Poštnina plačana v notovlnf Cefta 1 Din Leto 19. (IX.), štev. 89 Maribor, sreda 18. aprila 1923 »JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri poitnsm ček. zav. v Ljubljani ib 11.400 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4 Kssto Čircan — kup razvalin NOVI POTRESNI SUNKI. — MESTO ClRPAN POPOLNOMA RAZDEJANO. 22 MRTVIH, MNOGO RANJENIH. SOFIJA, 18. aprila. Iz Čirpana poročajo, da se potresni sunki v kratkih presledkih še vedno- ponavljajo. Včeraj popoldne je bil zopet jako močen potres, ki je porušil mnogo hiš. Mesto Čirpan je podobno kupu razvalin. Stoji le še par hiš, ki pa so tudi že tako močno poško- dovane, da se lahko zrušijo že nri prvem novem sunku. Po uradnih ugotovitvah je zahtevala potresna katastrofa v Čirpanu dosedaj 22 smrtnih človeških žrtev, mnogo ljudi pa je težje ali lažje ranjenih. Tudi se domneva, da je pod razvalinami hiš več mrtvih. Mi in Nemci Dr. MOROCUTTI INFORMATOR O NAŠIH RAZMERAH. »DAS DEUTSCHE LEID«. — TUJSKI PROMET. Berlin, 15. aprila. Ekstremni nacijonalisti v Nemčiji radi govore o svojih »manjšinah« na vzhodu in zahodu, posebno pa na jugu. Dobro Poznajo »balkanske Slovane«, med katere seveda spadajo tudi — Slovenci. Mi v domovini niti ne slutimo, kako velikopotezna je propaganda za »unser verlo-renes Land« naših »mirnih« sodržavljanov Nemcev. Glavni stan (za jug) teh informatorjev je baje Maribor. N*mški učitelj-socijalist me je opozoril na dr. C a m i 11 a M o r o c u 11 i j a, •ri priobčuje v berlinskih časopisih članke o nemških preganjanjih, o šolski brezpravnosti, o zatiranju itd. Pred krat *ltn je obelodanil v nacionalistični »Gor Janiji« članek o uničevanju nemškega bistva v Sloveniji, ki je baje večinoma »deutschgesinnt« in zato je skrajno ^ivično, da Nemci nimajo niti ene -voje niti niso svobodni, kot bi to mora-0 biti. Ves članek je pisan v duhu Bart-schevega »Das deutsche Leid« in bi res JJtogel vzbuditi veliko pozornost. Ven-?ar so povojni Nemci po večini trezni objektivni in ne nasedajo vsakemu ‘nilferufu«. Zato Morocuttijev članek ni [|aSel odmeva niti pri »Hakenkreuzler-™«. Ta ugotovitev pa nikakor ne zmanj-dejstva, da g. Morocutti pošilja narečna poročila v inozemske liste, če ne bo šlo drugače, bo pa treba poiskati samopomoč! Današnja oficijelna Nemčija je pacifistično orijentirana in stremi za čim boljšim sporazumnim sodelovanjem vseh narodov sveta. S hujskanjem se pa seje le mržnja, ki ne more nikdar dovesti do prisrčnih odnošajev, ki bodo najboljša baza za ureditev »manjšin« v posameznih državah. G. Morocuttiju bi se pa nudilo hvaležno žurna!i?tično polje za druge informacije; Ob priliki pedagoškega kongresa v Berlinu so velike nemške založbe razstavile knjige, učila in zemljevide. Veliko podjetje Perthes kaže krasne, muno-vejše karte Evrope, kjer pa zaman iščeš Slovenijo. Pač pa imaš Kroatien (seveda Agram), Bosnien, Dalmatien itd. Tu bodo »hudi« rajhovci pač zastonj iskali »das bedriickte Land«, še manj pa sodelovali pri našem tujskem prometu. Hic Rhodus...! Mnogo krivde je tudi na naših oblastih, ki ne skrbe za dovoljno propagando. Vse kulturne države, še celo inala Grčija imajo svoje pisarne«, kjer se dela potrebna reklama. Le jugoslovanske ni nikjer, kar pač neugodno vpliva na nas, ki gledamo v največjih berlinskih ulicah najlepše in najrazkošnejše inozemske potovalne reprezentance. — Burni polltlCni dogodki na vidiku RADIKALSKI GLAVNI ODBOR JE ZA KONCENTRACIJSKO VLADO POD NEUTRALNO OSEBO. — KON STATACIJE ANKETNEGA ODBORA GLEDE ZLORAB PRI SKLEPANJU ŠUMSKIH POGODB. Čim je minila tišina velikonočnih čilno je da je minister Stankovič pri praznikov, se je takoj pričelo v Beo- tej priliki tudi povdaril, da ima radi-gradu in tudi drugod živahnejše poli- kalna stranka od koalicije z demokratično življenje. Zlasti je z novo silo iz- ti samo škodo. bruhnila borba med Vukičevičevo Iz vseh teh dogodkov je mogoče skupino v radikalni stranki in glavnim i že danes sklepati, da je pričakovati odborom stranke, v katerem, kakor po zopetni otvoritvi zasedanja narod-znano, vodijo gg. Ninčič, Maksimovič, ne skupščine hitrejšega tempa v raz-SrskR in drugi veliko borbo za zru- voju dogodkov in zlasti tudi poostre-šenie Vukičevjfjevega režima. Povdar- ne borbe na eni strani med radikali ja se, da bo sedaj po parlamentarnih samimi, na drugi strani pa tudi po-počitnicah zavzela ta borba med obe- ostrene borbe opozicije, zlasti KDK, ma radikalnima frontama ogromen ob proti sedanjemu režimu. Saj bopred-seg. Obtožnica, katero sestavljajo v ložen narodni skupščini predvsem glavnem odboru proti Vukičeviču, je tudi referat anketnega odbora, ki je že skoro gotova in čaka se samo na bil izbran svojčas, da pregleda vse to, da se vrnejo v Beograd vse vpliv- dolgoročne šumske pogodbe v Bosni ne radikalske osebnosti. Glavni odbor hi vse tozadevne akte ter da konšta-dela na tem. da s pomočjo svojega tira, v koliko so sc vršile pri sklepa-nrestiža pridobi na svojo stran še ne- • nju teh pogodb težke zlorabe in kolcaj uglednih poslancev, pa tudi drugih, rupcija. Govori se. da bodo odkritja v prvi vrsti Aco Stanojeviča ki pri- v poročilu anketnega odbora senza-spe v Beograd jutri v četrtek. Takoj cijonalna. Pričakovati ie tora j že tu na lo se sestane da konča svoje de- nove težke burje proti sedanjemu rele in končno redigira materijal za ob- žimu Znano na ie tudi da i'1 eden naj-tožulco nroti Vukičeviču. Tudi se go- odličnejših predstavnikov KDK g. dr. Tegetthoffov spomenik u nDariboru 2e vsa leta po prevratu roji gotovim tospodom po glavi misel in jih tare. skrb *a deposedirani Tegetthoffov spomenik aa »Trgu svobode«. Baš na tem ^ tgu svobode« (kakšna ironija!) ho £eJ'o zopet postaviti na staro mesto Tegetthoffa. predstavnika avstrijske solda-jF”e’ da se v desetem jubilejnem lotu jpScfca osvobojenja in ujedinjenja na vi-,611 način spomnimo našega robstva in 'aPČcvske mentalitete. 