« GLAS NARODA List slovenskih, delavcev v Ameriki!. TELEFON: CHELSEA »78 NO 8*7. — STEV. iti. Eaten* u IccmI Os« Matter. September 21 IMS. at tka Part Office at New Tart, N. T.. znder Act al Cobctcm al Marefe S, 187» NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 8, 1930. — PONDELJEK, 8. DEC EMBRA 1930 TELEFON: CHXLARA mi VOLUME 1UVUL — LETNIK 1XXVU1 MANIFEST ZA UVELJAVLJENE DIKTATURE V ANGLIJI ANGLEŠKO GOSPODARSTVO ZAMORE REŠITI EDINOLE MINISTRSTVO Z VSO OBLASTJO Razkol v delavski stranki. — Manifest sta podpisala tudi Sir Oswald Mosley in sin konservativnega voditelja Baldwina. — Ustanoviti je treba nove in modernizirati stare industrije. — Dežela ne more več čakati. — Veliki stiski je treba napravi-ti konec. LONDON, Anglija, 7. decemb ra. — Sir Oswald Mosley, milijonar s socialističnimi nazori, njegova /ena in šestnajst članov delavske stranke, med njimi tudi sin voditelja angleških konservativcev, Bald wina, je ustvarilo razkol v delavski stranki. Izdal i so manifest, v katerem zahtevajo diktaturo petih mož, ki bi, neoziraje se na stranke, odpravili v Angliji nezaposlenost in gospodarsko krizo. Sir Oswald Mosley je star šele 34 let ter je bil svoječasno minister, pa je izstopil iz MacDonaldo-vega kabineta, ker so bili zavrnjeni njegovi pred-logi glede odprave nezaposlenosti. Razen delavskega voditelja Cooka, so vsi, ki so podpisali manifest, razmeroma mladi ljudje. To je svobodomiselna angleška mladina, ki trka na vrata vlade in hoče uveljaviti svoje cilje. Manifest se zaključuje z besedami: — — Dežela ne more več čakati. Mi zahtevamo, da se nekaj ukrene, da bo končana neznosna stiska, v katero je zašla Anglija. Manifest je izzval laborite, ki se nahajajo na ministrskih mestih ter se obrača na pristaše vseh strank. Glavne zahteve manifesta so: Ust vari naj se kabinet, sestoječ iz petih članov, ki bi imeli diktatorsko oblast ter bi bili podrejeni le parlamentu; ustvari naj se organizacijo za ustanovljenje novih in za moderniziranje starih industrij; uveljavi naj se zaščitno carino, ki bo v prvi vrsti ščitila odjemalce. Možje, ki so podpisali manifest, pravijo, da niso izgubili svoje vere v socijalizem, da pa žele najprej rešiti angleško industrijo. Nuj ni program je treba izvesti, da se odstrani nevarnost, ki preti deželi. Sele nato naj se prične debate glede političnih zadev. \ zadnjih desetih letih angleškemu parlamentu ne gre in ne gre v glavo, da so se razmere, iz katerih je vzcvetela prosperiteta Velike Britanije, temljito izpremenile. Med angleškimi industrijamii in poljedelstvom je treba ustvariti novo ravnotežje. Industrija se mora prilagoditi novim razmeram. Izpremeniti je treba napačno finančno politiko, ki na ljubo upnikom postavlja produkcijo v ozadje. Dokler ne bo dovršeno delo obnove, naj Anglija ne odplačuje vojnih dolgov. Nespametno je bilo domnevati, da bo sedanja generacija odplačala vojne dolgove in nosila neznosna davčna bremena. STAVKA V DANVILLE BO USPEŠNA Navzočnost vojaštva štrajkarjem v gotovi meri koristi, ker se je začela širša javnost brigati za njihovo usodo. PHILADELPHIA. Pa., 6. decembra. — Položaj 4000 štrajkujočih pletilcev v Danville Va., se je znatno izboljšal. Navzočnost vojaštva je podžgala štrajkarje k nova vztrajnosti. Pošiljanje čet v stavkarsko ozemlje ima pa še drugo debro stran. Širša javnost se je začela zanimati za stavkarje in simpatizirati ž njimi. V tovarnah je zaposlenih od «00 do 700 skebov, med njimi je pa le malo izueenih delavcev. Tovarne skušajo izdelovati posteljne preproge in druga flnejša dela, katerih pa neizvežbani delavci niso zmožni, in .vsledtega prihajajo celi vagoni blaga nazaj. • Sprva je bilo v Damville devetsto državnih kozak:v. Prejšnji teden jih je governer nad tristo odpoklical, in v kratkem času bo moral odpot-klicati vse. ker dcblva proteste iz vseh delov Združenih držav. Šele sedaj se je natančno izvedelo, zakaj so oblasti poslale milico v stavkarsko okrožje. Neki stavkokaz je neusmiljeno pretepal stavkujočo delavko, ki je nagovarjala njegovo ženo, naj opusti sramotni skebski posel. Štraj-karji so prihiteli delavki na pomoč, dočim je stavkokuz pobegnil v kom-panijsko barako. Štrajkarji so šli k šerifu in mu rekli, naj ga aretira, česar pa šerif ni hotel storiti. Nato so razbili par oken pri kom pan i.j-s ki hiši, hoteč stem dokazati, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi. Šele nato je šerif izvršil aretacijo. Naslednjega jutra se je pojavilo pred tovarno dva tisoč štrajkarjev, ki so zaprli cesto in niso pustili mimo nobenega -avtomobila. Sleherni avtomobil so ustavili, dvignili in ga obrnili v nasprotno smer. Edinole avtomobila v katerem se ie vozil po-liciški načelnik, niso nadlegovali. Pripomniti je treba, da se ni pri tem ravnanju skrivil nikomur niti last na ghivi, toda navzlic temu je dospelo že naslednjega dne vojaštvo v Danville. SOVJETI BODO REDILI PERUTNINO RICHMOND, Va.. 6. decembra. — Tukajšnja Shenandoah Man fact ur-ing Company bo te dni sklenila s »sovjetsko vlado pogodbo za zgnd-tijo ogromnega kokošnjaka v bližini Moskve. Koko&njak bo največji na svetu. PRISELJEVANJE MOČNO PADA Komisar Hull je objavil številke, i z katerih j e razvidno, da je bilo oktobra meseca pripušče-nih 21 odstotkov manj priseljencev kot meseca septembra. WASHINGTON. D. C.. 6. decembra. — Dočim zahtevajo nasprotniki priseljevanja v kongresu popolno prepoved vsakega priseljevanja, je objavil Harry E. Hill, generalni komisar za priseljevanje, uradne številke, ki kažejo da je priseljevanje doseglo novo nižino ter še nadalje pada. Oktobra meseca je bilo pripušče-nih 37.246 oseb, od katerih pa je bilo le 13.924 pravih priseljencev. Ostali so bili obiskovalci, vračajoči se obiskovalci -ali drugi nepri-seljenci. K temu pa pride še vpoštev, da je odpotovalo 28.290 inozemcev. Od fteh jih je šlo 22.290 domov na ob-, isk, doiim je odpotovalo 5355 priseljencev. ki nameravajo trajo ostati doma. Število priseljencev je znašalo oktobra meseca le 8590 oseb. i 21 odstotkov mranj, kot meseca septembra. ' Od tega števila pa je treba odšte-t ti še one inozemce, ko so bili deportirani. Priseljevanje letošnjega oktobra je bilo manjše kot kdaj koli v oktobru izza leta 1919. Priseljevanje iz Evrope je padlo za nekako 40 odstotkov. Priseljevanje iz Cunade za 63 odstotkov ter iz Mehike za 74 odstotkov. OBRAVNAVA V MOSKVI ZAKLJUČENA STRUPENA MEGLA JE IZGINILA LOUIS BARTH0U SNUJE NOVO MINISTRSTVO ROPAR JE USTRELIL BLAGAJNIKA Sest banditov, oboroženih s strojnicami ter revolverji, je ukradlo v Chicagu več kot 40 tisoč dolarjev. Osem inžlnirjev pričakuje razglasitev smrtne obsodbe. —Krilenko je vztrajal pri smrtni kazni. MOSKVA, Rusija, 7. decembra.— Osem veleizdaje obtoženih ruskih inžinirjev pričakuje pravoreka sovjetskega sodišča, ki jim more prinesti komaj kaj drugega kot smrtno obsodbo. Po kratki seji, tekom katere sta' pledirala zadnja dva cdtožertca, Sergij Kupprlanov in Ksenofont Sitnin za svoje življenje, "da pomaga .-a pri zepetni zgraditvi države"', se je umaknilo sodišče k posve- j tovanju. Sodba ba najbrž proglašena nocoj ob šestih. Proces se vrši izza 25. novembra. | Le trije sedniki bodo določili ko-nečno glasovanje glede obsodbe. Četrti, tvorniški delavec iz Leningrada, je le namestnik. Čeprav je javni cbtožitelj, N. B. Krilenko, energično zahteval v svojem Luk 1 j učnem govoru smrt za vse. se vendar domneva, da bodo nekateri našli milost ter bodo mogoče obsojeni na deset let ječe, kar je najvišja kazen, dopustna po sovjetskem kazenskem pravu. Sodišče bo izreklo smrtno obsodbo proti obtoženim, a obenem naslovilo na centralni eksekutivni ko-mitej prošnjo, naj v nekaterih slučajih izpremeni smrtno obsodbo na deset let ječe. V vseh slučajih bodo imeli obtoženci 48 ur časa za pri-ziv. Aleksander Fetotav, tresoč se starec. je rekel, da ne želi umreti kot izdajalec, temveč živeti, da«bi plačal vsaj del krivde Profesor Ramsin, dozdevni voditelj vstaje, je ponovil še enkrat, da je bilo njegovo prejšnje sovraštvo do sovjetov zmota in da je sedaj prepričan, da so mase sovjetske države našle pravo pot. BRUENING JE DOBIL ___VEČINO Predlog glede preklica finančnih dekretov je bil zavrnjen. — Bruen-ningova vlada mora biti socijalistom hvaležna za svoj obstoj. BERLIN, Nemčija. 