VETA YIAR XVI. ^USt III., iatartek. 10. maja (M«jr 10), 1923. ** 00 SUV.—KUMBER HO aj^vjtmsc (•H of UM. A*t »f OH. S, Iti V. en JtM 14. ISIS. SI OffllESEL nuvo 'zimo sredi 2e-lenja h cvetja. X «rott nt bodo pmi trpsla na polja, no vrtni anoadi, kor jo po-mlad Mm jaJm.aakaenela, pravi ': prof. Ooz. sesdn/i zapad t območju MAJBKBOA MrBŽKNSGA VI. VAV1 Ghioago. XH. — Zadnji torek je bil izredno mrsel Sa zjutraj. Ve-trovi a severa in juga ao ae borili eel dan, dokler nI zmagal sev«r ter nam prhieael zvečer pravo pravcato zimo. In vsega je bilo dovolj ta dan: aijalo je aolnce, deževalo je, mrzel veter je bril, toč* je padala in naposled je odela snežna odeja selen je in zgodnje cyetje po poljih, gozdovih in vrtovih, po parkih in travnikih. V sredo zjutraj ae je čikaiko mesto prebudilo Bredi prave pravca te zime, katere veren spremljevalec in tovariš jo bil ledeno mrzel .veter,' Poročila o veliki škodi ,ki jo je prizadel nepričakovani mraz jn sneg zelenju in evetju, zgodnjemu sadju in poljakim pridelkom, ao prihajala ▼ aredo zjtraj iz mnogih krajev illinoiike države. Snežni vihar ja divjal akozi aeveroza-pad in prek miaaiaaipake doline ter ae pomilcal vzhodno proti New Englandu in atlantakemu obrežju. ' Iz vremenskega urada ao prihajala avarila še o nižji tempera turi a pripombo, 4a je .pričakovati v četrtek toplejšega vremena. Ledena temperatura je prevladovala po aovorosapadu, in PngM fcmtk Jt-godkov. Zima je še enkrat obiakola vse aevernosapadne in ©efctralne države. Sneg in zmralina. Boj proti govemorju v illinoi-ski legialaturi. Pogoreli demokratski kandidat Cox je začel peti alavo Hardingu. Mnoge stavko* delavcev. Inozemstvo. • T • k . Anglija je poelda Euaiji deset dnevni ultimat. Velika napetost med Anglijo in Francijo, t . > Kitajska vlada odkupi ujete inozemce. Švicarski fašiati ugro|ajo ru skega zastopnika v Lozani. Mehika je predloiila šest te meljnih pogojev delegaciji Zdr. držav. Francosko vojno aodilče v Po-ruhrju obsodilo Knippa na 15 let ječe. — 11 ........ ......... "■■ IL LEGISUTUtm 00-VOLILS 002. PRAKSE TEDEN M. ODP1TOD1LAK10AEJI SKOČILI V LASI Generalni drftavni tajnik ko V lom času nabiral (laaovo aa proglaoo-vanjo governerjevaga vetlranja. POGOJI MEHIKE ZA SPRAVO Z AMERIKO. Obregon je dal mehiškim delega-tom sest lemeijnin pogojev, katerih m morajo držati. stopinj V'dveh urah. Temperatu ra 2« bila jako nizka v Minneaoti in Sev. Dakotl. Vrtela aa je okoli 28 stopinja V Iewi in Illinoiau pa okoli 94. To vse ni v tolaibo aad-jerejeem in poljedelcem po omenjeni državah. ' ' 'ft : , V Chicagu ae je termometer lovil okoli ledišča v torek proti polnoči in padel do 30. atopinje v aredo ob tiih Zjutraj. Kljub izjavi profesorja Coxa, v kateri pravi, da ne bo na aploiifb polja hudo trpelo, in aicer zato ne. ker je letošnja pomlad zakasnela, prihajajo poročila iz raznih krajev na oeverozapadu, zlaati pa iz Sverne Nebraake in južne Juž. Dakote, \er pravijo, da ao polja Že precej poškodovana vsled po mladnega mraza. Iz Bonesteela v Južni Dakoti poročajo o jako debelem enegu in ledu na ribnja-kih in jeztfrih. Huda alana je napravila zelo Veliko škodo v Mia-aotiri in Kanaasu. V Lansingu, Mieh., ao dobiti precej anega. V devetindvajsetih letih je bil ta sneg najkaanejši po velikem deiu drŽava Kentucky, kakor oe ?lase poročila is Leiingtona. U-ničenoije sadje, vrtovi in zgodnja zelišča. V Chicagu amo imeli dva snel na viharja to pomlad. Oba eta bi' la prehuda, da bi ju Človek sma tral za hudomušnost, pomladan ikega vremena. AU sneg je Obiskal Chicago še kasneje kakor le t os dvakrat od 1. 1910. aem- K a kor kažeo zapiski v krajevnem vremenskem uradu, je bilo leta 1910. dno 10. junija precej snega v Chicagu. In elano ao todi imeli tisti dan. "Ifajaka zima" obišče ' ikažane vaakih sedem let. Vaaj Uko bi moralo biti vselej po dotedanjih izkustvih. Letošnja zima v maju aa je prenaglila. Priti bi morala šele prihodnja loto. Pred zadnja 'majska zima' je bila v < hfcafu t 1917. apomladi. D očim skoro cela dežela preža boje to poaslad in prva dni mm ca maja, ae ljudje v Phoenizu. Ariz., poto kakor eradi najteplej-Ws poletja. Topolmor kaše v sen ci 100 stopinj. Angleški taboriti ssfctevajo od Mežico City, Mehika, 9. maja — Predsednik Obregon in minister zunanjih zsdtfv Albert o Pani sta danes dala navodila mehiški delegaciji, kaj ima zahtevati na kohfarenci z delegatama Zdrole mk držav pri pogajanju sa vpo stavljenje diplomatakih ved a ao aedom na aeverju.; Mehiška delegata, ki sta Rauon Roaa in Fernando Gonzales Bos, ae imata strogo driati sledečih ^JmMMRMt MobUrc* inra o- statl' nedotakljiva. ^T 2: Nobena točka pogodbe, tikajoča ae petrolejsjcih pravic, ne sme veljati za nasaj preko 1. maja 1*17., odkar je v veljavi 27. člen noip mehiške uataye. 3. Mehiška vladasprejme zakon, a katerim upa zadovoljiti inosemako interese, ki ^nasprotujejo 27. členu mehiške ustave glede naeionaliziranja oljnih vrelcev in rudninekih šil v Mehiki. 4. Združene države dobe semljo, katero zahtevajo v okolišu Chami-zala in katero jo naneela reka Orsnde, toda Mehika mora dobiti odškodnino. Obenem naj sa določi način, izravnavanja bodočih »porov, ki izvirajo iz spreminje-jočega s« toka reke. 5. Mehiška vlada ne bo dovolila več ko 40 odstotkov ameriškega kapitala v nameravani državni mehiški banki. Banka mora biti pod popolno kontrolo mehiške vlad«. 6. Vsa druga sporna vprašanja med Mehiko jn Združenimi državami naj reši razaodišče potem, ko je enkrat rešeno vprašanje priznanja mehiške vlad«. AMSUtKA ZVKZDOZNAVOA MAftLA NOVO SVKDO Df HOV KOMET. , — Novo zvezdo in nov komet je razkrije pri-dodalo znanim točkam nTnebes-nem oboku, kakor poročajo iz zvedarne Harvard. Joel H. Metealf iz PortUnda je odkril nov komet v ozvezdju O-phluchua. Komet je devete velikosti in neviden s prostim oče-som. Iz zvasdsrne Lowell v Flag-staffo. Ariz., je sporočil Oton Lampland, ds je nsšel novo zvez-do. Ts je štirinsjste velikosti in vidne le a pomočjo jako m^Čne gs teleskopa. taCAiU ŽUPAN DSVBE BO ODLOČIL xsn> TKOA POLITI0 NIOA BPORA. Bpringfield, SL - Poslanska sbornica illinoiike legislatnre' je odložila o 102 proti 41 glaaovom sa teden dni akcij ogleda vprašanja, ali naj obvelja governerjev veto v zadevi prsvdnikovega fon ds. ali ne. Governer je namreč črtal v 'predlogi, v kateri gre sa do vohanje pravdnikovega fonda, pol miljona dolarjev. 6tirilnštirideaet demokratov ae je apojilo a oseminpetdesetiml republikanci v falango, ki je sa to, da naj sf odloči boj med gover-nerjem in generalnim dršavnim pravdnikom Brundagem šele in teden dni. Demokratje ao ae prepirali'« no uro, preden ao glaaovali sa odložitev, Vse seveda ni bilo gladko. Poslanca Igoa In Devino ata atala na čelu stranki, ki j« bila sa od. ložitev. Štirinajst ae jih je izneverilo San Franeiaeo, Cal. — (Feder. Press.) — Tukajšnji generali odprte delavnice ao aa aa epremem bo apopadi med aeboj. Dva orgo-nizaciji delodajalcev ata ai v la-aeh in ena teh podpira atavko delavcev. To je prvi alučaj, ki ga pomnijo delavci, da bi priataši odprte delavnioe podpirali unij-ake atavkarje. Stavkarji ao voa-niki, ki zahtevajo 60 centov dnevnega po viška in "Industrisl Asso-ciation" . jih podpirs, dočim "Builders' Kseliange" nasprotuje po višku. valo za to, da naj bi ae vršilo glasovanje že včeraj. Kakor pričakujejo, bo poiafcu šal ^rlavni pravdaik vplivati, na Brennana is Chicaga, naj bi mO FRANCOZI DALI KRUP PU 15 LET JEČE. Soprog Borte Kruppova tudi plačali 100 miljonov mark globa; dragi krap-" povci obsojani. ■Werden, okupirana Nemčija, 9. maja.,— Dr. Ouatav Krupp von Bohlen, soprog Berta Kruppova, laatnice velikih tovarn v Kaaenu, je bil včeraj obaojen prod fran coskim vojnim sodiščem na petnajst l{t joče in ato miljonov mark globe, ker J*c P° aatrdilu Franoosov pomagal nahujakati delavce v Kruppovib tovarnah, da ao fa na zsdnjo velikonočno sobo-demokratskemu bloku ter gl#ao-|to uprli francoskim vojakom, ki