LETO XXI. — številka 71 Ustanov .telji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLAS I L O SO C I A L 1 S T Podelitev domicila v Bohinju V nedeljo zjutraj je Bohinj vstal *— - okrašen s cvetjem zastavami. Sonce kukalo izza in ki "je po-* gora je kmalu razpršilo meglo z jezera in z obrazov organizatorjev velike partizanske prireditve, saj se je obetal lep dan. Že od ranih jutranjih ur je bilo Pod skalco vse živo. Tu so se po dolgem času zopet srečali nekdanji borci Jeseni-ško-bohinjskega odreda, bohinjski borci in kmetje, ki so nekoč skupno delili dobro in slabo, veselje in žalost. Koliko toplih stiskov rok in koliko vprašanj se je zvrstilo v nedeljo Pod skalco. Tista navadna, pa vendar toliko čustvena vprašanja: Kje si zdaj? Kako živiš? Kaj pa družina? Ali se še spominjaš, ko smo bili v zasedi, Nemci Pa so šli spodaj po poti, takrat pa smo... Eh, ta pripoved je roman, vklesan v žive spomine borcev. Le kdo se ne bi sporni njal dni, ko sn biti ali ne biti. Godba na pihala iz Gori j je pokazala, da spada med boljše amaterske godbe na Gorenjskem. Pevski zbor ma-rtinarjev je pod vodstvom Poldeta Ulage z zanosom za-Pel pesmi Na juriš, Domovi-na, Pesem zmage im Partiza- Štafeta z vrha Triglava ni poj o. Slišali smo tudi več lepih recitacij. Stanko Kajdiž, predsednik občinske skupščine Radovljica, je navzočim spregovoril o borbeni poti Jeseniško-bohi-njskega odreda, po govoru pa sta delegaciji občinskih skupščin Radovljica in Jesenice položili vence pred spomenik padlih v Bohinjski Bistrici. »Čeprav ni neposredne nevarnosti za Jugoslavijo niti z vzhoda niti z zahoda, nam trpko izkustvo okupacije češkoslovaške narekuje, da povečamo skrb za narodno obrambo,« je med drugim dejal Vinko Hafner, predsednik Izvršnega sveta SRS in nadaljeval, »Kdor misli, da lahko pride v Jugoslavijo brez boja, brez velikih izgub, ta je KRANJ, sreda — 11.9.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah G O R E N J S K O v veliki zmoti. Za nobenega okupatorja se vojna z okupacijo naše države ne bo končala. Pri nas ne sme nihče kapitulirati. Nismo neposredno ogroženi, toda biti moramo vedno pripravljeni, zato bomo obrambnim sposobnostim naših narodov posvetili še večjo pozornost.« Govor Vinka Hafnerja je bil večkrat prekinjen z dolgotrajnim odobravanjem borcev in drugih gostov v Bohinju. Po podelitvi domicila se je Ivan Leban, nekdanji komandant odreda, toplo zahvalil občinskim skupščinam za domicilno listino in domicilno pravico, pionirji pa so mu izročili lep šopek rdečih rož. Jože Vidic Razprava o spremembah ustave ... j_s___~o+: *o Hcliiieln drugi II V okviru proslav 25-letnice I. zasedanja AVNOJ so v nedeljo mladi planinci z vrha Triglava ponesli dve štafetni Palici. Ena skupina bo šla Prek Primorske In Notranjske, druga pa po Gorenjski *a štajerski, štafeti se bosta sestali v Ljubljani, potem pa bosta nadaljevali pot proti Jajcu. Slovesnosti na vrhu Triglava sta se udeležila tudi Predsednik P/J dr. Marijan Ortcelj in predsednik PZS dr. Miha Potočnik. A. 2. V ponedeljek je bilo v Kranju posvetovanje o nekaterih spremembah ustave in volilnega sistema. Udeležili so se ga predstavniki gorenjskih družbenopolitičnih organizacij in nekateri poslanci. Uvodne misli oziroma nekatera pojasnila pa je podal podpredsednik zvezne skupščine Marijan Brecelj. Poudaril je, da ob predvidenih spremembah ne gre za revizijo ustave, marveč za uresničevanje ustavnih načel, pri čemer je glavni pomen utrjevanje federacije in večja samostojnost oziroma osamosvojitev republik. Ko so po uvodnih besedah tovariša Breclja spregovorili tudi udeleženci posveta, so poudarili da, zaradi enotnega reševanja posameznih zadev v zveznem merilu velikokrat prihaja do različnih težav v našem gospodarskem življenju. Zato so pozdravili predvidene spremembe, pa katerih naj bi republike v prihodnje dobile večje pristojnosti in samostojnost. Predvideno je namreč, da bi v prihodnje zveza postavljala le temeTjm določbe, posamezna konkretna vprašanja pa naj bi poten urejale republike n.a piv dlagi IzkuienJ in potreb. Nedvomni/ pa bo to prispevalo tudi k večji samostojnosti in odgovornosti komun in delovnih organizacij« V razpravi so udeleženci »pregovorili tudi o bodočih zveznih skupščinskih organih. Bilo je tudi nekaj predlogov, da bi v prihodnje bil samo en zbor delovne skupnosti. To so utemeljevali s tem, da bi v gospodarski dejavnosti lahko dobila pomembnejšo vlogo gospodarska zbornica, medtem ko na področju socialno-zdravst- i vene in kulturno prosvetne , dejavnosti že delujejo drugi samoupravni organi. Pri volilnem sistemu pa so predlagali, naj bi bil osnovni kriterij za volitve razvitost neke dejavnosti, ne pa število prebivalcev. Izrazili pa so tudi bojazen, da bi ob določanju kandidatov zbori volilcev še bolj izgubili svoj pomen. Razen tega pa so poudarili, da nov način kandidiranja kandidatov zagotavlja večjo demokratičnost in javnost kot doslej. Posvetovanje v Kranju in v drugih slovenskih področjih (kjer so bila prav tako podobna posvetovanja) pomenijo začetek razprav o spremembah ustave. V prihodnje bodo podobna posvetovanja in razprave tudi v vseh gorenjskih občinah. A. Ž. 40°| _fift°/ CENEJŠA ^flf lQ UU /o KONFEKCIJA BLAGOVNICA KOKRA KRANJ VAM NUDI v razprodaji kvalitetne ženske jesenske in zimske plašče iz ve-lurja in moherja, v svetlih, temnejših in črni barvi, s krznenimi ovratniki ter brez njih. C E N E O D 120 D O 270 N D I N Cenjeni potrošniki, izkoristite ugodno priložnost! Za obisk se priporoča Blagovnica KRANJ Direktor Verige odstopil Ko so minulo sredo delavci obrata težkih verig v tovarni Veriga v Lescah ustavili delo in se zbrali na dvorišču, so hkrati tudi zahtevali, da delavski svet razreši direktorja tovarne. Pokazalo se je, da je temu posredno botroval sklep upravnega odbora o združitvi obrata kovačnice in obrata težkih verig. Neposredno pa je prekinitev dola povzročilo imenovanje novega vodstva združenega obrata. Kazalo je namreč, da direktor ne bo imenoval za vodjo obrata težkih verig Franca Bregarja in zato so delavci zahtevali njegov odstop. Ko se je sestal delavski svet in je bila imenovana posebna komisija, (ki naj bi razpravljala o uvedbi postopka za razrešitev direktorja, so se delavci vrnili na delo, hkrati pa je direktor Verige Valentin Marinko odstopil. Delavski svet je na drugi seji ta dan njegovo ostavko tudi sprejel. V petek pa je centralni delavski svet na seji imenoval za vršilca dolžnosti direktorje inženirja Andreja Kuharja, dosedanjega tehničnega direktorja tovarne Verig v Lescah. A. 2. številki. — U. A Seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko O akcijskem programu ZK na Gorenjskem V ponedeljek je bila v Kranju četrta seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Na seji so razpravljali o akcijskem programu medobčinskega sveta ZK in o kadrovskih vprašanjih v okviru priprav na VI. kongres zveze komunistov Slovenije in IX. kongres sveze komunistov Jugoslavije. V razpravi so sodelovali vsi članj sveta in menili, da je prav, da se tudi medobčinski svet vključi v sedanjo idejnopolitično aktivnost zve-se komunistov. Akcijski program, o katerem so govorili na ponedeljkovi seji, vsebuje vprašanja ekonomske aktivnosti v regi-ji. Člani so poudarili, da se morajo komunisti na Gorenjskem z vso odgovornostjo lotiti razprav o programskih izhodiščih razvoja Gorenjske. Treba je namreč določiti nekatera idejnopolitična izhodišča za vključevanje Gorenj- ske v razvojne koncepte Slovenije. Program govori tudi o krepitvi in utrjevanju samoupravnih odnosov. V okviru le-tega so se člani sveta zavzeli za analiziranje nekaterih negativnih pojavov na področju samoupravljanja, posebno tistih, ki so značilni za vso Gorenjsko. Poudarili so tudi, da je tako v zvezi komunistov kot nasploh treba zaostriti načela osebne in družbene odgovornosti. Spregovorili pa so tudi o neupravičenem pridobivanju dohodka. Pri tem so dejali, da morajo na tem področju predvsem občinske skupščine bolj izkoristiti zakonodajne pravice. Razen tega so člani sveta pojasnili, da bodo o uresničevanju politike zveze komunistov tudi v prihodnje razpravljali samoupravni organi, sindikalne organizacije, organizacije socialistične zve- V nedeljo v Novi Gorici V zadnji številki našega častnika smo pisali o posvetu predsednikov sindikalnih podružnic v Kranju. Zapisali smo tudi, da so predsedniki, ko so govorili o proslavi 25. obletnice vstaje primorskega ljudstva, ki bo v nedeljo v Novi Gorici, poudarili, da so premalo seznanjeni o nekaterih organizacijskih vprašanjih te proslave. Ko smo se pri odgovornih predstavnikih, ki vodijo organizacijske priprave v kranjski občini, pozanimali o nekaterih konkretnih podatkih so nam povedali: Iz Kranja bo v nedeljo ob 5.36 odpeljal posebni vlak, ki se bo ustavil na vseh postajah. Cena potovanja za v obe smeri znaša 1200 starih dinarjev za odrasle in 600 za otroke. Povedali so nam tudi, da je v Novi Gorici za prehrano dobro poskrbljeno. Na posebnem prostoru, dolgem 4 kilometre, bodo namreč stojnice. Prav tako je za prehrano poskrbljeno tudi na vlakih. Poskrbljeno pa je tu-gi za parkiranje avtomobilov in avtobusov. Na posebnem parkirnem prostoru bo lahko parkiralo okrog 20 tisoč vozil. Ko smo se o nedeljski proslavi pogovarjali s predstavniki občinskega sindikalnega sveta v Kranju, so nam povedali, da se v vseh sindikalnih podružnicah v občini pripravljajo, da bi sobotno proslavo izkoristili tudi za prijeten izlet na Primorsko. ze in zveze mladine. Ko so na seji govorili o zaposlovanju, pa so poudarili, da je treba hitreje uresničevati politiko spreminjanja kadrovskih struktur in hitreje ter učinkoviteje uresničevati politiko kadrovanja, štipendiranja in