2ato ni nič čudnega, če ima občinsko a«topstvo jugoslovenskega niesta Ma-jgOr na dnevnem redu v četrtek dne •j,' aPrila predlog za zopetno postavitev egetthoffovega spomenika. Ali je res hostebno razburjati jugoslovensko jav-iuh i V Mariboru s takimi neslanostmi v ttriei nem *C*U:) Vpnišamo samo, ali jij SVo.. naš magistrat že na dnevnem redu Ret Se^ Postavitev spopienika kralju ^^“'Osvoboditelju ? Ali bi morda ne ridrn nostaviti spomenik jugosloven-Teijetm°rnarienl’ s kater>mi ie zmagal skjni " pr* Visu. ali pa jugosloven-Dreki mornnrieni, katere je avstrijski Kotn ®°,d leta 1918 dal postreliti v Boki reKa Zakal ba5 Tegetthoffu, katc-strijj |/netlie o slovanskih narodih v Av- br0 Manjvrednem elementu, je dognano? Postavitev Tegetthoffovega spomenika bi ne pomenila ničesar drugega, kakor izraz hvaležnosti do ue in ljudi, ki so nas tlačili stoletja. Mnenja so pač, da odgovarja naši mentaliteti, če poljublja, mo bjč, ki nas je tepel. Ce že začnemo pri Tegetthoffu, potem moramo biti dosledni in postaviti iz hvaležnosti spomenike tudi še Radeckemu. Borojeviču In last not least tudi Franju Josipu kot vi kovnemu vojskovodji avstrijske armade. Da končamo. Jugosloveuska javnost o-gorčeno odklanja žaljive podvige gotovih elementov, ki še gazijo v stari mentaliteti. Ne dvomimo, da je do uresnTj-nja tega načrta dalje kakor na Mars, toda že dejstvo, da se o tem sploh razoru, lia, je narodna sramota, katere nikoli ne bomo izbrisali. Sicer pa morajo gospodje pokretaši te hilminantne ideje vzeti se eno važno r. kolnost v obzir. Ne samo na Dunaj, tudi v Rim bo morala iti deputacija, da ooprosi za dovoljenje, ker bi se drugače zgodilo, da bo gospod Bodrcdo migni! samo s prstom in osramočeni oboževalci Tegetthoffa bodo morali nesti svojega malika zopet v muzej, ter skrivljenih hrbtov defilirati s stegnjeno roko pred italijansko zastavo, da dajo zadoščenje 'Piši »prijateljski zaveznici« Italiji, ki v svoiih »kolonijah« ne trpi provokacij. vori v radikalškf h'krogih da Hndoak terii proti Vukičeviču okrog 20 maja izdali velik proglas na vse radikale in na narod. Na drugi strani se tudi raznašajo vesti da hočejo radjkujski nezadovoljneži takoj po praznikih stoniti potom predstavnikov glavnega odbora radikalne stranke v stike z opozicijo in sicer v prvi vrsti s FmoČko-demokrat-sko koalicijo. V teli krogih se celo tia-daša kot možno, da bi se našel izhod i iz sedanie situacije na ta način, da bi se na čelo nove kombinacije, v kateri bi bili KDK in radikali, postavila navtralna osebnost iz vojnih vrst. Zdi irripib ^ rr VI za to mesto že dve vojaški kandidaturi v vidu. koiih imen pa še noče- Žcrjav na nedeljskem shodu v Litiji podčrtal že nonovno dane izjave obeh voditeljev KDK glede angleškega posojila s povdarkofn da bi se lahko zgodilo, da bo KDK odklonite odgovornost za oosojilo in zapustila skupščino a k o bi večina ne vzela v poštev kritike in ugovorov KDK proti načinu najemanja tega posojila in oredvSem ako bi sc tudi to posojilo ne porabilo pravično za vse dele države. Onopmn nožor u Zagrebu ZAGREB. 18. aprila. Danes bi prišlo na vojaškem letališču v Borongaju skoro do pravcate katastrofe. Iz nepojasnjenih vzrokov je namreč nastal v neki baraki, ki služi kot skladišče jo izdati javnosti dokler se popolnoma I za bencin in municijo. ogenj. Požar ne utrdi s^r^nm med nezmDvnlt- i ic najprej objel bencin, nakar so sle-ueži v radikalskem klubu in KDK z ene ter z dotično osebo z druge strani. Seveda pa tudi g Vnkictevič in njegova grupa ne mirujejo. Njegovi pri stašl so overjeni da se bo Vukičevi- dile močne detonacije. Eksplodiralo je namreč okrog 60 granat in bila je velika nevarnost, da se vname cela zaloga municije. Rešilna akcija je bila zato silno otežkočeua in nevarna. Z veliko požrtvovalnostjo se je gasil-x . «... , „ . i cem končno vendarle posrečilo ogenj u posrečite 'zrm uti akeno nroti nje-1 omejiti in v treh urah tudi pogasiti, mu v vrstah radikalne stranke. Muc-< [ e požrtvovalnosti gasilcev se je za-n.ia so. da in oonurtl nezadovoljneže j hvaliti, da ni ogenj objel tudi aero-' koncesijo da nnzna glavnemu od-; planskih hangarjev. Baraka je zgore-i°ru vse kompetence, ki mu pripadajo ]a do tal, škoda pa še ni ugotovljena, no štatutu, Vnkičcvič jo na pričel tudi . . / dnjapc^o oroF^mizivo. Niegovo biva- Znbteue ameriških BOcijalistou S SSrsP iajs jrsat , , , ... T. 1 ’ lr' n""'n1'' . n 10 i jc izvoljen poslanec Norman Thomas. -H pmM.' , na svojo stran rtalma- stranka je na svojem konsrcsn spre- of n f dnZ j’ ,-C '"f tel« tndi proeram, ki vsebnic sledeče odiocd, na nobeno stran zlast, zato toike. , Crta -c vwl| voj„ J d , t,e. ker se nojavliaip vedno znova tr- - — - s zn\drc med radikali-Urvati in radika-li-Srbi. Tudi v Voivodini sami. kjer je svoič^s dr. Ninčič nričol akcijo nroti Vukičeviču. sc jo dne 17. t. m. pričela protiakcija Vukičevičcve grupe. Minister poljoprivrodc Stankovič ie * 2. Sklenitev pakta proti vojni. 3. Priznanje sovjetske Rusije. 4. Umaknitev ameriških čet iz Nikarague. TOBAČNA TOVARNA V SERESU ZGORELA. ATENE, 18. aprila. Včeraj popoldne na konferenci okrožnega odbora radi-1 je zgorela tobačna tovarna v Seresu. kalne stranke v Subotici ostro napadel i Škoda znaša nad milijon drahem. Nlrtčlča in njegovo akciio +er te dal' Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen, končno snreieti resolucijo v kateri se i ker so v kratkem pogorele tamkaj akcija proti Vukičeviču obsoia. Zna- že tri tobačne tovarne. 