ao potem streljali na ddla^oa in ubili 14 mol lato kasen so prsjeli trije Kruppovi ravnatelji, dočim ao bili štirje drugi ravnatelji obsojeni na dvajaet let sapora, ker Mh^. postaneš ;*«!U*il v Opravijo i •lovita Delavski Pariz, t. maja. - M»ni*«ki predsednik Poineare je vAsrsj naznanil v sboratci, da vlada »o ha odgovarjala na interpolacija, ki ss tičejo Bnhra Predja«el ja. da M vae interpelacij* glede snnanje politike od lože sa nedoločen iaa. Njegov predlog, ki Ja bil*<*~m vprašanj aaapnšee. jsi Wl aprejat s 4fi giaaavi proti T*. lieti in komunisti sa gteaovsJi proti vladi. ta sagotovil, koliko glasov nM| H so se po izgredih odstranili is v stanu pridobiti sa končnici- l'°^hrja. Neki drugi tovarniški Ali no da pa reči, da bi a vsa- uradnik ja dobil deaet let sapora. mi ailami Brennan ailil člane ^vo-' Bdi ni delavec, >i ja bil pred sodiščem, po imenu Mneller in Man sveta tiskarskih delsvcev, je du-bil MM V Kssenn je mir. Detavri Krnppovih tovsrnsh ' nimajo namena « demonstrirati. Obaojencl vloša priziv. « ' J 4 Berila, 0. maja. — Vest,'da ao Francozi obaodili barona Gustava Kruppa na iS lat ječe, ja selo razpalila buržoazne in industria-liatične kroge v neokuplrani Nemčiji. Voditelji Stianeaova "ljudske stranke" ao imeli aaočl tajno posvetovanje v zbornični palači Mends so. zaključili, da ae mora nemška vlada potegniti za obao-jonee. Predsednik K h« rt je poslal de-lavakemu avetu v Raaenu brzojavko, v kateri obeoja francosko obsodbo. je atranka, naj bi pomagali dr-lavnemu pravdniku. Zelo mnogo j« v tem o ara od visno od 41% Ikegs župana Deverjs. Toda ta ae najbrž ne bo dal pregovoriti, ds bi vpregel člsne svoje strsnks v vos držsvnegS prsvdnlks. Zsto je težko verjeti, da bi mogel sbrsti Brundago 101 glasova, katero število jo potrebno sa preglasovsnje govemerja Rmalla. Anglija li Francija na . razpotju. V angleški zbornici vprašujejo, kdaj bo Francija plačala • dolgove Angliji. London, 9. maja. — Finančni miniiter Baldwln, ki nadomeatuje ministrskega predsednika Bonar-js Lawa in sunanji minister Cur-zon sts včeraj v parlsmentu na-mignils, ds prelom med Frsncijo in Anglijo ni več deleč. Oba sts obtožils Poineare ja, da ja atoril zelo nepreviden korak, ko je kratkomalo odbil reparacijako ponudbo Nemčije, ne da bi ae, bil prej''posvetoval t drugimi zavezniki. ' v Vse atranke v angleškem parlamentu apla vdirajo obaojanje francoaka vlade, ki "rešuje" ra* paracijako vprašanje na evojo peat, ne da bi ae ozirala na London in Rim. Ignoriranja Anglija ae amatra ca smrtno rasšaljonje, ksterega Angleži ne bodo sleps odpustili Franciji. Kak aentiment je med Angleži, med vsemi aloji prati ssdsnji francoski vladi, je pokazal včeraj incident v nižji zbornici. Delavski poalanee Andcraon je zahteval informacije, kdaj bo Frsneijs plačala vojna dolgova Angliji. Čim je Andcraon izgovoril, je bila v hiptisvaa zbornica na nogah s gromovitim aplavzom In klici» "Tako jel l»aj t bo plačala! Francija mora plačati t" t. nuja. — Izmet paša jO danes informiral poročevsl ee, da jo ssed turškimi detegsti In zastopnikom Združenih držav sestavljena pogodba, ki bo v kratke« podpisana. cox se oenEVK zl hudim m, Pravi da so rasen Boraha noben Američan no protivijr^pdnoipu DKMOKBATSKA ITBAIIKA U AMERIŠKO SODBLOVAMJB V MIDMARODNIH SAD1VAM. Ghioago, HI. — Pogoreli predsedniški kandidat Jamea M. Cox is ohajska dršava je doapel v Ohi-eago govorit na pojedino, kj jo je priredil illinoiški ženaki demokratski klub. Po Coaovem mnenju nI prav nobenega Američana, ki bi se v biatvu protivil temu, da bi postale Kdraitife. država članica mednarodnega ramodlšča v Hagu. "Vač desetletij smo ImsU mod narodno postavo," js dajal g. Coa klubovim članicam, ko aa ja pečal s mednarodnim položajem. "A1I niamo pa imeli nobenega aodIŠča, ki bi nam tolmačilo tisto mednarodno poatavo. "Nihče ni v bistvu naaproten takemu mednarodnemu aodnemn dvoru. Celo Borah, ki jo naapro-to val ligi narodov, kar je imela oblast uveljaviti svdje ukrepe, bi se nsj ns protivil mednarodnemu sodišč«, ker nima oblafti uveljav. ljati svojih ukrepov. "Petdeaat let ni bilo noboaaga neakladja med mednarodnimi av toritetami y mnenju, da Jo lak šao sodišše potrebno. Vsak držav ni tajnik aa ja potegoval u takšno ustanovo." Hardingovo svetovno sodiA&s ne ustreza >opoln^ha sagovornikom JI POTBpftlLA V ftuun to Kiuoirov do- : LAJUBV Washington, D. O. — (Feder. Presit) llerbert lloover poroča, da ja Ameriška pomožna uprava potrošila 170,000,000 sa pobi-janje lakote v Ruaijl. Dvajaet miljonov dolarjev jo dovolil kontna, 14 miljonov ao dali ameriški Ilusi, sedem miljonov je imela uprava od prej, ko je vodila po-moAno nkeijo v drugih državah K v rope, cnajat miljonov in 500 tisoč v alriftu ja dala aovjetaka vlada, Židovske organisaeije v Ameriki ao prispevala štiri miljo« na in preostanek so dala rasna dala vtke in verske.organizacija. Hoovvr je dejal, da še ni deflni-tlvnega zaključka, kdaj uprav* aspuati Kosijo. ANGLIJA ZA NOVO VOJNO Z NOSIJO. Poslala jo sov jotam 10-dnsvui ultimat a groinjo, da pretrga vse sliko » moskoviko vlado.1 Moskva, I. msjs. — Angleški saatopnik Robert |f. Hodgaon je •»o^t doatavil sovjeteki vladi oatro noto, kl jo po svojem sns-Čaju ultimat. Sovjetski uradni krogi prsvijo, da namen note je* S .trgati sedanje atike med Vali-o Britanijo in Bovolako Rusijo ter izzvati novo vojno. vor sovjetsko vlado, gotovo pa j4i da Rusija ns bo Ufodila glavnim zahtevam Anglije. Ako hoče lo-rljaka /ingleška vlada imeU prelom, naj ga ima. v slučsju prs» loma so maka trgateka miaija na AngisŠkem passll v Berlin ali v Skandinaviji). | Švicarski failsti 10 ; junaki! fovjSUkomu zastopniku v Losani so sagrosill s kaatorjevim oljem. Lauaanne, Avica, 9. maja. Avicaraki fašisti bi radi iztirali ruskega zaatopnika Vdroveklja na losAnaki konferenci iz Aviee. Zagrozili so mu, da ho moral Izpiti veliko mero kaetorjevega olja, ako ne odide proetovoljno. Dr. Olardon, lekarnik v Losani in vodja lokalnih fošiatov, je razstavil eteklenieo a oljem v okno tvoje lekarne; na ateklenlei ja na-pia, da olje je pripravljeno aa Vorovekija. Najlepše pri tem pa je, da švi> carska vlada podpira fašiste I Vlada namerava izgnati ruskega zastopnika, na ve pa, kam M ga poslala, nazaj v Italijo, kjer je načelnik nizke trgovinska misija, ali v Nemčijo. Dr. Olardon ja dejal včerej, če vlada ne izžene boljševika, da ga bodo fašiati. Vorovekij so ■ hsja v hotelu CeaU, kjer jo brat malega ujetnik U U ur. Pred ko-te lom je fašiatovska strale, ki no poeti zastopnika na piano. Kowaumm JOMM w. m POKOPA«. Ckleaga in okolieo: V potek ne-aUlne. T^mperatnra v sadajiS 34. urah: najvišja 4«. najnižja SI. ros izide ob »J4, satfo o* 1M. Okteogo, SI — Včeraj ao po* kopali v tem aseets kongroaaika Jobss W. Rninsjja. Pokopan Ml pa katoliških obredih. Pokoj-sik js bH saatopnik šotrtega ve-lllnege okraja v driavi IllioeU. Umrl ja sodnji petek aa oo, '■j. 1, ..L ' . J,' . mednarodnih sadovsh," js« dsjal. *<>i}*t*ki iisOjl, jo btto »ošl .....' ^^ obisvljeno. I/mi Ouaoa, F-------- stavil notei jo* dal deset dni čsss ss sprejrm vseli njog.uih Anglija ^htova, daJto|lJ# pr«-iha s propagando proti Angls« žam v Poniji, Afganistanu in Indiji, da priitu^gotovs prestopka In ladjam . v Belem in I^ignom morju ter odlkodujo detičns državljane in lastnika ladij, da umakns in prskllšs dvo noti, naslovljeni na Anglijo, ki as tlšeUi protest s angleško vlado proti smrtai obsodbi nsd usdškofom ZspUakom in ' vikarjom Budkio-wlczem, da da isdol^pnje sngla* Šksmu sastopnlku v Moskvi In njegovemu oeobju za gotove rs*-žalitve. _;' d i' v (i r u 11* A k P^^f^®^ Cll obsodbi dubnvnov in ekse* Iji vlksrjs Hudkieirtess, ki ja Iskval «Aer odgovor sovjetsko vlado, j« poitrariskfga pomena i>ord ( ui zori ss nsjbolj joti radi propagsnds v Asijl in arotirsnjs snglelkih mornarjsv, kl ao bili sa-lotenf v mskdar-terii^nafnam vodovju I note zakiova, da Rnslja i»rrzpogiiji| plaža