g*. Z/kkW*
Poti
Hmoi	yv.u ieio 80 din., pol leta
49 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. ton Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-m9 ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; m! večkratnem tnseriranju primeren popust, t^pmvništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Sleodoisen političen list za slovensko ljudstvo
PoStniwa plačana v gotovini.
.Naia Straža* Izhaja v pondeljek, sredo hi petek. Uredništvo hi upravnlitvo je v Mali-boni, Koroška cesta it. 5 Z uredništvom «e more govoriti vsaki dan samo od 11. de 12. ure.	Rokopisi se ne vračala
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon Interurban SL 113.
29. številka.
MARIBOR, dne 29. aprila 1925.
Letnik I.
K vprašanju slovenske
' emigracije.
O potrebi organizirane zaščite našega življa.
Maribor, koncem aprila.
Naša javnost se je pričela v zadnjem času baviti s problemom slovenskega obstoja, kar je — če premotri-mo mrtvilo zadnjih let — zelo razveseljiv pojav. Gospod <poslanec dr. Gosar je sprožil v svojih, v »Slovencu« priobčenih političnih razmotrivanjih vprašanje slovenske politične orientacije, medtem pa je »Narodni Dnevnik« obrnil v celi seriji lepih člankov svojo pozornost ostalim, nič manj važnim vprašanjem eksistence Slovenstva.
Vsi, ki so doslej razpravljali o slovenskem vprašanju, so si v tem1 edini, da smo Slovenci majhen narod, da ima Slovenija v socialnem in gospodarskem oziru svoje posebno obiležje in da moramo vsled tega poiskati sleherno možnost, ki bi, uresničena, mogla zajamčiti Slovenstvu obstoji Vprašanje emigracije je z iskanjem novih poti in možnosti tesno, nerazdružljivo zvezano. Že pred vojno so bili mnogoštevilni Slovenci iz pasivnejših krajev naše domovine prisiljeni, iskati si kruha v tujini. Dolga je bila in skoro nepretrgana vrsta vseh, ki so se napotili v Ameriko, Vestfalsko, na Gornje Štajersko itd., in mnogi so tam podlegli raznarodovalnim silam. Slovenska aktivnost, utelešena v raznih rudarskih, prosvetnih in pevskih društvih je zavlačevala proces raznarodovanja, toda preprečiti ga ni mogla. Tako je propadalo Slovenstvo v emigraciji: polagoma, vsled konstantnega odtujevanja posamezni- ; kov, ki niso imeli več toliko zavesti, da hi se uprli vab- ) Ijivo-asimiiacijskim vplivom nove okolice.
Po vojni se je vprašanje emigracije vidoma poostrilo. Politična, socialna in ekonomska kriza v Sloveniji je primorala z nova veliko število Slovencev, da gredo »s trebuhom za kruhom«. Stagnacija v naših montanskih obrtih (Trbovlje, Laško, Velenje itd.) ter zlasti v metalurgični industriji (Jesenice, Guštanj) je bila v poslednjih letih tako globokosežna, da je pričel odtok ročnega delavstva v Nemčijo, na Češko, v Belgijo, predvsem pa v Francijo, kjer se jim je v alzaško-lotarimški kotlini obetal lep zaslužek. V severni in vzhodni Franciji se formirajo slovenske naselbine in ginljivo je, kako so čutile potrebo čim tesnejšega kulturnega stika z domovino. O tem nam pričajo perijo-dično se ponavljajoča pisma slovenskih rudarjev iz Francije in Belgije.
Ugotovljeno je torej, da smo maloštevilen narodič in vprašanje slovenske emigracije ima res mnogo sličnosti s problemom izvehdomovinskega Švicarstva — (Auslandschweizertum). Švicarji (mi se sicer ne moremo meriti z njihovo visoko materieino in moralno kulturo) so kmalu uvideli, da je treba ustvariti velikopotezno organizacijo, ki bi imela čuvati nad slehernim, v inozemstvu še nahajajočim sinom gorate Švice, skrbeti za potrebne kulturne stike med domovino in emigracijo ter jim v nujnih slučajih priskočiti tudi z moralno, •oziroma gmnotno podporo, da bi tako ostali — čeprav oddaljeni v prostoru in času --- zvesti Svoji materi Hel-veciji. Dotična družba ( Aiislandsehweize ri sehe Gesellschaft) ima svoje podružnice po vsej Švici, V Bernu, Zürichu, Ženevi, Luganu itd. vzbujajo s posebnimi ski-optičnimi predavanji, referati itd. interes za težnje švicarskih rojakov v tujini. Čisti dohodki dobrodelnih koncertov, predstav itd. se uporabljajo za propagandistične svrhe te družbe, ki je vsled požrtvovalnosti najširših slojev v stanju, vršiti onstran granic svoje mnogoštevilne naloge.
Švicarski vzgled velja v marsičem tudi za nas Slovence. Naša narodifo-obramhna društva imajo druge dlje, njih pogled je. uperjen v manjšinsko šolstvo, tisk
M., in od njih ustanovitve vse do danes še nismo doživeli niti ene reforme, ki bi jih bila usposobila za izvrševanje najvažnejših funkcij, namenjenih ekisteneni borbi našega življa izven mej;. Pomisliti je treba, da moramo — računajoč z maloštevilnostjo našega naroda ter z raznarodovalnimi poizkusi doma in na tujem — ohraniti narodu posameznega človeka, ki sicer nima prilike, da bi živel v svoji lepi domovini. V ta namen bi trebalo ustanoviti po švicarskem vzoru družbo za zaščito slovenskega življa v inozemstvu. Gelii so pokazali v tem oziru mnogo smisla: kjerkoli živi v tujini (m najsi je še tako »bratska«, »slovanska«) par Čehov, že •ustanovijo svojo »češko obec«. Posebna ilustrirana revija naj bi v inozemstvu živečemu Slovencu (pouk tudi domačinom ne bi škodil) prikazovala kulturni, gospodarski in socialni razvoj domovine, v njej bi se morali obravnavati problemi tesnejšega sožitja med raztresenimi: udi malega naroda. Nobenega dvoma danes več biti .ne more, da smo Slovenci etnično narod v popolnem smislu besede, ne oziraje se na dejstvo, da nas silita geografski položaj kakor tudi evropska konstela-
cija po letu 1919 živeti v bratski slogi s hrvatskim in j srbskim narodom kot politična enota. Mi Hrvatov in | Srbov ne moremo zainteresirati za problem našega individualnega obstoja. Oni so na tem deloma desintere-sirani; ne manjka med njimi celo takih, ki zagovarjajo idejo v rušenju naše specifično slovenske moralne in materielne kulture.
Iz navedenga torej; sledi, da smo Slovenci v borbi za svoj nacionalni obstanek navezani edinole na sebe. : Ne ozirajmo se po drugih, ki nam ne morejo ali celo j hotoma nočejo pomagati. Rešitev je v nas samih, v na- ! ši požrtvovalnosti, v našem germanskem smislu za or- j ganizacijo. Če bodo tonili posamezni Slovenci v tujih, j germanskih, romanskih pa tudi drugih slovanskih na-
Kakor pašić
V soboto zjutraj se je vrnil Pašič v Beograd. Ves dopoldan je bil v predsedništvu vlade, kjer so ga obiskovali ministri in končno tudi skupščinski predsednik1. Za popoldne je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki se je pa začela šele od 5. uri. Ministri so Pašiču poročali o delovanju v svojih resorjih za časa njegove odsotnosti.
Glede vlade
so bila mnenja različna. Samostojni demokrati so •predlagali najkrajšo pot, da se opustijo in zavržejo parlamentarni običaji, po katerih bi volilna vlada morala diati ostavko, in da se vlada kar brez ostavke izpopolni ter ostane. O tem se je dolgo debatiralo, končno je bilo pa vse prepuščeno Pašiču, da uredi kakor se mu bo zdelo prav in kakor mn, bo bolj kazalo.
Samostojnim demokratom
je vse prav, samo da ostanejo še nekaj, časa v vladi. Če bi se otvorila kriza, hi leteli ven, ker- bi se radikali ob tej priliki najbrž zavzeli za novo parlamentarno kombinacijo z radičevci.
rodih, potem se bo ta proces nadaljeval z neoddoljivo silo in naša lepa knjiga — v jeziku, čegar prožnost in dovršenost se je razvila do tolike smele višine — kmalu ne bo imela več v tujini svojih čitateljev. Ustvariti bo treba organizacijo, ki bo spajala, ki bo predla nevidne niti med materjo domovino, lepo Slovenijo, in njenim* sinovi onstran velike luže ter med brati, raztresenimi skoro po vsej Evropi. To je važen del vprašanja slovenske eksistence in o tem naj razmišljajo vsi, ki se doma mnogo ponašajo s svojim Slovenstvom, a še doslej niso nič ali bore malo storili, da se ono tudi ohrani. Možnosti so podane, poti pa, ki hi vodila v drugo smer, še danes ne vidimo n i k j e r.
hoče----------------
Kriza.