3.4 a.I 2. Zločinčeva s LEPI USPEHI DAKTILOSKOPIJE M a r i b o r,18. aprila 1928. Daktiloskopija! — Modernega zločinca, profesionalnega vlomilca in podobne tiče kar strese ob tej besedi. Kolikokrat so še prekleli učenjaka, ki je dognal, da ni na svetu dveh ljudi, katerih prsti bi vtisnjeni v prah, barvo ali kai sličnega — dali enake oblike in črte. Kako lepo bi se dali s primerno spretnostjo izvesti vlomi brez teh nesrečnih odtisov prstov, brez te proklete daktiloskopije! V dobrih starih časih so si napravili j»evidenco« grešnikov*zoper postave na ta način, da so jim sekali prste in roke, rezali nosove in ušesa, v »sveti« carski Rusiji so še celo daleč v prejšnji, že pro-svitljeni vek težkim »katoržnikom«-jet-nikom z razbeljenim železom vžigali znamenja, ali so jim pa vsaj — in to tudi še v 20. veku — s palicami in šibami tako razmesarili hrbte, da so brazgotine ga vedno ostale. Če ne bi bilo strašnih muk, bi imeli moderni zločinci to »evidenco« raiši, kakor pa evidenco potom daktiloskopije, ki sicer prav nič ne boli in tudi ne kazi človeka. Ušesa so imeli namreč mnogi enako obrezana, hrbet enako razbit, dočim so odtisi prstov za posameznika fotografija in knjiga grehov. Po odpravi torture so zapuščali prebivalci ječ za seboj le spise s številkami in legendami, v moderni dobi pa zapuščajo ob zločinu in kazni daktiloskopič-no evidenco, kjer je vsaka prevara iz-. ključena. Taka evidenca se prav dobro in uspešno vodi tudi na mariborskem policijskem komisarijatu že dobrih šest let, odkar je predstojnik nadsvetnik g. Kerševan. V sobi pred njegovo pisarno vidimo par precejšnjih omar s predali razne velikosti. Vsak predal je zaznamovan s črkami in številkami. Na posebno polo odtisnejo delinkventu prste In dlansko blazino. Zraven pride njegova slika in razni podatki. — To gre v predal. Mož greši vdrugič. — Pri vseh slučajih, ki so lahko še tako čudoviti, je pomota v osebi izključena. Tudi koga drugega ne more poslati, da bi zanj odsedel kazen. Podpisati se mora zopet s prstom. Če se dajo vsi podpisi ponarediti, ta se pa ne da in ne da! Na kraju in torišču zločina zapusti zločinec sledove svojih prstov — in mariborsko gledališče ^ § REPERTOAR: preda, 18. aprila ob 20. uri »Kreutzerje-va sonata« ab. B. Kuponi. Četrtek, 19. aprila ob 20. uri »Rigoletto« ab. D. Kuponi. Petek, 20. aprila. Zaprto. Sobota, 21. aprila ob 20. uri »Dva bregova« ab. A. Kuponi. Nedelja. 22. aprila ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. — Ob 20. uri »Jesenski manever«. Premijera. Dr. Piuko u Slovenskih goricah Na Belo nedeljo sta se vršila v Slovenskih goricah dva lepa shoda SDS, na katerih je narodni poslanec dr. Pivko podal poročilo o položaju, V Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je po maši zjutraj zbralo blizu 100 kmetov v prostorih Golobove gostilne in se je pod predsedstvom znanega u-glednega kmetovalca g. Krambergerja iz Gočove, obenem predsednika krajevnega odbora SDS, vršilo javno zborovanje. Poslanec dr. Pivko je v živih barvah orisal vzroke ustanovitve KDK, njene borbe in utemeljenost nienega nastopanja. Zborovalci so soglasno odobrili izvajanja g. poslanca in politiko celotne KDK ter vodstva SDS in izrekli vsem zaupanje. V debati je bilo tudi s strani navzočih kmetovalcev čuti ostre pil upravičene besede na naslov SLS, ki je toliko let vodila slovensko ljudstvo pa nos. Zborovanje je trajalo nad dve Uri ter je bilo izredno živahno. Zlasti so Se zborovalci zanimali tudi za nečuveno postopanje centralne državne uprave v zadevi podeljevanja kreditov prečan-pkmi in zlasti slovenskim krajem, dalje pa samora.vano pvjetje angleškega po- i*. >' ■ * ■ »led in slika PRI MARIBORSKI POLICIJI. imajo ga prej ali slej. Policijske oblasti izmenjavajo med seboj daktiloskopične karte. Dolgoprstnež sedi recimo v Zagrebu ter se dobro počuti v nadi in celo v prepričanju, da bo le malo sedel radi — male stvari, pri kateri so ga zalotili. Naenkrat pa kakor strela iz jasnega: Iz Maribora, Ljubljane, Gradca je prišlo da ima še to, to, to in to na grbi. Drugi se kiti s tujim, nedolžnim imenom. Nekaj časa se smeji v pest, naenkrat pa odtisi prstov izdajo njegovo pravo temno osebnost z vsem, kar že ima na vesti. Za modernega zločinca je daktiloskopiranie najtežji in najusodnejši moment vsake, še tako dolge in stroge preiskave. Primitivni zločinec se daktiloskopiji smeji, dokler je ne pozna. Ko jo enkrat spozna, se je pa boji, kakor hudič križa. Če bi profesijonalnemu zločincu odtisnili samo en prst, bi si ga gotovo odsekal, vrgel proč, kakor vrže proč pav onesnaženo svoje lepo pero. Pri »delu« pazijo rafinirani zločinci na vso moč, da puščajo čim manj sledov. Pa kako nai se obvaruje vsakega odtisa prstov pri kompliciranem delu, kakor so po večini vlomi! Daktiloskopija se tudi neprestano izpopolnuje. Ko pride zlo činec na en »trik«, imajo zasledovalci že deset novih. Daktiloskopični oddelek mariborske policije ima že nad 7000 kart. Še bolj bi se razvil, če bi imel potrebne prostore, zlasti za fotografiranje. Tudi to ovira, da je materijal v raznih sobah in ne priročno in pregledno skupaj. Tudi pri razkrivanju zločincev je ta evidenčni materijal že dosti pomagal. Tako n. pr. je pri vlomu v Kamnici pri Slokarju zločinec zapustil samo svečo, s katero si je svetil in na katero se je moral tudi »podpisati« s prsti. Z belo svečo so bile pa velike težave. Na fotografiji se odtisi niso dali spoznati. Svečo so pobarvali s pra-šnato indigo-barvo, potem je pa šlo. Odtisi prstov so postali temnejši in tudi razločni. * • » Mnogi nepridipravi, pokvarjeni in zapeljanci bi se raiši vrnili v pošteno življenje, če bi videli, kako se pri policiji g. G r o b i n pridno ukvarja z njihovimi odtisi prstov, kako te sledove in slike greha od vseh strani motri z lečo, razmnožuje, povečava in registrira. sojila in druge gospodarske zadeve. Ob 3. popoldne se je vršilo v Mariii Snežni v prostorih gostilne Krisper drugo