odškodnino sa prizsdata mornarja In ladja. Ola-do teh stvari lata nota tudi sla-ds« stavek "tfaa jo, da aovjal^ ska vlsds sporna, da ea na tsf ne dopustni način no mara obnašati l.raz odgovornoali napram antle-ŠkHn podanikom in pomikom." forzon pravi dalje, da morajo blU vsa pogajanja glada zahtev Isključona. kija; Anglija "ims 0 prepričevalna dokaze, da no toji najmanjši dvom o prestopkih aovjutake vlade." Moeknv-ska vlada mora odgovoriti v de-se tih dneh, lo sprejme saktvj* angleška vlsds. Ako jlk ae sprejme, tedsj Anglija na bo vsi vezana na trgovinsko pogodim s Rosi jo In odpokliče svojega so-sfopnlka, v Moekvi. Glede politike, ki ni v laanl sva-si s mednarodnim položajem, ni vedel mož ničssar povsdatt; O vprašanju, ali bo/ on kandidst prihodnje leto sa dsmokrsUlto predsedniško nominaoljo, ao rtt-mišljs, js dsjal. Ali dotakn|l pa ae je, kaj utegne biti bistvo demokratska narodne platformo v letu 1024. "Zelo rad bi videl, šo bi bUo aelo mednarodno vprašanja poti-anjano is politiks," js sstidll ženskam. "Hcveds če ni dotlej nič doeešenegs, potem ee vprašsnjs nikakor ne da Itiošiti U politike v lotu 1024. Po mojem moeajn bodo demokratje v letu 192* močno zastopali Idejo, ki gre sa smeriškim sodelovsnjsm v svs-tovnlh ssdsvah. Tarifa bo bros-dvomno močaa točka v platformi. "Stranka ao bo odločno proti-vils plovbni delelnl podpori. Nadalje menda, da ae bodo demokratje s vsemi avojlml močmi potegovali za prsklie Rsch-Cummin-sove prevozne postave." mtsjeks vlsds odkupi Jstslks. Anmrtoaiuj^lvropejrt, katere so Peking, 9 msjs. Kitajska slada je danee sporočila komlaar-jo provinee Asntung, naj takoj Isplgčs bsnditom sahtevsno vsote denarjs s nsmenom, ds bodo is-pnščeni vsi ujetniki, ksteri so v peat ah bsndltov od sodnje nede-Ut, ko ao bili ujeti na vlaku pri jfclovu. Banditje zahtevajo ml-Ijon dolarjev In imuniteto pred fregenjelei. Inozemaki diplooMtje ea boje, da banditje še niao izpustili veeh V^k Med ujetniki ja še kakega pel tueota Američanov, med|iate-rimi ja todi reporter čikešk^ "Tribune". Ujetniki ae poeiall veat, do silna trpe glad, nagoto io aa ismučanju vsled dolgotrajnega korakanja, ko ao jih roparji gnali fcsns po. kamnitih potih, Nekaj »jetnikov je kilo uMtlk. ko oo kl-tajske šote napadle bandite in Bnjl so posisvlli ujetnike pred. 0e ss ščit. Okrog 9000 ba»»dltov je v šali. kaura ja napadla in razdejala vlak. DO — Vsako lat davek šeetodetat-na vrednosti šelesns rude t tleti državi je poklicni davek, je odlo šilo najvišje sodišče. Zate je Ueti davek popolnoma uprsvičen in gs ns da odprovHi no težko prisada-1% aBrnai Sl«rrwl* Mitlml *% i SVITA PROSVETA ZSSTSFTmTSt GUaori iUnOT S. N. F. X k UuMjev KAJ JE LICA NARODOV? Ko so ob Času Wlleonove administracije peli slavo *| narodov *ubranih i« neubranih glasovih, smo izjavili: • je, ako se važen dogodek odigra na enem delu »veta, Hi H njegov učinek občuti po vsem svetu. Preden iz čemo, da «do za Jigo narodov, moramo počakati, da »e prepričamo, kako bo funkcijoniral*. ' Približno tako arao se izrekli o ligi narodov pred dobrimi tremi leti in prav smo imeli; liga narodov mora sama pokazati, ako je vredna podpore. Liga narodov mora pokazati, ako so narodi, ki bo njeni glavni snovatelji, usposobljeni voditi ligo tako, da bo delo lige rodilo kul» turen in civilizatoričen sad. N Dogodki, ki to se odigrali po osnovanju lige, so naj-boljša priča, da liga narodov ne služi tistim visokim ^lo-veikim ciljem, katerim bi morala služiti po izjavah njenih najbolj gorečih zagovornikov. Nepotrebno Je segati nazaj v zgodbo v lige ntro* dot, da se dokaže, da je liga narodov zgreftila svojo pot, ampak govore naj zadnji dogodki. • V Lozani se vrii konferenca evropejskih diplomatov. Imenuje se paMiplomatična konferenca. V resnici bi »e lahko reklo, da je navaden semenj, na katerem barantajo evropejski diplomatje, kako si razdele najmočnejše evra-pe)ske drŽave interesne afere na Bližnjem vztoku. ; General Pelle, francoski zastopnic je vprašal, ako bddo Francijo podpirali zastopniki Velike Britanije in drugih evropejskih držav v Siriji, ki eo članice lige n* rodov. General Pelle je rabil seveda bolj fin Izraz, kajti ftfovii je o francoskem mandatu in ne direktno o Franciji. Francoski mandat pa pomeni gospodarske interese mAtUt, le bolje povedano privatne interese skupine francoskih kapitalistov, ki hočejo ukazovati, kako naj se loapodiri i naravnimi viri bogastva v Siriji, kako naj s# tam razvijata industrija m poljedeletvo. * Ako je mirovna pogodba veljavna in francoski man dat tudi.tedAJ morajo države, ki so članice lige narodov, podpirati francoski mandat, ali^bolje povedano privatne Interese frataeoakih kapitalistov. Ko ae ie ustanovi j al a liga narodov, so njeni ugovor* Ikjavljali, da je liga narodov potrebna, da »» v oiv -Uaatijl in kulturi* aaostali narodi dvignejo n* višjo sto pifcjo kultur« in civilizacije. Evropska dlplomati<(pa bih ranUnja pa pričajo, da Ima liga narodov povsem druge namene. Ta diplomatična ifiešetafefcji nam razlagajo na* men lige narodov na ta način, da se je liga narodov ueta« novfla, da podpira imperijalizem najmočnejših evropej-aMh narodov. Najmočnejši evropejski narodi so po dan* današnji razlagi tisti narodi, ki imajo največje armade na kopnem in največja brodovja na morju. Ako bi bila Amerika postala Članica lige narodov in M ae ljudstvo v Siriji uprlo takemu dvilizatoričnemu delu, kit gA Imajo v mislih francoski imperialistični kapitalisti, tedaj bi morala tudi Amerika pomagati s svojim bffO* dovjem, armado in denarjem, da se ukroti ljudstvo v Siriji. ' In aakaj bi Amerika žrtvovala svoje vojake, mor* narje'in denar t to, da bi v Siriji ukazovali imperija* IMČni francoski kapitalisti, kaj sme in Kaj ne sike ljUd-SIVO V Silijf prodati Američanom aH pa kupiti od njih. Ti francoski imperijaiiRtični kapitalisti bi šli še dalj, kadar bi Imeli vso gospodarsko kontrolo v Siriji v svojih rokah« OMa. — Čudni ao iesi dvejeetege .stoletji, ko bi tlorsk le resniee krnela ae smel rel piaeti. V "Prosveti" §t.Wt |e bU pnobče n moj do^ie, t kete reu nb površno.opieel berber-toneko neeelbino, * ie je bil ne to priobčen v Kesimirjevem' trobilu obiiren dopie, bolje rečeno xbir-ki peovk it Barbertona, pod katerega ee je podpiaal dopisnik bres imene. Po njegovem piaanja bi eodil, d* je strogo katoliški, vseeno nejbrle ie ne krfčen. k* s ter more biti ilovek bres Ip mene, ko gt pe ime vsak drug človek na svetu in eelo pet al bres njege. Ali še ni ktičen ter ima Uko koemete grehe, da ga aobea katar noie kratiti f Na vse njegove isbreae GOVOUlICI k« boi&toie pred eer-1 udeleleeeea^ ki eo_____ kvijo. Ui pa S njo T gli, da je Ml prvi mej lej. pras- ki tieti etrogo kaloliSId. doka- noren i. blagajna poviU^ ki je žite ie vsej enkrat, kaj je vere ie ! namenjene v obrsmbm kklad s* * ima U ene tesnilno snslombe, eevoboditev aalik bonleev ki se dajmo javao debatirati! Pridite aa porota! ob*vneyl t Miekig* « dokesi na daa! Saj raste, kjslaa; drago je *a»eajeno ta litere-iivim, pe pridite aa debato; pro-|tere, kar bo koristno ti vsakemu sest pripravljen verjeti evojs prinieipe. Ali pe pri. dem jes k Tast, ie ves veselit Po-I tom časopisov ta naprej ae boja odgovarjal aa aabea katarski aa-pMii ta psovka. Le Imejte sroje te« eej boljšegs na snete, in* plotom pa naj le laja v mesec, dokler ee ma ljubi — g poodraroml — *** »evatk. Naše družinske •clje, aak a merek. pe nej piie v tem otirude-bro ali alabo, ker eem pola dobrih in slabih laataosti, kakor je mea. de vsak flovek. Toda radi toge, t« je kdo pritadet, naj ee nikar ne boljše polovice, ker je Sitala m previjanje e iRShikih Timcrih, Varoki ao nedvomno iieto drugi. To jepa^dssapriteajose. vedeti po takta »talin, kar bo pe tlak plemenit in dober mol i« loki troji leni Prej ves kodo xa-pustile iene,' 6e lih boeU držali v temi, kakor 6e jbe nudita prilik«, da a« Ifobfatnjf jo in reftijo teme. Prepričan sem, da v