6. decembra. Bruenningova vlada , je danes s jaj-no zmagala, ko je prišla na glasovanje zadeva glede finančnih dekretov, o katerih se je vršila že osem dni burna debata. Zmagala je z večino štiridesetih glasov. To dejstvo je preseglo pričakovanja celo največjih optimistov. Fašisti, nacijonalisti in komunisti so zahtevali, naj se dekrete prekliče, nakar je vlada odredila glasovanje. Nasprotniki so propadli, vlada je pa s pomočjo socij a listov sijajno zmagala. 6 tem je dobila Bruermingova vlada nove življenske sile ter bo za- PITTSBURGH. Pa.. 6. decembra. Blagajnik Alleghany Valley Trust ; Company v predmestju Veroni. je i bil danes ustreljen od nekega ban-Jdita, ki je skušal izvesti napad. Blagajnik McFarland, je stal ob blagajni, ko je vstopil bandit ter zahteval ves denar. Ko je rekel McFaTland. da ne da deiarja. ga je bandit ustrelil, se obrnil takoj ter zbežal na cesto. Tam je skočil v čakajoči avtomobil ter se odpeljal. Neki kupec, ki je stal v bližini, je rekel, da je bandit streljal, ker se je McFarrand nekoliko pomišljal. Bandit je namreč domneval da hoče blagajnik seči po revolverju. CHICAGO. HI., 6. decembra. — Šest banditov, kajih eden je ostal v abtomcbilu, je oropalo State Bank cf Clearing teh pobsgnilo z $40.090. To je bil eden najbolj predrznih '.bančnih ropev zadnjih let. Kakih deset uslužbencev ter neka ko 13 odjemalcev se je nahajalo v banki, ko je prikorakalo pet mož, oboroženih s strojnicami ter revolverji. Glavar je pognal vse navzoče v czadje, kjer je moral podpredsednik Lambert Bere odpreti blagajno. Eden je jemal denar, d očim je drugi praznil predale. Dve ženski sta se onesvestili. ZAGONETNA SMRT RUSKEGA DIPLOMATA Tajnika ruskega poslaništva v Rimu so našli mrtvega. — Baje so ga usmrtili člani sovjetske tajne policije. Neobičajno vreme je pospešilo smrt ljudi, ki so trpeli na naduhi. — Teorija strupenih plinov zavrnjena. BRUSELJ. Belgija, 6. decembra. Vsi vaški prebivalci v dolini reke' Maase so se vrnili danes zjutraj v j svoja stanovanja, potem ko se je razkadiža megla, ki je zahtevala, življenje 64 oseb. Oficijelna preiskava belgijske zdravstvene oblasti je dognala danes, da ni bila smrt 64 ljudi ničesar skrivnostnega, temveč le posledica oslabljenih dihalnih orgunov žrtev. I S par izjemami so bile vse žrtve stare nad petdeset let. Tretina njih je prekoračila že šestdeseto leto in i nekatere že sedemdeseto leto. Vsi so imeli slabo srce in,druge kronične bolezni dihalnih organov. Zdravniki so izjavili, eta je neobičajno mrzla megla, pomešana z d.mom pospešila smrt. Izid preiskave so potrdili zdravniki. ki so zdravili več oseb. katere so zbolele vsled megl?. Ob istem času je bil tudi konec fantastičnih poroč.l, da so bile povzročene smrti vsled strupenih pinov iz tvomic ali pozabljenih skladišč vojnega plina. Kmeški narod v Maas dolini je J videl tekom vojne umirati dosti ljudi ter domneval, da se skriva za tem smrtonosni napad, kojega izvora ni mogel pojasniti. Tudi nekaj krav je podleglo vplivom megle. Včeraj zvečer so spra- j vili perutnino in druge živali v sobe. da jih zavarujejo pred dovzetnim strupenim plinom Resnično zastrupi j en je s pLmom se je pripetilo danes v vasi Uccle, v bližini Bruselja. Pet otrok, v starosti od šestih mesecev do šest let se je zadušilo v plinu, ki je prihajal iz petrolejske svetilke. Pridobil je že Brianda za mesto zunanjega ministra. — Radikalni soci-jalisti so pripravljeni sodelovati. PARIZ, Francija, 6. decembra. -Senator Louis Barthou, bivši mesarski predsednik Francije ter ve -kratni član kabineta, je danes zvt-čer zopet skušal ustvariti iz zastopnikov različnih strank defcizmoživj nrnlstretvo. ki naj bi stopilo na mesto vlade Tardieu-ja. Barthou je prevzel težavni po^el stvorjenja kabineta, potem ko jo prejšnji predsednik Raymond Poin-care iz zdravstvenih razlogov odklonil poziv predsednika Doume r-gue-a, mj sestavi kabinet. V gotovih političnih krogih pre-vladjje še vedno prepričanje, da bo predsednik gotovo zopet napro.> 1 Poincareja, naj sestavi vlado, če ti se Barthou-ju ne posrečilo najti dovolj podpore. Barthou je izjavil, da bo stopil kom noči v stik s političnimi pri:a-telji in da se bo zjutraj vrnil v Eli-zejsko palačo poročat o uspehu a:: neuspehu svojih prizadevanj. Za možni uspeh senatorja -^ov dejstvo, da socijalni radikale: odklonili vsako soudeležbo pri koncentracijski vladi, da pa so pripravljeni sodelovati, če bi dobili gotov, mesta v kabinetu. Dcsedaj so še vedno zahtevali zase mesto ministra za notranje zadeve, sedaj pa se glasi, da ne bod » ■vztrajali pri tem. Stališče radikalnh socljahsu/v jo bilo za vlado v zadnjih le'.ih trd oreh. Izpremejeno stališče je bilo posledica dejstva, da je bil vržen iz urada Tardieu, njih glavni sovražnik mogla neovirano izvesti finančni pfbgram. Če bo uspešno nosila tudi posledice tega programa, je seveda drugo vprašanje. RIM, Italija, 6. decembra. — Diplomat je in časnikarji so zelo presenečeni vsled nenadne smrti Euge-na Le vin a, prvega tajnika tukajšnjega sovjetskega poslaništvu. Levin a so našli včeraj mrtvega v sovjetskem poslaništvu. Krogla mu je prodrla srce. Nekateri domnevajo, da v tem slučaju ne gre za samomor, ampak da so Levina ustrelili člani sovjetske tajne policije, ker je izdajal državne skrivnosti. Rusko poslani j t vo ni storilo ničesar. da bi zatrlo te govorice, pa tudi italijanska policija je skrajno molčeča. Pokojni Le vine je bil pri članih diplomatskega zbora zelo priljubljen. SMRTNA KOSA V Midway, Mass., je umrla Mrs. MARY MAYER, dne 30. novembra. Stara je bila 38 let. Doma je bila iz Domžal. Zapušča moža in tri otroke. Prizadetim naše sožalje! Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naia nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez sam od* časa, brez na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ......................... S 9.40 1000 _______________S 18.60 2000 ___________________ 5 37.00 2500 ______________S 46.25 5000 _________________S 91.50 • 10,000 ____________________________$181.80 V Italijo Lir 100______* 5.75 200 ______$11.30 »00____$16.80 500 -________$27.40 1000 --------»54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.-—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. —'—-—-— ■''' ■ -■ ———--p. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Najna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 78 rsntil SAKSER STATE BANK a COETLANDT STREET KUV ZORK, M. Jt Telephone Barclay 0380 — 0381 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. rNajT • £ji slovenski dnevnik t Združenih driavah Vejja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 cclo leto $7.00 BRAZILIJA BO PRIZNALA SOVJETE SAD PAULO, Brazilija, 7. decembra. — Pridelovalci kave zahtevajo, naj Brazilija čimprej prizna sovjetsko Rusijo, da bedo dobili trg z? svoje blago. Nova vfcida je prepričana, da je njen uspeh odvisen od konci gospodarske depresije. mtir NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 8, 1930 ||» UUKOE9T ItOTXHI DAILY MO. B. I. Owned and Published by SLOVEN 1C PUBLISHING COMPANY -,ium ire* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-• vol p.ciljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, >r«>i» rao. ua se nam tudi prej&nje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA-*. 