Najbrž se bodo zaenkrat izpobiila samo nezasedena vladina mesta, šele za začetek maja se pričakuje otvoritev krize in izvršitev rekonstrukcije. Za pondeljek. je sklical Pašič sejo parlamentarnega kluba radikalne stranke. Od te seje se je mnogo pričakovalo, bilo pa ni nič, ker je izostalo nad 50 poslancev. Pašič je to ostro grajal kot zanikemost.
Avdijence.
V pondeljek na večer je bil sprejet v avdijenci pri kralju predsednik narodne skupščine Marko Trifko-vič in je poročal kralju o delovanju skupščine. Obenem se je z njim razgovarjal o reševanju krize. Ali je pri tej priliki predsednik narodne skupščine stavil kralju kake predloge ali ne, o tem niso hoteli dati merodajni faktorji nobenih izjav.
Za px'edsednikom Trifkovičem je prišel na dvor minister Pribičevič, ki je ob povratku izjavil, da je zaenkrat še vse — odloženo.
politične vesti.
Otvoritev skupščine. Včeraj, se je zopet sestala skup ščina 'po. odknoru enega, celega meseca. Najprej se je preč italo brzojavno voščilo predsodki ištva vlade kralju jf za Veliko noč in kraljev odgovor, potem so pa siedile razne objave in med drugimi tudi naznanilo, da je mi- j nister socialne politike Gjuričič bolan in da ga zastopa dr, Grisogono. Prebrala se je tudi lista poslancev, ka- | torih izročitev zahteva ministrstvo pravde. Prvi na tej, listi je bivši minister Kojič. Za razne predloge se ižvo-
sko časopisje poroča, da je policija prepovedala glasilo HSS radi tega, ker se še vedno poslužuje imena HR SS. Ponovna prepoved »Slobodnoga Doma « je zopet en dokaz, koliko je radikalom do sporazuma med Hrvati i».. Srbi.
Predlog za strnitev opozicije v eno stranko. — V
»Pravdi«, ki jo'v Sarajevu izdaja kot svoje glavno dnevno glasilo Jugoslovanska muslimanska organizacija^ je izšel te dni iz peresa narodnega poslanca dr. Hadži-kadiča članek, ki predlaga, naj bi se vse stranke, ki tvorijo opozicijo ali blok narodnega sporazuma strnile v:
lijo posebni odbori, kar se pa ni opravilo že včeraj« ampak je odloženo za jutri dopoldne.
Zbomvanje, sklep glavnega odbora Hrvatske seljačke stranke in ponovna prepovéd »Sldbodnega Doma«. Zadnjo nedeljo so se zbrali v Zagrebu predsedniki organizacij Radičeve stranke in so se posvetovali o na-daljnih strankinih smernicah. Zborovanju je prisostvo-vaio 600 delegatov. Kot govornik! je nastopil Pavle Ra- f dič in na to se je razvila debata, kojo je zaključila re- \ solucija. Resolucija predvsem povdarja, da glavni odbor HSS odobrava in se popolnoma strinja z govorom Pavla Radiča, katerega je ta govoril pred narodno skupščino 27. marca in prav posebno se naglasa v resoluciji, ker je Pavle Radič ob koncu svojega skupščinskega govora naglasil, da je podal svojo izjavo v imenu predsednika HSS Stjepana Radiča. Nadalje pravi resolucija, da se dne 26. t. m. zbrani zastopniki HSS smatrajo za pooblaščene izjaviti, da niti hrvatsko narodno zastopstvo, niti HSS nista imela, nimata in ne bodeta imela nikakih zvez in odnošajev š seljačko internacijonalo v Moskvi. Postopanje Stjepana Radiča napram Moskvi je treba tolmačili kot moralne privatne simpatije hrvat-skega naroda do niškega seljačkega naroda. Formalno preklicujemo Radičevo privoljenje za vstop v seljačko internacijonalo, ker smatramo za prvo svojo narodno dolžnost, da z ničemer ne otežkočimo velikega dela narodnega sporazuma in končne ureditve vseh naših odnošajev, da tako pripomoremo, da poslane naša država uvaževani faktor evropskega miru, napredka in svobode, kar žele vse zapadne, prosvetljene in svobodne demokracije. Stanje v naši državi naj; bi odgovarjalo inten-cijam naših velikih zaveznikov, katerim smo za njih veliko in nesmrtno delo našega osvobojenja in ujedinjenja dolžni, da uredimo svoje notranje politično življenje na načelih svobode in socialnega naprediva, na načelih demokracije in narodne suverenitete. Ravnokar pribita glavna vsebina resolucije, katero je sklenil glavni odbor HSS, ponovno dokazuje klečeplaznost radi-čevcev pred radikali. Kot v zahvaio za klečeplazenje je zagrebška policija znova, prepovedala Radičev »Slobodni Dom«, ki je bil dovoljen zadnji leden in kojega odgovorno uredništvo je prevzel sam Pavle Radič. Hrvat-
eno veliko stranko. S tena bi se najboljše manifestirala enotnost proti radikalsko-samostojno-demokratski pro-tiljudski politiki in marsikaj bi v taktičnem in političnem pogledu se lažje in hitrejše uredilo. Poslanec Hadžikadič meni, da bi bilo najboljše, da bi se ta enotna opozicij ona Ina stranka imenovala demokratska in da bi se tako v politiki Udejstvovala samo dva tabora —• radikaliski in demokratski.
Razprava o tiskovnem zakonu. Sekcija zakonodajnega odbora za predlog tiskovnega zakona je nekaj časa počivala radi odsotnosti svojega predsednika. Predsednik dr. Laza Markovič se je pa v petek zopet vrnil v Beograd, v soboto je pa sekcija začela zopet delati. — Razpravljalo se je o členih 26 do 36. Poslanec Jugoslovanskega kluba Smodej, ki zastopa tudi organizirane novinarje, je prodrl z nekaterimi predlogi. Tako je tudi dosegel, da se bodo popravki morali baviti samo z dejstvi in ne s kritiko ter z razlaganjem po osebnem mišljenju, kakor je bilo predvideno z vladnim predlogom. Razprava se nadaljuje.
Pogajanja z Itplijo v Florenci. Pogajanja med našo diržavo in Italijo v Florenci so zopet zaostala! vsled1 novih zahtev nenasitne Italije. Zahtevajo namreč nove ugodnosti glede reškega pristanišča, nadalje pravo ko-botaže (obalne plovidbe) za italijanske ladje od) da imati ski obali. V Zadru bi radi Italijani ustanovili neke vrste oporišče za penetracijo na Balkanu ter zahtevajo, da zgradi naša država železnico, ki bi vezala Zader z našim zaledjem. Naša delegacija ima pri pogajanjih' zelo težavno stališče, ker ne dobi od vlade točnih navodil za pogajanja. Sedaj se mudi v Beogradu vodja delegacije Ribar, da dobi nova navodila.
Hindenburg nemški državni predsednik.
V nedeljo so si Nemci izvolili maršala Hindenburga za državnega predsednika. Kot skupni kandidat nacijo-nalistov in monarhistov je dobil Hindenburg 14,639.390 glasov. Vsega skupaj je bilo oddano okrog 30 milijonov
glasov in je bilo za 4 milijone voliicev več kot pa pri jprvih drža vno - p r e ds e d n iških volitvah dne 29. marca.
Hindenburgova zmaga ne gre na račun republi-Lkaaiskih strank, ki so obdržale svoje pozicije in je skupni republikanski kandidat Marx dobil še okrog-300.000 glasov več'kot jih je bilo 29. marca oddanih za posa-' snežne republikanske kandidate. Republikanski kandi-5dat Marx je dobil 13,752.640 glasov, torej za 886.759 manj kot Hindenburg. Tretji kandidat komunist Thälmann je dobil 1,931.590 glasov in tako je izvoljen maršal Hindenburg kol najmočnejši.
S Hindenburgovo zmago'pa ni izražena večina monarhistov, kajii republikanci dr. Marx 13,752.640 in ’TiraImami 1,93,1.590 imajo skupaj za 1 miiljon glasov več kot Hindenburg in se mora monarhistična zmaga pripisati samo taktiki komunistov, ki vedno samostojno nastopajo ter se ob vsaki priliki štejejo.