eren marši, katere lena kljaje la ee ji poraje odpor, ker J| «Ujeaje od stresi oblastnega mole prekrato. Biti mora ponižna kot je bila ponižne vedela, kje ae bili pred vodiiks Johaaea, ki je bile viled s njimi nes je vu n» ^ leti uki kakor itrogege prltieka od črnih gospo. SLIKE IZ NASELIM. At.IU, H. - 8*>«la priUl in t» Upe »r*t», ""g . , njimi nu j. tu Oaddj, Fa. — Ni bil nemen vea nadlegovati la tratiti proetor na-leaam ljubljenemu lista, pa ker je to delavski list, mislim, da ari,ba v ajeiu dovoljene, 4a aegovarjam la O«aeawooda, mt, ki $ priako* ke, ki ee kot nalaič prilegajo v kutarsko fliko strogega ketolieir trna, je pfepoalievalao, da W odr gorarjel, rečem ma eeme to, kar seelnii, namreč, da je čisUuaa^ dea leinjlveo. Dostojaorti od ta, kih Ijadi niti najmanj ne ator* mo pričakovati, kajti aa dan *• matansga bUtt eO kot pritlikavi feritei podrepniki. Vseokoli njih je blato, kaj ftoremo torej priče-koveti od fljlk drngoga kot blata Kopljejo M v nevednosti ii verskem feaetismu la absurdni so njih pojmi o vsem, kat ne deli teko kot mL V Ameriki posnem slovensko druiinoj^ katere filaai nosijo krilee aa prstk, ao atrofl "katoličani", s trije člani tiste d mline so po kritem prisegli pred sodni jo i slovenskega da* hovnike potnem, ki ie daaas bri» ie groke dragia grekaikov, pa ja lastnoročno spisal krivo isiavo, da je s tsm storfl krivieo mlademu slovenskemu rojaka, gploiao^ sli siveda ae smsmo soditi po po* hamoznikih, toda pOfSSI VO«, pokojnega bf»t« K^.rff^.!! H^SlL u S7 iZ pogrebu m |t ipw«fl» dtaltf« I" JCTT-1.. IZT7* " L. o. o. h, »t. m a P. J, ttg^^J^t: IS^STiSL šSSI ta k. 177 B. B. P. t. Bl.dnj.mu t.h M* J* »»^J«1^ "JT dn ur i, bil pokojni ujntk h ».M u.tinori.Mj, lUnJki j. bil n.pM. f« it^*1 *T J^« " ^ dnegd MltljMjl, d. |t bom« a« Ii^^^.n^f.VCu ki^u il 44 ^ U"b*BUT°1 ^ ■ " dortl BMtll pogttUll IMkfilWiWM| »» j« S^SJSBM^"«^ BTMfSa« b?l«.trn A uko "ifko ndSEU^ P* d«l»t«l n. tto.im./Mj** H - ». boji, d. bi m »»l.n. po- ttkn ^^ U» « "fiUti. Ml MH PHM) M, M^riu Ummnt ■VlUt BMOlbinl d«l»mo . Ml. -]$t »*» ^ °b "M ^f!"! ^ M Mfo. V.I prenogorovl «*■ ^Mj »«*» M*** * m T .a. _____ _ tajajo. , JJflnver, vesele spomlad ».-.mas Kost Bevno-o t nje-jo morda ) »v. delati oblastniki kar Imajo is* dosti raa. *« dovo b^i^TusUM JnmladsTo* l«*™ ^ H ***** al, kd bodo eakr"at spreglsdali, da sHfSSSS testis » rfgs&Rg& S ffiaSfflfite ^ - k " H t.- ni bil. um rt. ^ t^U+tof* ki Btlvlel dnt 1 .prtu ob drofl . _ ^ Um Imm prlltlu, (U »» P««* uri popoldne. RoJ.«J. t* » N«l«Mt k*pluUw« i. februarja, 1018 vtMnmju, O*. »WU»lU HM, IMMlM. tfMtf) M ip«-t«. Zadnjo lina j, , Tolkla ¥ A* H*,«!^"; .oljem priUU hoditi » otrottl rf. P«*- ".^»JH«^ UOUm.UMu UttM« d^Ja. Tore, teein navalili. M« M je pteMa-**** ~ »**» 1» M—«TBm, I« . jino ljubljehe hčerke C^Ba ^ ^ pogumom dalja vitka, kakor oia seiele pot. Komar jo sa aasrsdsk, vem, bo priskeMl s# aoaiai, «aaa poguma-je traba. — Aaioa llde*. MpI • • srinrAintoi Ukatovali bi ljudstvu v Siriji, kako in kako dal#€ M StAd > soeede gospodinja kurila sa ' I* 4n Itar Impertjalisti ns marajo i«(^ra<«nih ' . ker izobraženo ljudstvo rado upre tujemu lljeifaniu, bt bila ta iaobraaba tako prikrojena« da Ivo v Siriji &a nadalje ostalo v duševni temi tli 10 Vsega človefttva. r Ali * naj iMneriAko ljudstvo ogreva tk ligo narodov« kaleročakajo take naloge? Ameriško ljudstvo je moralo aa to, kar ima, doprinesti velike ftrtve v krvi in imetku. V teh bojih se je naučilo, da lahko iftte le tam podP^>» kjer bo narodi ree svobodni, ker se le pri takih narodih n*J4t» amevaaje, da nima nihče pravice se utikaU v iMjulno notranje aadeve naroda. Na«ln lakoriManja ha-ravnih bogastvenlh virov, forma vlade, Kolska iaobraaba, trgovina s tujimi narodi in ie vfllkO drugih Stvari, je pa itkljttfnft notranja sadova vsakega naroda in nih^fe nima pravi^ tuj nitfod prisiliti, da nekaj sprejme, kar smatri aa kkodo. Va v i Aon im ciljem človeštva se le takrat približujemo, /ako se na nitji stopinji rlvlliaacije In kulture stoje« narodi svobodno tfaavijajo s prijateljskim sodelovanjem bolj ras vitih narodov. Vsaka sila na U narode* jo pa c^oklja napredku In tadriuje pohod Človeštva k najbolj vtvišenia M Mto ak hi nOe litaiolja to bolj aaai-vsem nsjUkrsaaja lakveUta, kimgf ketmMUlakoraasMre.Td so nsja tolalili ob url nesrefisJalova j^ ksbor taUko drag^ ------. kakor tesal, ki so ae irielellti ^ ^ JK5SK7«Jfeift treba od mlati ia Silel ter daro' P^AirtftO, fcawar ^kateri u Ittva — 2sniki odsek drviva "v loj .vali kresne svoie veaes ia H+ siafcjije, W je V.ls4 tega, kar Hes. FstUje so nosili krsto ia do. «9*1 Oatmlsl.jo, da tO ktiea evetllee, Pokopana ja Wa Nile dralteelio raestors'1 So ksvoldkib ebradih. Torej la sa HipoHloao, a aa aalo ssot^o eakfst vtem asilapia kfal*, taki, Pred kratkim ja bilo fod "Ha- vrla. Bilo ia is prvega siaja opol dna okoli ivensj»t« ara, ko ai lilo nobeftega sloroka arevoa ia aa je uigele dekličina oblaka. Klko* ffSr ai kilo, da bi astro!« prepre-tU, o ko eo prwi aa isaeto astre-«0, ja dekllea le dobila tako o^ kline, da ee jo v aalo sUbsm stanju prepeljali v b«teil*!ee, kjer pa ja la umrle Se ietege dae o*e* II oedme ure s veter V hudih bole. Pngrek se je vftll / daa s. meja. Ukka naj jI ko emerMka gruda« Starile« isrskam aate eolalje, H' r Jih i* sedela tako Oepflftaho- veao aearssa, Danee. ko tO pite*, sem let SO delo e eestaa Asiaaaieo is Barbar« laaa v Akrea. Milal sosi Iva pridne ketolliaae, kako sle ee vn-sto poffoverjala. Mea njiju pre-VI: 'Saj al ludao, de sedfOe ne-arele lake kraavarakega Slovake k«t ja Martis ftalosalker.M Vprašal aam ja, aakaj pa eao eadeae, ki kadijo t aorte* la jlsia pava-dal. la are« por Isti si ja v U ftsila, nt, etrogo kateiiilu »sal IdiUga ia nepetabfte hčerka pt bo- ililai d mlinskimi re«meremiM pri-Idi lahka amerilke grada. oMeno rasprevijaaja la ilermlala- žslujois ostale Msit in Tofc^ Ja, Pa., a pod*ieOas A. Žomika. Gossr, starMa. V Dvejaet let le aN*a» toga duho- ■ j..............vitega la asfrfala* ialalelegi |o- t Jehnston Oitv, tU. ^ Baamere Jika, kstefsaa ao»roge ja tudi so prav Slaka kakor povsod. *a* napredneta »Uljoaja. Rojaki v ti kn dolge bo le t« telke rprala- ati aaaolliai a vao mladino kakor aje redi premegekopev eetalo I« Ni UfHL^ "f^ "t aeraleHot V takejinjih mmk »l^tij^s S0alka,.la v tea. aad-dala po dva dni v tednu, pe Mjajejo vse drag« naselbine H* Inikov pe ja pepolsome aapr- "» P«Afla. ft ajimi prida John tik sa nedolofteaTjia. ei^ adkodos pa U niaem liU Kljub Hlabim faema ja aaralao kak« Mtlke «ai opieovanje Iru delevatvo obhajal«, pm/nik dola ,*»n«»kih reStoer. Posasm rojake prvi mej T veliko tlljem lUVilu skoraj ao Vsak ttaoslbltoak Peno,, let sednjo leU ed svetovae vef desU kar j« nsprednik, pa la od ae. Tudi t neli neeelbinl ja bil notnega aloom b ......"" B ti maj prav lepo praaaevea. naj onlaovanje ud sivo se ja prilelp shirati la si« v kol Oaiea L _________ pn»0 sme prilali a Ui. kai nsj sralalk la f kvaaat labevo. Igrala sla rojaka Joka lh kij ae la da v«« sedanji sistem Zajar iu foAy Perlirh .lo sedme obatoji radi sUbih dfuliaskih ras* are sveier. Pe sedmik je neetoils4aior. Torej ja tako oaleovaaje po-temburelka godba, katero tvorijo Itrebee. Nekateri s« bojlj«, d« ki Hrvatje in Movoael. Prva la Ira* ajik iene lital« lako Itlva, bi aa sa m>1 naj Neaaai pogledali atreet, ki aket okno po eet, kamor korakajo leaeke, 411 aaaaj k avajim mitom; pritisnili aa gumb, rekli piaar nitkam it dečku, naj pove lanakam, da bodo ns4U lati___ tlltSTotrak4 bslokolnih STt;;|praaehali snavljeajem aladkaraih - - OSU. In prijel je čas. Mestna uradni-alea je imela šnkanje (it Nadalje je Imela male prapora a majhnimi napisi. Ali 25,000 lensk nI prišlo. Miti ae 1,000. Oslo ita ae. "Ia ešlvidno ao aladkaral ode-rabi le vedno neustrašeni. Sled-ker, ki je bU pred aekallke mee« ei po 6 oontov funt, je ostal, kj*r je bU, približno po dvaaajet asa« tov. In kakv