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $87$ ' - .......i«...........mm m...... KOCKEFELLERJEV DAR Pretežen del ameriškega prebivaMva preživlja hude ease. Nekateri pravijo, da ni l>il<> v Združenih državah se mkdar take krize kot j«- >edanja. Ker je [»a beseda kriza m lik<» plašilo za i.judi jo skušajo nekateri nadomestiti z milejšim izrazom "depre>ijo'\ ki je pa navsezadnje istega pomena. Od vsepovsod obljubljajo, da bo kmalu bolje ter d;; he bliža doba velike prosperitete. Kdaj bodo te obljube uresnieile pa nihče ne ve. Za m*zapo6lene zbirajo denar in živila. Nabralo se je1 že precej, toda to je le kapljiea v morje. Pred par dnevi je easopi>je z debelimi rrkaini slavilo starega Rockefeller ja in njegovega sina. ker sta darovala * od svojega bili jonskega premoženju vsuk petstotisoe dolarjev v to svrho. Milijon dolarjev je precejšnja vsota, to la, ee se jo c primerja z največjim privatnim premožen jeni v s« h r-a>ov, ~ je le liirviea z bogatinove mize. i £ ''Dobrodelnost" pa -t >pi v vse drugačno lun". ak«> se t skon> istočasno eha, da je liockefellt-rjeva Standard Oil r < 'o. ot* New Jersey odpustila sk«»r«> tristo delavcev. Nekaj podobnega l>o najbrž tudi z drugimi "dobrotni. J Ui*\ ki so darovali za nezaposlene osem milijonov dolar-jev. t Pomisliti je pa treba, da nezaposleni nočejo usmilje- * nja in dobrodelnosti. Miloščina jih ponižuje in žali. i 1 Družbi so dali na razpolago svojo moč in delo, v za- i meno so pa dobili komaj toliko, da so se skromno preživeli, i Vsledtega imajo vso pravico, da v takih časih kot se < sedanji, ko niso po svoji krivdi brez dela, eal rte vajo, «i:< družba skrbi zanje in jim zajamei proletarsko eksistenco Tak način pomoči" pa ne bo rešil problema niti v privatno-kapitalistični družbi. Te "dobrodelne ' gosjiode in dame bi bilo treba vprašati kakšno stališče bi zavzeli napram državnemu za vam. i vanju nezaposlenih, kojega stroškov bi ne nosila društva! in druge organizacije, pač pa veleinditstri jalei. < V bi hoteli za 'trajno odpraviti revščino med delavci, bi morali poseči malo glob je v »ep. Ako bi to storili ter s svojim političnim vplivom izsilili državne zavarovalninske postave, bi jim v bodočnosti ne bilo treba prelivati krokodilčkih solza nad bedo nezaposlenih. SODNIK LINDSEY VRŽEN 1 K KATEDRALE V St. Johna katedrali je TčeraJ eplskopahii škof Manning odločno obsojal bivšega sodniku Ben a B. . Lindsejna fee Decver, Cod o. Liiidsey se zavzema za takozvane " tamarisk«" zakone, to je, da bi smela iti zakone* brez vsakih eerimotiij na-rasen, če bi se sedaj obhaja petletnico svojega obstoja. Da bomo na primeren način proslavile petletnico, smo oklenile-prirediti veselico v soboto 24. januarja in bomo o tem še prihodnjič poročale. Z vstanovitvijo našega kluba smo priredile članice, ki nas je bilo ckoli 12. vse požrtvovalne in delavne za narodno stvar, veselico za Dom slepih v Ljubljani. Bile smo uspešne pri tem in napravile čiste- ' ga dobička $240. Denar smo takoj odposlale po tvrdki Sakser State Bank na odbor Slepskega doma v Ljubljani. Nadalje smo prispevale lepo vsoto pred par leti za po po-vodnji prizadete v stari domovini in tukaj štra j kujoče premogarje. Vse smo še vedno pripravljene žrtvovati in prispevati vselej, ko 'oo-bo videle potrebo, da storimo svojo narodno dolžnost. Ne p-šem tega zato. da bi se stem hvalile, ampak toliko rečem, da ko bi s? bile vse ženske svoječasno kakor me zavzele za Slepski dom. bi Kotovo ti reveži imeli že chines svoje poslopje. Tako pa še vedno nemo zro v prihodnjost in premišljujejo, če se nam bodo kdaj naša mrzla srca omehčala, da bi spoznali njih žalostno usodo in prispevali toliko. da bi zadostovale za njih s:re-ho in toploto. Premišljujejo, če bodo kedaj to dočakali ali ne. Denarja za ta zavod, kakor vidim iz računov oodanih v G. N. od i odbora tega znvoda, je zelc lep znesek. vendor ne zadostuje za stavit;. Drag;* rejakinje. sestre Slovenke iirom Združenih držav, a:i b: ne bilo lepo od vas. ko bi vzele te dni nalogo, da fcl zbirale prispevke za Sisp-ki dom v Ljubljani in za naše zjsužnjene brat? pod krutim italijanskim jarmom? Eno in drugo je er.uke p.meči p:trebno. Ako to delo izvršimo, bomo lahko ponosne in vesele, in zavedale se bomo, da smo storile najbolj človekoljubno aei? v največji potrebi našega naroda. Res so slabi časi, *a če pomislimo, nc občutimo toliko te krize ket smo jc občutili pred dobrim' dvajsetimi leti. ko smo ravno dobro^prišl: v to deželo. Dandanes ima že večina našega naroda svoje lepe d amove, farme, vsakovrstne trgovine in podjetja, kakor tudi dobra in stalna dela. zato gotovo ne bo tak*a težava z nabiranjem prispevkov. Treba je trdne in dobre volje m vse se bo storilo. Zadnjič m......... •::::. r n:^amMHeB«iaBBisrKBaDi SAKSER STATE BANK (TS CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poalainjm« ae nI bra tmjeme, %m itar« In stanovitne domaČ« bank«. ! Dopisi. smo pisale, da ti s? začelo z zbira- ( njem prispevkov za spomenik onim mladeničem, ki so pad^i za Jugasia- , vijo. zadeti od fašistovskih krogel. ] Potem smo to misel opustile. Prvič i bi gotovo jug. država to ne dovolila. ■ drugič bi spomenik povzročil preveč gnleva m še večjega sovraštva. , kar bi nič dobrega ne rodiio. Da se jim pa parna?! na en ali drugI način. kar bc še najbolje, smo pihale . na Jugoslovansko Matico v Ljubljani. da skupno delujemo in naredimo v resnici nekaj, kar bi se najbolj moglo pomagati našim zatiranim bratom v Primorju. Ko dobimo odgovor. bomo že poročale. Do tedaj pa pozdravljene! Agnes Benčan. ___________________ LEGUIA JE ZAPRAVLJAL DENAR NA DEBELO LIMA. Peru, 6. decembra. — Strokovnjaki. ki so^preiskali kniitie administracije bivšega prdsednika Le-gnie. so dognali, da je izdal Leguia eno.dvajset milijonov dolarjev brez > dovoljenja kongresa, i _____________ ; PERUTNINO ŠMINKAJO i I - 1 ' Francoski list "Le Quotidien" poroča. d:' vlada med razstavljale! perutnme že splošna navada, da perutninarji popravljajo prirodo pri svoUh gojencah kar se le da. Zelo običajno je. da lepemu pete-linčku. ki ima povešen greben, popravijo to napako, da mu ga pritrdijo s tanko žico in naravnalo pokonci. Kjer je roža premalo rdeča, jo je treba pobarvati, takisto je' treba včasi nožveam in kliunom dati boli sivo barvo, ako jo je mati narava odrekla. Često razstavni-ki niso zadovoljni z barvo po-a- ' meznih peres, zato prebarvajo pe-ielincke in kokoške, aii pa jim prilepijo v ki joti in repe tuja pere- . sa. Komi-ija. ki oaicčuje o nagra- , ciah. mera zavoljo take rafinirano--ti pcd:\ ono pretipati in preiskati vsako živaiico. Sleparji odreže^o pero skoraj pri koči in v odreže-: j vtaknejo in prilepijo tuje pero, kar je zt'o :e>-ko poznati; osebi to pri velikih razstavah, kjer ni časa, du bi vsaki puik.i pregledali perje. Kakor pa poročajo," so slične komisije sestavljene iz strokovnjakov, ki po svoji dolgoletni izkuinji na prvi pogled spoznajo, kateri pete lin če k ima poravnan greben, pobarvane noge. ali kateri je odličen s tujim perjem. VLAK IN AVTOMOBIL' t Po podaikih francoskega prometnega ministrstva ? jc v zad-- njih petih letih znatne skrčilo število žrtev železniških nesreč. Leta 1 1925. so uničile železnice 61 življenj in leta 1929. samo 14. V istem času je naraslo število žrtev avtomobilskega prometa cd 2,039 na 3.717. Niso všteti deset tisoči ranjen cev in pohabljencev. Torej so železnice neprimerno bolj varne nego avtomobili. Med tem je javnost še vedno nasprotnega mnenja. V resnici povoziio vlaki v letu dni sa-• mo toliko 'ljudi, kolikor avtomobili vsak dan. BREZPLAČNI POCK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati dr-'fravljanl Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli št*. 127 East 41. cesta t'petek zjutraj 1 od 10. do 12., soba itw. 308, ali pa v pondeljek In sredo ob do 5., so-[ ba 41 J. Amsterdamski 'Telegraf največ 1 i nizozemski ILt. je objavil \r-.\o z [opisov svojega rimskega dor>;sr.i- s :a o Jugoslavii. Dopisnik je pre- i' ►otoval Jugoslavijo, obiskal :a r ažnejša mesta in iz svojih, deživ- j ja}ev napisal vrsto člankov bave- r ih se predvsem z gospodarskimi t -prašanji. V zadnjih dopisih pa 1 azpravlja tudi o političnem polo- i aju v Jugoslaviji. Pod naslovom Državna forma Jugoslavije" in >odnaslovi: "Duša naroda se ro • lila. Proces izgladevanja in proces * ;radnje. Kako mislijo v državi o 'i Janašnjem režimu" piše m. ar.: — Oktobra meseca prošlega leta | e izšel zakon, ki je spremenil prej- • ;nje ime Kraljevine Srbov. Hrvatov -n Slovencev v naziv "Kraljevina : fugoslavija", obenem pa je vse o-zemlje kraljevine razdelilo na 9 • sanovin. Obletnica tega čina Živ-tovičevega režima na poti k decen-ralizaciji daje pobudo za ocen ) re-:ima in za presojo najnovejšega jrganičnega razvoja te miade cV-iave. katere struktura je dal:ko faznojša z vseobčega balkanske" .t jato tudi evropskega, nego z na-rodnostnega gledišča. Diktatura? Inozemstvo naziva sedanje stanje v Jugoslaviji vedno z besedo diktatura. Za primerno besedo bi se lahko dolgo prepirali: naša terminologija se še n: prilagodila mnogovrstnosti državnih form v povojni Evropi in za =>eda-spoznavamo le njihova ekstrema: parlamentarno demokracijo in diktaturo. Ako pa vzamemo v po šle v splošno veljavno označbo "d.kta-tura" v Jugoslaviji ni več d:i:'«.:t-tura ene osebe, niti diktatura kli-ko ali stranke, marveč diktatura ideje. Ta ideja pa je: Jugaslav.ja. Kralj Aleksander je nje o-redn1 i nositelj; njegov zaupnik je predsednik vlade general Petar Živko-vič. ki ga je kralj dne 6. januarj i opremil z izrednimi polnomcčmi.; Sestava kabineta ter absolutn nepolitični značaj vojske so ziman.