Četudi je monarhistična zmaga samo navidezna, bo pa vendarle za Nemčijo neugodno učinkovala. Ko sedi v francoski vladi Caillapx, ki je bil od zagrizenih šovinistov radi pravičnosti do Nemčije preganjan in le-!ta 1918 celo obsojen, je izvolitev Hindenburga za nemškega državnega predsednika prava provokacija. Pred volitvami se je že naglašalo, da Amerikanci z veliko nezadovoljnostjo gledajo na nemško monarhistično agitacijo in da bodo najbrž uslavili kredite. Danes še ne moremo reči, kaj je na tem, gotovo pa je, da bodo v Parizu, Londonu in drugod vsem onim, ki se zavzemajo za dobre odnošaje z Nemčijo, kazali nasprotniki z očitanjem in porogljivostjo na izid nedeljskih volitev.
Voditelji nacijonalistične stranite gotovo niso mislili na zmago, ko so Hindenburga postavili za kandidata. Postavili so ga zato, da so se odkrižali politikov, ild so se ponujali, in končno tudi v dadi, da se bodo z nacionalistično stranko zopet združili levičarji — »Völkische« in da bo tako nacionalistična stranka zopet enotna in najmočnejša skupina v državni zbornici.
Bolj' izrazitega predstavnika stare. Nemčije niso mogli najti. Paul v. Beneckendorf und Hindenburg se je rodil leta 1847 v Poznanju kot sin stare pruske jun-kerske rodbine, ki j.e vse svoje sinove posvečala vojaškemu poklicni. Z enajstimi leti je prišel v kadetnico, leta 1865 je bil v Berlinu kot paž kraljice Elizabete in potem »se je razvijala njegova vojaška karijera začetkoma bolj počasi do viška pa v svetovni vojni. Celo svoje življenje se je bavil le z vojaškimi zadevami in ko je sedaj politika izrabila njegovo dobro ime, jfe jasno, da1 se bo tudi na državno-predse du iškem mestu obnašal le kot general in ne kot državnik. Monarhistom in nacijo-nalistom bo slepo služil, za navzdol bo imel samo suho vojaško povelje, nad seboj bo pa še vedno gledal cesarja in pri vsakem koraku se bo vprašal: Ali bi bilo to po volji cesarja in vrhovnega zapovednika vojske?
Značaj, poštenost in vse lepe lastnosti, ki jih ima in se mn pripisujejo, Hindenburga ne morejo napraviti za človeka nove dobe in nove republikanske Nemčije. Če M nacijonalisti in monarhisti postavili kakega modernega človeka za predsednika, bi stvar čisto drugače izgledala, na Hindenburgu lin z njim v zvezi je pa vse, kar sc na noben način ne da spraviti v sklad z novo dobo sploh, z republikansko ustavo Nemčije pa še posebej. Dunajski dnevnik »Die Stunde« je označil Hin-dsenburgovo izvolitev z besedami: — »Deutschland, Deutschland gegen alles!« — Hindenburg predstavlja junkerje in oficirje, ki so delavce streljali kakor zajce, potem pa sami sestavljali sodišča, da oprostijo svoje atentatorje, nasprotnike — poleg delavcev tudi pisatelje, pesnike, in visoke intelektualce pa za dolga leta zaprejo v najtežjo ječo, poleg nekaznovanih zločinov, desničarskih atentatov, prevratnih poskusov itd. predstavlja Hindenburg še skrajno nepomirljivost in če se. iV tem pogledu tudi ne bo udejstvoval in če bi celo proti deloval, bi svet vendar le mislil, da je Nemčija proti vsemu, ker je postavila Viljemovega prvega vojskovodjo za čuvaja in poglavarja nemške republike.
po svetu.
Razdivjanost bolgarskih režimovcev. Ljudje, ki so bili v Bolgariji v času zadnjih atentatov in pozneje, pripovedujejo strašne stvari. Železniške postaje so polne vojakov in oboroženih vladnih pristašev, ki so deloma v civilu, deloma pa v najrazličnejših fantastičnih oblekah. Mnogi nosijo na svojih kapah iz belega sukna izrezano mrtvaško glavo. Že na malih postajah izglodajo te vladne čete kot razbojniška tolpa, še sirašnejši in odvratnejši izgled pa imajo v krasni in moderno urejeni Sofiji, kjer se v velikih gručah dan in noč pomikajo po ulicah, postavljajo strojne puške ter na najsu-rovejše načine razganjajo pasante. Neznanega človeka naskoči cela gruča teh vladnih četnikov, na prsi mu naperijo revolverje in bajonete ter zahlevajo od njega legitimacije, ki so bile že itak neštetokrat pregledane. Nek novinar pripoveduje, da je malo manjkalo, da ga niso ubili. Od vseh strani so vpili nanj: Legitimacija, legitimacija! — in ko je segel v žep, da jo poišče, je že začutil na prsih bajonete vnetih četnikov, ki so menda mislili, da »ega v žep po bombo ali revolver. Najbolje je nositi legitimacijo v rokah ali si jo pa pripeti na prša. Večkrat drvijo cele trupe vojakov in drugih oborožen-cev od vseh strani v kako ulico, premlatijo vsakega, ki jim je slučajno na potu in potem se začne v obkoljeni ■ulici lov za sumljivimi elementi. Po mestu se strelja in se naskakujejo hiše, kakor na fronti. Ko se ponoči začuje streljanje, so vsi prepričani, da se zopet na dvorišču kake kasarne ubijajo jetniki. Pri prejšnjih po- j uličnih atentatih, ko so bile žrtve samo zemljoradniki i
bbbbbbbbbbbbbbbbbbismbbbbbbbbb»
&0F Novodošlo "Step
originalno angleško sukna
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
ft. Mastek, Glavni tra 16
BBBBBBBBBBBBBBRBBBBBBBBBBBBBBBi
in delavci, so se policisti kar izgubili, če je padel kje kak strel, ta navada se je pa potem slabo obnesla, ko so se začeli atentati tudi nad vladnimi pristaši. Ko je padel režimovec Milev, se je policist tudi obrnil proč, meneč, da je žrtev kak zemljoradnik ali komunist in. atentator je lahko utekel. Na poštnih uradih so noč in dan vojaki, policisti in četniki, ki vršijo pisemsko in, brzojavno cenzuro. Ker so vaščani začeli bojkotirati mesta, da ne prinašajo več živil in tudi sami ne prihajajo več, so se pa nad vasi spravili makedonski komiti. Grozodejstva, ki se po deželi vršijo, ne pridejo, v svet.
Nemiri v Bolgariji. Z krvavimi represalijami »o Bolgarski vladi še ni posrečilo zatreti revolucijonarno gibanje. V Ruščuku in Plevni je izbruhnil upor, katerega so vladne čete s težavo zadušile. V Plevni so atentatorji zažgali gledališče, ki je pogorelo z dragoceno knjižnico vred' do tali. V Sofiji se neprestano vrše preiskave in aretacija oseb, o katerih sumijo, da s,o bile v zvezi z atentatorji. Vlada je baje dobila sigurne dokaze, da so atentati pripravljeni v Rusiju, kjer jih organizirajo bolgarski boljšievtiki Rokovski', KolaroV» Dimitrijev in Somjakov. Z (aretiranimi osebami se še vedno postopa na kratko — večinoma jih postrelijo. Vlada sedaj, sama priznava, da je morala pobiti par stotin ujetnikov in to baje radi neposlušnosti. Vsa poročila, ki gredo v inozemstvo, se strogo cenzurirajo. — Zadnji atentati so zopet utrdili položaj, vlade, S slikanjem boljševiške nevarnosti je pridobila inozemstvo za sebe in sedaj, ji je konferenca ambasadorjev dovolila povišanje vojaštva za 10.000 mož. Dosedajl je štela, bolgarska armada samo 3000 mož; seveda j.e imela vlada faktično mnogo več vojaštva pod orožjem, toda podi imenom .milice in orožnikov. Z novimi vojaškimi četami bo položaj vlade še bolj' utrjen in kake spremembe režima v Bolgariji ni pričakovati preje, dokler se sedanji via st održe i ne začnejo klati med seboj.
Francija in Vatikan. Med novo Francosko vlado in Vatikanom izgleda, da bodo vladali boljši odnošaji, nego pod: Herriotom. S svojo protivatikansko politiko in protikatoliško gonjo si je Herriot zaigral simpatije, ki jih je užival pri nastopu vlade. Zlasti mu je škodilo preganjanje katoličanstva v Elzasu in Lotaringiji. Nova francoska vlada se zaveda važnosti, katero zavzema Vatikan in nikakor ne namerava pretrgati stikov z njim, kot je to hotel Herriot. Sedanji francoski zunanji minister Briand je po vojni kot ministrski predsednik vneto zagovarjal vposlavitev francoskega poslaništva pri Vatikanu in istega mnenja je še danes. Med papežkim nuncijem v Parizu Ceretijem in Briandom so se vršila te dni tozadevna posvetovanja in francoska vlada je nato zaključila, da ostane pri Vatikanu kot poslanik Francije še nadalje Courcet, ki je to mesto zavzemal do sedaj.