kreditiranja. Na seji so se dotaknili tudi vloge in položaja udeležencev NOB. Poudarili so, da je treba hitreje reševati njihove probleme, hkrati pa menili, da je tudi v tej organizaciji treba zaostriti odgovornost do vprašanj, ki jih načenja zveza komunistov. Zveza borcev ne more biti ]e organizacija, ki se zavzema zgolj za reševanje materialnega položaja borcev, marveč mora začeti z razpravo tudi o političnih in družbenih vprašanjih. Nazadnje pa so se na seji zavzeli tudi za uresničevanje načel vseljudske obrambe na Gorenjskem in sprejeli prednostni red posameznih oblik akcijskega programa. Dogovorili so se, da bodo gradivo, o katerem so razpravljali na seji, ponovno pregledali tudi s člani komiteja posameznih občinskih konferenc in z nekaterimi družbenopolitičnimi delavci v občinah. A. 2. Pri žrebanju hranilnih vlog na vpogled Gorenjske kreditne banke Kranj za mesec avgust 1968 so bile izžrebane naslednje številke: Poslovna enota JESENICE 7249 11976 Poslovna enota KRANJ 8443 50989 Poslovna enota RADOVLJICA 8 B 5465 Poslovna enota ŠKOFJA LOKA 1381 2261 Poslovna enota TRŽIČ 5581 3356 Z varčevanjem koristite sebi in skupnosti zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki! t Po vsej Gorenjski občni zbori SP čeprav vsako leto govorimo o dvomesečnih počitnicah, ki naj bi ublažile celoletno aktivnost v našem družbenopolitičnem življenju, pa tako rekoč že za nekaj let Pregled polletnega gospodarjenja Po približno dvomesečnih počitnicah, ki pa sicer niso zajele večji del našega notranjega in zunanjega političnega in družbenega dogajanja, se bosta jutri (četrtek) v Kranju zopet sestala na skupni seji oba zbora kranjske občinske skupščine. Čeprav ne bosta sprejemala pomembnejših odlokov pa je dnevni red te seje kar precej obširen. ttčki Udeležencem proslave v Bohinju je govoril tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. — Foto: Vidlc predvidena razprava o poročilu polletnega gospodarjenja v občini. Iz obširnega poročila, ki ga je za sejo pripravil oddelek za gospodarstvo, povzemamo, da letošnji polletni rezultati gospodarjenja v primerjavi z istim odobjem lani kažejo na napredek, vendar pa je ta dokaj manjši od predvidenega v resoluciji o razvoju gospodarstva za to leto. Razvoj finančnih sposobnosti gospodarstva v prvem polletju pa v glavnem ni zavirala slaba prodaja blaga, ampak porast neplačanih faktur oziroma kreditiranje kupcev. Da bi lahko dosegli planska predvidevanja za letos, bo zato treba predvsem i-ztKiljševti razmerje med fakturirano in vnovčeno realizacijo ter zmanjševati poslovne slrošike. Slednje bi lahko uresničili z združevanjem in special izaei jo proizvedli je. Razen te, nedvomno ene najpomembnejših fcofik jutrišnje seje, pa bos-ta oba zbora razpravljala tudi o polletni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov občine, o učnih uspehih v osnovnih in srednjih šolah in o podaljšanju sklepa o uvedbi petdnevnega delovnega tedna za osnovne Šole v mestu. Na dnevnem redu pa je tudi sprememba odloka o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah v prometu blaga na drobno in sprememba odloka o razpisu referenduma o uvođhi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča v Stražišču. A. Z. nazaj ne moremo reči, da *° bile to tudi res počitnice-Vrsta pomembnih dogodkov je tudi Julija in avgusta 1^ tos spremenila delovne P1-0* grame družbenopolitičnih organizacij. Tako so ugotovil' na ponedeljkovem posvet11 predsednikov gorenjskih ob" činskih sindikalnih svetov v Kranju. Smernice, VI. kongres zveze sindikatov Jug0* slavije, agresija na Češkoslovaško in X. plenum CK Z«4-1 so tudi letošnje počitnice sindikatih spremenili v ^e lovne. Vendar pa na dnevnem redu ponedeljkovega posve'* ni bila razprava o dosco njem, predvsem poletnem delu, marveč o pripravah n* novo jesensko-zimsko ucl°^ no sezono. Na posvetu ugotovili, da imajo vsa 0 činska sindikalna vodstva J* Gorenjskem že izdelane virne delovne programe konca leta. Ponekod pa r' pravljajo tudi že o vaU**JJ v predstavniške orgSOS . sindikaiml- izobraževanju vodstev v prihodnjem 100b Prav tako pa so ugotovi".> bodo v vseh gorenjskih o» nah še te t os končani tu* * čni zbori sindikalnih pod«^ A. * KUPIMO POSLOVNI LOKAL V CENTRU KRANJA Ponudbe z opisom ceno poslati na Ogl*80 oddelek pod Ugodu* prilika V Tržiču so izdelovali pile že v 18. stoletju Triglav nadaljuje s pil;rsko tradicijo • Pil° .Vejemo poleg klad in sekire kot eno najstarejših orodij. Zanimivo je, da so podobne pile, kot jih poznamo danes, uporabljali že stari Rimljani. V Tržiču pa ima pilarstvo tudi že dolgoletno tradicijo, saj sega še v dobo lužinarstva in časov Valvasorja. To tradicijo nekdanjega fužinarstva oziroma bolje povedano pilarstva danes nadaljujejo v tržiški tovarni pil Triglav. _ Triglav je še mlado podjetje, saj se je razsvilo po vojni iz nekdanje obrtniške delavnice. Takrat, leta 1946, je bilo v tej delavnici šest zaposlenih, danes pa daje izde-lovanie t.;i wr- ze nje pil v Triglavu dalo osemdesetim Trž.ičanom. Smo se pred dnevi pogo- varjali s tehničnim vodjem Aleksandrom Golmajerjem in računovodjo Karlom Koželjem, smo izvedeli, da danes v Triglavu izdelajo kar milijon do milijon 200 pil letno, zanje pa dobe skoraj pol milijarde starih dinarjev. OKROGLE SPIRALNE PILE — PONOS Kljub velikemu številu različnih modelov pil. izdelujejo jih kar v 245 različnih oblikah, pa v Triglavu poudarjajo, da ne iščejo svojo pot v proizvodnji novih modelen7, temveč v izpopolnjevanju teh modelov, ki jih izdelujejo sedaj. Skratka, njihovo geslo je kvaliteta. In prav kvaliteti se lahko zahvalijo, da so prodrli na tako močni tržišči, tIllliliil-,UllI3l|iE|ilii[alI£3il*l6ili;i||?iii||i|isiiiSii|i;!i3BiiiM5IJIJSIJIii1triIt*Miri»IIlillJli3IililBiifJ»Ii-fi Elra uvaja nove izdelke leta £ °fje Loke dolga SrfiSSE k0t Pro-vajal-»električnih Vnhr>i„ii____ enih kuhalnikov in Pa je dalo na trg M. LetOL Vritr. *— j>- uciiu na irg SE? .novih izdelkov. Med ST sod^na plin- bofl« BUČna Pec, ki jo že kon°trOŠnrki ,anko Wm °nec tega meseca. Elra sodelovanju z spa £!^*kZ fir™ Lord Xo 218 Roma. Jva peč na plin ni samo sodobna in ekonomična, asn-Pak tudi zelo varna prt upo-r*i. tlhišje je emajlirano, plin gori brez plamena. Izgorevanje pa je 100-odstotno, tako da ne povzroča neprijetnega vonja in ne suši zraka. *eč ne potrebuje odvoda v dimnik in je zato zelo praktična za namestitev. Maksi-nialna potrošnja plina je 200 firamov na uro in je zato nedvomno najcenejša vrsta ogrevanja stanovanjskih in drugih prostorov. Podjetje jih ho letos proizvedlo okoli 10.000, od tega približno 4.000 *a Potrošnike v Sloveniji. Rasen nove plinske peči pa je Elra dala letos na trg še namizni ventilator In nov fen, 1« delujr skoraj brez šuma. v marcu pa je pod del0va . nil° Pogodbo o so-firmn , ŠC z cno »alijansko in sicer Mirano Over . Letos Jetjs ali. Ore za izdelavo štirih tipov električnih štedilnikov. Elra bo italijanskemu kooperantu dobavljala emajliran? dele, ta pa njej za protivrednost avtomatiko. V podjetju računajo, da bodo prihodnje leto izdelali okoli 7000 takih štedilnikov. Razen kooperacije z inozemskimi firmami pa se Elra uspešno vključuje tudi v sodelovanje z domačimi proizvajalci. Tako so povabili k sodelovanju 9 lesnoindustrijskih podjetij, ki se bavijo z načrtovanjem in izdelavo kompletnih švedskih kuhinj. Tem bi dobavljali pečice, plošče za štedilnike in druge sestavne dele, ki jih proizvaja Elra. Računajo, da bi s to proizvodnjo lahko začeli prihodnje leto, ko bo dograjena nova hala v Rete-čah. 360 članski kolektiv Lire računa, da bo do konca leta povečal proizvodnjo za skoraj 50 odstotkov in dosegel brutoprodukt 3 milijarde starih dinarjev. Zelo uspešno pa se vključuje tudi v izvoz, ki letos predstavlja že 100.000 dolarjev. Največ kuhalnikov, električnih spajkalnikov in Figaro aparatov za kodranje las izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, nekaj pa tudi v dežele Bližnjega vzhoda. S. Zupan J;"'-:Kr;:::;j;::;;;.„...„.w..„ ZAVAROVALNICA SAVA Pli JESENICE 1 , I razp syje licitacijo I Izklic ki bo v ponedeljek, dne 16.9.68 ob 12. uri v proHtorlh Zavarovul-nice Sava PE Jesenice. Licitacija ho za oseb. avto ŠKO kto izdelave 1968,, prevoženih ima 5.000 km. n'cna cena je 7.000 N din. - Ogled vozila ie ino- = vsak dan v servisni delavnici »Avtopromc.t \ £ j*»wah pri Krat.,,,. 