovega rojstva nisem mogel ugotoviti. 21. septembra pa so tam umrli Likarjeva mama — gospa Likar. Dolga in bridka je bila pot njenega življenja. Oba, gospa in njen mož Franc, sta bila rojena v Lokavcu pod Čavnom, Vipavska dolina, in tam pred 50 leti sklenila zakonsko zvestobo. Ko je začel tam po razpadu Av-stro-Ogrske po končani prvi svetovni vojni razsajati in vladati Mussolini, sta zbežala v Celje in tam ustanovila lastno ognjišče in Bog jima je dal hčerki Zlatko in Jožico, kateri obe živita s svojo družinico v Wolverhamptonu. Ko je 1. 1941 okupiral Celje Hitler, je ta družina zbežala v Ljubljano in v maju 1945 v Avstrijo, od tam v Italijo in 1. 1948 sem na Otok”, kjer so si ponovno u-stvarili prijeten domek. Soprog g. Franc je umrl tam pred tremi
ca Slovencev. Sedaj se tam zopet lahko nabavijo po mili volji res krasni, umetniško izdelani verski predmeti in dobrega verskega branja je dosti na razpolago. Svetišče je krasno obnovljeno in preurejeno, kakor se za tak kraj spodobi. Pa ne samo Bezje, tudi druga božja pota in svetišča so bila letos polna pobožnih romarjev in lepo obnovljena. Krasno je obnovljena župna cerkev v Ribnici. Dobila je novo lice zunaj in znotraj in je tako v čast in krasoto celi okolici. Novo streho je dobila romarska cerkev na Trški gori pri Novem mestu ter je zunaj in znotraj vsa obnovljena, da se sveti kot bela golobica sredi prijaznih vinskih goric in prijazno pozdravlja slehernega potnika širom lepe Dolenjske. Novi bronasti zvonovi so zapeli v božje-potni cerkvi v Zaplazu na Dolenjskem in cerkev je zunaj in znotraj vsa lepo obnovljena. Še je veren narod doma in še rad
leti, letos še soproga in upamo, daruje za čast in slavo božjo. Je do uživata v srečni večnosti več- Pa tudi precej darov za vse to ni mir in srečo in tega nihče ne 30 mogel več motiti. Naj oba pokojnika v miru počivata na tujih j ie- Marija bo vsem darovalcem tleh in tam čakata svojo srečno poslednjo Veliko noč.
od dobrotnikov-rojakov v tujini, ki niso pozabili rodne kra-
®hske sklede. Ko je Slak po- 'sačem prišla čez Prag, ki je bil Sli kas,
k:
H,
so, jo je pohvalil: “Za pečenko je ne zame-
ii: en°
Ko' +
Hv Sta Pojedla, je Tila začel šg} VaG in pospravljati. Slak je ^rat° pred kočo. Na nebu *Ve?.§0rami so se že prižigale V „ fc' Nekje se je zadrl srnjak, Hb zaukMa sova. Slak je iti ‘ Y krogu po trati. Mislil je ko * H- Nazadnje se je potrkal "Aj. u se polglasno zasmejal: Tlet Sern res 0k Mari sivo pa-Pricvrknil, kakor mi je re-
bolje zavarovan s klini ko tedaj, ko je Slak prvič plezal čezenj, sta prav počasi šla dalje. Slak je postajal, namerjal daljnogled v Steno, a ju zlepa ni zagledal. Ob postajanju in posedanju sta prilezla na Kredarico šele čez poldne.
“Kdaj sodite, da prideta?” je zaskrbljen vprašal Slak.
“Če pojde vse po sreči, bosta kmalu čez poldne že čez Steno in potem čez večni sneg hitro tu.”
Nesreča nikdar ne počiva. To smo se prepričali v torek, 21. maja letos o 10-letnem Ivanu Lavriču, sinu Ivana Lavriča, in Bruncu Volariču, katera živita v Edmontonu, predmestju Londona. Ivanček se je peljal tisti dan s šolskim avtom v tamošnjo katoliško šolo. Ko je na križišču pred šolo izstopal iz avtobusa, ga je, nihče ne ve točno vzroka — podrl težki tovornjak, ga vrgel ob pločnik na cesti, pri čemer je dobil hud pretres možganov in nezavesten obležal. Čez 5 minut ga je tam dobila policija, takoj so bili o tem obveščeni starši. Prišel je rešilni avto, ga prepeljal v bolnico in tam je ležal 10 tednov v polni nezavesti. Nato se mu je začelo stanje izboljša-vati in zadnja dva meseca se mu zdravje, hvala Bogu, naglo zbolj-šuje in ubogi dečko bo kmalu zopet dober in zdrav. Vozač, kateri je vozil tovornjak, jo je naglo pobrisal naprej in izginil v vrvežu prometa velemesta.