Angleški glas o izvolitvi Hindenburga. Londonski »Daily Grcničle« je o izidu volitev priobčil že uvodni članek, v katerem! izvaja: Nemogoče je, da se ne bi vsak zavedal resnosti poročil, da je zmagal Hindenburg, Mi ne pravimo, da je Hindenburg sam nevarnih nazorov, katere zastopajo njegovi privrženci, toda izid volitev pomeni, da je večina nemškega naroda bila 'nezadovoljna z vladami, ki so se glede vpada Francije v Poruhrje s francosko vlado, odnosno z zavezniki pogajali. To nezadovoljnost je treba nujno smatrati kot znamenje, da Nemčija ni voljna, nadaljevati politiko sprave z zavezniki in dobre volje za sporazum. Naravno je, da bodo Francozi izidi volitev gledali v veliko bolj usodni luči, toda zavezniki ne bodo izgubili miru. Izvolitev Hindenburga se labko smatra kot žalitev, ne pomeni pa še sama na sebi preloma z venzajsko mirovno pogodbo in je mogoče samo izraz razpoloženja nemškega ljudstva. Rezultat je sicer vzbudil naše nezaupanje do Nemčije, toda naša politika nasproti Nemčiji se ne bo dala voditi v pogledu na razpoloženje nemškega naroda, ampak ga bo slej; ko prej presojala po njegovih dejanjih. Dokler bo Nemčija točno izpolnjevala napram nam svoje obveznosti, se bomo vzdržali vsakih prenagljenih korakov.
"TiBTiiMnniitiBBirnrri'ii'fflirìMni iiiiBi ~b—rr- t—ir-nrTinrin imniunTnrfi
Rimskim romarjem
naznanjamo sledeče:
1.	Odhod na romanje bo 26. maja. Vlak odide iz Maribora cb 10. uri predpoldne in bo »tal na vseih postajah do Rakeka ter imel zvezo z vsemi stranskimi progami. Iz Rima se vrnemo 4- junija ter pridemo do-moV v soboto, 6. jlunija.
2.	Sprejem pri sv. Očetu bo na biukoštno soboto ob enem s Hrvati ter nas bo pri tej priliki nad 3600 jugoslovanskih katoličanov zbranih.
3.	Prihodnji teden dobijo romarji načrt Rima in knjižico, katera obsega opis rimskih znamenitosti, navodila in molitve za jubilejno pobožnost, razna važna navodila ter seznam vseh romarjev.
4.	Vseh romarjev je 627.
5.	Romarji si naj priskrbe po možnosti laški denar. ako nam' kdo pošlje naš denar, mu tudi odbor preskrbi lire.
Izlet v Neapel.
Za izlet v Vale di Pompei (Neapel) je po programe določen torek, dne 2. junija. Stroški za ta izlet bods» znašali 300 do 400 dinarjev in jih nosi vsak sam. Izletniki se v sredo jutro Vrnejo v Rim in gredo lahko z nami domov.
Hrana med1 potoku v Rim in naza j.
V Rimu samem plača odbor za vse romarje brane-in 'stanovanje. Med potom v Rim in nazaj, pa si morajo romarji hrano plačati sami. Za pot do Rima je najbolje, da romarji vzamejo primerna živila seboj, it pr,: mrzlo pečenko, kruh,, malo sira, prepečenec itd. Nazaj grede pa bo treba hrano kupiti.
Odbor je povprašal glede cen za hrano v Benetkah,, v Padovi in v Assisi, kjer se ustavimo med potjo, V Padovi bi imeli zajutrek, v Assisi obed in mogoče še malo južino, v Benetkah pa zaj.utrk in obed. Zajutrle obstoji iz kave,, mileka, kruha in surovega masla, obed pa iz juhe, deloma iz dvojnega mesa in prikuhe, sadja,, kruha in pol litra vina. Vsa ta hrana na celem potu Stane skupno 43 lir t. j. okroglo 112 dinarjev. To naznanjamo radi tega, da romarji vedo, koliko približno bodo porabili za brano na Italijanskem,
Za tiste, ki sei ločijo jod drugih rjwniajrjjjtìv
in gredo sami domov, še enkrat naznanimo sledeče: L Za te romarje znaša popust na italijanski železnici tj« in nazaj samo 30% namesto 50%. Zato bodlo morali ti. romarji doplačati za železnico, in sicer bo treba doplačati za III. razred 5& lir ali okroglo 150 dinarjev; za H razred pa 88 lir ali okroglo 240 dinarjev. Ta znesek se bo pobral takrat, ko se jim bo izročila karta. Ti romarji 'že lahko potujejo tudi v Rim ločeno od' nas z vsakim navadnim vlakom), ki ima vozove doticnega razreda.
2.	Imeti morajo za našo državo navaden potni list, ki si ga dobijo pri sreszkih poglavarštvib. Za ta .potni list ne rabijo italijanskega vizuma. Namesto italijanskega vizuma dobijo odi odbora posebno legitimacijo, za katero nam morajo najpozneje do 4. maja poslati mehko fotografijo.
3.	Do 4. maja nam naj javijo tudi pirogo, po kateri Se hočejo voziti domov, da jim oskrbimo železniško« karto. Kdor nam vsega tega do imenovanega dUe ne-pošlje, ga smatramo za navadnega romarj^.
4.	Romarji smejo prekiniti vožnjo dvakrat na potu. v Rim in dvakrat na povratku.
Za odbor:
Dr. Anton J e r o v š e k.
saiaiaiD dìgìdididiciidid do gip MpIdio!
Prosvetna zveza v Mariboru
vabi vijudno na
pevsko - planinski večer,
M bo v četrtek, 30. aprila t. 1. zvečer ob 8. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Spored:
Nastopi priznana solistinja gdč. Regina Mihelič iz Zagreba z več izbranimi pesmicami, pri klavirju spremlja g. Milko Bedjanič.. — Krasne planinske sinaptične slike« Triglava, Kamniških planin itd. Predava g. dr. A. Veble. Petje moškega zbora, izbrane orkestralne točke. — Vstopnice od 1 do 3 D se dobe zvečer pri blagajni. —«
Zadnji prosvetni večer v tej sezoni!
Na gore, na gore na strme vrhe
tja kliče in miče in vabi srce!	V/
■ ■
■ H
en

Dnevne novice.
Petkova »Strhžia« ođplade nadi praznikovta ja prvega maja.
Še nekaj o Pivkovem shodu v št. liju. Iz Št. lijasmo dobili še naslednje podrobnosti o »velikanskem« shodu narodnega velikana Pivka: V »Taboru« piše Pivko, da je udeležba znašala okoli 30 oseb! Da bo javnost natančno informirana, kdo se udeležuje Pivkovih shodov, navedemo natančno število udeležencev. Shodu je predsedoval narodni socialist, železniški uradnik Novak, progovni mojster ter še dva železničarja. Navzoči so bili: trije učitelji iz Št. lija, nadučitelja Robnik in. From, bivši socialdemokrat in Radičevec Herzog, štirje orjunaški spremljevalci iz Maribora, kot Pivkova telesna straža, 11 financarjev, bivši poslanec Mermolja, hotelir Sfiligoj, ter — — orožniški komandir Mikuž, torej s Pivkom vred1 res točho trideset oseb. Pravega dò-» mačina ni bilo nobenega. Gg. Thaler in Bauman, ki sta slučajno prišla pred začetkom shoda v Sfiligojevo hišo, sta se takoj odstranila, ko sta videla, da ima Pivko zbrano svojo gardo. Tudi politična radovedneža Mer-meflja in gostilničar Kerenčič iz Pesnice sta se odstranila, ko sta videla, kake vrste ljudi zbira Pivko okrog sebe. Ko je financar Gaberšček interpeliral Pivka, zakaj ni glasoval za izplačilo razlik, katere dolguje država državnim nastavljencem in železničarjem, se je Piv—
Po nekaj kremžil in odgovoril, češ, državna kasa je prazna. Treba je prej v Srbiji zgraditi, kar je vojska porušila, nato še le pride na vrsto Slovenija in —- državni nastavi j end. Pivko stoji glede .premeščen ja državnih iiastavljeneev in orožnikov v Srbijo in Makedonijo na stališču, da. je z ozirom na državno in narodno edin-stvo potrebno, da se privadijo slovenski uradniki ter orožniki Srbije, Makedinije in tamošnjih razmer, a v Slovenijo naj pridejo srbski orožniki in financarji. To sedanja PPž vlada tudi dejanski izvaja. Zatorej le silite financarji in žandar ji pod Pivkov in Žerjavov klo-
buk.	Dobro vam bo pod njim! Pivko je hotel v svojem jj I govoru smešili slovenske poslance, kako se pretepajo v f parlamentu in grenijo ter krajšajo življenje velikanu in dobrotniku slovenskega naroda, Žerjavu. Naj nastopi Pivko na javnem shodu in na j povabi naše domače mo-J že in mladeniče. Ti mu bodo lepo povedali,, da si mi domačini ne damo sramotiti naših narodnih voditeljev. Pivkove stranke pa priznaš razun plačancev nihče ne mara. Ves up Pivkovcev bo pri vsakih volitvah splaval skozi tunel v Muro ....