12 >uvc'\( "",1(1I,c b<) Zavarovalnica sprejemala do H kot sta zahodnonemško in avstrijsko, na tržišči dveh dežel, kjer ■pomeni pflarstvo tradicijo in prvovrstno leva- 1 1 i teto. Takšne pomerribne . uspehe so v Triglavu dosegli predvsem z modernizacijo 1 strojnih naprav, s lem so se-1 veda povečali proizvodnjo, : dvignili produktivnost (od le- j ta 1966 kar za 60 odstotkov), vse to pa jim daje velike možnosti za intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Pri vsem tem pa je najbolj bistveno to, da so moderniziral: svojo strojno opremo z lastnimi sredstvi in to pot nameravajo ubrati tudi naprej. Med vsemi 245 vrstami pil so 'najbolj ponosni na okrogle spiralne pile, ki jih tudi izvažajo. Vendar, ko v podjetju govore o nokem kvalitetnem izdelku, povedo tudi, da morajo surovine, to je j jeklo za kvalitetne pile, uvažati. Domače železarne jim i namreč ne morejo dobaviti j dovolj kvalitetnega jekla, pa tudi .njihovi dobavni roki so predolgi. LETNI NACRT BO GOTOVO PRESEŽEN Med obiskom v Triglavu nas je zanimalo, kakšni so polletni rezultati. Postregli so nam z najnovejšimi podatki: v osmih mesecih lotos s-© izdelali 732:692 pil, kar .predstavlja vrednost 3.026.000 N din. Njihov letni proizvodni načrt predvideva za 4.350.000 N din proizvedenih pil, vendar zatrjujejo, da bodo njihova predvidevanja prav .gotovo presežena za okoli 12 odstotkov. Tržiški Triglav se je edini pri nas specializiral na proizvodnjo pil. Ta usmeri levima seveda pozitivne posledice. Tako pravijo, da na jugoslovanskem trgu nimajo nobenih težav, zlasti zaradi kvalitete, kateri posvečajo največ pozornosti. To smo lahko ugotovili tudi med samim ogledom tovarne. Zadnje čase se za Triglavfl-ve proizvode zanimajo tudi tuje firme, zlasti zahodno-nemške in švedske in ni izključeno, da ne bodo prav kmalu podpisali pogodbe o tehničnem in poslovnem sodelovanju. Tuji tovarnarji bi radi tudi vložili svoj kapital v modernizacijo strojne opreme te tržiš-kc tovarne, vendar jih do njihovega končnega sklepa ovirajo naši neelastični predpisi o vlaganju tujega kapitala. Vendar upamo, da bo tudi ta ovira kmalu premagana. Sicer pa že sam interes glavnih proizvajalcev pil v Evropi za tržiške izdelke kaže, da so Tržičani s svojimi pilumi precej pri vrhu evropske kukovostne lestvice. To zanimanje pa pomeni na eni struni razveseljivo novico, na drugi strani pa Obvezuje tržaške pilnrjc, da vztrajaj« pri svoji tradicionalni kvaliteti. V. Gueek O razvoju SR Slovenije Klub gospodarstvenikov v Kranju bo v petek, 13. septembra, ob 17. \iri pripravil v prostorih kluba razpravo o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije. Razpravo bo vodil predsednik občanske skupščine Slavko Zalokar. Zaradi nedvomno zanimive razprave vodstvo Kluba gospodarstvenikov pričakuje, da se je bodo udeležili predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij. ž. O razvoju kmetijstva na Gorenjskem Predvsem je treba odpraviti desedanja nasprotja V okviru razprav o programu razvoja kmetijstva v Sloveniji se je mimlli mesec v Kranju sestal področni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živil in tobačne industrije za Gorenjsko. Na tej seji so člani odbora v okviru slovenskega programa razpravljali predvsem o razvoju kmetijstva na Gorenjskem. Ze uvodoma so ugotovili, da je na gorenjskem področju eden največjih -prohtemov proizvodnja živinoreje. Tako na primer število živine nenehno pada, po drugi strani pa rastejo objekti za predelavo mesa. Prav zato bi se bilo v prihodnje treba zavzemati, da bi bili obs.oječi objekti bolje izkoriščeni. K 2" fasado malomeščanske Wo1* le in spoznavati njen Pra obraz« . Luzla del Pczza bomo nar bolje predstavili, če citiram besede francoskega likovne*" kritika Alaina JouffroV*- del PezZO, rojen v Neap-, •ju leta 1933. ima vse vrimc klasičnega italijanskega karstva; eleganco kompoder Je, čut za proporce in «»v,.a" dovanje tehnike ter tehnici"" sredstev. Del Pezzo se Pri slikanju zabava. Njc8°ve umetnine sodijo med OSJV* ■elejse. Ustvarja jih z neP°" lesenim hrepenenjem ,e zmožen navdušiti s podob* pred katero visi na nitki o**-" seno Jajce, ali pa vzbudi **" □imanje z delom Slika prU* na kateri se P^0 teljslva, na kui^ii . ^ bele kocke boči mavrični i sestavljen iz črk. razprt« r ka pa zaman ser.a V nJ{f|( Otvoritev razstave bo JM v četrtek, ob 18. liri. I. G uze! J GT-AS * 5 STRAN mm »Zračni omnibus« 111111111111 \ ] Te dni po svetu m SARAJEVO, 6. septembra — Predsednik islamske republike Mavretanije Mokdar Daddah je med svojim obiskom v Jugoslaviji dopotoval na dvodnevni obisk v Bosno in Hercegovino. LONDON, 6. septembra — V glavnem mestu države Svvaziland so se začele slovesnosti ob proglasitvi neodvisnosti te države. Svvaziland je zadnji izmed treh angleških protektoratov v Južni Afriki, meri 17.363 kvadratnih kuornetrov in ima 300.000 prebivalcev. BEOGRAD, 6. septembra — Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita bo od 30. septembra do 5. oktobra uradno obiskal našo državo zvezni predsednik avstrijske republike Franc Jo-nas. WASHINGTON, 7. septembra — Ameriški uradni krogi poudarjajo, da najbrž ne bo prišlo do sestanka Johnsona s sovjetskim premierom Kosi ginom. Vendar Johnson noće izključiti možnosti za sestanek, ker bi šel, kot je dejal, ob vsakem času kamorkoli, če bi menil, da bi takšen sestanek izboljšal ameriške pozicije in bi bil v Prid svetovnemu miru. PEKING, 7. septembra — v vsej Kitajski so začeli proslavljati obletnico kulturne revolucije. Hkrati s proslavami so razpustili tudi vse partijske komiteje razen centralnega in ustanovili revolucionarne komiteje v vseh kitajskih pokrajinah, avtonomnih Področjih in občinah. PRAGA, 8. septembra — Predsednik češkoslovaške vlade CernLk je sprejel predstavnika sovjetske vlade Ku-^jecova. Težnja njunih pogovorov pa je pregled izvaja nJa moskovskega sporazuma. SZ Ljudje Novica, da so Američani pred dnevi preizkusili dve novi smrtonosni orožji — objavil jo je Pentagon (vrhovni štab oboroženih sil ZDA) — ni presenetila skoraj nikogar. Človeštvo je že vajeno podobnih vesti. V dvajsetih letih neprestane oboroževalne tekme med obema vodilnima super silama Vzhoda in Zahoda smo postali skoraj imuni za tovrstna poročila. Spričo zadnjih dogodkov na Češkoslovaškem, spričo maratonske vojne v Vietnamu, mora biti vsakomur jasno, da prizadevanja za postopno ustavitev kopičenja smrtonosnih orožij ne morejo obroditi uspehov. Lakonične izjave ameriških vojaških krogov, s katerimi so komentirali poskusni izstrelitvi novih raket, samo potrjujejo žalostne ugotovitve. Po njihovem mnenju so ZDA s tem zopet vzpostavile potrebno ravnotežje, ki je bilo zaradi nedavnih sovjetskih dosežkov baje porušeno. Zakaj torej gre? Ameriške kopenske sile že dalj časa razvijajo interkontinentalno raketo Titan III, izboljšano inačico Titana I in II. Novi projektil je nekaj daljši od svojih »zastarelih« sester. Z veliko natančnostjo lahko zadene 14 000 km oddaljeni cilj. Njegovi konstruktorji pa so še zlasti ponosni na pomembno novost, ki je nekajkrat povečala udarno moč orožja. Gre namreč za konico rakete, ki namesto ene nuklearne glave zmore nositi kar tri hkrati. Vsaka glava ima še svoj lastni pogonski mehanizem. V slučaju atomske vojne bosta prva in druga stopnja napadajoče rakete prinesli grozd treh vodikovih bomb nekako 1000 km do cilja, nakar se bodo glave ločile in letele dalje vsaka po svoji poti. Obramba pred njimi je praktično nemogoča. Drugo, še učinkovitejše orožje je istega dne preiz- kusila vojna mornarica. Gre za trostopenjsko raketo Po-seidon, ki jo bodo za razliko od Titanov — le-ti so spravljeni v betonskih silosih na kopnem — izstreljevali izpod morja, z atomskih podmornic. Zloglasni Polarisj so že zastareli, po mnenju generalov je Poseidon edino učinkovito nadomestilo zanje. Vsaka podmornica lahko naloži 12 novih raket, ki sicer ne morejo leteti tako daleč kot Titan (le 6500 km), zato pa namesto treh nosijo kar po osem bojnih glav. Vse ostalo je isto: še izven dosega nasprotnikovih antiraket se atomski naboji razpršijo in vsak zase poletijo proti enemu ali večim ciljem na sovražnikovem ozemlju. Ameriški strategi so novo orožje krstili za »zračni omnibus«. Pravijo, da pomeni dostojno protiutež sovjetski vesoljski bombi. Ta je v minulih mesecih povzročala zahodnim strokovnjakom obilico sivih las. Dasi točni podatki niso znani, gre verjetno Neznano o znanem junaku Oče narodnega heroja in komandanta gorenjskih partizanov Jožeta Gregorčiča je bil z Dolenjske, služil pa je vojsko dolgih 12 let in 0staie jt-)rL dj-iave var-avskega sporazuma naj bi '■Polnile le eno obveznost "maknilc —.ume svoje čete iz CSSR. K°vt poudarjajo v Pragi, nav-^nost tujih čet ovira POPolno normalizacijo odnosov 111 Položaja. LONDON 8, septembra — JrHanskt zunanji minister Afcchael Stcvvart je dopoto-Val na štiridnevni uradni °blsk v Romunijo, kjer se bo z romunskimi voditelji pogovarjal o splošnem položaju. k» zanima obe državi. pARlZ, 9. septembra — Na ^skovni konierenci je de r^uHe izjavil, da je dogodke na Ceškosilovaškom treba obsoditi, ker nasprotujejo akci-»0» za popuščanje napetosti v Evropi. Oddelek muzeja NOB na \ Jesenicah skrbno zbira po- 1 datke o življenju in delu narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Z vztrajnim delom sodelavci muzeja, posebno pa prvoborec Franc Konobelj-Slovenko, počasi odkrivajo tančico skrivnosti, v katero je še vedno zavito življenje tega slavnega komandanta gorenjskih partizanov. Letos je Slovenka obiskala Ana Dielacher, sestra Jožeta Gregorčiča, ki že prek 50 let živi v Beljaku. Sodelavcem muzeja je izročila nekaj družinskih fotografij ter dragocenih dokumentov, ki osvetljujejo Gregorčičevo življenje. Ivan Gregorčič, Jožetov oče, je bir rojen 1870. leta v Družinski vasi pri Novem mestu (tako piše v vojaškem dokumentu, kako pa se ta vas danes imenuje, ne vem). V avstro-ogrski vojski je služil 12 let m tri mesece. Ko je slokcl vojaško suknjo, je kupil dva bela in dva črna konja ter odšel v Opatijo, kjer je prevažal petične goste. Jože se je rodil kot četrti otrok 30. julija 1903. leta v Opatiji. Oče je iz neznanih razlogov prodal konje in odpotoval v Ameriko. Od tam se je samo enkrat javil, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Verjetno se je tiuii njega polotila zlata mrzlica in je v iskanju lepšega življenja omagal. Menda ga je /.i .ul rudnik. Ana je izročila muzeju tudi Jožolova spričevala iz os- novne šole. V prvem razredu je Jože dobil iz vedenja, petja, branja in pisanja odlično oceno, najslabši red je imel iz računstva. Po prvi svetovni vojni je Jože prekoračil mejo in iskal delo v Beljaku. Razočaran se je vrnil na Jesenice, kjer se je zaposlil pri hotelirju Paa.ru. Že v rani mladosti je gojil šport_ zlasti nogomet, smučanje in telovadbo. Po prihodu na Jesenice je s tem nadaljeval. Vključil se je v napredna delavska športna in kulturna društva. Na Jesenicah je v teh društvih deloval kot telovadec, nogometaš, odrski igralec, pevec, organizator in funkcionar. Njegovi pogledi na svet so se bistveno