Acrocephalus 32 (148/149): 85−111, 2011 97 Žalec (UTM WM12, E Slovenia), one flock with ca. 1,000 individuals on 3 Oct 2010 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) and more than 30 flocks with a total of 12,694 individuals (min. and max. flock size 23 and 892 ind., respectively, mean = 277 ± 211) on 12 Oct 2011, migrating in eastern direction between 8.40 and 10.00 hrs Grivar je v večjem delu srednje Evrope, tudi v Sloveniji, pretežno selivec. Večje jate se začnejo oblikovati konec poletja in v času jesenske selitve z viškom v oktobru (Bauer et al. 2005). Navedeno potrjuje tudi nekaj lastnih opazovanj, zbranih v zadnjih letih. Dne 2.10.2008 smo udeleženci Evropskega dneva opazovanja ptic ob ribniku Vrbje pri Žalcu imeli priložnost opazovati ogromno jato grivarjev z več kot 2000 osebki. Grivarji, ki so domala zatemnili nebo, so leteli proti zahodu. Takšno smer selitve, na relaciji vzhod−zahod, uporabljajo praktično vse seleče se ptice na območju Celjske kotline (npr. Gamser 2010a). Naslednje zanimivo jesensko opazovanje grivarjev je bilo 3.10.2010 ob zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem. Nad gozdičkom severno od zadrževalnika smo opazili jato grivarjev, ocenjeno na več kot 1000 osebkov. Ptice so letele v smeri proti JZ. Zares v znamenju grivarjev pa je bil 12.10.2011. Ker me je zanimalo dejansko število selečih se golobov in ne le njihova ocena, sem se odločil, da jih natančno preštejem. V dobri uri opazovanja ptic selivk kar z balkona domače hiše na Ljubečni pri Celju sem med 8.40 h in 10.00 h skupno zabeležil neverjetnih 12.694 grivarjev. Fotografiral sem vsako jato, ki sem jo opazil. Po končanem opazovanju sem vse fotografije naložil na računalnik ter vsakega goloba označil. Istočasno sem pritisnil na ročni števec v drugi roki. Tako sem preštel vsako zabeleženo jato posebej. Teh je bilo več kot 30. V največji je bilo 892, v najmanjši pa 23 osebkov. Povprečna velikost jate (± SD) je bila 277 ± 211 osebkov. Skupaj z grivarji so se selili tudi posamezni duplarji C. oenas, območje pa je preletel tudi en rjavi lunj Circus aeruginosus. Vse opazovane jate so letele v običajni smeri jesenske selitve, proti zahodu. Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Mali skovik Glaucidum passerinum Pygmy Owl – singing and autumn call by one individual heard on 22 Sep 2010 near Padež (Menišija plateau, UTM VL58, Central Slovenia, 730 m a.s.l.); in contrast to other records of the species at lower elevations in the Northern Dinaric Mountains, this record does not come from within the territory of Eagle Owl Bubo bubo. On a ridge near Padež, however, Ural Owl Strix uralensis had been recorded several times in the previous years. Dne 22.9.2010 sem se še pred zoro povzpel na enega izmed vrhov pri Padežu na Menišiji, da bi poslušal jelenji ruk. Med hojo sem malo pod vrhom na nadmorski višini okoli 780 m v dinarskem bukovo-jelovem gozdu Omphalodo-Fagetum s. lat. zaslišal petje malega skovika. Verjetno isti osebek je v naslednji uri zapel še nekajkrat, enkrat pa se je oglasil tudi z značilnim jesenskim oglašanjem (»lestvica«). Mali skovik je sicer značilen predvsem za gorske gozdove in se v Sloveniji večinoma pojavlja v nadmorskih višinah med 1200 in 1500 m (Tome 1996). Na nižjih nadmorskih višinah je bil doslej v Severnih Dinaridih zabeležen predvsem znotraj teritorijev velike uharice Bubo bubo, domnevno zaradi izključevanja drugih vrst sov, ki plenijo malega skovika (T. Mihelič osebno). Velik pomen medsebojnih interakcij na razporejenost drugih gozdnih vrst sov v dinarskih gozdovih sta pokazala že Vrezec & Tome (2004). Glede na lastne podatke in opažanja drugih avtorjev na območju okoli Padeža ni teritorija velike uharice (najbližji zabeleženi teritoriji so oddaljeni 7–9 km), sem pa v prejšnjih letih na grebenu, kjer sem zdaj zabeležil malega skovika, večkrat videl in slišal kozačo Strix uralensis. Glede na dostopno literaturo je to prvi podatek o malem skoviku za Menišijo v zadnjih 50 letih. Geister (1995) navaja novejši podatek za Logaško planoto ter poročila o pojavljanju vrste v začetku 20. stoletja iz okolice Vrhnike in Bistre. Prav tako mali skovik še ni bil potrjen na sosednji planoti Rakitni ali Krimskem hribovju, kar pa bi lahko bila posledica pomanjkanja popisov z bolj učinkovitimi metodami (npr. gnezdilnicami) na tem območju (A. Vrezec osebno). Mali skovik je poleg kozače, lesne sove Strix aluco, koconogega čuka Aegolius funereus, male uharice Asio otus (Krofel 2005) in velike uharice šesta vrsta sove, ki sem jo doslej zabeležil na območju Menišije. Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: miha.krofel@gmail.com Čuk Athene noctua Little Owl – two young from one of the last nests at Ptujsko polje found as roadkills on 17 Jul 2011 near Gorišnica (UTM WM74, NE Slovenia), with traffic probably being one of the main factors driving the species towards the extinction in this region Čuk je ena tistih ptičjih vrst kulturne krajine, ki je pri nas na robu preživetja, saj ji ponekod, denimo v SV Sloveniji, že grozi izumrtje. Na Ptujskem polju so bila tako pred okoli 10 leti znana še štiri gnezda, danes le še 1–2 (B. Štumberger osebno, lastni podatki). Dne 17.7.2011 sva obiskala gnezdišče pri Gorišnici. Pod gnezdilnim duplom je bilo nekaj izbljuvkov, kar je razveseljivo pričalo o navzočnosti čuka na gnezdišču. Manj razveseljiva pa je bila najdba kar dveh kadavrov poletelih čukovih mladičev na razdalji ca. 50 m od gnezda (slika 15). Uspešno gnezdenje