Pazite na earzEtyrisjkega junaka! Naš carzanski Junak dr. Pivko je po pisavi »Jutra« in »Tabora« bolj važna osebnost, kakor kak monarh. Pivko je koma j par ntöscev poslanec, ppli-cajldemokiratsko časopisje je že zabeležili* v tem kratkem času o Pivkovem delovanju v p »Jutru« /im «Taboru« cele ‘koloine. Sedajl se jte Pivko zopet odpeljal-v Beograd* Mariborski Pivkov prijatelj1 beleži koj po Pivkovem odhodu iz Maribora, kaj/ je ta car-zanska reva trpel v velikonočnih počitnicah. Po ugotovitvi mariborskih poročil v »Jutru« je imel Pivko
v	velikonočnih dneh 18 shodov in skupno je la zborovanja -obiskalo 3000 ljudi. Sprejel je 500 strank, rešil 380 dopisov, 400 novih zadev še čaka na njegovi pisalni j inizi. Vočigled Pivkovi delavnos-tl po »Jutru« in »Ta- j boru« nas oplaztuje resen, strah, da bosta -morali Žerjavici !
vi	glasili za binkoštne počitnice beležiti: Pivku ne diši j
več pipa, tek 'se mu je poslabšal, jezik ‘ste mu je osušil, roke so mu otrpnile -----carzahskega junaka se je lo-
I tila od temena; do pet — klerikal izit is- radi preljutte fa-rovtške ‘gonje. Gospoda krog »Jutra« ito »Tabora«, pazi- j te na carza-nskega Junaka, sicer ga bodo uničili- — ne delo, ampak vaša poročila o njegovem javnem- delovanju, ki se glasijo po avstrijskem receptu: N. V. cesar Franc Jožef si je danes privoščil toliku in toliko nvdi-jenc, podpisal 500 aktov, vital ob 4. uri zjutraj, a vsled pKenapomega dela se mu je poslabšal apetit. N. V. rabi več dini popolen mir, sicer se je bati resnih posledic radi prenapornega dela. Čudno je to, ker je bil dir. Pivko eden glavnih rušilcev rajne Avstrije, a pod! svobodnim scffirncem demokratične Jugoslavije, mu pojejo po »Jutru« in »Taboru« njegovi prijatelji slavo kakor nekdaj avstrijskemu monarhu. Poslanska karijera dr. Pivka Je zavidljiva; a njegovo carzansko krepko zdravje je v nevarnosti! Pivkove oboževalce svarimo še ob pravem času z opominom: pazite na carz-amškega jjunaka!
Dr. Orest žunkovič, sin ravnatelja študijske knjižnice, je nastavljen v bolnici v Celju kot zdravnik-pri-pravnik in je svojo službo že nastopil.
Spopolnitev voznega reda na železnici. Pričenši s ll majem 1925 vozi na progi Ormož—Murska Sobota dnevno redno še tretji par mešanih vlakov t. j, mešana vlaka št. 7034 in 7035. Vlak št. 7034 odhaja iz Ormoža ob 8. uri 20 minut ter prihaja v Mursko S-ohoto od 10. uri 30 minut. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gi. kol, ob 23. uri 52 minut, iz Maribora gl. kok pa -ob 4. uri 57 minut. V obratni smeri odhaja vlak št. 7035 iz Murske Sobote od 14. uri 10 minut ter prihaja v Ormož ob
16.	uri 22 minut. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gl. kol. od 22. uri 15 minut, ter v Maribor gl. kol. ob 18. uri 34 minut. Običajni nedeljski vlaki na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik prično voziti v nedeljo, dne
3.	maja in vozijo o-b nedeljah in praznikih po znanem voznem redu.
Boj za svobodo tiska. V petek je bila ožja seja Jugoslovanskega novinarskega udruženja, na kateri se .je razpravljalo tudi o osnutku tiskovnega zakona, ter sklenilo, da člana centralnega odbora Kovačevič in Smodej obiščeta predsednika zakonodajnega odbora Ljubo Jovanoviča, kateremu predložita predloge Udruženja z zahtevo, da se k razpravi o tiskovnem -zakonu pripustijo tudi delegati novinarskega udruženja. Obenem je zaključeno, da se obišče tudi predsednik vlade ter da se tudi njemu predloži spomenica udruženja. Na vse novinarje izide poziv, da v imenu novinarske dolžnosti in novinarske časti v tern kritičnem času odločno nastopijo za svobodo tiska in proti predlogu zakona, ki- preti z uničenjem tiska in novinarske eksistence. Centralna upirava udruženja bo sklicala veliko javno zborovanje o tiskovnem zakonu in bodo na tem zborovanju zastopani vsi sloji, ki imajo posla s tiskom. Predsedništvo udruženja bo v"neprestanem stiku s člani zakonodajnega odbora, katerim bo dajalo vse potrebne informacije, vsi listi bodo pa dobili pravočasno obvestila o vseh sklepih in zadevah glede tiska. Na poziv Jugoslovanskega novinarskega udruženja je kongres- privatnih nameščencev v Zagrebu sklenil pridružiti se protestu novinarske organizacije proti nazadnjaškemu predlogu tiskovnega zakona, ki zatira svobodo javnega mišljenja ter odpira pot brezposelnosti novinarskega in grafičnega osobja.
Za zaščito domače tiskarske obrti. Zveza društev grafičnih podjetij v Jugoslaviji in Zveza grafičnih delavcev in delavk v Jugoslaviji sta sestavili poseben odbor, ki ima nalogo, da vodi boji proti -oddajanju tiskarskih del v inozemstvo. Dejstvo je namreč, da mnoga zasebna- podjetja in celo državne oblasti oddajajo tiskarska dela inozemskim tvrdkam* dasi je tiskarska obrt v Jugoslaviji izredno tepo razvita in more zadovoljiti vse zahteve po nižje ali vsaj enaki ceni kakor inozemska
podjetja. V Jugoslaviji imamo celo posebne tvrdke, ki se pečajo z zbiranjem naročil 'za inozemske tiskarne; to je predvsem zagrebška tvrdka »Kart.ro«, čije ravnatelj in agenti so inozemci. Oddajanje tiskarskih del v inozemstvo znatn-o poostruje veliko krizo v domači tiskarski obrti, kjer je, mnogo podjetij v nevarnosti, da pro-pdejo, a število brezposelnih vsak dan narašča. Gori navedeni odbor ima nalogo, da se posluži vseh dovoljenih sredstev, da prepreči nadaljno naročanje tiskovin v inozemstvu. Eno izmed1 teh sredstev je javno ožigosanje tvrdk in drugih či-niteljev, ki na ta način greše proti interesom domače, tiskarske obrti in odjedajo kruh domačim ljudem. Razen tega je sklenjeno, da za take tvrdke nobena domača tiskarna ne bo sprejemala nobenih del, dokler se ne poboljšajo. Odbor je že začel- z objavo prizadetih tvrdk, med katerimi je na prvem mestu založništvo Bad hira. Za odbor .podpisujeta I. Malinar in R. K. Jošt.
Nov zakon o občinah in o policiji. Beograjska »Po-! li lika« poroča, da se dela nov zakon o -občinah in o po-■ lici ji. Pri ministrstvu za notranje zadeve — samouprav -I ni -oddelek — obstoji komisija, kateri je poverjeno to j delo. Načrt policijskega zakona je že izdelan in ima mnogo novih predpisov, zlasti je velikega pomena ! -uvedba policije v vseli mestih in policijskih referentov 1 pri velikem žujAnu in pri okrajnih glavarjih. Načrt zakona o občinah je še v delu ter bo izgotovljen,-do polovice meseca maaj‘. Sedaj, se izvršujejo predpisi za občinske svetey V komisiji so v tem -oziru mišljenja: deljena. Eni zastopajo stališče, da naj bodo občinski sveti le nekakšen glasovalen zbor (»da zborovi vrše samo ulogu jednog običnog glasačka dela«), medlem ko zastopajo drugi stališče, da naj, vrše občinski sveti tudi nadalje iste naloge kakor doslej po starem srbskem zakonu. Islotako so deljena mišljenja, glede posebnih zaklonov -o samoupravi velikih mest. Večina stoji na stališču, da mora 'biti z-a velike občine poseben zakon. — Iz lega poročila se vidi, -da se tako važna vprašanja rešujejo brez vednosti in sodelovanja naših upravnih organov. V komisiji so gotovo zopet »strokovnjaki«, ki ne poznajo naših razmer! Naše občine in samoupravna me sta morajo dobiti svoje zastopnike v tej, komisiji.