razlikovali od režimske politike. Maja 1937. leta je odšel v Španijo. Tam je bil mitraljezec v Cankarjevi četi. Zaradi izredne hrabrosti je kmalu napredoval in bil imenovan za komisarja mednarodnega bataljona Di-mitrov. Sodeloval je v vseh bojih internacionalnih brigad. Po porazu v Španiji se je z bataljonom umaknil v Francijo. Dve leti je bil po raznih taboriščih v Franciji. Ko ga je komunistična partija poklicala, se je vrnil v domovino. V Marseiilu se je vtihotapil na ladjo, ki je bila namenjena v Jugoslavijo. Skril se je v dno ladje in pokril s premogom. Lačen, žejen in utrujen je prispel v Split. Od tam se je zopet vrnil na Jesenice. Maja 1941. leta je postal vodja vojno-revolucionamega komiteja za jeseniško okrožje. Junija 1941. leta se je udeležil partijske konference v Ljubljani, kjer je bil sprejet sklep o vstaji. Avgusta 1941. leta je bil imenovan za komandanta Cankarjevega bataljona, nato pa za komandanta prve grupe odredov, ki je zajemala celotno področje Gorenjske. Ukaz o postavitvi Jožeta Gregorčiča za narodnega heroja sta 4. marca 1942. podpisala Peter Strugar (Franc za satelite z močnim nuklearnim nabojem, ki krožij j po orbiti. Konstruirani so tako, da na povelje z zemlje spremenijo smer in poletijo na-vpik proti cilju. Nasprotniki (beri: Američani) bi v slučaju napada imeli le bore tri minute časa, da odkrijejo in uničijo bližajoči se projektil. Pred takim orožjem pa je brez moči tudi sodobni protiraketni sistem, ki ga pravkar postavljajo in ki naj bi ZDA obvaroval običajnih raket. Oboroževalni tekmi ni videti konca. Novemu orožju na eni strani brž sledi še hujši morilski izum na drugi. Človeštvu preostaja zgolj šibko upanje, da bo nekoč v bodočnosti zdrava pamet vendarle nadvladala slo po oblasti in z njo povezano kopičenje sredstev masovnega uničevanja. Mir, dokler bo odvisen od ravnotežja strahu, pač ne more biti popoln. I. Guzelj in dogodki Leskovšek in Jernej Posavc (Ivan Maček-Matija). Vse do zdaj smo mislili, da nimamo nobenih vojaških dokumentov, ki jih je pisal Gregorčič. Toda bili smo v zmoti. Leto dni potem, ko je Gregorčič padel, je narodni heroj Maks Krmelj našetl Gregorčičev nahrbtnik, v katerem so bili vsi ukazi, poročila in drugi odloki štaba odredov. Med njimi je tudi ohranjeno Gregorčičevo sporočilo bataljonom, zakaj so partizani sami likvidirali anarhista Pečnika, na katerega so Nemci sicer razpisali visoko nagrado. Jože Gregorčič je padel 9. septembra 1942. leta na Lip-niški planini na Jelovici skupno s 27 borci. Skupaj z njimi je tudi pokopan v parku v Radovljici. Gregorčič je bil najbolj znan partizanski poveljnik na Gorenjskem in izredno priljubljena, a odločna osebnost. J. Vidic ll!llllllllllll!!llllll!i:!l!l!llim!l!llll!mi!lll!'* ENTRAL GOSTILNA DELFIN V KRANJU pripravlja vse vrste morskih rib in postrvi, topie dopoldanske malice in okusno pripravljene domače jedi. Delavcem z deljenim delovnim časom od 1. septembra dalje nudimo kosila in polkosila po nizkih cenah. Priporoča se gostilna I DELFIN v Kranju. ilIllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllilllKIlllllU GLAS * 6. STRAN GLAS # 7 stran Milek drugi na BAI Na balkanskih atletskih igrah v Atenah, končale Man jugoslovanske rep reso se v nedeljo zvečer, je ten.tance Polde Milek zasedel pri skoku v višino drugo mesto z rezultatom 206 cm. Zmaga je pripadla prav tako Jugoslovanu Mi-odragu Todosijeviču, ki je premagal 209 cm. M. K. Moto-cross Svetovno prvenstvo v Trzicu Na drugi letni konferenci zvezne športne komisije pri AMZ Jugoslavi-so v soboto (7. septembra) v Zagrebu sklenili, da bo ena od dirk za svetovno prvenstvo v moto crosu 27. aprila prihodnje leto ponovno na znani moto-cross progi v Pod-ljubelju. -dh X oo h-C/> z > > co On < x Ne smemo zameriti našim davnim prednikom, ki so živeli v strahu pred naravnimi pojavi in prosili za pomoč, usmiljenje in zavezništvo bogov, čarovnic, peklenščkov in različnih drugih dobrih in hudobnih duhov. V želji, da bi odkril skrivnosti in dogajanja v svetu okrog sebe, doumel vzroke in posledice, bojeval med stvarnostjo in se je človek v sebi stalno fantazijo. Vera v nadnaravne moči, ki so baje navzoče v stvareh, v delu in v pojavih, se je vendar morala venomer in vztrajno, iz stoletja v stoletje, umikati odkritjem znanosti. Celo krščanstvo, dolga stoletja najmočnejša vera v Evropi, je sprva razlagalo, da je vera v »hudobne moči« ostanek mnogoboštva. Kasneje je množični obračun s »čarovnicami« in »demoni« uporabila Cerkev zato, da si je z nasiljem in demagogijo lahko ohranila popolno oblast nad neomikanimi in zastra-šenimi verniki, da je docela obvladala njihov razum in uničila vse, kar je oviralo krepitev duhovske vladavine. Čeprav je Cerkev s svojo močno organizacijo podpirala praznoverje, je bilo to nazadnje le premagano in odprla so se široka obzorja razvoju znanstvenega, materialistične-nega pojmovanja življenja, ki nas obdaja. Dejali bi, da vse to že davno spada samo še v zgodovino. Na žalost pa ni tako. nova osvajanja vesoljskega Ravno v času, ko se Sovjeti in Američani pripravljajo za prostora, ko je ukročena jedrska energija in vprežena v človekovo službo, pravijo v Zahodni Nemčiji, da čarovnica ponoči zajaha osamelega popotnika in ga priganja, da dirja kot vranec ... Zelo porazna in skrb vzbujajoča je statistika o tem, kako je danes v tako imenovanih civiliziranih deželah razvito praznoverje. Vedeže-valke, lažni zdravniki, astrologi, spiritisti in stotine drugih šarlantov zasluži tudi po nekajkrat več kot zdravniki, inženirji ter drugi strokovnjaki in znanstveniki. Horoskopi večajo naklade časopisov, lekarne pa v gonji za zaslužkom prodajajo kar javno praške posušenih plazilcev. Tudi pri nas je praznoverje še danes močno prisotno v vsakdanjem življenju. Pa ne samo v zaostalih krajih in med neomikanimi ljudmi, ampak si je priborilo pot celo v nekatere naše časopise in revije. Kaj je drugega horoskop, ki ga vztrajno objavljajo tudi nekateri slovenski časopisi, kot najnavadnejša vera v nadnaravne moči, v usodo in prihodnost, ki jo določjo »zvezde«? (»Bitka« za naklado pa tudi ni kar tako, kajne?!) Razen gesla, da je boj proti praznoverju boj za človeka, ki je sposoben premagati naravo in sam usmerjati svoje življenje, je znani sovjetski učenjak V. I. Ostrovski dal v svoji knjigi skoraj celotno zgodovino verovanja v nadnaravne moči. Za naše bralce smo iz te zanimive knjige pripravili krajši izvleček in posvetili pozornost predvsem praznoverju, ki vlada tudi še danes. Naš namen je, da seznanimo bralce s tragičnimi pa tudi komičnimi dogajanji zaradi praznoverja in tako vsaj malo prispevamo v boju proti ostankom tega zla, ki tlači še mnoge ljudi okrog nas. MIŠI NA ZATOŽNI KLOPI »15. januarja ob 7. uri zjutraj je pes Rumenko prekršil obstoječi zakon in **»đe| P°I funta mesa, kiJe«'tož> nikova last, in je im«0vailo m?so požrl.* psa s0 poklicali «' Soft šče. Nj pri!-ei p0tfH> s« ga aretirali in zasliši1*s ^ maral govoriti. VteitP s0 ga in je žalostno zac\^l>0k0, ženi popolnoma P""'* .sv0j0 krivdo,« je prišlo v ^nik Porota se je umakni"114 PoJ svet in čez nekaj i* sPo. ročila svoj sklep: P* ft„_ menko je obsojen tsmrt, Dr"gi dan so ga o6f* v stoletjih so bili** Jod. "i orocesi prav P*8'* v ni procesi PravEvfft. Zla. deželah zahodne ^„hra- skih arhivih) v A«. sti veliko jih Je io jih jc - ranjeni so dokumenti f.v;n,J-rhivih) v Aflff^oi-čiji, v Italiji, HoliOilltt na Švedskem. Seveda je bilo •jj^ni živalim zelo težko, ' 1 se opravičile ali **C|*,e« Vendar so jim usb«**«-'i so imele pravico ■ a"i-bo — človeka, adv*' Advokat je vzel«* zagovarjanje povsem f"' Nastopil je v imena fta. klienta. pisal i^vV"Je in pritožbe. Skriti* ~}l je vse, česar 1***£Jr' val ni mogla ns*e Iz Bukovščice in okolice (3) PASA — Včasih so okrog Bukovščice tudi precej pasli, še pred nekako sto leti, zdaj pa so se pašniki že precej zarasli, saj ne pasejo več. Pasli so govejo živino in ovce. Jake z Laškega se po pripovedovanju svojega očeta spominja, da je imel vsak gruntar tudi po 30 ovac, danes pa jih skoraj ni več. V letih po vojni so jih sem pa tja še imeli po nekaj, vendar le zaradi volne, ki je ni bilo mogoče kuprti. Pasli so včasih po pašnikih v okolici vasi, ne po kakšnih bolj oddaljenih pašnikih ali planinah, kjer bi živina dlje ostajala. HLEV ZA SENO — Gospodarska poslopja so v teh hribovitih krajih praviloma sestavljena iz »hleva« (spodaj) in »hleva za seno« (zgoraj). Hlev za seno služi za spravljanje suhe krme za zimo. Lesenim stavbam po bolj oddaljenih pašnikih, ki služijo samo za spravilo krme, prav tako pravijo »hlev za seno« (tudi »uta za seno«), čeprav spodaj ni hleva. Iz tega vidimo, kako prostor, ki ima točno določeno funkcijo v sklopu gospodarskega po- slopja, obdrži svoje ime tudi, če se pojavi kot samostojno poslopje, nič več skupaj pod isto streho s prostorom, po katerem je pravzaprav dobil j ime (hlevom). In še nekaj \ se da razbrati iz teh dveh i imen (hlev — hlev za seno): I to, da je bil hlev vedno I osnovni, osrednji, najvažnej-i ši del gospodarskega poslop-i ja. Razumljivo, saj je bila živina kmetovo največje bogastvo! KOZOLEC — Kozolcu pravijo v Bukovščici in okolici kozu. dvojnemu kozolcu vezan kozu, kozolcu z dvema ali tremi štanti in z razširjenim podstreškem ob vsej dolžini pa ta nove sorte kozu. Ta zadnja oblika je torej v teh krajih očitno novejša, enega al; dva sem videl celo v gradnji. Pogostejši kot stegnjeni so v teh krajih vezani kozolci, včasih prav veliki in včasih služijo tudi kot šupa za vozove in prostor, kamor se lahko spravi vse mogoje. V zadnjem času pa kaže, da se precej uveljavljajo ta nove sorte kozli, ki imajo manj prostora za spravilo krme in drugega kot I Naši pasji prijatelji Prejšnji teden so v Italiji podelili pasje oscarje kot nacionalno nagrado za pasjo zvestobo. Nagrado je prejelo pet psov, med njimi tudi pes Bob brez gospodarja. Ta se je letos junija pridružil dečkom, ki so se šli kopat v Reno. Med kopanjem pa jih je zajel močan rečni tok in pet dečkov je utonilo. Enega od dečkov pa je pes Bob z zobmi zvlekel na obalo. S:^iiab^i%KK^'hi^m^^iM^^l_________________ Za vsak primer V neki hamburški okrepčevalnici visi tale napis: — »Goste, ki prihajajo k nam pit, da bi pozabili svoje težave, vljudno naprošamo, naj zapitek plačajo vnaprej.