Drugače, hvala Bogu, ni bilo posebnih nesreč med rojaki. Veliko jih je odšlo letos domov na počitnice in tam so res lepo preživeli dni oddiha med svojci. Od strani oblasti niso imeli prav nobenih težkoč, razen enega, kateri je bil pozvan na notranjo upravo (policijo), pa so ga kmalu izpustili in nato se je svobodno kretal povsod, kamor je šel, ter užival polno svobodo kakor drugi. Mnogo lepega povedo o razmerah tam, pa tudi temne strani. Skoro vsak roma na Brezje, ob sobotah in nedeljah so tam o-gromne množice vernikov. Pred milostno podobo se tam ob sobotah sklene nešteto zakonov in u-
doma in v tujini — obilen, bogat plačnik. Nekateri, tudi tu, se vsaj po imenu ob vse to prav farizejsko obregujejo in pravijo kot nekdaj Juda Iškarjot: “Čemu vsa ta potrata? To ni več moderno. Ta denar naj bi se porabil za uboge itd. Kadar pa pride čas za prispevke revežem, so gluhi in ne prispevajo počenega groša. Takšni smo! Ni pa doma tudi vse prav. Alkohol je zopet strašno zlo. Pijača ne gre več tako v prodajo in ljudje v obupu pij o. So pa krivi tudi razni kemični pripomočki, kateri iz navadne vode pripomorejo do na videz kar okusne pijače, a v organizmu telesa povzročajo raz-
prednikov.
Ekonomske razmere tam so še kar zadovoljive. V Sloveniji se pozna izredna marljivost in vztrajnost prebivalstva, katero kljub vsem neprilikam vztraja in vzdrži. Kar more, pač gre v inozemstvo za zaslužkom. Kaj bo potem, ko bo tudi tam zmanjkalo dela, se mnogi v skrbeh sprašujejo. Pa bo že Bog za vse
Kapela Marije Pomagaj v “Našem Domu” je zelo lepo obnovljena. Delo sta odlično izvršila novi g. župnik Bergant in marljivi g. Franček Tivadar iz Don-castra.
“Naš Dom” je bil vse poletje zaseden od rojakov od tu, še več pa od obiskovalcev iz Slovenije.
Vrli Bedfordčani pripravljajo v soboto 7. decembra slavnostno
preskrbel. Zopet se izpolnjuje akademijo — 50-letnico Jugosla-Župančičev verz: “In tujina se vije.
diči z deli njihovih rok .. .” —
Dogodki v Pragi so precej raz'
Največji siromak je kmet. Dela burili javnost. Vse je rohnelo, od zore do mraka, pridelki ni-: protestiralo, vsaj na papirju, na-majo nobene cene, davki so paito se pa vse pomirilo. Češkoslo-na kmetijah iz leta v leto vedno vaška je doživljala svojo žalost-hujši. Res čast in spoštovanje no usodo. Lepo gesto so naredili
našemu seljaku v rodnih krajih. Gorje, če se bo še kdaj povrnilo pomanjkanje prehrane doma. Bog obvaruj, toda mnogi pozabljajo danes zunaj in doma na Gospodovo molitev: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh...” Letina je bila letos doma prav zadovoljiva, le deževje sredi septembra in oktobra je pokvarilo vso kvaliteto. Precej škode je letos tam povzročil krompirjev hrošč, kateri je prava šiba božja današnjih dni tam. In še mnogo lepega in žalostnega pripovedujejo rojaki o razmerah doma. Drži to: Vse ono, kar je ostalo dobro in verno doma, in tega ni malo, veliko moli in žrtvuje za domovino ter voljno prenaša križ in ravno potom teh rosi Bog blagoslov in srečo doma. Tudi mi zunaj bi morali več moliti za rodno domovino in ne mlatiti razne nepotrebne prazne slame.
In ekonomske razmere tu. Ni vse prav rožnato, toda hvala Bogu, smo kar lahko zadovoljni. Je drugod slična pesem. Par rojakov je odšlo od tu v Nemčijo, Avstrijo in se nič preveč ne pohvalijo o razmerah tam.