-j znaki režima. Režim tra a že 21 me ^ecev in lahko se mirno reče. d i :o: -.loji ljudstva s hko -diktaturo" p: pcInoma zadovol j ni. Zgodovina prvih 10 let državne-' ga življenja te države. 10 let cen- j traiizma. zlorabe vladne moči. ko-j rupcije in ogorčenih osebnih bo-' jev. ki so dosegli svoj vrhunec v morilskih strelih v parlamentu 28. julija 1928. je dovolj znan. T. kar je kralju lebdelo pred c:rni on? noči. ko je pozval k sebi Ži'.'koviča, in kar mu še sedaj lebdi pred očmi, je bila končna ureditev narodnega edinstva v državi, doseženega v svetovni vojni za tako strahovite žrtve. Popolnega edinstva države in naroda zato ni?o toliko ovirala prizadevanja ohraniti narodnostni značaj posameznih plemen, kakor tiranstvo političnih strank, ki so onemogočale gospodarsko ureditev in s tem ogražale seveda tudi obstoj države, ker se je pod pretveza državnega interesa tudi razvijala špekulacija, je bilo treba očistiti zakonodajno skupščino in iskati novih metod, ki naj bi vedle k konsolidaciji. "Nove metode, nova pota", o teh je govoril kralj v svojem proglasu dne 4. maja 1930. in je podaljal trajanje režima. Ni pa res, da je s tem proglasil režim za stalen. Hotel je samo opozoriti narod in vidno podčrtati, da se ude- ežba politikov v kabinetu ne srne ,ma:rati za nekakšno priznanje :'arih strank, kojih pristaši so ne- * '.daj bili ti politiki, marveč, da naj i režim traja toliko časa. dokler bi £ Ijolitični nazori, organizacije in a mišljenje preteklosti ne izumrli J t iocela :n bi njihovo mesto zavze- i Lo novo. skrbno vzgojeno jugO:;lo-vensko politično naziranjo in mišljenje. "Diktatura" je u-da.i pt, eni stra- 2 ai nekakšen izgladovaln: proces, pj l drugi strani pa proces graditve dr-iave. Kako dolgo še? N„i:če ne ve naj- ' brž niti sam kralj, kako dolgo b.> trajal še današnji vladni režim Temeljni pogoj za spremebo današnje vlade je cisto notranje po-mirjenje. Treba se potrpljenja. To, kar sem imenoval "izgladovalni proces" proti starim političnim strankam in nazorom, to zahteva še potrpljenja. Potrpljenja v tem smislu, da bo režim še trajal in potrpljenja toliko časa, da bo ljudstvu dana možnost res svobodne izjave brez strankarskega terorja. Vlada očividno čaka velike:? i izumiranja partisanstva in bdi nad tem. da bi na nikakršen ivčin n: dopustila novega ustvar i an a pc .i tičnih plemenskih strank. pozdravi: Naznanjem vsL-:n prijatc', -m in sorodnikom širc,ni Amerike, da :«-potujem v stari kraj dne 5. decern bra s parnikom "Paris" in pozdravljam vse. posebno one. ki so mi o- 1 ::ebno želeli -rečno po: in s ~er: n:o-k*ar spada v njeno področje. Listu družina, Jos. Pavlakovič in diuzi-na. Jos. Vidina in družina, John Rozina in aruž na. Zahvaljem se ttiai najboljšemu prijatelju naše^.t naroda. Sakser Stare Ba .k v New Yorku in bi priporočal v.-ena. Slovencem, d:, bi -e ie posluževali, ke;- seta pr€pr:cap. da jim jo vso najboijše preskrbela. Ikar sva da v njeno p dr o.: je. Listu .Glas Naroda pa žt-ii.n mn:go uspe-,ha in novih naročnikov za leto 1931. , Še c nk r a: želim vsem skupa' vesele 'božične praznike in .-.r^nc No-jvo leto 1931 in na svidenje! Nick Ivanušič. Pred odhodom v staro domovino ;na parniku "Paris . pozdravljam mojo ženo in sinova Andreja in Franka. Obenem pozdravljam in ^e zahvaljujem vsem tistim, kau-ri so mi priredili "Surprice Party pred odhodom, posebno se zahvaljujem mojemu bratrancu Joe Ojstermanu in njegovi družini, ki nam je dal prostor v svoji hiši. kjer smo ^e prav izvrstno zabavali pozno v noč. Pozdravljam m se zahvaljujem tudi onim. kateri so me spremili na kolodvor. Na veselo svidenje! Tvrdki Sakser State 3ank v New Yorku se oba z mojim prij-ateljem Anton Zupancnichem zahvaljujeva za tako dobro in točno postrežbo ter io vsem rojakom naj topleje priporočava. Frank Karun. xaaBrreawsr" ^n^-jim l Peter Zgaga [ — Slabi časi. časi, — je s.o- kal bogatin. — Kdi bi mi>lil. da bomo v Ameriki ka; vakega doživeli. Še par let naj ba tako, pa bom res samo toliko zaslužil, kot sem rekel, da zaslužim, ko sem plača! dohodninski davek. * Toke jc p*a ni kot je moja zona — se je hvalil rojak. — Vsako stvar položi na svoj prostor. Ti. moja je pa ravnotaka — je pripomnil prijatelj. — Tudi mo-/a poleži vsako stvar na svoj prostor. Le to je zlomek, da takoj pozab:, kam je položila. Iz kcpahšc v južni Franciji poročajo. da nosijo ženske kopalne o-bleke, ki pol ure zatem, ko sov rodi. izginejo. Napravljene so namreč iz raztoplji /e snovi. V New Yorku so lani še drugačne nosile. Ko se je oblekla v kopalno ooleito. sploh nisi vedel, če ima kaj nu sebi ali ne. * Italija iš^-e posojilo, pa pa ne more dobiti. Denarja krvave potrebuje, kajti Mussolini v^e bolj skrbi za «_rne srajce kot pa za prazne želodce Na sve'u je en cesar več: Oton. cesar hab-oui ki. sin biv e avstrijske ceiuiice. Z.te. E;. težko nam i\. .iki, težko v teh slabih časih, toda tolažimo se z mislijo, da je neka ter.ni cesarjem ?w!a,er Jone-, delavsko voditeljico in zagovornico delavskih pravic so pokopali. Ko je umriu. ,;e bila -taia na:: .to I : - • Izmed vsega. k .r sem cital o nji, j se mi zdi najpomembnejši pogovor, ki ^a je imela z nekdaniim ;ired-j j sedmkcai I altom. Taft. e prišla pros:: na1 p-sre-oujc, da b: bil izpuščen iz jere neki dela v,-ki v ditelj. ki je bil p j r. -nem mnenju ponedolznem zaprt — Ju. — se 'e zasmejal dec li do-bričina — če bi bilo po vašem, mati Jones, bi bile v/s ječe in vse kaznil- iaice prame. — Nak — ga jt prekinil:1.. — ce bi bilo po mojem, bi bila dosti ljudi. ,ki nahajajo v ječah, svobodnih, lin dosti ljudi, ki so svobodni, b: se j nahajalo v ječah. j Ker se že toliko govori in piše o jprohibiciji. naj bo mimogrede orr.e-i njeno to-le. kar se je zgodilo v teku enega dne. — Obrežna straža je presenetila tihotapce, ki so izkrcali nu zemlji-šču mornariškega tajnika Adamsa v Cohasset. Mass., šeststo zabojev ! žganja, ki je baje vredno stopetde-iset tisoč dolarjev. Obrežni stražniki so v Arverne na Long Lslandu ustavili truck, na katerem je bilo petsto zabojev žganja vrednee-a petdeset tisoč dolarjev. V Salem okraju. N. J., so ustavili policisti senen voz. Pod senom je - bilo 138 žakljev steklenic najboljšega žganja in šampanjca. i Škotje so znani kot varčni oziro-jma skopi ljudje. ! Trije Škotje so šli v cerkev in sed-|li v klop. Tekom koiekte se jim je ' približal cerkovnik s peharjem in j ga pomolil Škotu. Škot se je tako ; ustrašil, da je omediel. Ostala dva ista pa ga prijela ter ga odnesla iz cerkve. H- Na svetu so razsodni in nerazsodni J j udje. Edinole s primerom je mogoče odgovoriti na vprašanje, kateri je raz-i soden in kateri ni razsoden. Nerazsoden je tisti človek, ki po-Istane na stara leta plešast, pa za | drag denar naroča žavbe in poma-jde. električne in magnetične apa-irate ter si maže, masira in elektri-jzira glavo v obupni želji, da mu bo-•do zrasli lasje. Razsoden je pa tisti človek, ki takrat, ko postane plešast, proda kam pel j in krtačo. SVETOVNI GLAS 0 STANJU V JUGOSLAVIJI L a« Bi«o»i" KRATKA DNEVNA ZGODBA j NEW YOKE, HOXDAY. DECEMBER 8 "" ga» LAH O EST jlGTTia DAILY ^ Iz Jugoslavije. SODNIK — SAMOZVANEC PIERRE P ARAN" GO X — Kako sem storil zločin? — je de .'al in izpil v du*ku šesto cašico cocktails. Stanoval sem takrrat v vili. bolje rečeno v gradiču iz XVIII stoletja. irajenem iz granita med fanta etično krivulj astimi jelšami v tn- m na'bolj divjih krajev bretan-jjce obale. Nt kejra deževnega večera se je že temnilo, ko je nekdo potrkal na veliki hrastova vrata. Vzel sem luc in sel odpret Zunaj s;a stala v nalivu mož in Sana. V črnih dežn:h plaščih sta bila kakcr dva tjuina. Povabii sem ju. uaj vstopita. Mož, krepak deiko okroglega o-brasa in energičnih potez, mi je delal — Kaj me ne poznaš? Pcsveill sem a.u v obraz in naenkrat, lilci fantom, ki se prikaže iz teme. je stal pred menoj sošolec i Spomin nanj je bi! pa tako neiasen. da nisem imel poguma izpregovori'i o njem. On sam me je moral opozoriti n • Zares, bila sva sošolca, spomnil sem .