« Prevelike noge Vojaške oblasti v Angliji so ugotovile, da imajo njihovi vojaki prevelike noge. čevlje so namreč izdelovali po številkah kot pred desetimi leti. Prav sedaj si belijo glavo, kam z milijonom čevljev, ki jih ne more spraviti na noge noben vojak. Menda jih bodo poskusili prodati na javni draibi za majhen denar. Miha Klinar: Mesta vezani. Mogoče zato, ker so gospodarska poslopja zdaj večja kot včasih, skoraj povsod popravljena in razširjena, pa ne potrebujejo več toliko prostora za spravilo v kozolcu. Stanti so bili včasih hrastovi, zdaj pa se vse bolj uveljavljajo betonirani. Videl pa sem tudi nekaj primerov (npr. pri Jakcu na Laškem) zidanih stebrov, kakršni so značilni za zgornji del Selške doline, npr. za Dražgoše, Sorico itd. Lati ne pravijo vata, ampak lata. »Mi ne govorimo na v, kakor na Gorenjskem!« so mi pojasnili. Ko zlagajo v kozolec žito ali krmo, pravijo, da obkladajo. Za to uporabljajo stol, ki mu pravijo hlape. »Pot delamo,« pravijo, ko — stoječ na hlapcu — obkladajo štant v treh vrstah cd spodaj navzgor. Tri pota naredijo v vsakem š'-antu, torej tri vrste. OGLJE — Včasih so v krajih okrog Bukovščice veliko kuhali oglje. To je bilo med obema vojnama in še prej. Vsak, kdor je imel količkaj gozda, je spomladi skuh:d po eno kopo. nekateri pa tudi še jeseni. Oglje so izvažali, in sicer večinoma v Italijo. Z vilami so ga nakladali na vagone, slabšega, ki ni bil za izvoz, pa so pobrali kovači in jeseniška železarna. Tudi s tem se je nekaj zaslužilo, saj je bilo včasih, ko še ni bilo industrije, ljudi pa veliko, trda za denar. MLINI — Vode je v grapi Bukovščice in v okolici več kot preveč, povsod curlja iz zemlje. Pravijo, da je bilo včasih tud; dosti mlinov, manjših seveda. Vsak kmet — gruntar je imel svojega, I mi je povedal Jake, če je bi- i la v bližini le taka voda, da so j ga lahko imeli. V Bukovščici \ (brez zaselkov, ki danes j uradno srdijo k temu naselju) so biii včasih trije mlini. Po Jakcu povzemam, da so za Bukovščico stari ljudje takole pripovedovali: V Bukovščici st3 dva kmeta, ki imata vsak svojo cerkev in vsak svoj mlin, pa oba le eno ženo.« — Menda je bilo to celo res. V Bukovščici sta še danes le dve pravi kmeliji, dva prava krnela: B2rni'k in Do-bornk. Jake se posebno dobro spominja Dobernika, Jaka mu je b.lo ime, umrl pa je že po zadnji vojni. B.l je odličen godec in veseljak, menda je godel na več kot 300 ohcetih, tudi na JakčevL Ljudje iz daljne okolice so pravili, da sploh ohceti biti ne more, če Dobernika ni zraven. Jezik mu je tekel, da je bilo kaj, vedno je bil pripravljen za šalo in smeh. Samo za primer: imel je majhno ženo. pa je rad rekel: »Zjutraj rjuho ctresem, da jo dobim.« Ali: »Ce jo v postelji gor pomaknem, jo dol ni, če pa jo dol pomaknem, jo gor ni.« Ko je bil na smrtni postelji, ga je žena menda okregala, naj vsaj zdaj pusti šale, »zdaj. ko si na smrtni pos'.elji«. »Bom pa na drugo posteljo šel!« je odgovoril. Kljub temu. da je bil veseljak, pa je bil dober človek, postaven in delaven, med ljudmi priljubljen. Andrej Triler (Naprej prihodnjič) razcestja Domena III. DEL Wi VAS VABI NOČNI VSAK DAN razen ponedeljka, | BAR ZABAVNA IN PLESNA GLASBA I H s programom §š od 22 - 2 ure. od 20.—22. ure = aiiiimiiiiiiiti*t»iiiiiiiiiiJiiiiitiiiii11jiiiiiiijiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitM t:iiiM:iiiiiin11iitiiiiitititiiiiii:titiiT Želja na grbu Velik problem mlade afriške države jc suša. Ker skoraj vsako leto ogroža pridelek, Je prav gotovo razumljiva večna želja prebivalcev po deževju. Zeljo so zapisali tudi v svoj grb: »Naj dežuje!« . bi t«**',*e6a kmeta ^ Tako si misli in najraje W od dno a; okroS kate- rega se nabira luža in ki mu J*., ma 0?^Cn^krat "»Podil dva... dva tf*... b • fršičev B- tzadnjic treljen^a ijk zadnjič.. Ježa na lipicancu Miha Frčej iz Zasipa ima sedaj za jahanje dva lipican-ca. Poleti je precej ljubiteljev konj prihajalo, da bi nekaj časa jahali na plemenitih konjih. Največ je bilo Angležev, domačih gostov je bilo manj. Pogosto pa prihaja v Zasip dvajsetletna Judita Vranlčar iz Lesc, uslužbenka okrožnega sodišča v Kranju. Pravi, da so avtomobili in konji njeni konjički. J. V. rprijetno «- tf^SOvi ž ^erierja riju v teh 1«»*^ uj0 a"darji( vcndar n. jati. l^^ioŽ.^Ji *?°&i- 6ta bila prva, ki so ju hotel nikoli razmišljah. •••••i.., Ijal uklenjene v njihove <'^V^i. Z J^fi "K,i Smrtnih obsodb ni izrekalm^Jifj^i. g^^Janjem o tem 6i ni hotel bremeniti u cei" tfhm T"1 slišat; samo svojo dolžnost. Zato tudi S jf*n\ Tl,„. t, 0 tem f »Zaslužil je! Vsak de-aerU*. starec še vedno zasopel od P* sovraštva. u ^le/nal. Dezerter je! Dezerter in zato J ^i, k* ■.. tudj Kvo. ja. . . svoja sinova bi..- °l''etrM\ *~ '" Ko bi raSulju arju^--- Gnal bi *lcu ln cosarski cčet-Ni '■• No. pre . . . prelomila božjo Pri Kragulj dvigne roko, l-'ko^ti g tem sinovi.« pravi, čeprav cu-j dow a misli, da bi moglo kaj taKt ^ va sta cesarju zvesta i-'i»'<%U>\ Pr<*in0. »Pripovedujte <> dezerterj ' »Povedal MRM taK** SllJal »In vi mislile, da born g »Morate! Vaš« doline« in I »p ' ' • *0 zastavi,« •ttia J? c'"sar- Po-*anta. Pri Kreu že ob ^oj oddelek?« »Dolžnost?« poveljnik prebledi, kakor da mu je judeški kmet pripeljal zaušnico. »Vsaj tako čutim! Jaz sem svojo izpolnil!« »Ne bodite predrzni ali pa mislite, da s'.e moj general.« »General bi vam rekel isto!« trči Kragulj ob besni poveljnikov pogled in se zboji, da je šel predaleč. »Sicer pa storite, kakor čutite, a jaz. . . jaz bom moral, seveda, dezerterje prijaviti r.a drugi komandi.. Te besede, čeprav izrečene s skromno plahostjo, odtajajo prav zaradi tega poveljnikov ledeno sovražni pogled. Tale kmet bi nazadnje šel brez dvoma v Tolmin ali kam drugam in razbobnal, da je bil v Kobaridu na feldžandarmeiijskem poveljstvu. — Pa me niso hoteli poslušati, — bo rekel, oživi pred povelj-nikovimi očmi vse, kar se bo potem zgodilo, ko bo zadeva prišla generalu na ušesa. Kaj bo potem, mu ni treba ugibati. General mu je že davi napovedal, poveljnika zapušča kljubovalnost do generala in generalovih navodil. Ne bo se jim upal postavljati po robu. Izpolnil jih bo, kakor so ga zdresirali. Današnja trmoglavost je bila samo trenutna pasja užaljenost. Samo v sebi je renčal, kakor včasih renči tudi pes, a bi moral od jeze na gospodarja dobiti steklino, da bi ga upal ugrizniti. Najbrž bo res moral najti med prebivalstvom ovaduhe in zaupnike, naj se mu še tako gabijo in so mu odvra'tni. Mogoče bo kot prvega zasnubil prav tega jude-škega kmeta in generalu že jutri poročal, da je začel razprodati na svojem področju ovr.duško mrežo. Toda tega kmetu ne sme pokazati, če hoče obdržati svojo avtoriteto nad njim. »Pravite dozorterji? Kje?« sede za mizo in seže po papirju, da bi napisal prijavo. Kragulj pripoveduje. »Trije dezerterji.« »Trije?, »Rekel lem.« »Podpišite!« »Kaj naj podpišem?« Kragulj ne razume. »Kar ste prijavili,« reče poveljnik, obenem pa ga opozori, da bo nosil kazenske posledice, če je prijava lažna. »Kaj bi bila zlagana! Kesu .ena je!« »To bemo šele videli,, reče poveljnik kar tako. »Ce bo naša pot zaman, va.s čaka zapor!« »Ne bo zaman! Samo pohitite!« Kragulj se podpiše, poveljnik pa ukaže dežurnemu, naj pobroji vod in prevzame poveljstvo nad njim. Sam v takem nalivu ne bo hodil v noč. Ostal bo na postaji. »Prekleto,« zakolne dežurni in pogleda Kragulja divje. Ko bi mogel, bi ga s pogledom ubil. Ugovarjati pa si ne upa, ker je tudi poveljnik že vi« popoldan, odknr se je vrnil iz Gorice, popad- ljiv na vsak ugovor. Zato svojo kletvico naglo pogoltne in s pravim eksercirskim pozdravom zapusti poveljnikovo pisarno, tako prijetno toplo in zakurjeno, čeprav smo šele v prvi polovici oktobra-»Njemu je lahko! Spal bo. In na toplem bo,« zagodrnja šele zunaj, nato v mislih na prekleti naliv postane tudi sam popadljiv, ko ureja vod za pohed. »Držite gobce, prekleto.« zalaja slovensko, nato pa strese na uvrščeni vod še rafal nemških psovk, ker slovenščina za vojaško psovanje ni najbolj prikladna, čeprav so v vodu sami slovenski štajerski žandarji. »Le kam nas žene hud:č?« se mrmraje oglašajo, ko zugsfiihrer brez dežurnega znaka izgine v poveljnikov: pisarni Tudi njih se polašča jeza. Gorje mu. kdor jim bo to noč prišel v pest. Plaz, ki ga je sprožil general na poveljnika, a ta na zugsfuhrerja, bodo stresli na tiste, zaradi katerih morajo v naliv. »Ne, poveljnik ni bil zaman v Gorici.« godrnjajo, kar pomeni, da so že slutili, da nocoj ne bodo imeli miru. »Habt'Acht!« se že od vrat zadere zugsfiihrer in spravlja zemljevid, na katerem mu je poveljnik pokazal, kam morajo in kje morajo za vsak primer postaviti zasedo. Potem krenejo v naliv. Zugsfuhrerju je zdaj še bolj žal. ker je pustil judeškega kmeta pred poveljnika. »Toda zdaj je, kar je,« se mora s stvarjo sprijazniti. Samo da bi bili čimprej na oni kmetiji. Z naglim maršem bi lahko uro poti skrajšali za četrtino. Ko bodo na kmetiji opravili, se bodo najprej posušili in se založili, čeprav mu je poveljnik zabičal, da se morajo vrniti takoj. Ta »takoj« pa ni nič določenega. Zdaj je bog tega veda on in bo ta »takoj« zavlekel, dokler se naliv ne bo izlil, čeprav 1:je in lije, kakor da bo nov vesoljni potep. ' »Tako bo! Ko bomo pod streho, me lahko dež piše v rit! Revež, kdor bo v zasedi,« misli na zasedo, ki jo bo moral postaviti pri brvi na desnem bregu Soče . . . 