Premestitev bolgarskih emigrantov. ‘Bolgarski emigranti, ki se nahajajo v naši državi, so dosedaj imeli svoje središče v Nišu. Tami sc je -nahajala v posebnem taborišču par sto emigrantov. Ker pa sedaj Bolgarija dolži našo državo, da s pomočjo teh- emigrantov organizira V Bolgariji nemire in atentate, je sklenila vlada tabor -beguncev premettiti v notranjost države. Voditelju emigrantov Stojanov in Atanasijev, bivša bolgarska ministra, sta intervenirala v Beogradu, da vlada pusti -emigrante v Nišu, vendar je ostala intervencija brezuspešna.
Aretiranje bosanskega bogataša, V Dobo ju v Bosni je bil te dni aretiran eden najjbogatejših Bosancev — vojni milijonar in monopolni! posrednik Milan, Ivežič. Osumljen je raznih goljufij na račun državnih-monopolov. Za njegove goljufije je vedel uradnik Vukič terga hotel naznaniti. Ivežič se je hotel nadležnega Vukiča pretkanim potem iztrebiti. Zvabil ga je v svoj avto, se odpeljal na samoten kraji ter ga hotel ustreliti. Vukič je še pravočasno skočil iz avtomobila in dasi je Ivežič streljal za -beguncem, ga ni zadel. Vukič je nato ovadil bogataša in sledila je aretacija. Ivežič je živel po vojni silno razkošno. Denar je samo razsipoval in niso bile redke noči, ko je v družbi raznih prijateljev potrošil 50—70 tisoč dinarjev.
Smrtna obsodba cigana v Belovaiu. Pred belovar-skim sodiščem se je te dni vršila razprava proti dvakratnemu morilcu, ciganu Martinu' Belog. Februarja je ubil v Vlaislavu posestnika Janeiro Miljuro in njegovo ženo v zahvalo, da sta ga v deževni noči vzela pod streho. Hotel je ubiti tudi njuno hčerko Ljubo, toda udarec ni bil dovolj močan in deklica se je zgrudila samo one-sveščena. Pozneje je spoznala v nekem ciganu morilca ter ga ovadila. Pred sodiščem je okrivljeni priznal svoj zločin. Obsojen je bil na smrt na vešalih.
Povožen dio smrti. Pri Bački Palanki ob Donavi se je dogodila pri prevozu težke blagajne iz poslopja Hrvatske štedionice preko Donave v Ilok, težka nesreča. Ko so peljali Magajno s šestimi pari konj do broda, da jo prepeljejo preko Donave, so se pred' brodom konji splašili ter oddrveli z vozom po cesti. Voznik je pri tem padel pod kolesa fin težki voz ga je skoro prerezal na dvoje.
Podružnica Maribor udruženja vojnih invalidov je nakazala naslednjim revnim članom in članicam denarne podpore dovoljene v seji dne 16. t. m.: Kladnik Nem, Smolnik -pri Rušah 150 D, Čagran Ana, Pobrežje 150 D, Cerar Neža, Maribor 100 D, Puconja Anton, Maribor 100 D, Ral Cecilija, Studenci 75 D, Golob Anton, Kamnica 50 D, Mlinarič M., Maribor 50 D, Gradišnik Terezija, Kamnica 50 D, Horvat Ignac, Maribor 100 D. Papež M. iz Ruš prejme na predlog podružnice od I. O. v Ljubljani, posojilo po 2000 D za selitev iz Ruš v Do-lljho Lendavo, kjer mu je, dodeljena od agrarnega urada zemlja. Ker je revščina in. pomanjkanje med' vojnimi žrtvami vedno večja, prosimo dobra srca, da nam, pri skočijo na pomoč najsibo v denarju ali pa v podpori v obliki obleke, blaga ali obuvala. Nebroj; otrok, posebno vojnih vdov;, nima skoro več kaj obleči. Matere bi rade poslale svoje otroke k birmi, a ne morejo, ker nimajo kaj obleči. Upamo, da naša prošnja ne bo brezuspešna, kakor je brezuspešen naš klic v Beogradu, kjer se že šest let rešuje invalidno vprašanje, medtem ko na tisoče težkih vojnih invalidov in vdov trpi nepopisno bedo in drug za drugim lega v prerani grob in glavnem vsled -pomanjkanja in bede.
Borza: Budapest 858—868, Berlin 1469.50—1484.50, Italija 252.46—255.46, London 297.03—300.03, Newyork
61.36-62.36, Pariz 322.5—327.5, Praga 182.25—18ÖJ5, Dunaj 863—883, Zürich 1198.50-1208.50. V fair it tu notira dinar 8.30
Pedagoško didaktiški krožek v Mariboru.
Bred približno tremi l&ti se je osnoval v mariborskem učiteljskem društvu kot poseben odsek pedagoško-didaktiški krožek z namenom, poglobiti in razširiti strokovno znanje tako v metodičnem kakor v splošno vzgojnem pogledu. Ta odsek se je pozneje osamosvojil in deluje danes že kot samostojno društvo, v katerem so zastopani'učitelji vseh kategorij. Iz skromnih početkov se je tekom- kratke dobe razvil v važno in. pomembno institucijo, ki je širši javnosti sicer še malo znana, vendar pa vrši s svojimi rednimi predavanji in dokaj bogato knjižnico lepo delo, ki sega tudi že daleč izven Maribora.
Glavno delo krožka je usmerjeno sedaj v pravcu nove šole, katera na stvojem zmagovitem pohodu- iz sred nje Evrope pridobiva vedno več tal. Nova šola — delovna šola — s svojimi zdravimi, času primernimi načeli je naravna posledica' novih političnih, gospodarskih in moralnih razmer, ki so nastale po vojni. Kol organi-čem del naroda in njegovega življenja je šola podvržena seveda z njim vred izpremembam, njen razvoj odgovarja vobče splošnemu kulturnemu napredku, da-siravno koraka po navadi na njim, redkokdaj pred njim. Umljivo je torej, da se je začela najbolj: živo šolsko gibanje in najradikalnejše reforme tam, kjer so se notranje razmere najbolj izpremenile, namreč v premaganih državah, v Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Ali velika kulturna gibanja ne poznajo državnih mej in tudi pri nas se bo uveljavila delovna šola prej ali slej, seveda prikrojena našim narodnim posebnostim. Temeljno nje načelo: Izhodišče in središča pouka bodi otrok, ki se mu mora dati prilika, da s svojo samodelavnostjo razvije vse svoje pozitivne duševne in telesne sile, to načelo stremi za vzgojo značajnih ljudi, sposobnih in •samozavestnih tvorcev, ki bodo v težki sedanjosti in ‘bodočnosti kos svoji življenjski nalogi. In takih ljudi Je nujno treba tudi nam. Treba nam je šole, ki bo odgovarjala današnjim praktičnim življenjskim potrebam in ki ho s pravilno čustveno izobrazbo znala tudi uspešno zatirati izrastke modernega časa.
Seveda se bodo morale izvršiti v to svrho temeljite reforme v notranji organizaciji šol, učnih načrtov, -treba bo tesne jše zveze in kontinuitete vseli šol od osnovne do na j višje, kajti v sedanjem ustroju in predpisih se delovna šola ne da uresničiti v toliki meri, da 'bi prišla njena načela do veljave in uspehov. Najvažnejši pogoj; za uvedbo nove š-ote pa je reforma učiteljske izobrazbe, ker je sedanji zavodi vsled svojega ustroja ne nudijo v tem smislu in v toliki meri. Tudi na tem polju orje mariborski pedagoško-didaktiški krožek vedno plodovite jše brazde ter p ornagli pripravljali tla, da se uresničijo tepe ideje nove šole v napredek in blagor naše domovine.
Iz Maribora.