■»e. Po pravici rcecno. imel srn; ga v neprijetnem spomina. Bil je že v otročkih letih za svojo starost izrecno visok in znan v šoli. ker je hotel b.ti povsod prvi in »e 'e rjd prepiral. Prijatelja nisva bila nikoli 3ai se:r. e ga iti ra~>f* 5em se u, i — Najin prihod se ti */di čuden Potujem s svoje ~eno v avtomobilu i po Bretani Dobrega po! kilometra od vašega eradica se je nama pokvaril mot- r. B:lo je že mračna in kj »«* raju mim' iJ,^i opozoril n »♦ rvi b'.itje bivališče tu in omenil tvo- b; m preiti, da naiu prr tn« p&d ko to^ubno streho, satr bo nama Zagotovil sem ju, da se iahko p (> patireei stoHonia, k ir je bilo v >nii'!n moccn. Njegcva *.ena je bila s svoio nežne Jo in sfccro bolestno mikavnest- Ne kapljajte! M«, uipeino. - I^^H Wm> |(Mtlw«* >C jutra ne bc prebudil. Ker se mi ni zdela zaspana, sem | _■[> povabil, naj še malo ostane pri I pse-i. k:er ji bo goto bo prijetneje. kakor gori v ^obj. kamor je pihal -k( 'i razpoke v vratih hladen ve- i :er. Ostala je. Sedla sva in poslušala svečano tiktakanje ure. Polagoma sva »postala z^evor-nejša. Že dve leti je o.nežena in ves ta čas si mož prizadeva uničiti jo. -Prvi hip se mi je zdelo, da misli tem nekakšno moralne m individualno moževo nadvlado, toda kmalu je priznala, da jo hoče mož libit:. Potem mi je pravila zgodbo, ki ,>e me ji zdela dokaj zapletena. Ta nedolžna pravljična princesa se je imenitno spoznala na suhoparne paragrafe dednega prava. Nje.iu pripovedovanje me Te kmalu pre-pricalo. da jo uaocla neprestano p: .-iJ-Uj.i. Roditelji j jo bili \ znojili strogo, njen mež je bi' pa brez->r - n t ..laik ki fcemaj ■ .■>•! ufeoone prilike, da jo ubije. B i sem zcio razburjen, videč pred seboj to nedolžno žrtev, uda-. . v ■ voj t iw>d«j. Potožila mi je med »tirimi očmi voje gorje, ne d.i o me pre -ila pomoči. K.ij hočete? ... To je grozno! Toda kaj naj počnem? Vem dobro, da >e me bo prej ali slej odkrižal. Zadostuje nepreviden korak na robu strme skale v tem kraju, ka-ir.or me je pripeljal. Ničesar več ne pričakujem od življenja. Postalo mi je pravi pekel. Vseeno mi je. kdaj ga bo konec. Zjutraj sem spremljal prijatelja k pokvarjenemu avtomobilu. Pokvarjen je bil tako. da je bilo treba poslati v iiajbližje mestece po nov sestavni del, kar je zahtevalo dva dni časa. Nazai grede sva morala obiti za- Cbscdba zaradi poneverbe. Pred okrožnim sodiščem v Scm-|boru se je te dni zagovarjala bivša I peštna upraviteijica Ružica B-ngu-i lac iz Karavukovega zaradi poneverbe. Upra~i:eljica je najprej po-ineverila 23.000 Din. Njen oče je pro-Id3l h i: in kril primanjkljaj. Zato i j je upraviteljica še ostala v držav-i ni služb:. 21. avgusta je pa v Pri-grevici videla na tamošnji pcš.i. da I j je peštni upravi tel j ic*a shranila v blagajno večjo vsoto denarja in da >jje ključe obes.la na ster.:. Splazila jse je v urad. odprla blagajno in p>o-.bi-ala iz nje 10.000 D:n. Pri Z3=liše-Uvanju se ie zagovarjala z bedo. češ ;'da je morala po smrti svojega moža preživljati štiri otroke. Scdišče je to upoštevalo ir. je bi-j la Bingulačeva obsojena samo na {leto dni zapora. i Smrtne nesreče. V Ravenici pr: Splitu se je smrtno ponesrečil 60-letm delavec Milo Babič. Mešal ie na mostu cr.neit. nenadoma je pa izgubil ravnotežje in padel 5 m globoko. Priletel je naravno-. na glavo in se ubil. Pri vati Tovarni k blizu Sremske Mi" ro vice s: j? smrtno p;nr.:reiil 3C-:etni gezdni delavec Marko Mrkcbrad. 1 Velik hrait je padel nanj in ga u-bil. Mrkcbraci jc bil oženjen :n oče 'jtrcii otrok. | Rodbinska tragedija. V va-i Kuzmin pri Srem-ki Mi-trov. ^e je te dni odigrala grozdna rc-dbinska tragedija. Posestnik in m::ar Viljem Hezcrle se že deij ! ča i n" razumel s sv j jima s: no vojn". in ženo. ki so bili veliki zrorav-I Ijivci. Te dni je žena 7-.pet vzela 2500 Din ni jih zapravila. Oče je fantoir. i z;itrrozil. da ju ustreli, če ■ re ne c-b*"l.i^ata. Ko se je Ilezerk , zvečir vrni! domov, gu ..'neva v ?as:.rii pocrk-- in ga s koli pobila !na :I3. Udrihala .--a toliko • av: p, njeni. dr. se ni več ganil. Nesrerne.-c. ic-' ta ."C pripeljal", v bolnic« : v: je kma.a umrl. Siricva-ubi' ilea i:i ma-;cr -a orožnik, aretirali. ! Vlak povodi slovenskega železni-carja. , N"a kolodvoru v Belem Manastir-ja v Z-aranji se je pripetila težka nesreža. katere žrtev je postal železniški delavec Josip Dravec. Mož. ki ie bil nekoliko vinjen, je hotel prekoračiti progo v hipu. ko je pri-j vozil brz^vlak Stroj je nesrečne-:ga pograbil in ga vlekel več metrov i za seboj. Dravec je bil takoj mrtev 'lokomotiva mu je odtrgala glavo, j 19-klni mož ubil lo-letno ženo. Fred sodiščem v S rem ski Mitro-vici se je te dni odigra- epilog za-kenske tragedije. Zaradi :ezke telesne poškodbe in umora svoie že-n? se je j-agovarjal 19-le;ni Jakov St:;ancvič. Jovanka ie bila stara šel^ 16 lot ko sta s? poročila. Prve tri mesece sta. zadovoljno živela, potem e pi lucei mož ženo pretepa-i vati. Dne 20. avgusta je pograbil že-Ino in jo pahnil v stena tako močno. Jda se je skoraj onesvestila. Nesreč-jnica mu je ušla hiše. Mož je pa , pograbil lopato in hitel za njo. Zunaj na polju jo je dohitel in je toliko časa z lopato udrihal po njej. do je poškodbam podlegla. Morilec ; i je bil obsojen na pet let ieče in tri-|lc:no Izrabo državljanskih ptnvio. :l | . "Maslena** afera v Novem Sadu. ! i . V Novem Sadit imajo te dn: ma- , j. lene" afere, ki zanima vse mesto ■ N"i prijave nekega slaščičarja ie po-; ' lici i a pri mit kar ski zadrugi zao'.e- ' t nlla ekrog 2000 kg n. isla, vrednega j GO.000 Din. Mt_- nI 1'iz'k dr. Kluka j je ugotovil, da je n:a lo neužitno. (ni pa mogel ugctcvlti. če je toliko ji-, kvarjeno, da jo za kaho neporab-j no in nevarno zdravju. Zato jc bilo !m:« lo izrečeno b?cgrajskeinu kemičnemu institutu. Afer?, je dvi- i unilo miivga prahu. Zadruga policiji zatrjevala, da je imela nalog m.-kuplii p. kmetih krog 2000 kilo- ' 'gram-.v masla in ga po- lati na Dan- ' -k". n:-rcč 'v b'lu pv izrecno ' h t sv alio maslc. k: ;o oorabno za k.:no. Trsk.- aiosio - ■■ Danci pre-di'.n-: .. p c ii • t to n nemški t.-a KOLUMBOV CROB -- i Vihar, ki je koncem oktobra o- j pustošil San Dommgo. je poskodo- I val tudi cerkev, kjer je pokopan; Kolumb. Ta nesreča je zopet i obudila stari spor o kraju. s;cr le-' žijo ostanki velikega mornarja.] Krištof Kolumb je umrl na Španskem 20. maja 1506. Bil je pokopan v cerkvi sv. Frančiška v Se villi, in pozneje, leta 1513.. so prenesli nje-, gene ostanke v kartuzijski predmestni samostan. Leta 1536. je sklenila vlada, da ;ih da prene-ti na otok Haiti, ki mu je nad^i K -lumb ime Hispaniola. ko ,e It a 1492. prvič zagledal Novi svet. Le:o dn: pozneje so kr>to svečano namestili blizu glavnega oltarja v stolnici v S. Do.ningu Pozneje ie pričel dolgoleten >por med S Domingom in Kubo. Ta si je la-tila pravico do Kolumbovih ostankov kot "antilski bi-er" in glavni otok m je najaosled tudi zmagala. Z dovoljenjem španske vlade e romala leta 1892 Kolumbova kr;:.-. na Kubo. kjer so zanjo z-radii. 1 -po mramorno kapel... Sam • -let pozneje po izgubljen: vj ni zoper Zedinjene države. -■» mer..i Španci za vsele- zapustili Kno S'' veda so odpeljal: v s turu domovino Kolumbove kosti, in zda polivajo zopet v sevillski stolnici Tako se glasijo uradni španski podatki. A v S. Domingu trdi; o se s.