11 Prisotnost smrti, ki jo je pred dobrima dvema urama prinesla v hišo Rozika z novico o Jakobovi usmrtitvi, spreminja besede v težko skalo molka, od katere se le kdaj pa kdaj odkrhne droben k.-.menčok in so spremeni' v komaj slišm pesek pritajenih besed. Anton že cdo uro molči in strmi predse. Njegove oči so ostekle-nelc v žalosti za bratom, čeprav svoj porasli neobriti obraz odvrača od šbke luči, da bi ne videli, kako se od hipa do hipa steklo v njegovih očeh zdrobi v solze, ki poniknejo pod dolgimi, navzdol zasukanimi brki in se zgubijo v gosti bradi. »Brat je mrtev,« se grize v ustnice, da bi ne izbruhnil v glasen jok. Nič ne pomaga, če si nenehno dopoveduje, da bi bil lahko še živ, ko bi po pc-begu ne rinil na vrat in na nos naravnost domov. Pisatelj dr. Fran Detela, rojak z Moravškega (1850—1926) Naneslo je tako, da prav v teh dneh slave partizani Slandrove in Zidanškove brigade spomin na svetle dneve zmage nad Nemci. Dne 22. julija 1944 so borci teh dveh brigad pognali vse okupatorske vojake in policiste iz Moravske kotline. To slavje sicer sovpada s praznovanjem 25. letnice ustanovitve XI. SNOB Miloša Zidanška preteklo nedeljo v Motniku. Ne bo pa tudi narobe, obuditi spomin na »Moravsko republiko«, razglašeno na jesen 1944. In da je ta deželica utrpela kar 500 žrtev, padlih ali umrlih za našo svobodo. Tako samosvoja in ponosna se mi zdi Moravska tudi danes, ko štejem velike može, ki jih je dalo slovenstvu to nadarjeno ljudstvo. Najzna-menitnejši med njimi je gotovo Jurij Veha poznejši matematik in vojak baron Jurij Vega. BISTROOKI REALIST Dosti manj slave kot Vega pa tudi manj kot bližnji moravski rojak Koseški, je bil deležen pisatelj dr. Fran Detela. Po krivici je ime in delo tega bistrookega pisatelja že skoraj utonilo v pozabo. Le kdo še utegne čitati njegovo Trojko, Prihajača, Malo življenje ali Gospoda Lisca — čas res tako hiti — a vendar pozorni bralec še najde nek poseben mik v Detclovih delih. Prav posebej moramo cemi-ti pisateljev odpor proti po-stavljaštvu in proti zlagani romantiki. Celo v svojih zgodovinskih povestih je bil mož dosleden: ni hotel oživljati preteklosti pač pa je žclol, da bralec za obrLsi oseb in dt>godkov, spozna sebe in »voj čas. Druga Dctelova posebnost je njegova obzirnost: kot šolnik je skušal s svojimi deli tudi v/gajati — a moralne kapljice, ki so bile sicer marsikje v njegovem pisanju prisotne, niso bile nikoli vsiljive. Bile so neopazne — prav zato pa bržčas še bolj učinkovite. In še tretjo dobro lastnost vidimo v Detelovem pisateljevanju. Mož je trdo stal na zemlji in motril ljudi okrog sebe z ostrovidnimi očmi. Ponekod se zde njegovi stavki kar ostro satirični. Tako je pač zrl *.ia življenje, sam poln skopse in življenjskih izkušenj. Malega kmetica ni idealiziral, ni olepšava! njegove podobe. Lastnosti kmetičevega značaja so se mu razodevale kot zmes dobrote, prebrisanosti, maščevalnosti, nagnjenja do malih tatvin, lahkoži-vosti in tihe upornosi do vsega kar prihaja od oblasti. Znal je pokazati in se zavzeti za podeželske reveže, ki so začuda redkobesedni, na videz nekam omejeni, ki pa skrivajo v duši preprosto modrost in mnogokrat presenetljivo plemenitost. In celo za ljudi take baze, kot so bili Avstriji zvesti ovaduhi iz časov francoske Ilirije, je Detela znal najti opravičilo: »Kdo bo zameril orno-ženi vdovi, če kdaj še potoči solzo za prvim možem?« JURKOVA HIŠA Da bi pisatelja bolj dojel, sem po svoji navadi, obiskal njegov rojstni dom in se pogovarjal z domačini, Detelo-vimi rojaki v Moravčah. Na vaškem trgu, nasproti farne cerkve, stoji gosposka ononadstropna stavba. Napis nad vrati pravi, da je tu gostilna »pri Jurku«, visoko na steni vzidana spominska plošča pa opozarja popotnika ne le z napisom pač pa tudi z reliefno upodobljeno glavo, da je hiša tudi kulturnozgodovinskega pomana: V tej hiši sc je rodil 1. 1850 slovenski pisatelj prof. dr. Fran Detela. Prav blizu Jurkovc gostilne je postavljeno tudi mogočno bronasto poprsje učenjaka Jurija Vege, delo kiparja Ivana Zajca. Dr. Fran Detel a je bil po izobrazbi klasični fiilolog in romanist. Dolga leta je poučeval kot profesor na gimnaziji v Dunajskem Novem mestu, od 1. 1890 pa je bil gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. Tu je ostal celih 16 let, do upokojitve v 1. 1906. Zaradi svojega sve t ovijan j-stva sc je znal v svojih literarnih delih vživeti tako v meščana, kot tudi v kmeta in delavca. Enako je bičal plemičovo domišljavost in trgovčevo koristoljublje kot kmetovo gruntarsko trmoglavost. Četudi literarna zgodovina Deteli ne priznava kake posebne topline in umetniške ustvarjalnosti, je vendarle res, da je pisatelj znal kdaj-pakdaj spregovoriti tudi iz srca. Poslušajmo, kako prepričljivo odsvetuje fantu pot v tuji svet: »Drugod imajo tudi hribe, pa so previsoki ali prenizki. In vode ali nič, ali pa tako, "da zemljo trga. — A tu, kamor stopiš, vse ti kliče, da nikar ne hodi proč.« Detela je bil sicer učenec Jurčičev, v Mencingerju in Kersniku je videl svoja vzora, a vendar je ubiral svojo pot: svojih junakov ni ne poveličeval, ne olepšaval — raje se jim rahlo smehlja ... Čeprav je bil profesor Detela izrazit konservativec in ni zaupal radikalnim političnim tokovom, je vendar odločno nastopil proti mahni-čevstvu v naši literaturi. Zanimiv mož, resen, pouču- tudi nekaj Časa letoval pri svojem učencu, sinu grofa Dubskega. A vendar so bile tudi naše Moravče "pesniku znane. Zapisano ustno izročilo namreč pravi: »Kar pri delu so me sneli sredi tedna in naglo sem se moral pražnje obleči, pa v gostilno, ki smo ji rekli takrat Na mlaki. Tam sta že bila dva škrica iz Ljubljane. Eden je bil pravdarski doh-tar Prešeren, drugega so pa klicali za Kastelica. Za pijačo sta dajala, da je kar teklo od mize. Moravski fantini pa smo jima morali peti domače pesmi, kar smo jih znali, gospoda pa sta jih zapisovala. Prav prijazna sta bila, stara vsak blizu štirideset let. Pozneje sem moral po Prešernovem naročilu zapisati še vse pesmi, kar sem si jih spomnil,, in jih prinesti v Ljubljano. To sem tudi napravil in me je Prešeren takrat povabil na kosilo.« Tako je 1. 1888 pripovedoval takrat že devetdesetletnd moravski kmet Cerar, po domače Martinka. Njegov rod še danes živi in je ponosen, da je ded prepeval Prešernu. Martinkovi pa so se tudi v osvobodilni vojni častno izkazali, vsi fantje so bili pri partizanih. Rojstna hiša pisatelja dr. Frana Dctele v Moravčah joči pisatelj dr. Fran Detela — ne bilo bi lopo, če bi spomin nanj pri današnjem mladem rudu povsem zbledel. Det olovo delo resda ne dose-za kake genialne višine — toda toliko zdrave, ljudske modrosti je v njegovih delih, da volja Detel o znova prebrati in oceniti. PREŠERNOVE POTI Dolga leta so bili preuče-valci Poezij v zadrgi zaradi prvega stiha v Judovskem dekletu: »Stoji moravski trg Lesce...« Menili so, da so utegne vrstica nanašati na kak kraj na Moravskom. Pravda je bila sicer pozneje končana s trdno ugotovitvijo, da je Prešeren v svoji pesmi mislili Lysice v češki deželi Moravski, kjer je verjetno Prcšeinoslovec dr. France Kidrič je ugotovil, da je Vrbnan kaj rad hodil na izlete. Največ v času, ko sta živela v Ljubljani poljska izgnanca Korvtko in Horodvn-ski. Z njima, včasih pa tudi s svojim šefom dr. Croba-thom je Prešeren obi kal Stično, Brdo pri Kranju, Postojno, Jeterbenk, Bistro pod Krimom, S kol jo Loko, Dol in še nekatere kraje, kjer so živeli pesnikovi prijatelji in znanci. Bil pa je Prešeren že v svoji mladosti vnet popotnik. Njegova najmlajša sestra Ixmka jc pripovedovala lomu Zupanu: »France in Jurij sta kaj rada skočila na Savo: milka-la Ju je vožnja z brodarji, saj sta sc mogla zastonj pe- lati z njimi. Prej sta pa morala obiskati strica Jakoba, ki je župnikov al v Borovnici. Na Savo pa sta se peljala k stricu Francu, ki je bil tamkaj fajmošter in je učil ljudi čebelarstva.« SPOMINSKA OBELEŽJA Bilo bi zares lepo, če bi si že tako in tako imenitne Moravče nadele še eno odličje. Poleg Vegovega spomenika* Detelove plošče in mogočnega spomenika padlim v NOB pa Laverjevih in Cebejevih altar-nih slik v farni cerkvi — bi na hiši, kjer je bila nekoč gostilna, »Na mlaki« res pristojala vzidana marmorna plošča, ki bi govorila mimoidočim popotnikom, da je nekoč stopil pod to streho naš prvi poet dr. France Prešeren, še bolj prisrčno bi potem zvenela »moravska himna«, ki začne takole: Lepa je moravska dolina, kjer hiš'ca pri hiš'ci stoji; okrog so pa travnik' zeleni, kar mene srčno veseli. In ker smo že pri predlogu za vzidavo nove plošče sredi Moravč, nam misel nehote uide še na drugo hišo v bližini, ki je tudi gostila Preše1"" na. V mislih imam nekdanjo Smukovo gostilno na Viru pri Domžalah. Tu je v Pre" šernovih časih krčmaru Franc Smuk, po domače Vo-dopivec (za gostilničarja g°^ t ovo žaljivo ime!) Ugledni možak bil hkrati tudi vaški župan, »oberrihtar«. Vozniki in popotniki so se v staroslavni gostilni ob vf; liki cesarski cesti kaj radi ustavljali. Tudi Prešeren Je moral biiti često njegov gost. Morda tudi prijatelj. Ob neki priložnosti je P08" nik podaril krčmarju priSOP rek »Krsta pri Savici« tcI vanj napisal lastnoročno P°" svetilo (v bohoričici): Gospodu Smuku. Naj štejejo vsi drugi za vino pev'c da pesem v Dr. Prešerio Smuk je umrl v J. 1844. Po-kopan je na pokopališču Dobu. V cerkveno steno w dana nagrobna plošča "'^ sicer nemški, a P° .a(y{ docela pesniški napis. Ni * tovo, a verjetno je, da je P1' Prešeren avtor tega grobne« napisa. Prijateljski rodo