Vreme je tudi bolj muhasto. V nekaterih predelih so bile poplave, deževje, drugod pa istočasno lepo, sončno vreme. Največ so trpeli letos bogati predeli Devon Exeter Sommerset Yorkshire.
katoličani v Londonu. Na praznik sv. Vaclava (Venčeslava), zavetnika Češke, so do zadnjega kotička napolnili ogromno west-minstersko katedralo. Tam je imel kardinal Heenan koncele-brirano sv. mašo, z njim je so-maševalo 9 duhovnikov slovanskih narodnosti. Med temi sta bila dva hrvatska duhovnika in naš slovenski župnik. Podeljenih je bilo mnogo svetih obhajil in upajmo, da bo vse to prineslo Pragi in Bratislavi mir, srečo in svobodo, več nego razne prazne politične slame in dolgotrajne debate.
(Dalje)
dejanje. Vlada si prizadeva vse j Vinotok je bil precej deževen, to preprečiti, a nima zaželj enega drugače pa zelo topel. Listopad
uspeha. V verskem oziru in svobodi ni vse tako, kot bi bilo želeti, a vseeno smo Bogu lahko za vse to hvaležni, kar je ostalo dobrega. V ostalih deželah, katere so direktno pod Moskvo, je mnogo hujše in kateri pridejo od tam v Jugoslavijo, pravijo: “Nebesa imate pri vas. Res žalostno in mi moramo narodu doma le
je začel zlasti po Škotski s snegom in zameti, tu na jugu pa s prav tenko, hladno burjo in spak kar noče popustiti. Izgleda, da bomo imeli letos ostro zimo.
Naš bivši župnik msgr. Kun-stel Ignacij se je sredi vinotoka za stalno naselil v Rimu in bo tam reševal in vodil dušno pastirstvo med vsemi Slovenci v
DRUŠTVENI itšEM
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Drustvonr ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega-
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Kaj bo z Naserjem!
Muslimanski bratje, njegovi stari nasprotniki, uspešno hujskajo proti njemu med študenti in celo med vojaštvom.
KAIRO, Egipt. — Egiptovska politika je zmeraj zagonetna, naj vlada tam kralj Faruk ali diktator Naser. Drži, da je Naser še zmeraj najbolj vplivna in najbolj priljubljena politična osebnost v Egiptu, pa vendar nočejo potihniti glasovi, da se njegov režim bliža resni krizi. Odkod prihajajo te novice, ne more točno ugotoviti niti Naserjeva policija. Vsi znaki kažejo na znano Muslimansko bratovščino in njen urad v Švici. V Egiptu je namreč prepovedana. Ni tudi dvoma, da je pomagala organizirati izgrede in nemire med študenti.
Govorijo, da prede svoje niti tudi v nezadovoljnih vojaških krogih. Teh je dosti. Vojaški poveljniki niso namreč zadovoljni, da jim ruski “inštruktorji” gledajo preveč na prste; jezi jih pa tudi, da so slabo plačani. Ni jim prav, da morajo sedeti zunaj na deželi pri svojih četah. Zato ima agitacija gornje bratovščine očiten uspeh posebno pri nižjih oficirjih.
Režim se boji, zato je postal zelo strog pri izvajanju nadzora. Vojna letališča so skoraj blokirana, niti vojaki ne morejo tja brez posebnih vstopnic. Tako se polašča nemir egiptovske politike. Nevarnosti za upor še nihče ne vidi, nihče pa tudi ni prepričan, da bo sedanje stanje dolgo obstalo.
Na Kitajskem se selijo
HONG KONG. — Tuji opazovalci so prišli do sklepa, da se ravno sedaj morajo navadni Kitajci močno seliti. Zajela jih je namreč režimska želja, da gre čim več uradnikov in delavcev na kmete, da tam opravljajo dela pri obdelavanju zemlje. Zdi se, da je prišlo že kar v navado, da mora vsak na deželo, ki se le malo zameri sedanjemu lokalnemu režimu. Seveda je težko reči, kako dolgo bo lokalni režim trajal, kajti v praksi se zelo hitro menja, včasih po volji Maove o-kolice, večkrat pa tudi proti njeni volji.
Pogosto se dogaja, da sprememba režima daje povod za spremembo smeri v preseljevanju. Tisti, ki upajo, da bodo z novim režimom dobro shajali, se trudijo, da se zopet zrinejo v mesta. Tisti, ki so znani kot nasprotniki novega režima, pa morajo na delo na deželo.