pravijo sladkorni oderuhi, bo le po dvajeet eeatov. ame bili navadi na shedik stranke, ki varuje** revoiuelje,M Foater je pitrm povedal, da ja bila ta delala aateaavljaaa na revolucionarni podlagi. Rekel je, da je revolucija, v katero veruj« on njegovi eobtoienei, nadaljevanj« borbe aa stvari« ki eo Mita* t« v iajavi ameriške needviaaoMl. "Mi smo ponovili beseda, ki aU jih iarekla Waahlngton in Jeffer aen,M j« nadaljeval, "la sedaj nee hošajo pcalati v jtšo aa to. Mi bomo iavojevali to v dršavi Mlaki* sen. Prvi dve borbi ata dokoala-ni. AH pripravljaai ame le aa 71 takih borb še treba." ' Ko je Foatar dokonŠeval avaj program, j« vetopil Obarlee A. iUtheaborg, ki je ftl obeojea aa« kaj ur poprej radi kriminalnega aindikalisma v Miohigana. MaO* iioa ga je burno potdrevila, ter ga povabila na govornllki oder. "Boj še ni kon&an," je dejal, 'Nadaljevati ge hočemo aa eodl* iftu aadnje la nejvilje inštanee Ča iigubimo, bomo Hi v ješo I dvignjenimi glavamikrvaveti, a na obvesani," Robert Minor, \d bo eajoa prej v Miehiganu, j« bU nji govornik. Po govoru je poalušaletvo prispevalo v obrambni eklad aa k* munistiftne obravnav«. Takore* kol vše poslutalatvo ja ( lunaj na Foaterja, Rotbenberga in Minora ter fia ■ njimi vaš bla. kov. len naii naslad* h delavtkiga mta. h (Fodorate«1 Prem.) Ladjedeki atavkajo. Delavci v Maorajevl ladjedolniei, največji adjodelniei V Oaklandtt, CaL, 00 zastavkali. Policijo aabranjuje (telavccm postavljati strah okroj Udiedelniee. Uradniško ooobje šelecnlškc drulbe Wabaah jo dobilo tri cente metdnaga paviška na nra. Okrog is divjaškim kočam, v katerih al[2A00 klarkav ja deležnih. Njihova niJ v tem oai m itrebo za«lo aa poaladua, da aa Je aaeta* ailo tujerodno delavstva ▼ goto-tih mastnih okrajik, kjer vladajo itriiae raimere. Hiše ao podob- tem oiiiu. nam i rabo evele drnilne. Ta je I* ia posledioa, da alti pita« meetae mestne kana mnt MH atroel vešja I skrbi vade, alti ne lltaolja. V takih rat-biti ^amrtjivoit med kakor f mestnih de-lik, kjer skrbi Jeklenka kompanl-ji ta hllevanja. Otrokka umrljlvoit je bila v o« krajih, kjer aa urejene aUBOvanj-tke rasmera, 03.1 na tlaoš rojstev, a med tujeradai pa 142.6. Zastopniki atrolkega urada ao ocgnall, da ia bU maatnl adrav-stveni uradnik elaba plašen in da la delna apravljal avoje poilo. sdalje j« imela maata aamo ene-livilnefa nadiamlka. La aaa n«ka je bila apaeieaa aa panše-vanja materinstva. aedaaja po i Ca Povesti o sladkorni "stavki". ul tl- ite* Vorfc M, t. (Ved. Prem. - Kauake ena adravila aa pre ano viaoke sladkorne aene aa o- dobriU javni uradniki in listi na Cihodu. Zdravilo ja aekaiike po* obno starodavni in šaatitl ideji a leto, da al maral dati adreaati 6s, če al bošeš pljanitl v abraa. KankeljoniraU ia bla«aelaviU aa tiste adravila, kakaf rešena, ISmil o duhovni In val apodobni alo-^»t«. Če livite v mestu, vam ni vaaprav orna aane ^ba r.ela reši, kaj ia ara Pravila aa viaak« sladkor C« na bivate v meetn, patom naj *** ptntm, da ni M oM maaj hkot auvka tfetia, ki vlivajo sladkor. I*'Nehajte vabiti aladkor - ali manjšajta rabo. Ta prfvede slad* P^rne oderuh« k pameti." Ta je smatul molje. • ■Miaa pa rekli, "6e ne lačavati oderulkih aa«, pa m sladkorja I" * |0. ne. Niti taUka lagišni niso. bi ivetevali Henriku Dabba ia <*rijl Dabb, naj preaebaU jaeti 'rob, «e ta marata plešati prt« r^tkav mokarakemu tnatu; niti bi dejali ljudem, aaj preneha Jeatl maaa ali našiti ševtje, še bodi hošeja peldofl ^ Itvijarekeaui ^leil Malti t mata. NMl la mala diha si rs vi trum k paaMti aal ^ le ia keairolo nad arakam ter Stavni viaoke eeae aa praviee da Uanit -la najdimo k etvarl. New metečno moz » gnala Valja nltaljla v Mlaoull, tfbnt. ja abralja na delavske strokovna organiaaeijo, nsj ji pomagajo preprcšlti utrganje $250 od njihave maksimalne letne plaŠO. ■ t Oharlaaknv, W. Va., stavka ja elektrišar)! in sldaraki poma, gašl ta višjo mefdo. r Stavke ao dragre. Missourl Pad-Aa leletnlaa lakaiuje v svojem letnem parašilu ca lOtl aD.Rni-G10 laguba valod stavke mehanikov v njenih delavaldah. Rudarji V 21. diatrlktu (Sen-tnekjr) aa kgublll bitko aa enoletno mcidaa -pogodbi, Unijski rudarji ea aaetamtl v štirideae-tlh premogovnikih dne 13. maraa ratarje na naj valja kakar v drugih dietriktih. Dne 6. maja so s« rudarji padali ia sprejeli pogod-Pogodba DRASTIČNA POITAVA PROTI XVKLUXSOVOm L i naaaMm Albanjr, H. T, (Pod. Preaa.) — Dršavaa poeuvodaja Ja aprejala Pitava, ki ja je amiftrati aa' naj* r, kar jik ja la bila strelja, kar jih je jetlh proti kuklukeoveem. Oovsr-nor Smith jo gotovo pod pivo, ka* kor menija paUtiŠal opaiovalei. Po tej poetavt ba morala vaaka korporaeija ali jveaa e Članstvom, ki šteje veš kakar dvajea« ii aahteva prlaega aU aaab! od avajlh Šlanov, predložiti dh Šavaema tajalku aaprieelene ka* pije evoje ustave ia pravil, pa maaa In naeleve vseh šlanov In n» radnlkev. Ta ae mora tgšdlti ves klh Csst meeeoev. Predloga tudi prepovedaje ratpošUJati aaanlm* aa plema la lietia«. Kršen kasajlva • globami 010,000, ia uradniki, ki davaUja taka krleaja, aa lahke kasaavanl kakor tudi šlaa, ki ablskaje m ja, kadar va, da ja argaaiaaaij v protislovju a postavo. MOt UMORIL SVOJO l»0 W »TJ! ba tU premogovnikih (ine , v avrho, da priailijo onai podploaaje pogodb«, ki do II. marca 1024, kak- ba aa dve leti. pomeni, da bodo kantuekljekl rudarji me rall delati, ako radarji v drugih diatrikUh saatavksjo prihodnjo Spomlad. IstoUko do bllolaal: radarji drugod ao atavksli, v Rentuekfju ao pa deUll. Standard 011 Oo. v Indlanl ja i vihata toetde 22,000 delevnm Milno ta pet eeatov ne uro. .rulba priznava, da je te etorile edino la rssloga, ker se boji, df delavei rdidejo dragem, kjrr j« vošja pleša. t (take aa Razne vestia FOSTBR XV RUTH1II1IRO ITA JAVRRM BHODU. IT«w Tark, M. T. (Ped. Press.) — "Kapitalisti d križali Kriste. ker je poitkulal učiti svet. Z bi-šem jih je pognal is tempie, ia kapitalieU eo ga eovralili ter a* morili aa to." Ta je dejal Wiliiam Z. Pester, ki ga je paodravljaU veš baker 2,000 mol In šeask v Webaurjevi d varani t tsm mesta ne shodu, ni ee je vr31 ped pokrovitelj-etrom dšletokege obrambnega svete. Fšetef ja aedaljmli "Danes nae ae krila kaplteliet, bar pravimo, da je ajegeve vlade-n«e alebo. Oa aas pjlikdtt posla*. f i#Š« aa deaet aU petnajst ML Sedeo >oeiop.nje v St JaaepU t# nnikum. ker nlem« «bd«lšeni. 4e ame podpiratt in ras#4rjali ka ^^ - aiadikalietM- »erlanfla, maati aa giMiltrf ea 4a aaae podpiral, .a rai • ^SJVi .UdkSnim ka StSka, Ig^ij? n-33hbtte takamavdnian« « ni p«a^JSftOt i^aema Utr1" - — ^ *** aeta, ker iT Kršenja aa ad #1,000 de m LBODŠLATVRA VB MORI IA Murrtuimo?. Anattn, Tem — Kriminalno pH-glvae »nci,ii»n ji na paeebnl eajl oprostile Hulla Voun-blooda iS San Anton ia, ki ja bil obeojea u dvajastdnevno Ješo, kar ni vpa-štoval ukrepa, ki ga je iadal obupni IfgialatiNni odeek proti njtinu Sodišče je dajalo, da nlma legie-lati val odaak praviee. da bi dal aapretl poeamesalka radi aavno-števaaja Uga ali onega leflalatlv* nega ukrepa. Tonagbloada ao.obsodili, ker nt maral na adradba le-jrfaletivaega adeeka prišatl v se devi, v kateri je Šlo ga njegave kritiko >roti leglalatarl. j nrvlA QT.mn.tftA ivisda UMRLA V NORMNIOI Ogdenburg, M. T. — V elušbeal knjigi drlavna naHEnlaa St Law-renče je bilo aaplaana dae 7. maja t "Umrla - Sadla Martinat, Pred dvajsetimi leti ja bila kra* Ijica newyorikega BrOadwayja In igralka pa pavka kamllna opere Blila ja idol dveh kontinentov. Pavapala aa ja da slava, da ]« prebila palem s vaja stara leta ea» ma la posabliena v norilnlei. Sadle MarUaai je bila rojena v Jamajki, L.!. Vitke rasti, krasne ritav«, živahaa, a abraaam, ošml glasom, ki j« ašaral na tleeae la tiaoše ljudi, ja kmalu paetala aplošna ljubljenka med gledaU litimi oblekovelel. Rila ja baatonake mamjeke družb«. Pela je vodilno vlaga v operi "NaaaaM. Petem j« Ha v London mr tamkaj pela Kairinka v Plan-ettavl muaikalai varUjl "tip