zborovanje, katerega se ,je istotako udeležilo okrog 100 posestnikov in delavcev, med njimi trije pristaši SLS. Tudi tam je poročilo poslanca dr. Pivka izzvalo z izjemo navedenih klerikalnih poslušalcev popolno soglasje in odobravanje. Navzoči kmetje sami so z vso odločnostjo zavrnili nekaj medklicev enega izmed klerikalnih poslušalcev. — Govorili so tudi še domači posestnik g. Krese ter predsednik okrajne organizacije SDS g. dr. Gorišek. Zborovalci so tudi tu izrekli poslancu dr. Pivku ter vodstvom SDS in KDK zahvalo in zaupanje. Zvečer se je vršil v Sv. Lenartu v prostorih g. Recerja animiran prijateljski sestanek, na katerem je izrekel tudi g. poslanec dr. Pivko krajši govor. Program »Obiličevega« koncerta, ki se bo vršil v petek v Mariboru, je sledeči: Josif Marinkovič: Narodni zbor, poje »Obilic« moški zbor). St. Mokranjac Njest svjat... fis mol, iz Opela (moški zbor); Josip Slavenski: Romarska popevka (ženski zbor in tenor); Stevan K. Hristič: a) Duši i duši, b) Svjati Bože... (mešani zbor); Mihajlo Vukdragovič: Pojaiiali pulinjata in Milan Bajšanski: Dokle ulica spi... (moški zbor); Sv. Mokranjac: X. Rukovet, pesmi iz Ohrida; Jakov Gotovac: Jadovanka za teletom (mešani zbor). Jakov Gotovac: Koleda, narodni običaj v5. delih; St. Mokranjac: V. Rukovet, pesmi iz Srbije (mešani zbor). Jadranaši! Radi sprejema in koncerta beograjskega akademskega zbora »Obilic« odpade pevska vaja v petek dne 20. t. tn. in se vrši ista v soboto dne 21, tui. 829 L K N i K __________________ Mariborski Gradbena delaunost oblastnega odbora Gradnja nove švicarije v Rogaški Slatini, ki jo vrši po načrtih gradbenega oddelka mariborskega oblastnega odbora stavbenik Gologranc, lepo napreduje. Termin za dograditev je podaljšan do 1. junija. Novo stavbo, ki so jo že pred božičem spravili pod streho, so sedaj po zimskem odmoru tudi že znotraj opremili in bo v nekaj dneh ometana. V novi enonadstropni švicariji bo 18 enoposteljnih in 12 dvoposteljnih sob za goste. V pritličju bo v vseh prostorih švicarija, ki jo prevzame v najem lastnik dosedanje švicarije g. Ozom. Pred poslopjem bodo obsežni prostori za goste. Samo pokrita veranda bo dolga 29 m in široka 19 m, razen nje pa je še lep prostor za mize nepokrit. Med Ljubljanskim in Tržaškim domom, kjer so podrli staro trafiko, so postavili odprto teraso v višini prvega nadstropja, kjer bodo gostje pod velikimi solnčniki lahko čitali. Tik terase so popolnoma preuredili čitalniške prostore v hiši sami. Napravili so štiri sobe: dve za čitalnico, eno za radio in eno za pisanje. Prostori so dobili novo opremo z imitiranim hrastovim lesom. Docela prenovljena in preslikana je tudi kavarna g. Martinoviča ter na nc-vo opremljena in preslikana kapelica sv. Ane, ki so ji povečali zakristijo. V kratkem pa pričnejo tudi dela na razširjenju dosedanjega manjšega poslopja poleg oblastne palače v Vrazovi ulici, da se pridobijo novi potrebni uradni prostori. V pritličju dobi kmetijski oddelek štiri prostore, prvo nadstropje pa bo namenjeno gradbenemu oddelku, ki dobi tri velike sobe risalnice in štiri posebne sobe za inženjerje. Na novo se napravi v poslopju stanovanje za slugo, ostane pa tudi v bodoče dosedanje stanovanje hišnika. — Promet z nepremičninami. Trgovec Karl Gaspari je prodal Anici Ašičevi, soprogi notarja, hišo št. 21 v Razlagovi ulici z njivo in vrtom za Din 369,000..-r- Stavbenik Rudolf Kiffmann je prodal za 95.000 Din Janezu in Mariji Cerkovnik, davčnemu oficijalu v pokoju, hišo št. 9 v Jelačičevi ulici. — Posestnik Ivan Jauk je prodal Josipu in Anici Grenkuš, čevljarskemu mojstru, hišo št. 76 na Koroški cesti za 142.000 Din. — Ivan in Marija Vindiš, zasebnica, sta kupila od posestnika Socerba Božiča za 73.500 Din hišo in vrtni parceli v Stritarjevi ulici št. 16. Ljudska univerza v Mariboru. Rudi koncerta srbskega pevskega društva »Obilic« odpade petkovo predavanje »Srbska žena«. V pondeljek 23. tm. predava švicarski pisatelj F. Burri o »Švici« in sicer na podlagi prekrasnih mnogoštevilnih skioptičnih slik. Vodil nas bo ob obalih prekrasnih švicarskih jezer od severa do juga in dvignil nas bo v višine najvišjih, najveličastnejših gora! Edinstven užitek se nam obeta! Prireditev se vrši v veliki kazinski dvorani. Predprodaja vstopnic v soboto in pondeljek pri g. Hoferju in ge. Zl. Brišnik (12, 10, 8, 5 Din.) Velika nevarnost za ptice. V kratkem bodo naše ptičice, ki nas s svojim petjem in žvrgolenjem tako lepo razveseljujejo, začele gnezditi oziroma bodo dobile svoj mladi zarod. — Ali kakor vsako leto jim tudi letos preti nevarnost od mačk, katerih imajo hišniki v okolici parka kar cela gnezda. Te uničevalke naših pevcev se živijo skoraj izključno od ptic, posebno od negodnih mladičev, katere pobirajo po parku in vrtovih. Grozno je videti, kako vlačijo mačke mlade kose, ščinkovce itd., ki jih zalotijo, ko si brezskrbno iščejo živeža po parku. — Ako bo šlo tako naprej, v par letih ne bomo imeli nobenih kosov in ne drugih ptic več v našem parku. — K železničarskemu zborovanju. Udruženie jugoslovanskih železničarjev nocoj pri železničarskem zborovanju ne sodeluje ter ni sploh v nobeni zvezi s shodom. — Vest o atentatu na Mussolinija ni tako senzacijonelna kakor so neobičajno nizke cene vsega manufaktnrnega blaga, ki ga ima tvrdka L. Ornik na Koroški c. 9, v veliki izbiri na zalogi. Vi v ;.i ai ibor u, uiic* lo. l/. i.9.3. dnevni Občni zbor Jug. Matice v Mariboru se je vršil sinoči v mali dvorani Narodnega doma. Izvoljen je bil z malimi iz-premeinbami zopet stari odbor s predsednikom, ravnateljem g. Stankom Detelo. Sklenjeno je bilo, da pristopi mariborska podružnica Jug. Matice k snujoči se Narodni Obrani. — Kaj je z zidavo naših šol? Ako čitamo dnevne rede sej. občinskega sveta mariborskega, najdemo