Tako se narod stalno seli z dežele v mesta in nazaj, Pri neurejenih prevoznih razmerah je te vrste premikanje prebivalstva praviloma zvezano z velikimi težavami. Res pa je tudi, da se mnogi izognejo dolžnosti, da gredo delat na deželo. Reveži so tisti, ki si ne znajo pomagati. Da ima gospodarstvo od take politike v zaposlitvi le škodo, je jasno Vsem, toda nihče ne upa reči pametne besede, ki se ne krije z željami Maove okolice.
SVOJEVRSTNA CIZA — Zbiralec še uporabne starine in odpadkov si je iz njih zgradil tudi nenavadno vozilo, ki ga vidimo na sliki. Ta je bila posneta v St. Louisu, Mo.
Moški dobijo deJo
Moški dobe delo Ročni slružniki
Izkušeni v izdelavi orodja. Morajo sami nastaviti. Nadure. Plača od ure. Koristi. V severovzhodnem delu mesta. Kličite 681-2600.
(2361
Lathe Hand
Must be experienced. Tool room work. Must make own setup. Overtime. Hourly rate. Benefits. Northeast location. Call 681-2600.
(236)
Ženske dobijo delo
Kuharico išče
Slovenski župnik v Kaliforniji išče kuharico. Interesentke naj pokličejo clevelandsko telefonsko številko: 361-3998.
(4,6 dec)
MALI OGLASI
Naprodaj
Zidana hiša, pet sob, tri spalnice, priključena garaža, predeljena klet, z rekreacijsko sobo, blizu vsega. Kličite 641-3265.
(234)
Lastnik prodaja
dober bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dnevna soba, jedilnica, zajtrkovalnica, na 3562 W. 128 St. južno od Lorain Avenue. Kličite 941-5264.	(236)
V najem
5 krasnih sob, vse na novo dekorirano, se odda odrasli družini na 15909 Holmes Ave. telefon 268-2859 ali 761-7521.
(236)
Carl Ave.
na novo barvana hiša, za tri male družine, dve po tri sobe vsaka, ena ima štiri sobe. Garaža za dva avta. Manj kot $10,000. Laurich Realty IV 1-1313.
(236)
Stanovanje iščeta Slovenska zakonca iščeta 4-sobno stanovanje v Collimvoodu ali Euciidu. Kličite po 6. uri zvečer 731-0638.	(236)
Opremljeno stanovanjc
Opremljeno stanovanje z 2 spalnicama oddajo ženskam na Varian Ave. Kličite tel. 431-4135.
(pon.,sr,pet.)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico zgoraj na 1262 Norwood Rd. Zglasite se spodaj ali kličite 729-7559 po 4:30 uri pop.
«)
AMERIŠKA DOMOVINA,
Jerzy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Blizu polnoči smo se odpravili izpod Treh glav. Pot je bila na moč utrudljiva, zlasti ker smo vsak hip zašli v sence raznih vzpetin. V teku ene ure smo morali nekajkrat postati, da bi si ogledali tla in izmerili višino zvezd, ki so nam zdaj edini kažipot. Pokrajina, ki jo prepletajo sence, je podobna gruči lahno osrebrenih oblakov. .. Mimo površnih obrisov ne razbereš ničesar ... Vendar — ali ni morda ravno zato ...
Trideset ur in komaj štirideset kilometrov imamo za sabo. Prerinili smo se končno do nekakšne sive proge, podobne sipini. V lahno upognjenem loku se vleče proti severozahodu na precej razsežnem prostoru in se svetlo odbija od mračnih tal skalnate puščave. Kolikor je moči razbrati v slabi luči Zemlje, se izgublja v posebni skupini pečin — tako mi je, ko da gledam fantastičen grad ali razvaline mesta. Mesta?
Pomikamo se vzdolž te proge; tod je pot dokaj boljša kakor po razdrti puščavi in tudi od začrtane smeri se nam ni treba preveč oddaljiti. Hitro se bližamo skupini pečin, ki jih vidimo vse bolj razločno. Natanko vidimo fantastično nakopičene pečine, ki spominjajo na razvaline stolpov in poslopij.
Kaj naj jnislim o vsem tem? Kako naj ^ obrazložim to stvar? Ne, ne! Vse skupaj je le prečudno! Obhaja me nekakšna praznoverna groza...