Mari borza ni. ne pozabite priti v četrtek, 30. aprila zvečer ob osmih na pevsko-planinski večer v dVorani
Zatdružne gospodarske banke. Je to zadnji prosvetni vg-čer Prosvetne zveze -v tej sezoni. Izredna točka tokratnega sporeda je pač nastop solistin-je gospodične Regine Mihelič iz Zagreba, ki bo s svoijim lepim in izšolanim glasom zapela več slovenskih in hrvatskih pesmi naših, prvih skladateljev. Pri klavirju- spremlja g. Milko Bed-janič. Slišali bomo nadalje F. S. Vilharjev samospev »Kam« in Griegovo »Poletje* kot solo na Mavirju. Drugi del večera pa ho posvečen spoznavanju naše domovine, lepoti slovenskih planin, ki jb hudo pojasnjevale prvovrstne skioptične slike, med njimi tudi z bližnjega Pohorja. Predaval o naših gorah in slike razlagal bo g. dr. A. Veble. Ker se nam pa- zde planine in pesem/ nera Združile, bo zapel med drugim moški zbor veličasten Aljažev »Triglav, moj! dom«, orkester pa bo igral Devolvo »Pastirico«, J. Verbičev »Planinski pozdrav« in V. Parmovo parafrazo o A. Medvedovem zboru »Nazaj v planinski raj«. Spored vsega večera je torej kakor peste-r, a vendar enoten slovenski šopek, ki bi si ga najraje zataknili na klobuk in pohiteli vriskajoč ž njim v naše solnčne planine. Zato, Mariborčani, res ne pozabite priti aia tak večer! Vstopnice od-1 D do 3 I> se dobe zvečer pri blagajni1.
Proslava L maja v Mariboru. Krščansko socialno delavstvo v Mariboru proslavi letošnji 1. maj na sledeči način: ob 9. uri dopoldne skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi, po maši javen shod krščanskega delavstva v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ob 2. uri popoMhe izlet v Kamnico, zbirališče pred tiskamo sv. Cirila. V slučaju- slabega vremena izlet odpadle. Delavci, dokažite z obilno udeležbo na proslavi svojega praznika stanovsko zavednost.
Katoliška omladina priredi v petek, 1. maja veselico v društvenih prostorih in na vrtu g. Anderla. Na sporedu je šaljiva pošta, amerikanski zapor* -petje in -godba. Vsi prijatelji poštene žabavc, uljudno vabljeni. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor.
KhHoliško izobraževalno društvo v Krčevini ima 1. majnika ob 6. uri1 zjutraj sv. mašo v kapelici gospoda Kolariča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. majnika
Stran 4.
»NASA STRAŽA«
29. aprila 1925,
ob 15. uri na ■vrtu podoficirske inženirske šole (poprej kadetnica) veliko majniško proslavo z obširnim veseličnim vsporedom in prosi obilne udeležbe. Vstopnina 5 dinarjev. — Odbor.
. Majniški pjozdiRv, v obliki od otrok izdelanega knjižnega znaka pjošije pjodipomo društvo za revne učence vsem staršem im iniladinoljubom z iskreno prošnjo, da zanj žrtvuje za prvi maj dva dinarja. S tem pomladanskim darom hoče društvo našim revčkom oskrbeti perilo, saj; nad; 300 otrok nima najpotrebnejšega — čiste srajce. Odbor prosi in upa, da nikido udarne nujne prošnje ne odkloni.
Krščanska ženska zveza se udeleži skupnega; izleta z izobraževalnim društvom Lajjtersberg dne 3. maja na Goro pri Sv. Petru. Ob dveh popoldne se Zbiramo pri mostu v Melju. Članice se vabijo, da se izleta obilno udeleže. Vabijo se pa tudi vsi prijatelji ženske organizacije, da skupno pohitimo na prijazni hribček Matere božje.
Tajništvo SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1 naznanja, da uraduje v pondeljek, četrtek in soboto od
3.	do 6. ure popoldne in v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. V navedenih dneh je tajništvo vsem voditeljem Jerajevih organizacij kakor tudi vsakemu somišljeniku SLS za vsestranska pojasnila na razpolago. Po naročilu poslanca g. ž ebola naj1 se vsa njemu namenjena vprašanja, poročila itd. oddajo pri tajništvu, katero obvešča gospoda poslanca o vseh tekočih poslih.
Izvirno slovensko dramo »Dom« uprizori v nedeljo, dne 3. maja t. 1. oh osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke Ljudski oder v Mariboru. Vsekakor obeta biti ta uprizoritev nekaj posebnega, radi tega priporočanih, da si to igro vsakdo ogleda. Opozarjamo nadalje, da si po možnosti priskrbi sleherni vstopnico že, v predprodaji v prodajalni Tiskarne sv. Cirila in njeni podružnici na Aleksandrovi cesti 6. Cene vstopnicam so nizke, po 10, 7 in 5 dinarjev; Stojiča pa po 2 dinarja. Med .odmori igra društveni salonski orkester, ki je za to prireditev naštudiral nekaj posebnih glasbenih, komadov.
Narodno gledališče. Repertoar: Danes, 29. aprila zaprlo. Četrtek, 30. aprila: »Tri sestre« uh. I> (kuponi).
Sprememb»; rejtertoarja oz. abnomana. .Ker smo morali sobotno predstavo »Tri sestre« radi obolelosti gdč. Pevkove odpovedati, se vrši predstava »Tri sestre« za' ah. A v torek, 28. t, m. Ista predstava za ab. D pa v četrtek, 30. t. m.
Plotova romantično komična opera; na mariborskem odru. V najkrajšem času uprizori mariborska opera romantično-komično opero »Marta«. Izmed Flo-towih oper je postala »Marta« najpriljubljenejša. Pri prvi uprizoritvi dne 25. nov. 1847 na Dunaju je dosegla »Marta« nepopisen uspehi. Zlasti je zmagal komponist è svojo razkošnobogato, skoro narodno melodijo. V operi najdemo mesta kot na primer »Naj nebo vam oprosti« itd., ki bodo vedno učinkovala. Zlasti omembe vredna je mojštersko spretno sestavljena overturn, ki je še danes repertoarni komad najrazličnejših godb. — Naslovna partija je v rokah gdč. Vladimirove. Delo je naštudiral g. A. Mitrovič, ki obenem dirigira in režira.
Večerni tečaj za šivanje oblek, priredi zopet Mariborski slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti. Začetek v petek, 1, maja v državnem ženskem učiteljišču, Zrinjski trg 1. Prijave in pojasnila pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici.
Vdova z dvema nepreskrbljenima otrokoma se priporoča usmiljenim srcem s prošnjo za podporo. 12 letni sinko gre letos k birmi, pa mu ne more oskrbeti niti mati, niti siromašen boter primerne obleke. Kdor bi bil pripravljen priskočiti ženi na pomoč, dobi naslov v našem uredništvu.
Letošnje glavno cepljenje za občine Krčevina in Lajteršberg se vrši dne 1. majnika, to je v petek dopoldne ob pol 10. uri v ljudski šoli v Krčevini, Tomšičeva ulica. Revizija in nadaljno cepljenje se vrši leden pozneje vselej ob istem času in na istem prostoru. Glavnega cepljenja se morajo udeležiti vsi otroci, stari nad štiri mesece, ki doslej iz kakoršnegakoli vzroka še niso bili cepljeni.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem Osrednjemu društvu nižjih poštnih nastavljeneev. podružnica Maribor za podeljeno mi podporo 500 D. Podporo sem prejel radi težke bolezni žene. Obenem naj bi bil to resen opomin vsem tistim nižjim poštnim uslužbencem;, ki niso včlanjeni pri tem društvu, da to storijo nemudoma, ker to društvo ima resnično in dobro voljo, svoje hudo prizadete člane podpirati. — Maribor, dne
27.	aprila 1925. — Franjo Šerbec, poštni kondukter.
Pobiranje tovorni ne na glavnem kolodvoru. S 1, majnikom t. 1. se prične s pobiranjem mestne tovor-« ninske davščine (Ur. list 501-24) za na glavnem kolo--dvoru prihajajoče in odhajajoče sporovozno robo po organu mestne občine, neposredno od strank pri predaji in oddaji. Mestni blagajnik bo posloval v predsobi sporovozne predaje v I. nadstropju v tovornem skla-diŠčg na glavnem kolodvoru, Stranke se'opozarjajo, d« predložijo doličnemu blagajniku brezizjemno vse železniške listine sporovozne predaje in oddaje, (vozne liste, obvestnice) torej tudi davščine oproščenih pošiljk I in. poravnajo, davščino, predno predajo listine želez- I niški blagajni. Za vsako plačilo prejme stranka uradno potrdilo (boleto). Stranka, katera bi tega ne storila, se bo smatrala, da se hoče namenoma odtegniti plačilu in se bo proti, nji postopalo v smislu čl. 6, uredbe (20- j kratna pristojbina, kot kazen). Za ostale ekspedite ostane dosedanji način pobiranja nespremenjen. (Nak- ; nadno pobiranje po mestnem dostavljaču). Reekspedi- < rije, ki so v smislu čl. 2., točka 7. davčine oproščene, se 1 naj kot take že. pri prihodu prijayijo. Glede reekspedicij naj služi v pojasnilo sledeče: Kot reekspedicije se smat-
; Jfsk Tiskarne st. Cirila t Mariboru,
rajo pošiljke, ki so z neizpremenjeno količino, vsebino in težo, ter, ne zapustivši kolodvorsko območje v teku 3 dni reekspedirane. V tridnevni rok se ne štejejo nedelje in prazniki, ter se isti za dobo ev. carinskega postopanja podaljša. Zbirne pošiljke, to so pošiljke, ki prihajajo v več komadih kot ena pošiljka in se od tu razpošljejo, popolnoma ali deloma na več prejemnikov kot več pošiljk, ali pa tudi obratno, ni smatrati kot reekspedicije. Vozna lista (oddaje in predaje) morata biti glede vsebine, teže in količine popolnoma jednaka. /Obenem 'se stranke pozivajo, da za mesec oktober, november, december, januar, februar in mare zaostalo dolžno tovorniško davščino takoj poravnajo. Po preteku 8 dini se bo pričelo z izterjevanjem potom eksekucije II. vrste.