vse drugo, le o naših šolah ni vec glasu. Kako se je to vprašanje uredilo? Kolikor nam je znanb, ima vsled pomanjkanja prostorov 8 razredov ljudskih šol menjaje vsak teden 3 dni predpoldne, 3 dni samo popoldne pouk. Kaka bo šola v vročih popoldanskih dneh, si lahko mislimo. Meščanske šole, osobito deška, pa imajo tudi prenapolnjene razrede. — Podeželske šolske občine so dobile od šolskih oblasti nalog, da morajo preskrbeti zadostno število šolskih prostorov. Ali to velja tudi za Maribor, kjer je misel na zidavo novih šol in razširjanje popolnoma zaspala? Po prevratu se v tem o-ziru sploh nič ni storilo. — Grajski kino v četrtek Mačja steza SudermaAN Vsem društvom, šolskim vodstvom in predavateljem! Tvrdka Leder in Angerstein, tvornica učil v Gradcu, (Avstrija) je izdelala izvrsten, izredno lahek, ličen in lahko prenosljiv episkop, imenovan »Jugoskop«, s pomočjo katerega je mogoče projicirati na platno vsako razglednico, tiskovino ali sliko. Ta aparat bo izredno dobro služil šolskim zavodom pri pouku, ravnota-ko pa je potreben vsakemu društvu in predavatelju. Postrežba aparata je čisto enostavna, potrebna je zgolj električna razsvetljava. Slike so izredno jasne in velike. Cena kompletnemu aparatu z električnimi žarnicami in celokupnim priborom znaša 2000 Din. Zastopstvo za razpečavanje »Jugoskop« aparata v Sloveniji ima Zveza kulturnih društev v Ljubljani, kjer je aparat na ogled ter dobe interesenti vsa točna navodila. —. Agilnost Madžarske na morju. Pogajanja Madžarske s »Cosulich Line«. o katerih smo poročali, so zakliuč** na, in sicer prav uspešno! Cosulich bo oivoril dve madžarski progi, za kar dobi od madžarske vlade letno poldrugi milijon pengov, t. j. okrog 35 milijonov dl* narjev. Istočasno prevzame Madžarska svobodno luko na Reki... Od jngosJO' venske vlade pa prejemajo vse naše P0, morske linije komaj 10 miiiionov podP~ re... Vlomilski špecljalist. V Zagrebu šo zaprli nekega Fraitf® Šanjeka, rodom iz Varaždina. Fant .'6 star komaj 23 let, a že velik vlomilski špecijalist, ki obiskuje najrajši cerkve in župnišča. Na Hrvatskem je izropal ni'-več in nič manj kot cerkvž in župnišč in 1 občinski urad. To se je zgodilo v prav kratkem času. Iz Zagreba je tud* mariborski policijski komisarijat dobil odtise njegovih prstov in ker ima že od 1. 1922 izborno urejeno daktiloskoplČ«0 evidenco, je spoznal v Sanjeku tatu cerkvenega denarja kar na treh mestih mariborske oblasti: pri Sv. Magdaleni. Sv. Marku nižje Ptuja in Poljčanah. Sanjek je v Zagrebu sam povedal, da je b" preko božičnih praznikov v Mariboru* Bil je pa tudi v Avstriji in v Srbiji. Pred svojo vlomilsko karijero se je fant u* kvarjal z mesarskim poslom. Brez daktiloskopije bi se pokoril samo za hrvat-ske svoje grehe, tako se bo pa tudi ?a mariborske in še ostale iz drugih krajev. — Esperantsko društvo v Mariboru naznanja, da se vrši redni občni društveno leto 1928 v petek, dne aprila ob 20. uri (8. zvečer) v posebnem (zadnjem) salonu hotela Halbwidl v Ju -čičevl ulici s sledečim dnevnim redom-Poročilo odbora o prejšnjem društvene: letu, volitev novega odbora in slučaj stL Prijatelji esperantskega gibanja dobrodošli! Odbor. •-_______________ fpom&nftalte s« CH® Ogromna pravda s cerkvijo v Angliji POSEST, VREDNA 16.800 MILIJON OV, ZA KATERO SE KOLJEJO PULIJO ŽE 200 LET. IN V Londonu se pravda z angleško cerkvijo 821etni Allery za veliko posest, ki se razteza preko več londonskih ulic ter predstavlja vrednost sebno bojno sredstvo je bilo uničevanje dokumentov, ki so služili v korist nasprotni rodbini in stranki. V tem so tekmovali nasledniki Stockwello- 16.800 milijonov v našem denarju. Sta ; vih sorodnikov ravno tako, kakor ri tožitelj dokazuje, da je cerkev od potomci njegovega nezakonskega si- nekega njegovega pradeda dobila to posest v last le za gotovo dobo, ki je pa že davno potekla. S to zadevo pa ima opraviti tudi policija, kajti energični stari gospod je na sporni posesti zasedel več sto hiš na ta način. da je privabil v nje stanovalce z zelo nizko najemnino, ki se je morala plačati v naprej. Cerkev kot lastnica je zahtevala od policije, naj stanovalce deložira. To pa se ni dalo izvesti, ker je bila najemnina že plačana za gotovo dobo. Cerkev se je nato poslužila svoje lastninske pravice, ter najela delavce, ki so začeli stanovalcem nad glavami rušiti strehe. Med najemniki in uslužbenci cerkve so se bili pravi boji, dokler se po dolgih posredovanjih in pogajanjih ni uredilo nekako premirje: Da cerkev preneha z rušenjem, da najemniki ostanejo dokler imajo plačano najemnino in da potem vse počaka na razsodbo sodišča. Za ogromno posest, nazvano Esta-te, trajajo hudi spori že 200 let. Na stotine ljudi je že skušalo dokazati svojo lastninsko pravico. Zadnji lastnik Estate, kateremu ni nihče nasprotoval, je bil neki Jon Stockwell, ki si je baje pridobil ogromno bogastvo s tihotapstvom. Mož je živel neporočen z neko vdovo Angeli ter imel z njo sina Johna. Ko je leta 1740. umrl brez oporoke, je nastal za dedščino velik spor med njegovimi sorodniki in vdovo Angeli, materjo njegovega sina Johna. Angeli je stala na stališču, da j n njen sin edini dedič svojega očeti. Energična žena je s svojimi sorodniki in prijatelji Estato enostavno zasedla in branila, kakor trdnjava. Seveda tudi Stockwellovi sorodniki niso mirovali in od generacije do generacije so se nadaljevali neizprosni boji za ogromno bogastvo. Po- na Johna in njegove matere Angeli. Po vsej Angliji so se vršili dolga desetletja vlomi v cerkve in cerkvene urade in iz cerkvenih knjig so bile iztrgane vse strani, na katerih sta se nahajali imeni Stockwell in Angeli. Nasprotniki so si podtikali tudi raznovrstne falsifikate. V kolikor to ni zaleglo, se je pa skušalo doseči tudi s krivimi