Kaj, če bi...
Tretji Lunin dan, 36 ur na Morju nalivov.
Prekletstvo! Prekletstvo! Ce izgubimo Tomaža... Že prva mrzlica ga je hudo zdelala, ih zdaj nova! Bog, reši ga! Reši ga, saj... To mrtvaško mesto!
CHICAGO, ILL.
59 ur po polnoči na Morju nalivov, pod Picom, 9° 12’ zah. dol-..žine, 45° 27’ sev. širine.
Zbiram misli... Končno moram zapisati to!
Odložil sem perti, strmel v nerazumljive razvaline ali nakopičene skale in nehote vzkliknil:
“Zlodeja, saj to je zares kakor mesto!”
Tomaž, ki je stal pri oknu in z rastočim zanimanjem opazoval pečine pred nami, se je ozrl vame. Bil je očitno razburjen.
“Vse kaže, da imaš prav,” je odvrnil z rahlo drhtečim glasom. “Utegnilo bi biti mesto.”
“Kako?!”
Planili smo k oknu in nastavili daljnoglede.
Peter je ustavil voz in zapustil krmilo, da si ogleda čudo. Tomaž je iztegnil roko:
“Poglejte!” je dejal. “Tja na desno! Saj to je razvalina kamnitih vrat! Vidita se oba podboja in zgoraj košček loka... In tam spodaj — mar ni to stolp, do polovice porušen? Glejte — in tamle je veliko poslopje z nizkim stebriščem spredaj in z dvema razbitima piramidama ob straneh... Stavim, da je ta navidezna soteska, ki je deloma zasuta s kamenjem, bila nekoč ulica ... Zdaj je vse mrtvo, razrušeno ... Mrtvo mesto .
Občutja, ki me je vsega prevzelo, ni moči popisati.
Gledal sem, gledal in vse bolj sem bil uverjen, da ima Tomaž prav. Pred očmi so mi rasli novi
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN-LOUNGE — Addison and Pulaski. Moneymaker. Prvt. Parking. Cash — Owner.
HU 6-0358 Mon-Fri. 8:30 — 4:30
(234)
MALE HELP
Major Boat Builders Need
WOODWORKERS, PAINTERS, ASSEMBLERS, ENGINE INSTALLERS, WIRING ASSEMBLY
Experienced or will train eligible people to learn the Boat Business. Steady work, overtime, excellent benefits.
Write or Wire
LUHRS GO.
Boundary Rd., Malboro, N.J.
(234)
FEMALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITIES IN OSSEO, WISCONSIN, FOR
REGISTERED NURSES & LICENSED PRACTICAL NURSES
Desperately needed in oux hospital-nursing home complex; assignments are either hospital or nursing home, not jointly; attractive salary, routine increments, good working conditions, 40 hours per week, any additional time paid at 1 % times regular rate. Please write or call
OSSEO AREA MUNICIPAL HOSPITAL AND NURSING HOME
Osseo, Wisconsin 54758	Phone: (715) 597-3121
(234)
IMMEDIATE OPENINGS FOR
NURSES
Come to the heart of beautiful Santa Cruz Bay area. Easily accessible to San Francisco Bay area, Carmel, Monterey. Assistance available to secure housing. Now taking applications for a new 102 bed hospital to open in Spring 1969. RN’s and LVN’s needed in all shifts, all units. Positions available in present hospital P.M. and night shifts. Phone Mr. Bitter at 408-724-4741
WATSONVILLE COMMUNITY HOSPITAL
P.O. Box 310, Watsonville, California
(235)
stolpiči, loki, stebrišča, razsuti zidovi in ulice, pokrite s podrtimi poslopji. Zemlja je sijala na te fantastične razvaline, iz te-motnih kotanj so vstajali skrivnostni duhovi. Skozme je šel nepopisen drget. Nekakšni lunj anski Pompeji, Herkulanum, samo da niso izkopani iz prahu, temveč se sesipljejo v prah — in večji so, grozovitejši, bolj mrtvaški v zapuščenosti tega pošastnega, čudovitega sveta ...
Varadol je skomizgnil z rameni in zabrundal:
“Res, te skale so podobne razvalinam ... Vendar ... saj tu ni bilo nikoli živega bitja ...”
“Kdo ve?” ga je zavrnil Tomaž. “Danes ni na tem koncu Lune ne zraka, ne vode. A kdo ve, kako je bilo v davnini, ko se je Luna obračala hitreje in je Zemlja nadnjo še vzhajala in zahajala...