storiti tako uslugo — t0 u. bilo Prešernu močno P0*1 no. .n In da se ne zaklepetamo^ pozabimo: tudi na steno ^ v kateri je nekoč stan mar Vodopivec gostil lui^uX Vrbnana, sodi vsaj *kiv spominska plošča. Nap1* ^ dobskem pokopališču Pj jfl slu/i boljšega varstv« -c skrbne j še nege — z skrajno zanemarjen. j_ tref8 Pa se vendar ne oo ^ obrniti na dobrosrčnega ^Qt svaka Martina, ki lu". uii farni pat ion nad M<>1^ s<5 pa tudi nad Dobom, JVjtf ti trije predlog ival"/"- Črtomir &teC GLAS * 9. STRAN V nekaj stavkih Zg. Gorje — Kmetje so krompir večinoma že pospravili z njiv. S pridelkom niso posebno zadovoljni, prav tako ne s sadno letino. Sadje je pred kratkim obtolkla še toča. Obrodile so dobro le hruške-tepke, pa še te navadno predelajo v sadjevec. Pri spravljanju otave kmete zelo ovira deževno vreme. Pokljuška planina — Vsi znaki jeseni so tu. Živina, ki se je čez poletje pasla na planinah Pokljuke, se je že umaknila na niže ležeče rovte. Tam se bo pasla še mesec dni. Sp. Gorje — Na cesti tretjega reda Bled—Gorje je pri avtobusni postaji v Sp. Gorjah več kotanj na cesti. Cesta je sicer asfaltirana. Kotanje so posebno nevarne za motoriste in kolesarje. Na srečo zaradi tega nesreč še ni bilo. Trstenik — Krajevna skupnost Trstenik je letos že drugič razpisala tekmovanje za lepšo ureditev hiš, vrtov in dvorišč ter za gojitev cvetja. Tekmovanje bo končano jeseni, ko bo Posebna komisija ocenila najbolj prizadevne gojitelje cvetja m najbolje urejene hiše in okolice. Komisija je tekmovanje spremljala celo poletje. Najbolje urejeno naselje bo predlagala za nagrade. Tri kolektivne nagrade bodo prejele tri najbolje urejene vasi. Lani je bila prva v tem tekmovanju vas Zabije. Trstenik — Prostovoljno gasilsko društvo na Trsteniku je v zadnjem času imelo že več praktičnih vaj. Ne samo na Irsteniku, pač pa tudi v okoliških krajih. Društvo je kupilo tudi deset novih delovnih oblek, za katere so prispevali tudi Nesreče v zadnjih dneh ; vec pi da redkih telefonov sploh ne omenjamo. Prosto^r* ~~ ^ soboto, 14. septembra, bo v Cerkljah velika taiigxVcv|na delovna akcija za ureditev ceste iz Vasce do leto le k , J° organizira krajevna skupnost Cerklje. Sedaj je Predvs ° oz' radi pa bi imeli cesto za ves lokalni promet, te vrst601 Za kmetijske stroje in vprežno živino. S tem bi se niki—K pr?met Preusmeril s ceste drugega reda Cerklje—Br-nekaj n-~Mengeš- Nova cesta> ki Pelje iz Cerkelj, bo dolga tra Nmanj ^ot Polletji kilometer in široka štiri in pol me-čevje v v^Sa^' stran' ceste pa bodo posekali drevje in grmi-nega Slr'ni dveh metrov. Cesta naj bi bila nared do krajev-Primerpo"'^3, ^a^rat naJ m odprli tudi bazen za vodo za J2 j,^ran^ _"~ Prejšnjo nedeljo je manjša skupina mladincev nj j nJa m en planinec iz Javornika sodelovala v prostovoljske * a-°iji POd Kcpo' slovcnsko planinsko društvo Ko-Prva narr|reč tam gradi prvo slovensko planinsko postojanko. je pa . a delovna akcija je bila žc pred dvema letoma, kasne-dom JC lme^° tamkaJšnjc društvo s postavitvijo planinskega les a "ekatere težave. Planinci in planinke so nosili na ramah Sadov 1 °CO ^trujen' so se zvečer vrnili v Kranj, vendar iz dr 'k*' ^k°da, da se akcije niso udeležili tudi planinci sledn" go,enjskih društev, čeprav so sicer obljubili. Na-Post Ja TCC*'-'a Do čez štirinajst dni, ker želi koroško društvo Janko še letos spraviti pod streho, -an Na Koroški cesti v Kranju se je v soboto ob pol enih ponoči zaletel v osebni avtomobil KR 64-43 Janez Koželj v avtomobilu KR 84-14. Koželj je vozil prehitro in se je od zadaj zaletel v pred njim vozeči avtomobil. Pri tem je bil ranjen Koželjev sopotnik. Škode je za okoli 1000 N din. Istega dne je v križišču Nazorjeve in Dražgoške ulice v Kranju voznica osebnega avtomobila KR 108-18 Ivanka Okoren izsiljevala prednost pred avtomobilom nemške registracije, ki ga je vozil Bizjak Anton. Pri trčenju avtomobilov je bila Ivanka Okoren huje ranjena. Na vozilih je za okoli 9000 N din škode. Železniška nesreča Jesenice - Čeprav na Gorenjskem letina krompirja ni najboljša, ga je na Jesenicah dovolj naprodaj in dokaj poce-J; Dobi se v vsaki zalenjavi, razen tega pa ga zasebniki vsak dan vozijo .s tovornjaki od hiše do hiše. Tako so nckater, ze nakupili krompir za ozimnico, saj je cena ugodnna -_"W> '» i«.v lhj v maunom j,u. •^mern1™ oest|*ee- A-sfaltno mešanico pripravljajo na kraju h'-tro 2 novirn Marini strojem. Zaradi mehanizacije delo prov "0pr(^duje. Pravijo, da bo ta del ceste že prihodnji teden razs^V": 2 ostalim delom ceste pa bo več dela, saj je treba riai b^!1' nriD »redi nomenjskih polj. Tako pridobljeni mate-do rf„ ° uP°rubin za novo cesto. Cesta naj bi bila končana Qneva republike. - B. B. Ijici ie*hM °f "~ ^a novem< lani urejenem kopališču v Radov-razni(.r 1 s 'c P'etesno za vse kopalce. Voda v bazenu je Pini K>ma toPla. saj je še prejšnjo nPa1' to Povečati število kabin. Poleg kopali-l000 fi U'Jon Prodor za kampiranje. Poleti je tu taborilo okol4 uružin, največ tujcev. — B. B. "^Ut T>w*fCa ~ Kmotij.ska zadruga Jelovica odslej ne bo več Bol*. P'°'blomov .s sušenjem sena. Pred kratkim so v Poljčah *'na b Va z",adili sušilnico za seno. Zaradi velikih količin tak-o J8 naJveckrat niso mogli spraviti v nekaj lepih dnevih, "•"jviiKrai niso mogli spravni v hmj ivh...----- -. - je ležalo na travnikih in čakalo sonca. Seno jo popolnoma ________. •- - . ____«"w«fl;ii na n močno izgubilo na kakovosti. Sedaj pa ^ke;;cr-,takoj koK> žv^r. Porumenelo , uparjeno v tfJHlnico, kjer se osuši Sen '^a' 1X10 & POPolnoma mehanizirano, razen tega pa je n° Prav tako dobro kot bi bilo sušeno v kozolcu. — B. B. Na nezavarovanem prehodu v bližini nekdanje železniške postaje Zabnica je v soboto nekaj pred deveto uro zvečer ekspresni vlak zadel traktor z dvema prikolicama, last K/K Kranj. Traktor je vozil Franc Ta-Ijan. Vlak je vozil iz Škofje Loke proti Kranju. Lokomotiva je udarila v drugo prikolico in jo popolnoma uničila, medtem ko je druga poškodovana. Vlak se je ustavil šele po 430 metrih. Lokomotiva ekspresnega vlaka je bila pri tem precej poškodovana, tako da je vlak lahko odpeljal s kraja nesreče šele ob 22.27 uri. Strojevodja električne lokomotive Stane Bizjak je dejal, da je z zvočnimi signali opozarjal traktorista, vendar nesreče ni mogel preprečiti. — Skupna škoda znaša okoli 20.000 N din. Ranjen ni bil nihče. L. M. Sindikalne športne igre V okviru kranjskih sindikalnih športnih iger so bila v soboto in ponedeljek tekmovanja v malem nogometu in v odbojki. V soboto so se v malem nogometu pomerile ekipe sindikalnih podružnic Kovinarja, Save, Projekta, prva ekipa Iskre, Standarda, IBI, LIK in Exoterma. Rezultati: Kovinar Sava 0:0, Projekt : Iskra (I) 0:0, Standard : IBI 0:0, LIK : Exoterm 1:0. V ponedeljek pa so se pomerile ekipe Elektra, Tokstil-indusa, Save, Projekta, Tekstilnega centra, Kovinarja, Exoterma in Puškarne. Rezultati: Eloktro : Tekstil-indus 0:0, Sava : Projekt 0:0, Tekstilni center : Kovinar 0:2, Exoterm (I) : Puškama 0:4. V odbojki pa so se srečale ekipe Iskre. 1131, PTT. Rezultati: Iskra : IBI (I) ! I 12 (2 0), IBI (I) : PTT 15:2, 13:5 (2:0), Iskra : PTT 15:2, 15:3 (2:0). A. Z. V petek zjutraj je na cesti drugega reda v vasi Selca zaradi prevelike hitrosti v ovinku zaneslo v hišo avtobus KR 104-36, voznik Janez Jelene. V avtobusu ni bilo potnikov. Škode na vozilu je za 8000 N din. V soboto ob enajstih zvečer je na cestd iz Mlina proti Bledu vrglo s ceste avtomobil LJ 272-64, ki ga je vozil Hinko Boiarič iz Suhe pri Škofji Loki. Nesreča se je pripetila, ker je voznik vozil prehitro. V ostrem levem ovinku na Cesti svobode na Bledu je zadel dva smernika, nato pa se je avtomobil prevrnil pod cesto. Obe sopotnici v avtomobilu sta bili laže ranjeni, voznik pa je dobil le lažje odrgnine. Na avtomobilu je za okoli 5000 N din škode. Na cesti prvega reda na Jesenicah je osebni avtomobil avstrijske registracije, voznica Gertrude Mussing, zadela desetletno Lenko Med-ja, ki je nenadoma hotela čez cesto. Pri tem je bila deklica huje ranjena. Nesreča se je pripetila v ponedeljek ob deseti uri dopoldne. Na Cankarjevi cesti v Tržiču je v nedeljo zjutraj osebni avtomobil KR 156-90,. voznik Peter Košir zaradi prehitre vožnje zadel 72-letno Ivanko Lončar, ki je hodila po desni strani ceste. Pri trčenju se je Tončarjeva huje ranila. Na cesti prvega reda je v nedeljo popoldne voznica kombija KR 98-65 Anica Šturm prehitevala voznika motornega kolesa Janeza Ferdana. Pri tem je motorista oplazila, tako da je padel. Otrok, ki se je peljal na motornem kolesu, je bil laže ranjen. Na vaški poti je v Pod-brezjah voznik neregistriranega motornega kolesa Janko Žemljic, roj. 1952. podrl Sašo Pretnar, ki je peš hodila v isto smer. Pri tem je bila Pretnarjeva huje ranjena. Voznik motornega kolesa ni imel vozniškega dovoljenja in je po nesreči pobegniL L. M. 1 Kmetijska zadruga Bled bo prodala na • javni dražbi, ki bo v nedeljo, dne 9 15. 9. 1968 ob 9. uri na Bledu Kolodvor- • ska cesta 56 traktor FERGUSON 35 | Traktor je v dobrem stanju in ima urejeno regi- J stracijo za cestno vožnjo. • ^(IIIllllIllllllIIIIIIIllITllIltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfIIIIIIIICIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ ŠOLSKI CENTER v Škofji Loki, šolska ul. 1 I razpisuje | 1 VPISE ZA ŠOLSKO LETO 1968/69: 1 I 1. Poklicna šola — oddelek za odrasle: — za poklice kovinske in avtome- 1 i hanske stroke — za poklic: voznik motornih v o- I zil. Pogoji: — dokončana osemletka — dve leti prakse v stroki — starost nad 18 let = I 2. Oddelek za delovodja kovinske stroke: — 30 slušateljev | Pogoji: — poklicna izobrazba v stroki — pet let strokovne prakse po I kvalifikaciji podjetja 1 i 3. Oddelek za priučevanje na delovno mesto ^ v kovinski stroki: I ■— 30 slušateljev 1 Pogoji: ;— 2 leti prakse v stroki | — predlog podjetja | E Prijave s potrebnimi dokumenti sprejemamo I I do 30.septembra l%8. "TT.lltillliailllStliailllEI!;*:!::^]^;!;;!.];;::;!:!