prisegami, ropi in uboji. Več Stockwellov in Angellov je postalo v dobi dobrih sto let žrtev skrivnostnih zločinov v raznih krajih Anglije in celo Amerike in Avstralije. Estato je odstopil cerkvi eden od Stockwellov, ki se je s svojo rodbino držal na posesti, dokler ga nasprotniki niso s silo pregnali, Današnji stari pravdar je potomec Johna Angella, ki je imel več sinov in hčera. Johnovi sinovi niso imeli i sreče. Nasprotniki so jih iztrebili zločinskim potom. Več sreče so imele hčere, ker so se razgubile po svetu, poročile ter tako ušle nasprotnikom iz evidence. Stari William Allery trdi, da ima vse dokumente, ki dokazujejo njegovo direktno potom stvo ene od John Angellovih hčera. Od tožb njegovih prednikov se nahaja v sodnih arhivih prva iz leta 1824. Tožba je bila tedaj zavrnjena. Druga tožba je iz leta 1846. Ta proces pa ni bil zaključen, ker so tožitelja nekega dne našli mrtvega z razbito glavo v nekem jarku. Potem je še ena od njegovih hčerk poskušala svojo srečo, Komaj je pa sodniji prijavila neke važne dokumente, so jo že našli umor jeno. Zločinca so izsledili in obesili Motiv zločina je bil boj za dedščino. Od tedaj naprej si ni nihče upal prec sodnijo radi Estate. Zadevo je celo današnji tožitelj odložil na pozni večer svojega življenja Nasi jaunosti Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, iz-etih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širilo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Volja in težnja za napredkom je razvita pri nas do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjenje novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življenjsko silo in so dokazi, da je nad nami bodočnost, svetlejša od preteklosti in boljša od sedanjosti. Naša volja in težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materialnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materijalnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, socialnih in političnih komponent. Udejstvovanja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih združenj, socialno političnih' stremljenj v narodu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju Za naše olimpijce. JNS je sklenil, da'se na vseh meddr žavnih, medmestnih in prvenstvenih no-naše industrije, trgovine in obrti. Tukaj jgometnih tekmah pobira od vsake vstop je vidna naša kultura, naša socijalna po' litika, naša socijalno-higijenska prizadevanja. Brez kulture, brez socialne politike ni industrije; brez industrije ni kulture in ne drugih izrazov narodovega, duševnega in etičnega udejstvovanja. Ta ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in .. obrtjo ter med našimi najrazličnejšimi | stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi združenji mora biti dnku- nice en dinar v korist medsaveznega odbora za IX. olimpijado, kateremu je vlada odrekla vsako podporo. Tekmo Jugoslavija—Avstrija, j ki se bo vršila 6. majnika na Dunaju, bo | sodil češko-slovaški sodnik Zenišek iz Prage. Iz Zagreba se bo odpeljal na to mentirana tudi zunanje vidno. Za to je nujno potreba in v korist stvari sami, da se ob času razkaza našega materijalnega gospodarstva prilikom VIII. Ijubljan- ki se jim pridružijo na Dunaju mnogoštevilni jugoslovenski študentje iz Gradca. — Concordia na Dunaju. Tekmi zagrebške Concordije z obema najboljšima nogometnima kluboma prve Hemške uolitue in biuši cesar Pri zadnjih državnozborskih volitvah v Nemčiji je bila bivšemu cesarju Viljemu iz Doorna onemogočena vsaka soudeležba. Nobene stranke ni mogel podpreti, ker še ni bilo rešeno vprašanje njegove odpravnine. Medtem je postal doornski graščak ... pa naj še tako taji ... jako bogat privatnik, ki lahko od lepih svojih dohodkov precej žrtvuje za volitve, ki se bodo vršile tretjo nedeljo v maju. Nemški demokratski listi že poročajo, da so se vršila pogajanja in posvetovanja med vodstvom nemške nacionalistične stranke in Viljemovimi zaupniki. Pogajanja so si želeli nemški na-cionalci, izgleda pa, da so z njimi precej nezadovoljni. Obljubljena jim je subvencija dveh milijonov mark, a to le pod pogojem, če bodo nemško-nacionalni poslanci v pruskem deželnem zboru dosegli, da bodo Hohenzollernci za dobo dvajset let oproščeni zemljiškega davka. Kakor se vidi, je Viljem dober trgovec. Z odpisom davka bi se subvencija boljše izplačala, kot vsako oderuško po sojilo. Viljem pa hoče svoj denar naložiti še bolj na varno. Za slučaj, da v pruskem deželnem zboru ne bi prodrla zakonska osnova davčnega odpisa, zah tevajo namreč njegovi zastopniki povrnitev za agitacijo izročenega denarja z obrestmi vred in v to svrho najbrž še razna jamstva. Če bodo še dolgo z doornskitn graščakom v poslovnih zvezah, bodo najbrž tudi nemški nacionalei izgubili simpatije do cesarskega gospoda. la nas savez, naj delegira jugosloven-ma, naši kulturi in našemu gospodarstvu skega sodnika na medmestno tekmo Bu-klanjal. Zato ne cepimo moči in pokaži-1 dimpesta-Bratislava. JNS je odredil za mo se v celoti. In zopet je za to najlep ša prilika ča* letošnjega ljubljanskega velesejma. Naprošajo se vse organizacije, društva, zveze, združenja itd. da se temu va- to igro g. Babiča, ki je sodil preteklo nedeljo prvenstveno tekmo Primorje— Ilirija v Ljubljani. Druga tekma Austria—Jugoslavija va, zveze, Beogradu je končala v' pondeljek s b.lu odzovejo» m svoleg Pm*e zmag0 Nemcev 2:1 (0:1). Ustrelila postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo poslati uradu velesejma v Ljubljani. Hajznamenitejše žene na suetu sta Sindelar obakrat in Marjanovič za Jugoslavijo. Hajduk je bil tudi ta dan tepen 2:0 (0:0). Budimpešta—Sobotica 6:1 (3:1). V medmestni tekmi med madžarsko • x -t - -xi u prestolico in Subotico je v pondeljek v Eden najve^lh .Par'š^ Subotici zmagala Budimpešta