“Stvar ni nemogoča,” sem za-
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Mature Woman to care for 6 mo. old baby. Live in, own room, $30 plus room & board. 388-9488
(234)
COMPANION FOR ILL WIFE Live in. Own room. Light housework. Good cook. PH.: LI 4-2348.
(235)
HOUSEKEEPER — Live-in, cook and laundry, 2 schl. children. Driver preferred, own rm. TV.
724-7361
REAL ESTATE FOR SALE
BURNHAM, ILL. — Brick bungalow. 4 rooms, garage. Close to school and church. By appointment only. Call 646-216(1 or TO 2-6535
(234)
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDROMAT—SOUTH SIDE loc. 14 dble. loaders. 10-12 lb. top loaders, 9 dryers. $325 per week gross. Call DO 3-5881 days — or write 1018 E. 63rd. Chicago.	(234)
LIGHTHOUSE — RESTAURANT 32 S. Ashland — Real Money Maker Owner retiring. A give away.
Call CA 6-3138
(234)
1,500 SQ. FT. GARAGE — for sale or lease — in OAK FOREST. CALL 687-9725
(234)
MILK ROUTE
3900 Points — Austin area. Must sell due to illness. Reasonable. 267-8541
(236)
RESTAURANT-PIZZERIA Good earnings. No. Side. Illness. Can finance. Cash-terms. Under $15,000 — Call 275-5617
(235)
šepetal zamišljeno.
“Nikjer ni sledov erozije,” je Peter ugovarjal dalje. “To je dokaz, da tu vode nikoli ni bilo, da ni bilo ne zraka, ne življenja,” Woodbell se je nasmehnil in pokazal z roko pod naš voz:
“In ta pesek? In Tri glave, ki so že zdavno za nami? Saj so bile kakor ostanek gore, ki jo je bila izprala voda. Trditev, da tu nikoli ni bilo vode, ne drži. Morda je večno delovanje vročine in mraza uničilo, kar je voda zgradila ...”
Nekaj časa smo zatopljeni vsak v svoje misli molčali, potlej je dejal Tomaž:
“Vse kaže, da stojimo pred največjo zagonetko, ki smo jc mogli najti na Luni. Rešiti jo moramo!”
“Kako misliš to?”
“I no, k razvalinam pojdemo in si jih ogledamo ...”
Ne vem zakaj me je tisti hip pretreslo do mozga; strah to ni bil, pač pa nekaj, kar mu je bilo sila podobno. Te ruševine so bile kakor trupla v neizmerni puščavi.
Peter je znova nevoljno skomizgnil z rameni:
“Kako bujna domišljija! Škoda izgubljati čas z vohanjem okoli teh skal, ki so — ki so morda res nekam podobne razvalinam — a samo zaradi tega, ker jih Zemlja osvetljuje .. .” Vseeno smo obrnili voz proti razvalinam. Marta je gledala vanje trudno in nekam nemirno.
“In če so to mrtvo mesto — sezidali mrtveci?” je šepnila, ko sta nas od obokov navideznega vhoda delila le še dva kilometra.
“Mesto mrtvih — brez dvoma!” je rekel smehljaje Tomaž. “Toda zidali so ga živi!”
“Ali pa prirodne sile?” je pristavil Peter in še v istem hipu sunkoma ustavil voz.
Skočili smo k njemu, da pogledamo, kaj je. Sipine je bilo konec, pred nami je ležalo polje velikih skal. O tem, da bi mogli z vozom do razvalin, ni bilo govora. Tomaž je malce pomislil, nato pa vzkliknil:
“Pojdem peš!”
Vsi hkrati smo mu začeli braniti, čeprav sami nismo vedeli, čemu.
Morda smo slutili, kaj se bo zgodilo? Toda Tomaž je vztrajal pri svojem sklepu. Peter je zaklel skozi zobe, češ, da je norec, ker iz same kljubovalnosti leze tja ven v ledeni mraz. Ponudil sem se Tomažu za spremljevalca, ko pa je izjavil, da pojde sam. nisem hotel več siliti vanj. Do tega hipa si nisem na jasnem, kaj me je zadržalo, ali strah pred mrazom ali zagonetni, grenki občutek groze ob pogledu na mrtvo mesto ... Tako ali tako— ostal sem v vozu, in prišlo je do strašne nesreče.