«!!!!::!!:;«.::;;.;'!:;!!;:!^!.^...-.:i:iži^i;il]i.l«lilil2J«ltllilll' KINO Jesenice RADIO 11. septembra amer. barv. CS film KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV? 12. septembra amer. barv. CS Lira BEN HUR 13. septembra angl. film ŽIVLJENJE NA VRHU Jesenice PLAVŽ 11. septembra amer. barv. CS Hm BEN HUR 12. septembra amer. barv. CS film STREL IZ NEBOTIČNIKA 13. septembra amer. barv. CS film STREL IZ NEBOTIČNIKA D i»v j e - \I c j strana 12. septembra amer. barv. CS film RAZBELJENI REVOLVERJI Kranjska gora 12. septembra amer. ban-. CS firm KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV? škofja Loka SORA 11. septembra japonski barv. CS film TAJNA SLUŽBA ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. barv. fini PRERIJA ČASTI ob 20. uri 13. septembra amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 11. septembra angl. film VRNITEV IZ PEPELA ob 19. uri 12. septembra angl. film VRNITEV IZ PEPELA ob 20. ari Kranj CENTER 11. septembra franc. barv. CS film TOPLI PLEN ob 16., 18. in 20. uri 12 sepiembra franc. barv. CS Film TOPLI PLEN ob 16., 18. in 20. uri 13. septembra amer. barv. VV film KRALJI SONCA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. septembra amer. barv. CS Hm GOLI IN MRTVI ob 15.30 in 18. uri, amer. barv. VV film KRALJI SONCA ob 20.30. 12. septembra amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri 13. septembra špan. barv. CS film SAMBA ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS film TOPLI PLE\ ob 20. uri I/.laja in tiska Cr »Gorenjski tisk« Kranj, Koroški cesta 8. — Naslov uredništva in upravo lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21 8G0; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 21.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov me objavljamo. I.....SIIII3IIBII.....■Iflllllllll..... CENTRAL KRANJ i GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE ■ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO ■ finančnega knjigovodje [ Pogoji: višješolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri ■ in 3 leta delovnih izkušenj v finančnem knjigovod- S stvu trgovskega ali gostinskega podjetja, srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu trgov- £ skega ali gostinskega podjetja. Poizkusno delo 60 dni. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in praksi spre- ■ jema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi raz- J pisa. ■ iuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuubuuuiiuuuumuuuuJ Kupim STANOVANJE ali se vključim v dograditev hiše. Radovljica, Lesce ali okolica. Ponudbe poslati pod »Takoj gotovina« 4438 11» Poceni prodam SPALNICO. Dacar Martina, Breg ob Savi 28, Kranj 4435 Prodam PLUG — kompleten z ročno hidravliko — v dobrem stanju za traktor brez hidravlike. Peric Franc, Medvode 69 4346 Prodam HISO v bližini letališča s sadnim vrl m (potrebna popravila). Ogled od 14. ure dalje Kranj, Koroška c. 49. Beširevič Marija 4367 Prodam BIKA. Možjanca 4, Preddvor 4375 VALILNICA V NAKLEM pri Kranju prodaja vsak torek, sredo in soboto 2 do 3 mesece stare JARCKE; težke pasme po 10N din, lahke pisme po 15 N din 4425 VALILNICA V Naklem pri Kranju razprodaja po končani valilni sezoni 14 mesecev stare KOKOSI, pasme leg-horn po 15 N din; primerni za nadaljnjo rejo 442S KINOPROJEKTOR eumif 8 mm, nov, ugodno prodam. PSK Kran j-Delavski dom, vhod 4. Ogkxi vsako sredo ob 7. uri 4427 Prodam nove GAJBICE. Podborit 27. Komenda 4428 Prodam OSLIČKA 2 in pol leti starega. Naklo 16 4429 Ugodno prodam novi tip FIAT zastava 750, letnik 1%8 ali pa dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964. Likozar, Visoko 45, Šenčur 4430 Prodam HRUSKE-tcpke za mošt. Velesovo 28, Cerklje 4431 Prodam POLTOVORN1 AVTO liat 600, 15 dietsel v dobrem stanju in FIAT 2100 po generalni. Bokal Jože, avtoli-čarstvo, Zminec 35, Sk. Loka 4432 Prodam /lindrino OPEKO — KVADRE. Vogljc 85, Šenčur 4433 Prodam osebni AVTO NSU, tip' 110, letnik 67. Zupane Blaž. Sp. Bcsnica 10 4434 Prodam skoraj nov MOPED T-12. Preddvor 21 4436 KUPIM Kupim lepe, suhe hrastove PLOHI, krevsi Anton, mizar, Smledni.ška 64- Kranj 4137 Ostalo Fanta in dekle iščemo za pomoč. Damo stanovanje in hrano. Drugo po dogovoru. Gostilna Benedik Stražišoe 4439 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA LAKNER na Kak rici zaprta od 11. 9. do vštetega 27. 9. 1968. 4440 Iščem neopremljeno SAMSKO SOBO v okolici Krania. Naslov v oglasnem oddelku 4441 Vzamem dve DEKLETI na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4442 Ov *W v eiscene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj ntiiii.......iiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiniii!iiii!iiiii!i!!iiii:iiiiiiiiii!niiiiiiiiiiiiii!i!nii:iii!iM!iiiii!iiiini[ BALETNA SOLA VPISUJE NOVE = gojence v prvi letnik od 9.—16. septembra vsak dan i = od 18.—19. ure v Delavskem domu vhod 4/1. Pouk 1 = za starejše baletke se začne že 9.9., za nove učence 2 I pa 16. 9.1968 ob 17. uri. PIONIRSKA PLESNA ŠOLA ZAĆNE E s poukom 17. septembra od 16.—18. ure in v sredo, S = 18. septembra 1968 od 8. do 10. ure Vpisovanje vsak I 5 dan od 18.—19. ure. PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE 5 se začne v torek, 17. 9. ob 18.30. Tečaj bo vedno ob S = torkih in četrtkih. Nedeljski plesni tečaj za začet- S S nikc sc začne v nedeljo, 22. 9. ob 9. uri. Nadaljevalni S = plesni tečaj se začne 18 9. ob 18.30. V šole kot tudi S = v Plesno športni klub je možen vpis vsak dan od 2 = 18.—19. ure V Delavskem domu vhod 4/1. = g TItlIi:i»iflMtllliitI};»lllJillitl«lllltLi»ili»llilil!»lt«llUtltUll»l!ll»ltI»IIHIIMlIllllUllllI[llIl]lllIIIIUlir UČENCA za avtomehanično in kleparsko stroko sprejme AVTOKOVINAR — ŠKOFJA LOKA SLAŠČIČARNA - KAVARNA Kranj proda naslednja osnovna sredstva: hladilno omaro s kompresorjem register blagajno RIV 2 električna mlina za mletje kave — nerabna Zahvala V 95 letu starosti nas jc zapustil naš dobri oče, stari oče, praded in stric Anton Jenko Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno še dobrim sosedom, g. župniku, osebju doma onemoglih v Preddvoru. Iskrena hvala vsem, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: sin Vinko z ženo, 12 vnukov in 3 vnukinje. Kranj, Valburga, Smlednik, 9. septembra 1968 Zahvala Ob žalostni izgubi našega nepozabnega moža. očeta, starega očeta, strica in brata Janeza Robleka sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in /nam eni za nesebično pomoč v tako težkih dneh. Posebno zalivalo smo dol/ni tovarnam I MI, Planika, LIK, obrat Preddvor, Tekstilni šolski center, društvu upokojencev, g. župniku, vsem, ki so dragemu pokojniku darovali venec in cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Ione z družinama, hčerke: Micka. Iraneka, ložiea, Ivanka, Nežka z družinami ter Cirila, Vinko in Tine. Bašelj, 7. septembra 1968 SREDA — 11. septembra 1968 GLAS * 11. stran Prvenstvo SRS v mnogobojih in štafetah Najboljši Makarovič K razgibani športni soboti in nedelji so prispevali tudi atleti, i so imeli v Kranju obračun na letošnjem prvenstvu Slovenje v mnogobojih in štafetah. V obeh dneh je na tekmova-Jjg'sodelovalo okoli 100 atletov in atletinj iz devetih sloven-in klubov. Od večjih klubov sta manjkala samo mariborski ranik in trboveljski Rudar, med posamezniki pa niso startali olimpijka Marjana Lubej in Franc Vravnik iz Celja ter mbljančanka Marjeta Peče — vsi trije so tokrat nastopali na BAI v Atenah. V kopici poprečnih rezultati Je prvi dan izstopala ^adinska štafeta jjubljan- SiotS pije> ki Je ™ prcgi »«W m postavila nov držav- krantKM1^ diSCiplmi S° »JSKi tekači izenačili stave i S SFRJ- V "ajzanimi-d«^t dl,sc,'PIini tekmovanja, d<*eteroboju za clane> je \^ po prvem dnevu sigurno povedal Ivo zMakarovič, član Gorice, ki je zmagal kar v štirih disciplinah. V nadaljevanju, v nedeljo, priborjene prednosti ni izpustil in je tako postal prvi slovenski deseterobojec. Kranjčan Fi-ster se je moral zadovoljiti z drugim mestom predvsem za- Novo avtomatsko kegljišče v Kranju 19V li- septembra, ob »rost!!!ubodo v društvenih 5 ir?l ^W*ega klu- športni ^at&ko **T cJL°bjekt ima štir* ste-Pa 2£! St,r°Ški zadnje naSl^ k,ub Triglav, Srt^iS?' Vrste v Ju^ nov va f]e okr°8 300 čla-80 nSJ?^?h Prvenstvih ^1ek,pe dosiei že -tudi z več P083- Sezene "spehe je dru- štvo lani prejelo Bloudkovo plaketo. Novo kegljišče bo zato nedvomno porok za še večje uspehe. Izgradnjo je deloma kreditirala komunalna banka Kranj (12 milijonov S din), deloma pa industrijsko podjetje LIP Bled (13 milijonov S din). Naprave so kupili pri znani tvrdki FOLLMER-VVERKE iz Bive-racha v Zahodni Nemčiji. Njeni avtomati za postavljanje so se odlično obnesli že na več kegljiščih pri nas — tako na primer v Ankaranu, na Bledu, v Puli in na Ljubelju, ig Šport v kratkem m** n^g&s"*0 To1- zabeležiu ii. zmago so velj „.7J farjem iz Trbo- Po 13. kol,, 9)- ^ani so 8tyu 2* *» vedno v vod- Pa so z Ivo kami' zenice ^ttSSff — manj «ke g°[*n^em derbiju žen-"a svojem iT Jestni^nke csv«jiie S, !r?1U ^nesljivo tO* ItralV-ir' ZmaKaIe so k°f ji I nk Kr°ia V tCkmi V j:° »*Sa7i*!l Tr,,°- 1,J» Prvo • Jescn'ce de- točk) £ ,n druKo mesto (20 ^»v Da% JC SCdmi (10>' nj;m ■A.V na zad- k°iu sntG°M,ET v P™ m suženo JG kranjski Triglav ko Je nL08^11 066 premanal *vo->im> navijači tori Kopra S^gli An! 23 TriKlav so Zum^1 ^doljsek, Golič in ni %'h^ni COnski nogomet. .,PoU>V!^n izku-*Hal SE?** doma pre-Wani7° tirana 4:1 (2:0), tcSoPr,aV 13110 doma f^^tovt V