--daj, da je resnica drugačna K -lumb je bil tu pokopan poieo svo-j jega brata Diega^in leta 1892. i baje mestni župnik K.'b; izreči' . namesto Krištofovih Dieyjye k.. :i. Torej počiva Kolumb še vedno S. Domingu m vsak domačin tu-' ristom v stolnici ponosno pokaž-. svinčeno krsto z napisom: "Tu p -čiva Krištof Kolumb." Španci v ri domovini so zopet prepričani, di leži Kolumb v Seviili. Vsekakor n nobene možnosti ugotoviti, ali temelji legenda o domoljubnem župniku v S. Domingu na resnične ! dogodku. IMENITEN SODNIK Okrajno s. dišče S?: .In :ku u-' vedlo dS?cipllnarno piei^kav : nekemu i!*.:.ku ki . * tit .-"an T.t. roki ... ' no lt >. °.c d", i:, ki e . . • •, -j nje v sodni pa.a:i. jo vzel k .. o. i kleta. :-eš. da e nji '•ses:::. - ina". v resnici jc bila oa ••:•■ -vtut-1 - " jkv. iz javne lii-e. Sodnikovo stunu-«vanje je kmalu postalo zbirališče ve sel h "sestričen" in "bratrancev", ki so navdušeno jedii, pili in ple-; sali. Pogosto so plesali kar nagi. Jetniki so pa videli skozi okna naravnost v sodnikovo stanovanje in so se seveda po svoje zabavali in muzali, češ. toje pa res imeniten sodnik. Predstojnik je končno poklical vzornega sodnika in zahteval, naj svoji "sestrični" takoj odpove stanovanje. Toda minila sta dva meseca. a sodnikova priležnica se ni izselila in tudi orgije so se v sodnikovem stanovanju nemoteno nadaljevale. Ni preostajalo drugega, nego tirati trmastega sodnika pred predseeinika. vrhovnega sodišča \ Budimpešti. Pa tudi tam se je vedel mož med disciplinarnim postopanjem zels ošabno, češ. da nihče nima pravice vmešavati se v njegovo zasebne življenje. Disciplinarni senat je bil sicer drugačnega mnenja, vendar je pa sodil grešnika zelo milo. Dal mu je samo ukor in predlagal je. naj ga za kazen pre-meate. BARONOVA LJUBEZEN ZA POL KILE KROMPIRJA 2e priletna ženica nekega brati-slavnega profesorja je bila trdno prepričana, da jo je pripravil moz cb vse. kar more nuditi človeku življenje B:la je tudi prepričana, da je navzlic svoji solidni starosti še tako temperamentna, da bi si marsikateri moški oblizal prste za njeno ljubatc-n Hudo je. če se i ar panj vname, in tako je bila tudi profesorjeva gi>~pa vsa v ognju pome [ljubezni, ki p:i možu m našla pra-! ve utehe. Profesor je bil pa zopet | drugačnega mnenja in ko je stopila Ipredcnj z izia70. da se h-'e ločiti je lake j pristal. Niti črne kravate si | ni kupil, da bi vsa.! na zunaj žaioval }za ženo. Cim je bila rešpna moža. j je začela profesorjeva žena na vse j strani koketirati. Ljubezen je od-i sevala iz oči. toda nihče s? je ni u-! smilil. Plaiii -o in nerodni, je raz-jrnišljala emperamt nina *ospa. nih-joe i ne upa rm-nda ?e jim zdim pre-! visoka in ned .-topna. I Žele v gledališču ji je zapililj-al 'vetrič ljuoezn. Samo neba ga je po-; sadilo kral nie. Lahno je zadel .s j komolcem cb njeno ranic, ona se mu ie pa naslonila na ramo. kakor Ida ji je postalo slabo. — 'Baron , Kohn" se ji je zunaj galantno po-Jki:-n;l in že je bil njen Ijubček. — j Imam baročno palačo, v samotni juiici, ji je šepetal na uho. — moj t ■ luea je zvest in kuharica je bivša nun-a. Ljubezen je umrla in vstala %od mrtvih. Prišla .4i. ker sem te pri-čakovtal in klica! v d:lge noči. i Profesorje.i ženi je zaigmlo >rre, dva ni ti je vicala pi d ba- iv :ia z baročno palačo in me.anho-.ičr.o du;o. in mcža.*ki je daj.il dru>. ccpa'am pred njenim: vro- m: poljub. Odvedena te v paiačo, < 'o v- • t.krog n e v bujnem br-• *. aju, j. je pihal baron na dušo in se elai edve-ii • rieno stanovanje. Profesor je kmalu izvedel za at ve ljubezen svcjc žene in name-• < dpi ivnine v znesku 100 000 č- -hc-!ova i-ih .\ jc p nudil sar. ■> 30 000 K. Oraam!j&ns ž na je bila tudi f nt 7adr.' na. Kaj so so rak. v rim^r: :* :rar novo i;uo:-z- Biij « j !o i:v: in p mnenju ločene profsorjeve žene pred novo . kc. pred p i rok z baronom. Srce ;: ni dr.lo miru in tako se je napotila nekega dne po samotnih ulicah. da bi si ogledala baronovo palačo. Starih hiš je videla mnogo, palače pa ncbciie. Povpraševala je tu m tam. too-a nihče ji ni znal povedati. kje bi bila baronova palača. Tudi barona Kchiia ni nihče poznal. Vsa zbegana se je končno ustavila pred vhodom v podzemno branjanjo, kjer predajajo krc-mp:r. Tu poznajo vsakega, je pomislila in kreniiu po iesenih stopnicah v branj ari jo. Tam je izbiral nekdo s kupa gnilega krompirja pol kile dobrfcga in ga polagal na tehtnico. Ko ge je nabral pol kile, je vstal m se obrnil. Ljubezni željna ločena žena je ostrmela. Bil je "baron Kchn". Lahko si mislimo presenečenje cbeh. On je bil poparjen, ona pa ogorčena. Ta kočljiva zadeva bi ne bila prišla v javnost, da je ru -pravila policija v svoj protokol. Ločena profesorjeva žena je namreč vložila tožbo proti sleparju, ki jo ie osleparii za 70.000 čehoslovaških kron pod pretvezo, da je baron z baročno palačo in da bi bil pripravljen poročiti se z njo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Pariški ilmtar .................. .35 Prihaja*, Dovest ...............60 Poiigalec .......................23 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo rezano .................. 1.— Plat »«n .....................40 Pri stiira .......................ne Pr«t boiji .....................30 Patria, povest lz Irske junaške doti o be ........................ .30 Po gor sit In dotinah ............ ,80 Pol litra vipavea ...................60 Poslednji Jklehikaaec .....................36 Pravljice U Majar ........................3% Prcdtržaai, Prečera la drogi svet. nfld v emMfono ............ .25 Prigodbe Melke Maje, trda tm...1.- Ptie« selivke. tr«la ves .......... 75 Pred sevfbto .................. iS Prva ljubezen ...................................50 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. svesek .....................40 2. sresek .................. .« Popotniki ...................... M Poznava Boss...................si Plrbl .......................... ^t Povode«! ...................... ^ Pnild jodek .................. ja Prisesa HmmMugm gtovarja . ...36 Prvič Md indUnnrt ............ jt Prccnnjanjo liiJiwiBi Hi)wtr Jev .......................... il| Potop, I. sv.....................3.— ! Potop. IX. sv. ...................... (Olia zvezka sknpsj) ..........5.50 Razkrinkani HaiMkuriani ...... 39 ...................... .60 gsfcins— (Ornsco) .............1.— RdcCa Mflft .*••••••«......... .75 Refthidjk n PartncnHnos .... .30 Kdeim In Ma vrtele*. opv«st .. JI Rdeča megla .............................. .70 Rdeča kukavda . .................usn Slovenski MJivoe ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. ____.75 Sueški invalid ................. .35 Soince in seme..................65 Skrivnost najdenke ......................35 3asg| Uršo Indijo ............» JM H^njhfcn ksHia nito Spumiui Jugosiovan^Uesa duhro-v olj ca 1VI4.18...............1JE5 Sredozinjti, *rd. ves..............66 Strahote vojn« ...........................30 I Štiri smrti. 4. zv ............... .35 Smrt pred fai&o .................65' Stanley v Afriki .............. £0; Spomin znanega potovalea .... 1-iO Stritarjeva AntholacUa broš. .. .m* Sisto Šesto, povest lz Abruce? .. .30 Sit) medvedjega lovca. Potopisni ro-1 man.........................30 Študent naj bo, V. sv............35 Sveta Notburga .................35 Spisje, male povesti .............35 Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke ................ .35 : Svit® noč • • *.« .................30 1 Svetlobe In §en&.............. 1.20 Slike (Meško) ...................60 OAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez. ............ .00! hroSirano....................70 Otbelo .......................... .70 j Sen Kresne noil ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest. 104 str., broSirano .................... 35 St. 2. (Rado Murnik) Na Bleda. Izvirna povest, 181 str.. bro3... J>0 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani .................... J? | 1 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., broširano..................... .50} St. 5. (Fran Mil Gospod Fridoliu Žolna in njegova druiina veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ................ .25 št. 6. (Novaki Ljubosumnost .. -30 Sr. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str, brci. .......... .35 Šlev. 8. Akt. Stev. 11* .......... .75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) PrsMesu sodobne filozofije, 347 strani, bro& ......— .70, St. 10. (Ivan Albrebt). Andrej Temsno. rilijefu karikatura la minulosti. SV str., broi. —. JS'1 Mali Oglasi imajo velik uspeh M^tLJii Prepričajte sej Ci« ««•§• NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 8, 192« —■ Ao uibn? «Lomn »JULI m e. A & v Carovniško zlato. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredil G. P. 27 'Nadaljevanje. Juta je zrla nanjo. Moja mati je imela zlate lase! - je rekla končno brez povdarka Dolly Sterneck je pokimala otožno ter si pričela spuščati lase. — Zlati lasje so piuv posebna barva, otrok moj~ Pobarvala sem jih da lahko dospem do tebe, kajti tvoj stari oče te je obkolil s čuvaji ki naj bi me zadrževali od tebe. To so bili podkupljivi ljudje, ki bi štorih vse, da odvrnejo mater od otroka. Osleparila pa sem njih čuječnost. Poglej tnkaj, moje drago dete pod mojimi ostalimi lasmi sem pustila kito las v svoji prvotni barvi, da se lahko legitimiram pred svojo iskreno ljubljeno hčerko! Juta je poljubila kito ter se naslonila, napol nesavestnna, na prša svoje matere. Dolly pa je nadaljevala: — Neizmerno trpljenje je uničilo mojo lepoto ter izpremenilo moje poteze. Le še moji lasje bi me lahko izdali. Brez moje zveste Johane bi nikdar ne mogal priti do tebe. Poglej me, moje drago dete. Tudi druge dokaze ti bom prinesla, da sem res tvoja mati. Upanje na to uro me je držalo pokonci v vsej bedi. Sedaj pa te držim na svojem srcu! Tiho se je pustila Juta božati od matere. Njeno strastno razburjenje se je umaknilo olilapelosti. — Zakaj pa so mi vedno rekli, da je moja mati mrtva? — je vprašala polna trpkosti. — Ker so te hoteli za vedno ločiti od mene! Še preko svoje smrti me je 2iisledoval tvoj stari oče s svojim sovraštvom. Cuj sedaj še slednje, moj dragi otrok, sedi k meni ter pridi v moje naročje. Juta se je naslonila tik poleg nje. Velika ohlapelost je ležaia na njenih čistih potezah. Komaj je bila zmožna občutiti veselje svidenja. Gospa Streneck pu je pripovedovala naprej: — Da sem se zopet poročila ter se imenujem sedaj gospa Sterneck. 'ega ni nikdo vedet tukaj. Svoje prvo ime sem izpremenila v Dolly. Tako sem lahko prišla nepoznana k tebi in to je bilo potrebno. Ko je tvoj stari oče zapazil, da bo kmalu umrl, te je poklical domov. Preje pa je obljubil Goetzu Gerlachhausenu tvojo roko in cena, katero je moral plačati, Je bila obljuba, da ne bo dovolil tvoji materi priti v bližino. Juta se je streslu. kot pod udarcem. Smrtnobleda je zijala v svojo mater. — Goetz Gerlachhausen! To je storil? — je vzKliknila jezno in njeno srce je utripalo divje. Da. maj otrok. Ta dobrodušnež, ki se je splazil pod masko dobrega prijatelja v tvojo hišo. je pretkan in preračunljiv človek. Ker je Sijetovo posestvo zadolženo, je hrepenel po bogastvu Ravenauovih. Kot neizkušena deklica si sedla na lim dvema predrznima človekoma. V.sf- j»> bilo že dogovorjeno med grofom in Goetzom, še predno si pri->:a v K.tvenau. Spomni se. kako je hvalil grof Goetza v tvoji navzočnosti ter \-> :.t dal priliko biti sama. Skupna ježa je bilo sredstvo k namenu. Pri '-ji je skuhal biti priljubljen, dasiravno je ljubil drugo! Juta je skočila pokonci ter iztegnila roki, kot v obrambi. Ne ne to ni res! To ne more bi:i res. — je vzkliknila mučno. Vf-ndar pa je čista resnica! Vprašaj ga sama, če je sklenil dogovor s ..vej„m starim očetom. Tvoj stari oče te ni mogel razdediniti, a -voM posesava je privoščil raje tujcu kot pa tebi! Vsled tega je moral a tujec vzeti tudi tebe. Če ga ljubiš ali ne, bi ne prišlo pri tem prav nii vpoštev. Se na svoji smrtni poste lji te je hotel grof Ravenau izročiti umu tujcu, a prišlo je drugače. Tudi njegova mati je v zvezi s tem. Željno pričakuje konca letu, da bi mogla vreči svoje mreže nate. On pa je precej gotov svoje stvari, kajti že sedaj igra napram uslužbencem vlogo gospodarja. Obraz Jute je bil kot okamenel od jeze in srčne bolesti. Na čelu se j j je pojavila velika guba. Ali je svoje srce res podarila nevrednemu? Izza včeraj je toliko navalilo nanjo, da ni mogla rasno misliti. Velika Jeza se Je polastila njene duše. Igrali so se i njo ter jo nezasluženo žalili. — Sedaj pa se bo osve- t.la njem! On ljubi drugo, — ti naj bi bila le sredstvo k cilju, nepotreben privesek Ravenau in Schonrode. Vse njegovo bistvo je bila laž, — sama laž! Juta ni vedela, kje se nahaja. Kobila ni imela nikakega vodnika več, L* njena kopita so se komaj dotikala tal. Na križišču pa se je konj vzpel ter skočil na stran. Tedaj je Juta dvignila pogled. Pred njo se je pojavil Goetz Gerlachausen. Juta je ustavila konja jezno. Jezno in bolestna ga je pogledala. On jo je pozdravil, očividno razveseljen. Pogled v njeno plameteče oko in temno čelo pa ga je presenetil. Še nikdar ni videl take Jute. Premagala se je. Ni hotela, da bi zapazil, da je trpela ob zavesti, da je ne ljubi. — Tukaj, kontesa Juta, in povsem sama? — je vpraša v skrbeh. %Ošabna poteza je kžala krog njenih stisnjenih ust. — Nisem mogla upati, d*a bi vas našla tukaj, gospod Gerlachhausen. Ker pa se je zgodilo, je skrajno prilično, ker vas moram nekaj vprašati. Pri jahal je bližje k aji. — Kaj želite vedeti, kontesa? — je vprašal vznemirjen. Ozrla se je ostro vanj ter rekla: — Ali ste vedeli, d*a moja mati še živi? Umaknil se je ter prebledel. — Kontesa — kako pridete do tega vprašanja? — Stranska stvar. Ali sts vedeli za to? Vzravnal se je, kajti njen ton ga je žalil. — Da, — vedel sem! - Nervozno se je zasmej-ala. — Čeprav ste mi zagotovili nasprotno. Le še eno vprašanje^ — Ali je resnica, da vas je grof Ravenau določil za mojega moža, še predno sem se vrnila v Ravenau? Ali ste mu morali z-a. to obljubiti, da me za vsako ceno ložite od moje matere? Goetz je zrl bled in resen v njen tresoči se obraz. — Da, — resnica je! Poslušajte me, gospodična.... Žamahnila je z jahalno palico. — Prosim, — prihranite mi razprave. Jaz vam hočem le povedati, da razpolagam sama s svojo roko in da sem se zaročila z gospodom Son-feld. — In moja mati. je v Ravenau! Z Bogom, gospod Gerlachhausen! Pozdravite vašo irrater! Obrnila je konja ter od jahala, ne da bi pogledalu v njegov zmedeni obraz. Goetz je zrl kot okamenel za njo. (Dalje pri hodnjič.) POZOR, ROJAK! ; lm naslova na lista, kram* prejemate, j« rarridn«, kdaj Tam Je naročnina »oila. No čakajte tormj. da se Too opominja,' temveč obnovite naročnino atf direktno, ali pc pri enem sledečih naših zastopnikov. SMEŠNA OBČUTLJIVOST V draždanski reviji "Wort" se je neki občutijivec silno razjezil na znanega ameriškega pisatelja detektivskih povesti Edgarja Walla-cea. Evgen Schmitz, ki je zelo občutljiv za nemško cast, je nedavno Naenkrat se je vzravnala. — Oprostite, moram biti sama ter prenesti vse to, — je vzkliknila u*r izginila iz sobe, še predno je mogla mati kaj odvrniti ali pa jo zadrževati. S stisnjenimi obrvmi je zrla za njo. Ta nenadni izbruh ni spadal v njene načrte. Hotela je potolažiti Juto ter obrniti njene misli na zvesto ljubezen Herbert*. Ali bo vse pokvarila v svojem nepreračunljivem značaju? Se predno je bila na jasnem glede tega. je slišal-a z dvorišča udarce ce konjakih kopit. Pogledala je ven. Juta je odjahaia na svoji kobilici. Brez spremstva Je izginila za drevesi parka. Takoj nrato je vstopil Herbert v sobo svoje tete. zmedenega obraza. — Kaj se je zgodilo? Nekaj povsem nepričakovanega. Juta je takoj odjahaia, kakor-Ihtro sem nekaj omenila glede Gerlachhausena. — Ali si bila nespretna? - PosiužOa sam se največje previdnosti, a ljubezen do Gerlachhausena tiči globje, kot smo domnevali! — Kaj meda j? Spogledala sta se. Končno pa se je vzravnala Dolly. — Čakati, — ni še vse izgubljeno! — In če jaha v Gerlachhausen? Če vpraša njega? — On ne more v bistvu ničesar tajiti. Na vsak način se moramo pripraviti na nekaj velikega. Medtem pa se vrni v svojo sobo. On se Je smehljal, razdražen. — Mirno? Tedaj je skočila kvišku. Ali misliš, da sem tako ugodnega razpoloženja? Pojdi. — razmišljati moram, kako te se potegnila iz zanjke. * Juta je odhitela v svojo sobo, kaJtorhitro je prišla od