aa Wlnkle." Ko je bile edarte ■ Wkhntf* v gledaliiče NewYork Torku, je ana Igrala v igri "Vioe Vena". BANDITSKA IRATO VSOlM A VllJliOU. HA South, Bead, --taji League" •** ta tovSčina, ki je Minneapolia, Mtiuu—Ole Sand* beek, ataaajaš aa 171Š ParUand A ve., Miaaeapalla, Mina., je nma* ril evojo šeno na švejem staasva- nja, ka ja^ je udaru a težkim pa* lenem. Nato je k*ašel še avaja lastno šlvljaaje e tem, da al ja pre* reisl vrat a britvlja ter akašii tri« deset ševljev globoka. Pva etraka sta sedaj bres ŠŠeta in atatara. Rdea Ja star II, edea pa • lata. Isadbeek je bil al let etar, a njegova žena pa iS. BU je Ševljar, zndnje leto ae mu je taka pa* slabšala adrevje, da je maral pa* pastlti avoje dela. Saradaiki pravijo, da ja moral peaeroti« aaaaj, med njima al bila nobenega opera, in da ata bita obe aakeaea aa* lo erešaa. Mre. Sendbeok je ravne prl-pravUela vešerja, ka je prišel mož domov. Njea bral Pater Maaa j< govoril a njo, ka Je Sandbaak disp#i domov ter žel venkaj kil* eet otroka. Moea je aopet laglnil venksj, da bi aabranil otrokenu iti v bile. Ka je aapet vatepil Aa dvorilš« a .večjim štavUem ljudi, je 8«ndbeelisvakošil e balkona ad* sadej • e preroaanim vratom ia britvijo v roki* Sandbeek e« je ežoall pred šil' rimi lati. DvnnajsUeal otrok ja bU ia prejšnjega meSevega sekana. IKRIVVOfT 'VlftirtaA ilf. UIMJA.' Hov Tark. M. T. — Tajnost vašaega Življenja ne morda pa emrti, nege v teleeu misli kmaln odkriti v Preneiji dr. P, LoOem-te De Neajf. Ta adravnik je poafešalk drje. Aioaiea Carrela na KotkeMler^ /em eevedn ia je edpltl aadnje sobota na Paeuurjeve eblatnieo t ft:raeeburg. Kot eaetapnlk Ree-bofellerjovaga eevada je vael e eabo maoge ekebiblta, na gi keterlh je satnamovatl •Ivane aapredke na sdrevnlškem t rad al ba msanetvanlkem a vešnem šivljeajn, ki prihaja ia ateaiae ali ssllrs. Dr. De Kaey U r "i>,l veš ma-rnev v Svrepi, kjer ba abiakal tnd. — "The na višješolska bra posvelela vaa švo osornost temu, kako je naj krasti avtomobile la katare Šleni eo bili mladel ia aajboljllh dralia v mestu, ja imela avdja aadaja sejo pred mestnim sodni kom v torsk sjutraj. Itlrlaajat avtomobilskih Utvln, šeat rapav la vel drugih raabojni&klk Šlaav j« še priinela U "šaetlta" eodr ga, ki je podnevi oedela v Šoli avešef pa iodila aa take budit* itekHri %mm m%m Ualmmv^lMA l tana GLAVNI UTAH. MIT4I UWN»ALft AVt« ' Invrlnvnlni odbori' UPHtAVHI OOlUKi fo1 porotni ooaan. osrednji oknoubi BOLMI t KI ODatKi zapaono okroftje. ^MMaSB&HhA AsmaVkb Nabaral odWft ^ _ v - Ji"11 ^ ^ J1 r* šot/v m rmnnvr ftva., VivveMii^ ^'•a »v nniwi vv^v Sm^kl^ S^IO^ Olln^ mlk^sls^^ O^i^s I f la delale v « y žkiiMCttiSiffilru iws n. m, w, n®, ** il. ^ lat^atliia |a«m| m i T.frl''''JI*1*. ""T " HTT.73» Ii ■ j __ j ^HMtal JM m Bil tirilkk an imIsvi njm tt tht m, r ™ ' w. mig as^ •••• a Vat aeglsi In 4iHllMsb umadamkA myaln|M Janpp sj^JSP tb eeaal a^gleadam ftOnt^jMj m piR|s sm smmsai ^msMal Ml iti tudi vi roboti? | "Babo!" j« nava beseda, ki Je prtUa v vae jedke I« Karel čakava drame "ft. U, i.M, akraJ* no ime tvrdke "Ro eum 'a Val« oreel Rabata", katera adaj Igra« jo v Ohleagu. , v katerem aa vrli ditma, s ek« pohode, ki v mersišem pre šaja aela šine alarlk baadlte! grelnikov, LBWXS SI JI tBItL ZS ItlO* »E New Tark, K T. - John U Uvrie, predsednik1 rudarske uni-je, ae Je sadnji petek vrnil la I* v rope, kjer Je bil tri inaeeee. Po-netil Je premagovnilka polja Anglije, PrenaiJ« In B«lgiie ia ae n* (lelell mednarodne konvencije ruderjefv Bruelu. Lewle ja dojel, da amerllk! rudarji ne bada sprejeli nobenega iaifanja meade, bo potaleje še* daaje pogodb« V prihodnjem le-tU. OMOTA /I II VA imutm D. 0, (Pederated ja bcdašaeai. Vrl g« na ateku, na katerem aa lavama aa iidclovanje umetnih ljudi, (meno-vanih roboti. Remum je lanašet kemično formula aa umvarjaje robotov In uetanevila aa ja drul* ba, ki iiWHšša ianafdba. I ea etvari la maaa in kaatl, tada bres duše la hres šutatev) n« ma* raja aa «aml plodili. Imajo aimo maš in ae ŠUlija nobene bolečine, dMšraše pa vldlja, ališija in tavava kakar pravi ljudje. Narejeni ao aama aa deiaf Jedo tudi, ampak najboljšo Jed In elame • enakim lakam. Drulbe iadeluje na atatlaaše robotov, ki ae prada-Jftjo pa nm avetu kot delavei m vojaki aa armade, Ma atok pride Helena Olarp, hšl predsednika drulM." Melone vallka bamanitarkii rada M la* Ijlala ateaie robotom, ki aa jI mjo vodin | " da, daje ka ana intjina eenu Mnp iMtu w «aAL Aa ŠAIS ad „1.-. facmuto r a stani sa-Aa—am MjvpS švruiiatue Iskal IsaublJsno talneat Rabati aa obupani. KaJ^HI mL* m aa in sm Vedno manj jik ja. da Karava na pan rabati adaj lutalva In imaja, kat IjndlR V etem paru ae aki sledi reprudukeija. Ia di prvi mati rabat aal. "Svet Je adaj [ije te vednd umi* liuskem, previ A Preaa,) — Ljud raja glada meriki dr, WUbar rhiladelphije. "K veke raki «dpomaftnl porečejo, da 1 le vodne pa aekata* baskirsk« a dali le- adje vn in In da aa aa ba tavik krajev nalagali I krene pri* bUŠeo de I. avgusta, j« prepeane pošiljali ia Amjrika. Ali deanr pa je da si i tem denarjem je moke pa dragih junije aseeeea, jem kaplje ljud-ib krajih, MEJO SR. mmgmkmfla o.; išše n va t m^mm aja rajaket nt«jan Merjeoevila alna Bine* ga, la LamAoaav, OradIŠha, Reenei Oragamelj, Siovenijai Al. (Slavka)-P. Pellšar« rea. pel pa« rešalka, la Upeglavai PlUp Ma aka, eterega aa let, ia aela Bolje eei Miledor Beviklša, prijatelja Vaaolina Oajišei Dragm« Jaoke* viša, eiaa Katerlaiaaga, m eala ftabrava, peeerevako glavarstva i Jožefe Osbara, la Beebevae, Sta* j*a Orosdsmea. eiaa Katinaga, |g adMoekega katera. Vel tleti, ki kelMkeJ vede e *e> riin,i«Tinur naj p« laja na naaiedaji naelevi i*t»iie ljudi i vsi drugI pra-so roboti. Tovarna še ved* aa produelrsjo robota,: Helena doseže, da lab« roboti visoko ras-vil Sivini sistem, ki jim da lat boleli ne. Doslej ao al rebeti bres skrbi lomili prete in rake, kar jih ai bolelo. Ta je bil nevaren korek ea — ljudi, Keker hitro «o rabati pri* šoli lotiti telave deU, lakota ia ae ae uprli. NI dni, ko ni bile ne-nenege pomika alti braajauke oa atok, Potem je priSa vam a mad* ergaalsaeiil In Nveltl Velik strah je na atoku. aa pokala Udje. Vadile-dražba mlelljo, da ja per^k jš smage aad roboti In ta šna aa preelava In pojedinn. Ne* kde sugeetlra, da je bila napaka delali uaivaraeln# rabate i edalal bada delali naelanalae robote, k) aa bede raalikevali pa palU |n je* Mko ter ee bede sovreMU m pa* hijaii me i seboj, taka da aa ba loea misliti na revelta preti IJm* droga trpljenje, nralakle teden d beoege Ul faralk pride k breg. Saaai ebareieni rabeU peakešaje aa an* ba. Vel Ijndja ae eveta ee bili pobiti v reveluHU - Helena. In arhitekt Alguim ea eadajl Ijndja, a* dioi eetea«k elvOiseelje. Upravi-lelj kaše dati r t < m tajoa far mole aa praiavajeaJe robotov, aka ma pume U^ja ^ pemsel ll*lenn Isjev., la Je ea-ŠoaUlermnU, kav je bateU ame-fHi trgerioa a reWi Keolna a* |gmm MSlM ml I Mlini nalna ali ablae vvmat In delal mehanlHo aa prati eeblf - (0. A. mmrinv aTmi/ Meeeiaf 1 Btdghlna hi. — V nasdaUak ja neki blaenež najbrž IvvišU o* teke prikril svoje budedalalvm In ta bi bUa kmala aabtavala ekata pal tueata Bvljenaklk Irlav v metki na elaaeveaja in krani. Ta mfinnni n (mili lifrja moški «a aa ImNm| ke ae bešali la vŠI v ležati na gareš Tega Slaeiaa kmalaJltemheje Morsi. rijitn magll palaetlti predaa ea ae ga ter ga advaaH v Jetnik je s star Si lat. Se ne!emu blieu «a daje la aaiate kmaln M ajatraj v dvanadešpapnl lami Mi kjer ae kSI*ss JPSSIOMMSrvS hreni delava) tvpdka.,jM« i srsr-1 i« 1U» ta mA» UaiS Ma p*nvn •> ROVI f^ tem je bila |e eela pealepje v pia* menlb, oaivldoa al al K osek prlaads val, da bi kaga prsbodil Ig eponjn, predan ja gboisl la kila, iMAnfegr tega je blU le ekara aaU bila v pleatealn, SPISŠS na gg sploh prebudili la aa ilk la relilo MlrJe i ia smrtno. ste tar la ja akere de lal Irene Irnpls Karla I bila videti v ratvelinah. Njagava »Afsaas orel jem pa njej. podvržene njihovi jurisdikei ji, jso amerižki državljani, naj bodo tega eli onege plemena; ali oni in, koliko čeee go poznate. No pro-solfa semege sUvijo nevedno vpreionje glede federalne, držav-ne in mestne vlede, imen visokih vlednlb dostojanstvenikov, njihove obloeti In keko se volijo, ln tudi nekoliko vprešenj o emeriški zgodovini — v svrbo,*de se vzg<* tovi, de li on razume temeljne načele ameriške vledavine in je eposoben posteti emeriški držov-' ljan in izvrševati volilno previeo. Zaslišanje p red sodiščem. Končno zazliianje (finel heering) se vrii pred eodnikom v javni sod-nijski obrevnevi. Prosilec more priti skupej e svojima pričema. Sodnik jih utegne ispraieveti ne enek način, kekor "neturelige-tion o*sminer." Ie kendidatovo prošnje in seprisežnih izjav prič, iz poročila netnrelizaeijskega Iz-praševetelje in iz oeebncgo izpra-levenje pred sodiščem se mora sodnik prepričeti t 1. De je prosilec popolnoma eodostil zahtevi petletnega bivanja t 2. Da zne govoriti engleiki (račun v slučeju, da je nesmožen govoriti redi telesne tiibe, eli pa, da ime "homeeteed" na javnem zemljišča.) t. Do nI anarhist eli prietož mnogoženetve (poligamiet), fm-pak do verjeme v načela koneti- tucije (ustevo) Združenih držev. 4. Do eo mu znane temeljne stvori glede konstitucije in vlede Združenih držev. , gUi 5. De je on oeebe dobrego moralnega značaje in v vsakem pogledu vreden, de ee mu podeli dr-ževljenetvo Združenih držev. 6. Da njegovi dve priči eto pri-•merno vsposobljeni pričeti o pro-eilčcvi nesUnjenosti, moralnem snečejn in veri v nečela konstitucije. ,. Podel jen je drževljonetve. Ako je eodnik ze dovoljen glede veeh teh točk, pozivlje prosilce, noj položi prisego zvestobe Združenim drževem. Ko to ge eodnik progi* ei drže vi jenom Združenih drlev, in proeilec dobi drževljeneld papir (eertificete of eitizenehip), ki s^ mu izde brez druge pristojbine. Nekje more novi drževljen počakati nekoliko dne. predno mu sodni klerk izde njegov cer-tificet. Drugačna rešitev prošnjo. Ako nI eodnik zedoVoljen glede ene izmed zgornjih ieztih točk, se zaslišanje odloži na posnejši rok ali pa se prdšnje kretkomelo odbije. Ne primer, oko prosilec ni mogel priti pred sodnika ob roku, dolo-čenem za končno zeejišonje, aU ako njegove priče se nieo odzvale oziroma ako prosilec ne pokozuje sadostnega razumevanja o ameriški vladi, utegne eodnik odložiti seellienje donosnejše dobo in mn teko ponuditi drago priliko, do vzodoetl vsem zahtevkom. Ne drugi štreni, oko proeilec ne vzodoetl vsem. zekonltim se-htevkom, utegne sodnik odbiti prošnjo. Zekon prepušča t, sodnika de rezzodt, da li je dotlčni Ino-zemeo sposoben ze emeriiko državljanstvo, in — ker eo eodniki le Človeškega bitja — utegne neki sodnik v jeko podobnem stečaju soditi drugače kot drag sodnik. Mnogi eodniki eo, no primer, postavili pravilo, da nočejo podeliti državljanstva •onim inozem-cem, ksterih žene živi v inozemstvu, ia pozivlje jo prosilca* uej zeprosl zopet,, ko bo njegova družina pritlr v to deželo. Priče na končnem tflMUšonjo. Zahteve glede prič smo še raslo-žili v zvezi prošnjo za naturalizacijo. J(a jlačaj, de prosilec nI v stanu pnvesti pred sodišče, ei i ve priče. Ako je treba nodomeoti ti ; priče, priporoča se proollov, nsj vpraša sodnega klerko za nasvet, ker razne eodiščo imajo v tem pogleda različna pravila. J. Drago določbo glede notareUse. cije tn priče'j[peip JarUČ. H V vojni krajini. po slučajnem poslu, eli, morebiti bolje rečeno, brezpozla sem o-biskal stolno mesto nežih bratov _ HrVetov, "kraljevi gred" v Ze Ko smo sedej opisili in razloži- [grebu. Iz lepih čaeov študentov li Hotnrelizacijako postopanje, j skih ropotov na vseučilišču sem naj sledijo sedaj nekatere vežne poznal primerno mno^o mlajših določbe, ki so s tem v zvezi. mož, o katerih sem vedel, do so v Kdo more Mtl nnturalistraat raagrebu tako ali tako nameščeni, e) Pleme. Vgo* inozemee, ki je ||nekoteri oeteli znočojni, sami se belega plemena, alTki je Afrika- bi in mladostnemu svojemu pre-nee po rojstvu ali po kolena, le- pričanja zvesti, nekateri koristo-hko pitane drževljen Združenih lovno zobljoči iz jeeli tečeš vle-držav. (Vkljub temu vse oeebe, dejočege eUvnege Reuhe. Ali pr- rojene v Združenih državah in|vo popoldne nisem erečal niti e- bivejo drževljenetvo vslfd roj- goČ^snlk in neprijetnih stve, ne po vsled naturalizacije.) J$*ečer iedel v bolJilh b) SpoL Naturalizacije jt pri- gostilnic sem pri svoji vkotm mi-atopne vsem moškim in vsem fco- zi. Velika sobe je bilo polna go-glcao,, stov) bili zo tu penzijonirani gro- c) Starost. Inozemee mora biti ničarski oficirji, tam trgovci, u-vsai osemnajst let star, ko zapro- radniki, in zagrebški filietri — si ze "prvi papir." Sodišča so vse pomočeno. Vino pred seboj, r smodila, de proeilec so drŽav-] cigord-viržini jo med zobmi, Sem Ijsnstvo mora biti vsaj cd dvajset let ster, predno sme ti prošnjo za državljanstvo. se uprl S komolcem v mizo, 'gla vo stisnil med ramena in začel Študirati te obreze in poslužet pogovore. Pogovori so se vrtel tednov. • __ o baš začeti francosko-pruski voj- Ohicago, 111. - Dekle Nellie P1' 0br™ pa ,e? I°el predxicu 8kS .Ura 19 iTŠn Snu- * tU joče n. 1710 »tone Street, Ode.- ^ 9boJ^ po^11sseif °rovanj nezevestnem eUnjcu Ded eo je -T** zdejpezdej prebudile in fe*M^fttSfcS hrano vase, je epala najmanj M^gJ? toZ preveč — nemškutariti v razgo vorilj. Toda ozobito dolgo nizem mogel premižljeveti o ' german zkem krta, ki aam zemljo pod no gjuni rije in vse dalje proti vzho-Washlngton, D. O. (Federated Lju |jri tvoj |ivelj. Začajem nem Press.) — Dejstvo, do se more ob- eešepeteti besedo "špicelj' činstvo, zatekati k sladkornemu Ozrem ee in vidim, do je šeet o-bojkotu, do bi bile znlžene cene, brezov pri eni mizi proti — meni je ker jezno priznenje, do je ee- Lbrnjenil; takoj mi je bilo jesno denjo administracija zanič, ln eeimaj0 ti pofitenjeki mene sa daj je nejmočnejša kontrola nad m0tno sedečega in z zanimanjem profiterji in oderuhi življenekih ppnzujočega za skrivno poslu potrebščin bistvene, je rečeno v |kovajoče msdžarsko vladno izjavi, ki jo je podel nerodni «ar- rodje, ^ ^ me je uko jeze marski evet. t | prijeU, da sem pet žveplenk eli "libic" spraskal in emetel po SKDAVJA ADKOntTEAOIlA UMlO. Na krvavih poljanah« IVAN MATICIC. (Dalje.) Bato je blagovolil ponuditi zaveznikom mir. Ar-gMde nej sroaz zaupanjem v bodočnost in ohranijo neomejeno zvestobo do države ln miroljub-nege vlederje, ki mu je tolikenj pri srcu sreča monarhije. —» Viije ermedno vodstvo." Presenečeni smo bili. V neše otrple duee je Unil žsVek upenjo, de morda res dočakemo kdej konce teh strežnih dni. Oficirji so tekeli s veselimi obrezi sem in tje in kovell vsakovrstne vesti t "Mir je siguren, stvsr je že devno dogovorjene. 