Opozarjamo na današnji oglas: otvoritev gostilne »Rotovž«.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod' iz italijanščine.
Kosilo je bilo javljeno. V obritem obrazu služabnikovem in v njegovi sivi, slabo se prilegajoči livreji so se očitovali aristokratični nazori stare markize, iz ozirov na varčnost nekoliko umerjeni.
»Kaj pa gospod Giorno, gospod kontrolor?« je vprašala, ne da bi se geniia.
»Rojim se, da ga ne bo, gospa markiza«, je odgovoril Pasotti. »Davi sem ga srečal in sem mu rekel: Torej, gospod Giacomo, pri kosilu se vidiva, kajne? — Tedaj; pa, ko da ga je nekaj pičilo. Začel se je zvijati in stokati: Dà, mislim, ne vem, mogoče, ne rečem, pf, vidite, resnično, moj ljubi gospod kontrolor, ne vem, skratka, pf! Več ni spravil iz sebe.«
Markiza je poklicala k sebi služabnika in mu nekaj potiliem rekla. Poklonil se je in odšeL Župnik iz Purie se je gugal in si gladil kolena ter mislil na rižoto, toda markiza je kot okamenela sedela na zofi in tako je obstal tudi on. Drugi so se molče pogledovali.
Uboga gospa Barbara, ki je videla služabnika in se čudila tej nepremičnosto, tem osuplim obrazom, je dvignila obrvi in vpraševala z očmi zda j svojega moža zdaj župnika zdaj upravitelja, dokler ni bliskajoči se pogled' Pasotti jev okamenil tudi nje. »Ko bi se vsaj kosilo prismodilo!« je pomislila in skušala narediti ravnodušen obraz. »Oh, ko bi nas poslali domov! Kakšna sreča!« Po dveh minutah se je služabnik vrnil in se priklonil.
»Mirno«, je rekla markiza in vstala.
V jedilnici je našla družba novo osebo, majhnega starčka, sključenega, prijaznih oči, z dolgim nosom, visečim mu čez brado.
»Res, gospa markiza«, je rekel ves boječ in ponižen, »sem že obedoval.«
»Sedite, gospod Viscontini«, je rekla markiza, ki je imela to čudovito sposobnost, da se je naredila gluho, kakor vsi tisti ljudje, ki hočejo na vsak način imeti svet po svoji udobnosti in po svojem okusu.
Ubogi možiček si ni upal odgovoriti, paludi ne sesti.
»Pogum, gospod Viscontini!« mu je rekel Paolin, ki je slal poleg njega. »Kako ste?«
»Štirinajsti je pri mizi«, je zamrmral karavinski upravitelj. In res, spoštovani gospod Viscontini, ugla-ševavec klavirjev, ki je dospel zjutra j iz Lugana, da bi uglasil klavir rodbine Zelbi iz Cime, pa tudi don Franca, je bil ob eni uri.kosil v Zelbi jevi hiši. Sedaj pa je prišel k Maironijevim ter je moral nadomestovati gospoda Giacoma, sicer bi bilo pri mizi trina jst. oseb.
Iz srebrne sklede se je kadila rjava tekočina.
»Ne bo rižota«, je zašepetal Pasotti, ko je šel za hrbtom župnika iz Purie na svoje mesto. Sladko, tolsto
n riirvn rbn ri	n
hArf j fcAgl IN
Pletene vrtne garniture in stojala zs cvetljice
ima v največji zalogi
IGO BALOH
Maribor, Gosposka ul 15
lice ni pokazalo nobenega znaka, da je gospod kaj slišal.
Obedi v biši Maironi so bili vedno imenitnopusti, danes je pa vse kazalo, da bo še bolj; ko po navadi. Kakor za odškodnino je bil pa tudi mnogo izbranejši. Pasotti in župnik sta se med jedjo večkrat spogledala; izražala sta na ta način svoje občudovanje in drug drugemu» takorekoc častitala, da sta prišla do takega izrednega užitka. In če je kak Pasottijev pogled ušel župniku, ga je gospa Barbara, ki je sedela poleg njega, nalahno dregnila s komolcem.
Govorila sta samo markiz Bianchi iz Orie in doima Evgenija. Bianchi, s svojim velikim ari«tokraličnim nosom in svojim finim smehljanjem uljudnega kavalirja se je večkrat ozrl po lepoti gospe Evgenije, ugašujoči sicer, a še ne popolnoma ugasli. Oba doma iz Milana,,, iz najboljših rodbin, sta se čutila bližje drug drugemu, vzvišena ne samo nad malomeščane, ki so sedeli pri obedu, ampak tudi celo nad gostiteljico, podeželsko ple-menitašinjo. Markiza je bila sama ljubeznivost, in prijazno hi se bil razgovarjal tudi z najpriprostejšim gostom; toda donna Evgenija, v svoji bridki užaljenosti, v svoji nevolji nad krajem in ljudmi, se ga je oklenila kot edino ji enakovrednega, kar očitno, gotovo tudi, da bi nekatere jezila. V zadrego ga je spravila, ko mu je glasno rekla, da ne razume, kako se je mogel zagledati v to pusto Valsoldo. Markiz, ki se je bil že pred več leti umaknil' v ta tihi kotiček, kjer se mu je bila rodila edina hčerka, donna Ester; zato je bil sprva nekoliko zmeden ob teh besedah, ki so bile žaljive za nekatere goste, nato pa je-začel »kraj vneto hvaliti in zagovarjati. Markiza .»ni pp--kazala najmanjše nevolje; gospodje Paolin, Paolon in. upravitelj, vsi trije iz Valsolde, pa so mrko molčali.
sledi.),,
Malo posestvo, tri četrt ure od Maribora oddaljeno, z zidano hišo za viničarja, je takoj ugodno na .prodaj. -Na-sioiv pri upravništvu.	163» 3-^f
Premog » svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna dražba z o. z. v Ljubljani,Wolfovs nlica št. 1—L	ioy
Trboveljski premog
po cele vagone kakor tudi vsako drugo količino od 100* kilogramov naprej, nadalje bukova eepana drva dobi se po originalnih premogokopnlh, ozir. najnižjih cenai» vedno pri tvrdki
BRANKO MEJOVŠEK- MARIBOR — Sodna ulica
novorenovimne gostilne in restavracije
'WSt	i*
MARIBOR, Rotovški trg 2.
Vljudno naznanjava cen j. občinstvu, da sva pre-*: vzela ter na novo preuredila gostilno »Jadran«,’katera, se otvori v soboto, dne 2. maja.
Točila se bodo prvovrstna vina iz Slov. goric, pe,-kerčan, bizeljčan. in dolenski karminet, kakor tudi vedno sveže prvovrstno pivo v sodčkih in steklenicah-iz pivovarne Tscheligi.
Izborna kuhinja! Rrezprašen vrt! Pripravni prostagf za shode in /Jrorovanjal Postrežba točna, cen« primerne,,
Za obilen obisk se priporočata 194	Ivan in Justina Pečnik»
VInofoč leee
pred Kamnico, ob Urhanski cesti šf6 zopet otvorii; dta®-.
3.	mlaja t l.
g>| SME" najboljše in najvannejše
m	pri
m m
XXXXXXXXXX
Inserirajtel
mxxxxxx»
S Stolna nlica št. 6
r.z.z n.z.,	Stolna nlica šL 8
ki obrestuje hranilne vloge po
;% in 107.
oziroma po dogovora.
shemmsmssws
r ^ I m i m i r ^ r r/1	i r,
IkaJ k"J	k% kVjk
ir.vjr.*Wi
1K A j k.^J K-d !
Odgovorni urednik; Janui Goleč,
Izdaja konzorcij »Naše StraJ*«,