matere. Hitro Ji Je Johana oblekla jahalno obleko. Na skrbno vprašanje deklice glv^de njene zunanjosti je odgovorila le « kimanj«m glave. Ko je odjahaia, je gorei v njenih očeh zelo mrk ogenj. Kam je hotela jahati, ni sama vedela. Le veh je hotela ter biti sama strašno bolečino,"ki je navdajala njeno dušo. Brea cilja je drvela škod gozd. Njena sapa je bila težka in njeni lasje so postajali vedno bolj raz-kuiirani. ' Konj in jaljaJna obleka Jute sta bila pokrita s prahom. Mislila je le Ha eno stvar. On te je ptevaril s svojimi prisrčnimi besedami in svojim obnašat* xfflSamMHnHnm čital Wallaceovo povest '•Zeleni volk", v katerem si neki nemški izumi tel j-zločinec prizadeva, kako bi uničil ves svetovni pridelek žita. Nemčija si je bila namreč za bodoči svetovni požar nakopičila milijonske zaloge žita in hoče" z njim obvladati svet, ker je v nedavni svetovni vojni sprevidela, da tega ne more s topovi in puškami. Nemški prevajalec je seveda po svoji modri uvidevnosti glavnega zločinca in njegove pDtnagače napravil za Južnoameriške ter je vso zaroto proti svetu naprtil Južni Ameriki. Schmitz vidi v tem dvoličnost ameriškega pisatelja ter poziva Nemce k bojkotu Wallaceovih del. Pri tem smešnem ogorčenju je treba pomisliti, da pisatelj mora svoje nesimpatič-ne Upe natovoriti kakemu drugemu narodu, ako jih noče zavoljo občutljivosti svoih čitateljev poiskati v svoji lastni okolici. Najčešče se to dogaja v filmu. Pred vojno je bil v ameriškem filmu redno nosilec zločinske vloge Mehikanec ali Italijan, med vojno je prevzel nahvaležni posel Nemec, po vojni pa režiserji kaj radi naprtijo zločinsko vlogo Rusom j ter ne pozabijo med vrsticami pripomniti, da gre za boljševika. ki je po kakem naključju dospel v Ame-roiko. Nad sličnimi stvarmi se nihče ne razburja, le Nemec Schmitz dviga visoko zastavo nemške časti. Morda ne pozna onih nemških del, v katerih je slepar redno Francoz, Anglež ali Slovan. # Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedrzavljani zamorejo potovati t stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit)is Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto ftrez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za per- mit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cd potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolj«, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota M5 priseljencev letno, a kvotnl vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariš^ ameriških državljanov, mošje a-merišklh državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovic« po so opravičen] šene in neporočeni otroci Izpod a leta onih sodržavljanov, ki so hill pasta—o pri-pnščenl v to deželo n stalne bivanje . Sa vsa pojasnila so obračajte aa parna n s ba zanesljivo HAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET NEW YORK n ADVERTISE "GLAS NARODA" SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR "ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA' 21« W. 18th Street , New York City CALIFORNIA Fontana, A. Hochevai Ban Francisco, Jacob Lanahtn COLORADO Denver. J. Bchutte Pueblo, Peter Culig, A. Baltlč. Bali da, Louis Cos telle. Walsenburt. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lnuii Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph BUsh, J. BevClč Mrs. F. Laurich,' Andrew Spillar Cicero. J. FabiJo. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcn J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Auguatin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Waukegan. Jože Zelsnc. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kltzmlller, Fr. Vodoplvoe. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. J* nezlch. MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Pfshel, Fr Bekula. Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povit Virginia. Frarik Hrvattcb. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa, NEBRASKA Omaha, P. Brodeitck. NEW YORK Gowanda, Karl Steralaha. Little Falls. Frank Msslo. OHIO Barberton, Jonn Bal ant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kami* Niles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar. Youngstown, Anton Klkel]. OREGON Oregon City, J. Knblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer, Mary Hribar Fraddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavse. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Previfi. Louis Jupan-61ft, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. K am In. Greensburg. Frank Novak. Homer City tn okolico. Frank Fo-renchack. Irwin. Mike Paoahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank Bailorh Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands. J. Koprivtek. Midway *ohn 2 ust. Moon Fun, Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. A'.O in J- Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pezd*ro. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. ■ksrij, Ft. Bchifrer. West Newton, Joseph Jovan WWock. J Paternal. UTAH Helper. Ft. Kreta. WEST VIRGINIA: Williams River, Antoe lr«i WISCONSIN Milwaukee, Joosph Tratnik »o Jos. Koren. Sheboygan. Jobc Zorman. WEST AT.TJS: Frank Skok. WYOMING Dlamoodvllls. F. Lambert 10. decembra: Vulcan is, Trat Bere"gariag Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hud burg Conte Hianc&tnano. Napoll. Cancva 11. decen-.bra: B^rhn. Boulogne Pur Uer, Bremen Iloma. Napoll, Genova 12. decembra: I'e de France, Havre St I^outs, Cherbourg. Bramen 15, decembra: Kurila, Cherbourg. Bremen 18. decembra: Mauretanla, Cherbourg 17 decembra: President Iloos«ve!t. Cherbourg, Ham burg New York, Ct'erbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 23. decembra: APjrrt Ba.lliri, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Americji, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg. Ham burg 3. januarja: Ma-ur^tania. Ch«-i 1" 'jip Kremen. Cherbourg, Cr^nifii T>e Grass«. Havie <_"ltvfland, Chcrboure, Hamburg 6. januarja : New Amsterdam, Boulogne Sur Met , Rotterdam 7. januarja: l'eutsclilaiid. Cherbourg, Hamburg 9. januarja: Saturn lit. Trst 10. januarja: .Majesth-, Cherbourg .Smt-ricu. Ctnrbourg, Hr.riilf.irg A'luitanio. Chcrtx»urg JY«->.:dent Hurutng. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: Bremen, Cherl»ourg. Ttremen G^•«^r^:e Washington. Cherbourg. Hamburg Allien BaiJin, Cherbourg, Humbu-g 23 januarja: i'ennland, Ch>*rbourg, Amweri«en 28. Januarja: U-K-hambcau. Havre 29. januarja: Kuropa. Cherbourg, Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Bremen 3. febr-jarja: 1>» Gras»e, Havre l:nru, NajH-ii. Gvnova 4. februarja: 1 'rrtiident K'.os«-Vflt. Cht-rbourg, Hum-burir I >' uifi'1 land, Cherbourg, Hamburg 6, februarja: lie 1c Kiatice, Havre 7, februarja: Aijuitaiita, Cherbourg 9. februarja-^ Brvmt-n, Cherbourg. Bremt-n ! 11. februarja: Am* r'ca. Cherbourg. H imburg New \ tn k, Cherbourg. HaiuLurg 12. februarja: Suttgurt, Cherbourg, Urt-iri'-ii 16. februarja: Europa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: j l>aaajvHf. Havre Augustus, Napoti. Genuva j 1P. f ebruarja : l*ru!ogiie Sur .Mer, Bremen Sat U! ilia. Trst "— 20. februarja: ! Paris Havre Oljmpic, Cherbourg 12. januarja: Kuiopa, Cherbourg, Bremen 14. januarja: Augustus, Napeli. Gctiuva I^eviatlian, Cherbourg 15. januarja: Stuttgart, Cherbourg, ISreiu-n 16. januarja: Paris Havre St. I^uis, Cherbourg 1! mburg 17. -i Li.lrja: 6 DNI PREKO OCEANA Najlrge Washington, Cherbourg. Hamburg 26. februarja: I»fesd'.-ri, Cherbourg, l:reiiien I 27. februarja: JI de K ran- e, Havre i St. Lvuis. Cherbourg, Hamburg 23. februarja: Aiiuitania. Cherbourg POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOZlCNI IZLET dne 12. decembra 1930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 0. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — saroore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržarljan, ki je postavnim potom došel ▼ to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejer, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere &o že sto ln sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 ^ Kretanje Parniko? L ,— Shipping New« —