z veliko je razpisal za svoje čitatelje anketo o * ... , vprašanju, katera ženska je ideal dana- s šnje moderne Parižanke. Proti priča ko- Naši nogometaši olimpijci vanju je dobila največ glasov gospa so -e prijavijeni za Amsterdam, za en-Curie, znamenita iznajditeljica radia. jcra{ sam0 po številu. Na svetovni nogo-Za njo sledi slavna igralka Sara Bern- j metni turnir, ki se bo vršil od 27. majni-lardt, potem bolničarka Edith Cawell, La ^ junija, pojde 20 Jugoslovenov: ki so jo Nemci med vojno ustrelili v 17 igraicev, predsednik JNS dr. Ljubo Belgiji, nato pa žena generala Botha, Marchi, tajnik Riboli in savezni ka-novinarko Severine, Suzana Lenglen in petan ter podpredsednik Mesavoda dr. etalka Ruth Elders. | Pandakovič. „ , , ... XT .Prvenstvo Evrope v veslanju — v Beo- Proti kratkemu krilu v Nemčiji. gradu. Poštno ministrstvo v Nemčiji je skle- S£J k0(j0 vr§iie v nagj pre_ nilo pretekli mesec, da nobena uraamca ves]agjte tekme za prvenstvo Ev- ne sme nositi Kratkega krila. 1 o novem Jugosl. veslaški savez in splitski pravilniku mora doseči krilo poštnih .A Uelifco čiščenje u Parizu Za spomlad je odredil policijski prefekt temeljito čiščenje Babela ob Seini. Nočne policijske racije sc izvajajo s te-HifiUitostjo, ki. že dolgo ni bila v navadi. Revolucija meč šiviljami u Budimpešti Med šiviljami v Budimpešti je nastala prava revolucija. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo izdalo naredbo, da morajo vse šolarke nositi uniformo, t. j. modro krilo in enakobarvno bluzo mornarskega kroja. Sedaj mora nad 30.li00 šolark nositi tako uniformo. Ker pa ne katere šole same izdelujejo te obleke, druge zopet pa so izročile delo velikim tvornicam, imajo šivilje od tega veliko škodo. Zveza šivilj je zato sklenila, da izroči ministrstvu prosvete proti takemu postopanju posebno protestno noto. uradnic dolžino 20 cm pod kolenom. Kakor pa poročajo iz Berlina, so vložile poštne uradnice protest proti tej odredbi in se zdi, da nameravajo stopiti tudi v stavko, ako ne bi bila ta naredba pre klicana. Mehikanske kravate. Pri zadnji revoluciji v Mehiki so v ne klub »Gusar« že prav intenzivno priprav. Ijata vse potrebno za to veleprireditev, za katero je tudi predsednik vlade obljubil državno podporo. Usmrtitev francoskega zločinca. V Caenn v Franciji je bil te dni usmrčen zločinec Viljem Foilain, ki je meseca ________________________________________ --- februarja izvršil roparski umor nad neki vasi blizu glavnega mesta obesili 24 I kim šoferjem, v Parizu pa umoril neke- Indusov na drevesa v parku. Neki Ame- ga francoskega polkovnika. Justifikaci- rikanec je vse skupaj fotografiral, na- ja je bila izvršena ob petih zjutraj, roi-pravil potem razglednice in jih javno laina so le z največjo težavo spravili do prodajal z napisom: Mehikanske krava- giljotine. Izrazil je željo, naj ga pokop-te. Mehikanci so se smejali tej šali, ven- Ijcjo skukno s pismi njegove matere m dar pa šale ni razumela mehikanska vin- j ljejo skupno s pismi njegove matere m da, ki je podjetnega .V:tyirik;>nca takoj j stvenentu institutu zu študijske svrne4 izgnala. 1 kar so mu tudi ugodili. Hans Dominik: Oblast treh Bilo je opoldan petnajstega avgusta. Radio brzojavke so kakor običajno vezale ves svet. Ob 12. uri 13 minut, 15 sekund je bil pa ta promet naenkrat prekinjen. Do sedaj je skrivnostna oblast dajala svoje brzojavke potom neposrednega vpliva na kako veliko evropsko ali ameriško postajo. Ob poldanski uri petnajstega avgusta je pa stalo nad vzhodnim delom Atlantika naenkrat močno elektromagnetično polje. Jedro polja je imelo obliko visokega ozkega stolpa, ki je deloval s stotisočimi vali v sekundi ter izžareval valno energijo v iznosu 10 milijonov kilovatov na vse strani, ko se je naglo pomikal preko oceana proti za-padu. V ritmu Morzejevih znakov se je polje pojavljajalo in izginjalo in vse električne naprave Evrope in Amerike so reagirale. Pasažirji električnih železnic so čuli znake iz mrmranja voznih motorjev. Kjerkoli so gorele električne luči, povsod je njih utripanje dajalo tudi iste znake. Kjerkoli je človek držal telefonsko slu-šalo na ušesu, povsod so pogovore glasno in ostro prekinili ti znaki. Pisal-niki vseh brzojavnih postaj so v eni in isti minuti prenehali pisati tekoče depeše, pisati so morali sporočilo tajne oblasti: »Oblast: Vojne je konec! Oblast zahteva pokorščino. Nepokorščina se kaznuje.« Svet se je zdrznil pod besedami tega sporočila. Kakor bič so udarili ti lapidar-ni stavki, oznanjajoči svetu novega gospodarja. Vlada in posamezni državniki niso vedeli ne kod ne kam. O resnosti tega sporočila ni bilo mogoče dvomiti, ker so bili dosedanji dokazi in izrazi tajne oblasti dovolj močni in prepričevalni. Zunanja politika v tem trenutku ni delala težav. Oblast je zapovedala mir in pokorščina je bila edini izhod. Vezave so pa nastale v notranjosti držav. Posamezni narodi so kazali večjo ali manjšo odpornost proti vladam. Ljudje so se vpraševali, če je sploh še potrebno vlade upoštevati, ko je pa vse na svetu odvisno od skrivnostne oblasti, ki lahko vse vlade preko noči odstrani. Ni čuda. da so posamezniki izgubili smisel za državno skupnost. Saj še za svoje lastne zadeve niso imeli več dosti brige. Profesor Raps je sedel v svoji delavnici. Pred učenjakom je ležal rokopis že skoraj dovršenega dela. Pisalno mizo so pokrivali kupi pisem in brzojavov. Po-vprašanje državnih oblasti, znanstvenih zavodov in celo tujih vlad. Profesor ni pogledal tisoče teh pisem in vprašanj. Ves siv in upadel je bil, ko je držal v rokah kos papirja z brzojavko skrivnostne oblasti. Ustnice so se mu tresle ter tvorile s težavo presekane besede: ... Moj Bog! ... Kako trpi narava kaj takega? ... zamore posameznik dati svetu večno zimo ali večno solnce ... Ali je res človek ... kateremu je usoda izročila v roke vso človeštvo? ...