2e tri mesece bodijo vlsdni sgenti okrog ententnih držev, o danes je reč že sklenjene. Pogajanja bodo samo Še formalnega snsčsjs. Než mladi eeser el s tem korskom pridobi simpetije vseh narodov io vseh držev." v »Stotnik Sporer je pa celo ukazal sredi noči trobiti elerm in slovesno prebral to povelje sve-jemu batsljonu v Kosoveljn. Ns koncu je dostavili. ' ' "Ni več daleč dan, ko ee bo vrečel naš polk ovenčan in sleven v svojo garnizijo. Vsa Ljubljana bo s rožami nestlsne tedaj deklice v belih o-bločilih bodo trosile (»vetje pred nami, mi pa bomo korakali ponosni in slavni. . .. Kashod!" > Ad ju t en t Ponln* je poslušal vae te vesti in govoril molče, neaadnjr pa stresel s glavo in rekel odločno i ni* "Ne bo nič ie te moke I Btver je prezgodnja. Po mojem rsčunu bo trajala vojna še eeli dve le. ti, ker tedsj šele bodo \se sile izčrpane. Mislim, da ae v svojih rečunih ne motim." ln pretkani Hajsk se resnično ni varel. I>va dni nato smo odrinili iznova v linijo. Petji hrib. Hila je črna noč In tulil je vihar preko resde-jsne Akrt»ine It) Upe Tam nekje bliau železnih vrst smo prenočili v gozdiču. Vila je ledene burje, vmn se je pe utipala ploha, da nismo mogli sapsllti ognja in niti dobro postaviti si šatorov. Keko je iili**grde noč I Nanlednji dan je lilo de-Ije. Zvečer smo šli«r linijo in hredli globoke in bletne luže po rasoranl cesti. / Prvi beteljon je Zardel koto 4A4 pred Fejt-jim hribom, tretji višine levo mi njega, a drugi je oetal v rezervi v kotlini pod višino 376. Med našimi In.iUlijansklmi linijami je bile kotline, v k*\fro je padlo milijon grenet in v ko-teri »e je zgrudilo na tisoča ljudi, h nje so ssvele lobanje, a ob črnih no*eh so strmele svetle oči duhov, ki nieo Imeli pokoje. . . Preko njih je talile in rjovele nenasitna «eirt, ki je bile porok, de ni W povretke ls te razdejane kotline. Pe Kej t ji brlb! štirinajst meeeeev go je bi-'elt 4oldne dremajj, popoldne so se praekeli ih si obirali uši, kvortoll, čikoll aH glodali skorje,,^ ^ netezeli pasove, stiskali trebuhe in Čakell mena- | obraza ni bilo dosti več videti ne že, ki je prišla v poznih večernih urah. Tlztc ure j go goste, pristrižena brada, so bile najbolj vesele, ko so ropotali kotli po jor Stoprov ko je točejn nalagal kih in ko je prišle pošte.*Po meneži so morali vze- SYoje neročilo, sem videl vse nje ti«v roke krampe in lopete, utrjevati položeje, L0vo lice, imedejcl ee mi je zde- poglobeljeti rove, kopeti in dolbeti jesbine, pre- h0, kakor bi moral ta obraz poz- pletati bodečo žico. Noeiti eo morali tramove, tež- neti. Oledem, spominjam se mest ke travem, deske. To je trejelo vee noči. Večno in društev, kjer sem kdej 'bil, e pehenje In prerivenjo po tesnih rovih, večno ome- domisliti ee ni bilo mogoče. Obrez hovenje pod težkimi tovori, večno pedenje in tre- j* obrazu podoben, ei mislim, obr peten je pred rjovečo silo, ki )e treskale ob noei-pe in jih sproti rušile. Ob jutrenji zori je bil mir, nikjer mk bilo več žive dole. Tedej eo ee ljndje slekli v jesbine eli so preobrhne in uspeli. Italijanom se nejbrže ni godilo bolje, če ne slebče, ker morali eo kopeti evoje jerke vedno neprej v medpolje. Sleherno noč smo čuli uderce 1 krampov, ki eo ee reslegoli preko kotline. Kako noč ee jim je pe še primerilo, da ee je priplesile od neše ctreni keko drzna četa, planila nadnje e ročnimi granatami, jim v naglici rezdejelo dovršeno delo ln sbežle naaaj. . . Pri telefonu emo bili vpreženl noč ln dan. Osemnajst žic je bilo pri bataljona. No vee, strani so šle t k stotnljskim komsndom po dve k eoeed-njim bataljonom po dve, k polka eelo štiri, k ar-tiler.ji ir celo še v vsako jezbino. Vee to obsežno omrežje je moralo biti v reda noč in dan, kajti kolikor oem nieo rastrgele tie granato, eo jih raztrgali ponoči Ijodje e bodečo žieo in e tro-ssovi, poleg tege pe jih je trgala barja, kor vtie-tl so morale odslej vee v sraka. Mnogokrat nem js bilo tako, do M jokali od hadego in od togožo. (Dalje priMM*.) oem svojo pozornost so pet k vinu, snemem s kline hrveteki časopis in da-ei sem bU že prej vsega ineerati vred prečitel, jemem zopet brati ker v sredi nekege dopiae in občudoveti lepi, neivno nerodni stil dotičnege dopisnika. Ali izpod časopisa sem hote eli nehote vedno moral pogledoveti tja k njemu. Zagleda me nepq-eled sem in gledelo sve se en hip prav — kakor bi ee novedno re klo —- nesramno eli neumno. I*| mel je beljfti spomin ze obraz nego jaz, ker hitro vstane ln pride k meni. "Meede se ne motim", mi reče slovensko ter imenaje moje ime, podevši mi roko preko mine. Zdej ko sve el stole oči v oči, roko v roki ooeproti, sem go spoznal tudi jos; bil je dr. Jenko V„ drag prijatelj moj. kelerego pe is vol let nisem videl niti čol o Bilo mi je neizmerno prijetno noj-tj ge bež zdej, in govoriti ž njim pretekloeti, o veselih letih, ko io če apeli, česer nismo in ne bomo dosegli, t j. jaa. — Kako e ž njimf kaj onT . . Bede ve vkup. "Keko ti priha-aš semkaj f" ave ee vpralala o->enem. Jez mu to razložim in od-pverjem tudi no draga vprašanja. In v prežel je mnogo; kako ee godi temu in onemu najinih prijateljev, e katerimi emo vkup V meli ozbiljne govore, ukrepali o domovini in njeni blogosti, deleli Črte že, apeli, veselili se in Žalosti-JU, učili se in — tudi "lumpaii" pri sladkem vinen v trdi noči. Bil oem od veselja takoj neke-io izjemno mnogo beseden.* Po-slulsl me je merljivo, vpraševal pridno, eelo za malosti, vendar sem takoj opazil, da se tudi pri mojem pripovedovanju, ki ni bivše so resen obraz,, enakomerno o zbil j no in mirno drži. Prijemži go zo ramo mu r^čem t o, Jenko, zdaj sem ti precej mnogo nepovedel, sdej poznaš u-zodo najinih znancev in moje mi-zerije. Ne bi bilo napak, da mi ti tudi kaj poveš o svoji sreči. <* Zesmeje se gloeno. A to ni bil veeel smeh. Dragege odgovore nisem dobil. Kej vraga, menda vendar nisi tudi ti dobil kakega črva v er-ce, ki ti zedovoljnost ispodjedo kakor preroka Jona senčno bučo pred kočo; ti, ki ei bil v noži dražbi zgled razama, mirne premih ljenosti in prov Horecijeve filozofije," pravim jaz. t "Lahko je teoretizirati, lahko eto viti nočete, drago jo —" pri tem obstene, ne do bi evojo misel izgovoril. Videč, de eem ee ta doteknil ene izmed prav svežih ran, eem si mislil: to bo, kasneje že še iz njega šlo, in bo morebiti dobro zanj. Vzdignem torej čačo in mu napijem: "Bog te živi, Jen kol In ker zve mrzlo ' Slovenen brez vsega pričakovanja na vročekrvnem Hrvatskem steknila se, po toliko letih, ponoviva svoje bratovstvo: po jugoslvansko ga moraš izpiti!" Tega si ni dal dvakrat reči, ne-točil je polno in polno izpii. Govorila zve potem nekaj čozo dra ge reči, iaaih tudi malo pomolča-le. Precej kasno je že bilo, in go-etilnico se je že prlznilo, kp sva v razgovora zopet zavila na njegove razmere. Ne vem, kako je prižlo do tega, to pe eem videl, da je bil posnel nekaj bolj pripoveden. Zvedel som torej glavne stvari o njegovem življenja od tistega Časa. kar e«m ga nazadnje videl, do zdaj. Midva zva ze bila namreč seznanila, ko . je bil on ravno zvršil svoje zdravoslovne študije. Spri-jateljila je naju — da si je bil on po študijah in po letih precej aterejši od mene — politika, ali da te, ne vedno člstopojmne besede ne rabim, ljubezen do domovine, ali eno in isto želenje, pomagati po moči ubogemu zoničevo-nemu in vendar tako lepa zvoj-stva imajočemta, tako lepe pri-hodnjosti vrednemu slovenskemu narodu, iz katerego so oččtje naši. In sprijateljila je noja tudi s-, naka ljubezen do književnosti. Masiravno ni bil proizvoden 'genij,' berem prijatelji ga nizmo mogli pregovoriti, da bi bil prijel za pero — vfndar je imel povsod ostroumno dobro sodbo, in je nam, mlajšim, kateri smo bili o-koli njega, dajal mnogo sicer kratkih pe dobrih nevodov, svetove: beri to in to — in koder sem' čitel, moral sem ž njim govoriti o predmetu, in vselej sem se neučil nekej od njega, dasi sva si bila dostikrat protivns. Vseka-ko je bil on, učeč ee reelističnege prirodoznanstva, mnogokrat nam "ideelistom" (društvo noše je bilo jeko majhno) popravljajoč, posredovalen korektiv. Vselej, v malem in večjem društvu pa sem občudoval njegovo zsirnoet, točnost, in mislil sem si — te mož ime vse telente se srečno življenje. Srečno življenje! Kako sem se motil t Odker eve se midvo ločile, je bil prehodil on mnogo evete pieo-ne Avetrije. Zdej pri tem. edoj bivši voježjd aristokratičes in borne fi^ kulturne, avstrijska Peh*, brezob. inlrigujoi«. Slovenca, keks pri onerui-zdravnik, sonjorske sine v ga" dolge nemitve, delei zimo za svoj m Italijana, in rado voljno "v svoji nevednosti ts. pi krivico in si> v njej s*m p*, volji. De je v malo letih toliko obho. I diL to je bila naravno poslediet njegovega poklic^ kakor vojsJ ikega zdravnika- Nekoliko p& j« bil ovojih vednih prestavljanj sem kriv, ker je, hoteč svet pos. nevoti \n povsod ne nshajajoi prikladnega društva, aam izpro. I ail aH prisilil ovoje premeSčenjt, Tako jc naposled prišel v vojt. žico granico, a boljega na slabit, eem po evoji l^rivdi in volji Ti v hrvetski granici je bil