Tomaž je krenil naravnost proti fantastičnim razvalinam. Skozi okno smo ga videli, kako je počasi stopal naprej, se sklanjal in ogledoval tla. Za hip je utonil v senci nevelike skale, nato pa se je spet prikazal že v precejšnji razdalji od nas. Tedaj pa se je zgodilo nekaj neznansko čudnega... Za sabo je imel že tretjino poti, ko se je mahoma vzravnal in obstal kakor okamenel... Potem se je sun-
MODEL MEAT MARKET
610 East 200 St.	531-7447
IMA:
Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega: DOMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, s DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase,
DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko. i ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete!
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Puhasto-kodraste in valovite pričeske, viaokc- in mehka Videli jih boste pri vseh modernih in elegantnih ženah — tako lepe — tako ženske—tako laskave.
$15.25
BARVANJE ............... $5.45
STRIŽENJE .............. $1.75
LASULJE ............ od $19.50
DELNA LASULJE .......... $8.95
Ob petkih, sobotah in pred prazniki stane friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več..
POSEBNOST
LJUBKO NESTER CREME
TRAJNO KODRANJE $/.95	Reg.
^	12.50
Dobite to najfinejše trajno kodranje, izvršeno po naših frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni.
NAJFINEJŠA, NAJBOLJ ZNANA TRAJNA KODRANJA
Vključno umivanje, friziranje in striženje. Katerokoli $15 kodranje iz naše velike, sveže zalogo . . . Strokovno izvršeno od naših frizerjev, ki imajo leta natančne skušnje . . . Vaši lasje bodo lopi in lažje si jih boste uredili (tudi Če so tenki, suhi, sivi, beljeni ali barvani).
To vam jamčimo.
VITA CREME TRAJNO KODRANJE
Eno najdražjih, kar jih je! Presenečeni boste nad viškom popolnosti te mojstrovine frizerske umetnosti.
S^.95
Reg, $20.00
AREAS EAST
•	Downtown, 781-3161, 406 Euclid
•	Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville
Ctr.
AREAS WEST
o Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. • Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge
Rd.
Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center o North Olmsted, 777-8686, 2640G Lorain Rd. Severance Center, 382-2600, 382-2569	• Parmatown, 884-6300
Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305	® ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742,
Mentor, 255-9115, next to Zayre’s	Lorain 233-8020
EVENING APPOINTMENTS
kovito obrnil in jel v blaznih skokih bežati nazaj proti vozu.
Strmeli smo — ničesar nismo mogli razumeti... Bil je le še nekaj korakov od voza, ko se je spotaknil in telebnil po tleh. Ker se le ni hotel dvigniti, sva s Petrom planila pokonci, si nadela zrakohrane in pohitela ven. Tomaž je ležal nezavesten. Ni bilo časa ugibati, kaj mu je, zato sva si ga brž oprtala in ga odnesla nazaj v voz.
Snela sva mu zrakohran in— bilo je strašno pogledati vanj. Obraz mu je bil zabrekel, posi-nel, oblit s krvjo, ki mu je vrela iz ust, nosa in oči. Kri mu je silila iz oteklih rok in vratu, a rane nismo mogli najti nikjer.
Marta je divje zakričala in Peter jo je komaj utegnil zadržati, da se ni vrgla na Tomaža. Sčasoma jo je malce pomiril. Jaz pa sem medtem skušal nesrečneža spraviti k zavesti. Skraja smo menili, da ga je zadela kap, ko pa si je Peter natančneje ogle-
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Šhore Blvd. y 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trghvina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

dal njegov zrakohran, smo precej spoznali pravi vzrok nesreče: steklo na maski je bilo razbito. (Dalje prihodnjič)
— Podgane uničijo letno okoli 200 milijonov mernikov žita P° vsem svetu.
ROJSTNI DAN PRAZNUJE — Na sliki v ospredju je mlad godbenik, ki sodeluje pri praznovanju 2,518 rojstneda dne Konfucija v glavnem mestu Formoze Tajpej. Slika je bila posneta na lečo “ribje oko”, kar daje celemu prizoru malo neobičajno perspektivo.
Večerja in letni bazar
priredijo
Progresivne Slovenke, krožek šf. 2
V SOBOTO, 7. DECEMBRA I960
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU—SPODNJA DVORA*'' 6417 St. Clair Avenue
i Serviranje se začne ob 5:00 pop. Cena $1.75