« Profesor je dvignil pogled od brzojavke. Oči so se ustavile nad pisalno mizo. Tam je visel star dragocen bakrorez iz 18. stoletja, dar njegovih slušateljev. Bakrorez je predstavljal Šveda Karla Lin-nč. Profesorjev duh se je oklenil slike, kakor svetinje. Saj ni mogoče ... kje so večni naravni zakoni ... Ali pomota, ali pa prevara narave ... Ali se narava lahko zmoti?« Pogled mu je obstal na napisu slike: »Natura non facit saltus« (narava ne dela skokov). Profesor Raps je te besede večkrat prebral. Pomorile so ga. Bil je čas predavanja, profesor je odložil brzojavko ter z mirnimi rokami uredil svoje spise. * * • Sporočilo oblasti je došlo in učinkovalo. Vr''’" :o. bilo konec brez izrecnega pove' vojskujočih velesil. Končala .v atično, ker je oblast z viharje .-jem nastopila povsod, kjer se je še kazala bojna pripravljenost. Potrebno je bilo samo še, da se s formel-nim mirovnim sklepom obeli prizadetih vlad legitimira dejansko stanje. V Zedinjenih državah so sorejeli ta razvoj s popotnim zadovoljstvom. Vojna je bila Stonardova vojna. Novi vladi ie bilo prav, da ni bilo treba prevzeti neprijetne dedščine in da je bilo ljudstvu tako neljube vojne naenkrat konec. ANTOW NOVAČAN CEUIKA KRONIKA dramatski mozaik v treh delih pivi del HERMAN CELJSKI je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 401— 'v platno vezana Din 48‘— Dobi se v knjigarni TV . vne zadruge v Maribora Aleksandrova cesta št. 13 Drugače je bilo v Angliji. Tu so se z vsemi sredstvi pripravili in preuredili na boj. Angleški državniki so bili prepričani, da zamore samo srečen vojni konec obvarovati angleško posest. Lord Gashford je stopil v svojo delavno sobo ter se utrujeno in nevoljno zgrudil v naslanjač. Sluga je dobil kratko navodilo: »Lord Maitland pride, da ne bo nihče motil.« Angleški premier je ostal sam s svojo negotovostjo in odgovornostjo. Nervozno je trkal s prsti po naslanjaču. Lorda Ilraca jep rosil, naj pride, v na-di, da bo našel pri njem nasvete in načrte. Lord Horace je vstopil ter sedel nasproti. Nekaj časa je poteklo, predno je lord Maitland odprl usta. In še tedaj je izrekel le tri besede: »Vojne je konec«. Lord Gashford je pričakoval nekaj drugega. Pričakoval je pomoč z nasvetom in delom in postal je nestrpen. Po ovinkih je skušal izzvati razgovor ter vprašal: »Kaj bo storila ameriška vlada?« »Po padcu Stonarda jim je mir dobrodošel. Misel, da bi prišli pod novo železno pest, jim je prekruta. Saj so bili zasužnjeni dvajset let.« Lord Gashford se je zdrznil. »Kaj pa mi? Velika Britanija ... najsvobodnejša dežela sveta, ponosna na svojo neodvisnost ... Kaj bomo mi storili?« Lord Horace je odgovoril počasi in resignacija je zvenela iz njegovih besed: »Miru z Ameriko ne bo težko skleniti. Veliko težje bo z našimi dominijoni in kolonijami. Bojim se, da se bo Avstralija odcepila od države. Afriška unija nas še-potrebuje. Pri vsej svoji močni industriji je še potrebna . . začasno seveda, zveza z nami. In Indija...« »In Indija?« Lord Gashford je to razburjeno vpr.ašal. »Indija ... Eden od treh je Indijec ... Upam, da bo indijska inteligenca znala ceniti, kar je Indija imela dobrega od angleške vlade. Vedno nismo dobro gospodarili. Stotisoči so umrii od lakote pod našo vlado. Miljoni bi se bili pa med seboj poklali, če nas ne bi bilo tam.« Lord Gashford je štel na prste, kakor šolar pri računski nalogi: Kanado zgubili ... Avstralijo napo! zgubili .. .Afrika nesigurna ... Indija ni sigurna ...« »Lahko se zgodi, da nam ostanejo samo britanski otoki.« Lord Horace je temno gledal predse. Komaj vidno je pokimal v potrdilo. »Če ne bo ...« komaj slišno je izrekel te besede, veliki pozornosti lorda Gash-forda pa niso ušle. »Če ne bo? ... Kaj mislite? Kaj če ne bo? ... Poteze lord Maitlandovega obraza so se napele. Skozi zobe je izrekel besede: »Če ne bo ta oblast ... ta strašna skrivnostna sila le blodnja svetovne zgodovine ...« Lord Gashford je zamahnil z roko. »Zaenkrat je ta oblast tu! Kaj svetujete?« »Mirno kri! Zaenkrat se je treba sporazumeti z dejstvi ter se pokoriti sili.«’ Brzojavni pisalnik na mizi je začel pisati. Ameriška vlada je vprašala ea kraj in čas mirovnih pogajanj. Lord Gashford je bral ter pomoli' depešo lordu Horace. »Vi poznate Unijo že dolga leta. Prosim Vas, da sprejmete zastopstvo Velike Britanije pri teh pogajanjih ...« »Moja polnomočja ...?« »... so neomejena!« Dalje prihodnjič. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in iu-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X Motorno kc!o nainovejši model zelo ceneno na prodaj. M. Schram. Aleksandrova c. 11. 827 Računski uradnik išče službe. Gre tudi kot skladiščnik, sopotnik ali paznik. Večletna spričevala, kavcija na razpolago. Naslov v upravi lista. 82* l Cisti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MAmBOR Gosposka ulita 33 Razlagova ulica 32 I Auto pneumatiko popravlja hitro in ceneno Parna vuikanizacija Dolenc Tattenbachova ulica št. 14 piejemam na dohro hrano. Obed po Din 7-50, večcifn po Din o — Brezalkoholna ie«taviaci|a „Pn zvezdi" Rudolf Smolel Ha I-bor, Pod mostom 11. Novo! Movo Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vjed samo Din 36’—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti St. 13 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novo! Novo! NaJboHISe su' no za in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t d. kupite najceneje pri tvrdki L N. ŠOŠTARIČ. Mar bor, Aleksandrova cesta itev. 13 IZ$EL je ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5, maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, MsrSbor Aleksandrova cesta itev. 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna