Spedizlone In abbonamenfo poslal« EdlZIOlIS pef | EsterO Poitnina plačana T gotovini _____, , . . t»rexZO — Cena C O.Sit ^^^^^^ inozemska Izdaja ^^^ Domoljub v Ljubljani 13. januarja 1943-XXI ^ 56-Šlev. 2 r Ko KifeS svot značaj i Najlepša zmaga V svetem pismu beremo o kralju Davidu. Kq[ je bil David še pastir, ki je pasel črede svojega očeta, je bil že poln poguma. Ce mu je puščavski lev hotel ugrabiti ovco ali jagnje, je David po* hilel, ubil leva in mu odvzel njegov plen. — Kil) je velikan Goljat grozil njegovemu narodu, je pa>" 6tir David pohitel v boj s samo pračo ter ubjl velikana Goljata. Ni čuda, če je ljudstvo prepe« valo Davidu hvalospeve: »Ktalj Savel je pobil ti« 60Č sovražnikov, David pa deset tisoč!« David je zmagoval sovražnike svojega rod«4 premagoval pa je tudi 6amega sebe. Nekoč se j« bojeval 6 Filisteici, ki so se bili utaborili v Efraf« 6ki dolini pri Jeruzalemu. Tudi mesto Betlehortl je bilo v njihovih rokah. Tam 60 se dobro zako« pali ter pripravljeni čakali izraelskega napadi« Bilo je vroče poletje. Žgoče sonce je žgalo, kako*! žge le v tistih krajih. David je spregovoril 6vo« jim vojakom: -Ko bi imel še požirek vode iz sttd« denca pred betlehen«skimi vrati!« Te besede sdl slišali trije izmed njegovih najzve6tejših in naj« bolj pogumnih junakov. Vdrli 60 v fili6tejski t* bor ter v smrtni nevarnosti v studencu zajeli vod4k ki so jo prinesli Davidu. Ko pa je David videl ta pogum 6vojih junaških spremljevalcev, 6e mi« je voda zazdela sveta. Dejal je: »Kako naj bi pU kri 6\ojih junakov, ki so življenje tvegali za me?« Vzel je vodo, ki 60 mu jo oni trije nudili, ter j« vpričo vse svoje vojske izlil po tleh kakor žrtevi Gospodu. David je premagal mnogo sovražnikov, njego« ve zmage so bile res 6ijajne. Toda najlepša izmed vseh Davidovih zmag je bila pač ta. Kaj je DJ* vid prav za prav žrtvoval? Nič drugega ne kako« nekaj požirkov vode! Kaj je David pri tem iz« gubil? Bežni užitek, ki ga ima žejni, ko jx>6kuat svežo pijačo. Kaj pa je 6 tem pridobil? Spošto« vanje svojih vojakov, vdanost svojih |»oveljnikoif» zlasli pa je sila njegove volje narasla in ojekle* nela. Božja ljubezen in milc6t sta |x> žrtvi bil* z njim. Ali moremo tudi v vsakdanjem življenju sla« viti take zmage nad 6amiin seboj? Nič koliko vsaK . dan! Treba se je le odreči prijetnemu grižljaji« kadar te najbolj mika, in to žrtev nekako posvetit* v kak dobri namen. Kolikokrat te mika vesela druščina! Pa se je iz žrtve odpoveš. S temi 6i plemenitiš svojo voljo in božji blagoslov 6iplje4 na se in svoje delo. Zlasti dandanašnji smo tako silno potrebni takih malih in večjih žrtev, ki jihi lahko obrnem^ v prid in blagoslov svojim dragim, domačiji itd. Fantje, saj veste, česa vsega je treba vam in nam vsem! Morebiti bodo prav te naše male in večje žrtve tisti blagoslov, ki ga dandanašnji tako močno potrebujemo v našem zasebnem in zunanjeirt življenju! Zato, moj fani, pojdi in stori tudi ti tako! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Današnjemu »Domoljubu« so priložene položnice! Poravnajte naročnino za »Domoljuba« še ta mesec! L« kdor bo plačal naročnino v januarja (24 lir za celo leto), bo zavarovan za primer požarne nesreče! Zimshi mir Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brezdvomno »DOMOLJUB«! Vojni dogodki preteklega tedna Uspehi v Tunizu Italijansko vojno poročilo št. 954 od 4. pro-Unca naglaša, da so tega dne v Sirti bili le ■merni boji, da pa so v Tumziu italijanski in lemški oddelki zavzeli nove postojanke ter Kare utrdili. Italijansko vojno poročilo št. 955 od 5. pro-»inca pravi, da je slabo vreme oviralo bojeva- ?je v Sirti. — V puščavskih delih južne I.ibije e sovražnik močneje prifiskal na italijanske postojanke. — 7.ato pa se v Tunizu osne čete še saprej utrjujejo na zavzetih postojankah, kjer #o dne 3. januarja zajele 300 ujetnikov, med »jimi 6 častnikov. — Samo en nemški oddelek Je tukaj z drznim udarom zavzel dve iffrrdbi ter *n jel 2 častnika in 28 vojakov. V letalskih bo-jih je bilo zbitih 12 sovražnih letal. Italijansko vojno poročilo št. 957 od 7. prosinca navaja, da so v Sirti ogledniške čete polj jivahno delovale. V Libijski puščavi sovražnik le naprej pritiska. — V Tunizu je sovražnik delal protinajiade. ki pa niso imeli uspeha, mar-Teč je bil sovražnik jMivsod nazaj vržen. — V $Tedozemskem morju je italijanska pomorska »riotn potopila sovražno podmornico. Vojno poročilo št. 938 od 8. prosinca veli, 9a je bojevanje v Sirti bilo zmerno, da je bilo odbitih le nekaj sovražnih sunkov ter prijetih Soknj ujetnikov. — Pač pa so oddelki italijanskega letalstva uspešno bombardirali pristani-iče Bona ter sovražne avtomobilske kolone, ki »o se pomikale po cestah. Nad 50 avtomobilov }e bilo poškodovanih. — Sestreljenih je bilo 5 Sovražnih letal. — Nemška letala so v alžirskih Toda h napadla sovražno spremljavo, pri čemer »ta dva S000 tonska pomika bila potopljena, pet dnurih pa jx>Skodovnnih. Vojno poročilo št. 959 od 9. prosinca sjvo-roča. da so bili v Sirti in v Tunizu za osne čete Bgodni spopadi. — Osno letalstvo je v Libiji z Tidnimi uspehi napadalo zbirališča sovražnih tankov in avtomobilov. V zračnih ho rib so nem-Jkn lovsko letala zbila 21 sovražnih letal. — Med sovražnimi napadi nn italijanska središča T Afriki je obrambno topništvo zbilo dve sovražni letali. Srditi boji na ruskem bojišču Nemško vojno poročilo od 4.. prosinca sj>o-toča, da so Rusi prejšnji dan pri StalingTadu ter na raznih odsekih ob Donu nadaljevali svo- ie silne napade, da pa so povsod doživeli strar nnske izgube. Nemško uradno poročilo od 5. prosinca naglasa. dn. siloviti boji ob Donu in v Kalmiški stepi ter okoli Stalingrada še trajajo. V teh bojih so nemške čete ob sodelovanju nemškega in romunskega letalstva zavrnile vse ruske napade ter uničile 20 sovražnih oklepnih vozil. — Tudi vsi napadi pri Velikih Lukih so bili odbiti. _ V hudih bojih v zraku so nemš-ka letala na srednjem bojišču zbila Rusom vsega skupaj 56 letni. Nemška poročila naglašajo s temi boji v zvezi, da 60 Rusi izgubili vsega skupaj že 5000 tankov. Nemško vojno [»ročilo od 8. prosinca poroča. da so na Kavkazu, ob Donu in pri Stalin-gradu nemške čete v uspešnih obrambnih bojih, ki so bili zelo hudi, odbile sovražne napade ter uničile 32 oklepnih voz. — Pri Ilmenskem jezeru so bili sovražim napadi tudi odbiti ter so Nemci tukaj uničili Rusom 15 oklepnikov. Nemški lovci so nad srednjim in severnim bojiščem sestrelili 32 ruskih letal, in sicer brez vsakršne svoje izgube. Narodna Kitajska v vojski z Anglijo in Ameriko Kitajska narodna vlada v Nankingu, ki sodeluje z Japonci zoper Čankajška, je zdaj napovedala vojsko tudi Angliji in Aim-criki. Tutli v Ameriki nova bremena »Piccolo« piše, da je od 1. januarja 19-13 dalje začel ameriški narod plačevati še 5% od svojih stalnih prejemkov in svojih rent, da ho podpiral vojne načrte Združenih držav. Obenem s temi novimi bremeni se je v januarju začelo tudi ra-eioniranje raznih živilskih potrebščin. Med tovrstno blago spadajo v Severni Ameriki tudi zelenjava in razne vrste konzerv. Zakaj jc treba Tarče vati? Japonska vlada je izdala odlok za pospeševanje varčevanja. Vsakemu, ki bo prihranil trikrat toliko, kolikor znašajo davki, ki bi jih moral plačati, bo davek odpuščen, če bo dal prihranke na razpolago državi Dižava mu bo doticno vsoto vrnila Srez 20 let. Turčija je dobila nemško posojilo Berlinska DNB obvešča, da sta minister Clo-dius za Nemčijo in generalni direktor v zunanjem ministrstvu Faik Hozar za Turčijo dne 31. decembra 1942 podpisala dokončno pogodlx>, ki potrjujo prejšnjo iz junija 1942 in daje Turčiji na razpolago posojilo 100 milijonov mark za nabavo vojnih potrebščin v Nemčiji. \ ■t"rr ui/s-T'. - K jc. - ■ V ; mtmmm :m^mmm ■".fS"-;.^ .».-.v 'mM m šŠ^m^Mi^mmM m " mM:^ ------- Oddelki konjenice italijanske armade v Rusiji „a pohoda skozi stepe n« vzhodnem bojišfu, KRATKE Okrog 90 nasprotnih podmornic so od začetka vojne potopile italijanske eile. Zaradi snežnih zamelov je bila Š|>an6ka dolina Aran več kot deset dni pojx>fnoma odrezana od 6veta. Te dni je izšla v Atenah >Božanska komedija« v novem grškem prevodu. 16.374,632.3«) kun znaša hrvatski državni pro-račun za leto 1943; uvedli bodo nov davek na vojne dobičke in na opravičence vojaške službe. Sedanja Bolgarija šteje nekaj več kot osem in pol milijona prebivalcev. 1500 japonskih letal je. oni dan v popolnem redu letelo nad japonsko prestolnico. Maršal Slavko Kvaternik je razrešen dolžnosti obrambnega ministra. Pri letalski nesreči zahodno od Kaira se je jvi-nesrečila žena angleškega letalskega maršala Ded-derja ter poveljnik angleških letalskih 6il v Egiptu Mac Laughay. 700 milijonov potnikov so leta 1942 prepeljali rimski tramvaji. Nove madžarske znamke imajo elike znanih osebnosti madžarske zgodovine in glavnih madžarskih spomenikov. Cisto premoženje slovaške prestolnice Bratislave znaža sedaj nad 367 milij. slovaških kron. Red nemškega železnega križa je bil ustanovljen lela 1813; do konca prve svetovne vojne so z njim odlikovali 5,492.533 častnikov in vojakov. Ukrajina dobi štiritirno železnico Nemški gospodarski listi domnevajo, da ho skoraj za trdno v Ukrajini zgrajena železnica s štirimi tiri, za katero je bil načrt že odobren, S tem bo vsa evropska železniška mreža ojačena in izboljšana. Omenjena proga pojde čez Berlin ter se bo zvezala z železniškim omrežjem na fioruhi-skem industrijskem ozemlju. Tako bo po najhitrejši poti prenašala ukrajinske pridelke v nem-Ske Industrijske pokrajine. Odcepek te progo ho držal v Francijo, drugi odcepek pa se bo priklju-Sil na ivezo med severom In jugom, to je na progo Hatnburg-Rim. Novi italijanski tenorist — navaden ribič V Alessandriji v Italiji bo nedavno uprizorili Puccinijevo oporo >Tosco<, v kateri je nasto|iil nov italijanski tenorist Varangalo. ki je po |K)klicu navaden ribič. Pevec je dosegel na predstavi ogromen uspeh, ter bo prihodnje dni pel v >Rlgolel-tu«. Učiteljski poklic zapuščajo V ameriškem šolstvu se je že po enem letu vojno položaj v ljudskem šolstvu občutno i^ab-tal. Razen zaradi poklicev v ameriško armado, so pozna veliko pomanjkanje učiteljstva tudi zaradi tega, ker se deseltisoči Ijudsko.šolskih učiteljev, ki so bili primeroma slalio plačani, niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi iskali zaposlitve v velikih industrijskih središčih. Tam se izuče za strokovne delavce in imajo potem možnost za mnogo višji zaslužek, kakor so ga imeli kol ljudski vzgojitelji. Novi španski davki Ob novem letu je stopil v Španiji v veljavo zakon glede davčnih obremenitev ia potrošnjo po katerem so zvišali davke na živilske konzervo, na »ino, alkoholne pijače, pivo, tobak. II, juto in še nekatere najbolj potrebne življenjske predmete. Davek na razkošje (luksuz), ki so gn morali Španci že sedaj plačevati na toliak in premičnine, je bil zvišan za okrog 30?-i; Psi, ki so podobni lisicam V neki afriški pokrajini imajo posebno pasmo peov, ki so podobni lisicam, a ne lajajo, ker so nemi. Gobce si brišejo s tacami, kakor da bi se umivali. Ce se ratjeze, ukrive hrbte kakor mačke. Med. evropskimi psi lajajo najmanj hrti. Le v primeru največjega razsburjenja, recimo na lovu, tudi hrti cvilijo. Plačajte naročnino za »Domoljub« še ta mesec! Kdor ne bo plačal, mu bomo list ustaTili! Grozovitosti komunističnih rabljev Družino so mučili in živo vrgli v ogenj )lav-arjpva družina iz Št. Kuperta. Tako družine, cvet slovenskega naroda, pobija nečloveški komunizem. Mavsarjeva hiša v Praprečah pri šent Rupertu je slovela kol ugledna in poštena hiša, kjer je ži-vela mnogoštevilna družina, kjer pa jo vsakdo, ki je l>il siromak, dobil ob vsakem času odprta vrata iu odprto roke. (lo.s^pdar Mavsar, ki mu je ob strani stala zvesta krščanska žena in mali Tere-z1 ni, sla svojo številno družino lepo vzgojila. — M.iv-ar je bil dober gospodar, ki je užival v so-, s* i;i zaradi tega velik ugled. Zalo je bil tudi izvoi n za župana te velike dolenjske občine. Ko se je od strani najbolj propadlih ljudi kar jih i" med slovenskim narodom, začelo lani širiti I Miiuni-tično gibanje, ki mu je spočetka nasedel čilo marsikak poštenjak, je bistri Mavsar takoj s ■ .znal, da tako gibanje ne moro roditi blagoslova za slovenski narod. Zato jo pri vsaki priliki lindeni odpiral oči ler jih svaril, dasi sicer nikomur Izmed komunistov ni skrivil lasu na glavi. .\endar je bilo to dovolj huda pregreha, da jo 1 .-••• < I", no po svoje mislil ler ni zaupal 1 ""»i I1"1'i ■ .nu ljudem, ki so si ogrnili plašč , ;'-w'l,odi! d .-v , da bi narod tem laglje iz.žernali. ' [''•<■• ljudi" so zdaj začeli Mavsarjevim streči I" -: ■ ■ 11 j' j - 7.i- jeseni so mu rokovnjači dvakrat i.;i'0|.,ili domačijo, nakar so začeli grozili tudi in ni. juvim. Na odločno prigovarjanje pri-j. 11 • •: t. - v m- j,. Mavsar slednjič odločil, da zapusti "'"i" domačijo, ki jo že itak bila vsa oplenjena, ' preseli na gradič Dob, kjer mu je tamkajš-! '"'•'■'•"k dal zasilno stanovanje. Tako so so ai:<\.-ar|ovi preselili v Dob. I oda komunistični rablji so prav za božično I" 1 .i.e napadli tudi Doli, da bi zajeli vso Mav-■'<> družino. Vodil jih jo Tominče.v MIlan iz • v lluperta. Partizani so grad napadli z bomba-i't ga nazadnje zažgali. V njem so živi zgoreli: t- ' ■ grof Logolelli, njegova žena grofica in !'i _ grofi«. — Poleg leh treh so zgoreli tudi • .ns.-irjovi: oče, mati Terezija, 20 let stari sin Mavsar, znani slovenski športnik ter bal-i "':prvak v metanju kopja, 17 letna hči Marl-»- l H, Ini Sin i>t.|er iu 9 letni Stanko. - Mavsar->'■ >-n .loz.e in njegov 11 let stari bratec Vilko :.;;! M'rno ušla morilcem. Ni pa znano, kaj se jo "lilo z Mavsarjevim 18 let slarim sinom Cirilom, M ga pogrešajo. in j.- p Ti li0munisticni rablji zavzeli grad Dob sii.,1''1,1 "'avsarjevo družino, so jo najprej en dan nič i,™ !,°„muf.ili; .Na,° Pa s0 vse skupaj živo po v »Rcuj, kjer so živi zgoreli. Ljudje v oko- miau ,s sa'' pretresljivo vpitje na pomoč,, toda niliČB s?..s str°juicami zastražili vse dohode, da m,|, , 11111 Mhu ni mogel. šele, ko je požar pole]..' i',nS° J'"'1^ "'"K11 iz pogorišča izkopali zgo-""»rečna družine. temi W ol> VSPm ,em 'n takem še Sočustvuje s Hovnk ,I,ri!,ski»ii morilci, tak pač ni vei pošlen s, I j,t- „~ _„„i„z. ,______ , , . ,> , _ ,____ ČOlln ljR|n , nuKUl umu, n«. zemlji 11^,,,'ap1 80 take grozovitosti na slovenski ne zasluži drugega kakor listo, kar uganjali 1<\ da Vsaj lastništvo dosti žrtvu-'»ore list v redu izhajati. Oddolžite Strahovlada v Temeniški dolini V temeniški dolini ob Temenici stoji ponosna Groznikova domačija, ki se ji pravi pri »Dolenjskem Spanu«. Tja so pridrli komunisti ter domačijo zažgali. Gospodar je v bolnišnici, žena pa ga je prav tisti dan šla obiskat. Doma so ostali otroci. Komunisti so dom zažgali, ko so vsega ople-nili. Hoteli so šc otroke pometati v ogenj, pa jih je služkinja rešila. V Malih Dolah so komunisti ujeli in po silnem mučenju ustrelili 25 letnega Lesjakovega fanta. Seboj pa so odvedli Tičkovega Lojzeta, ki so ga pod Debelim hribom ustrelili. Na Primskovem so komunisti zažgali hišo trgovke Ane Adamlje. Reva je bila v blagoslovljenem stanu. Preden so komunisti hišo zažgali, so žensko obstrelili, da se ni mogla rešiti iz goreče hiše, kjer je živa zgorela. Tako je zdaj ta rdeči zmaj kar pobesnel po naši domovini ter ljudi in cele družine kar žive sežiga. Ne prizanaša niti nosečim materam. Kaj čuda, če zdaj ljudstvo z novo silo vstaja zoper te najhujše morilce našega naroda, kar jih je kdaj v zgodovini vihralo po tej zemlji. Iz zasede ustreljena borca so vsv , v IL"U iznajun. utiuoizm ročni,',1 s tom' ('a šc t'1 mesec plačato na. tnino na »Domoljub«. Na božični dan sta padla ustreljena iz. zasede ob osmih zjutraj LTaga Ludvik in Borštnik Franc, oba z Rakitne. Oba sla bila vnela protikoinunistična borca in klena poštenjaka. Številni venci in pa udeležba cele fare pri pogrebu so bili dosti jasen dokaz, kako sta bila vsem draga. Ob njuni smrti so številni tovariši še trdneje stisnili pesti in obnovili sklep, da ne odnehajo prej, dokler s slovenske zemlje ne izgine zadnji komunist. Padlima borcema slaval Oratorij »Sv, Križ« Znani italijanski skladatelj Lorenzo Perosi je izročil umestni Bernardu Molinariju svoj novi oratorij »Sveti križ« («La Santa Croce«), Maeslro Mo-linarl je že pričel s pripravami za izvedbo novega oratorija. Lorenzo Perosi, ki je praznoval nedavno svojo 70 letnico, dovršitje «.Mašo zmage« za soli in zbor. To skladbo bodo izvajali |xi zmagi. Letina v jugovzhodni Evropi Letošnja letina v jugovzhodni Evropi je bila za žito dobra, kaže pa prav dobro tudi koruza in okopavine. Edino izjemo tvori Grčija. Slovaška računa s pridelkom 3.2 milijona met. stotov pšenice in 2 milijona met. stotov rži, Bolgarija z 10 milijoni met. stolov pšenice, Srbija pa je pridelala okrog 3 milijone met. stolov žita. Madžarska In Romunija sla imeli tako dobro letino, da bosta lahko izvažali žilo, kar lani ni bilo. Srbija bo pridelala do 11 milijonov met. stolov koruze. Odlikovan z železnim križcem in stavbiščem Desetnik Frnnc Mintert se je nedavno vrni} z bojišča na WestfaIsko na kratek dopust, ki so mu ga dovolili, ker je bil pred kratkim odlikovan z vileškim križcem reda železnega križa. Doma so Minterta slovesno sprejeli in župan rojstnega mesta rau je j>oklonil stavbišče v obsegu enega oral«. Dvema odilikovančevima otrokoma je župan podaril hranilni knjižici s precejšnjo vlogo. Kdo je tujec? Delodajalce opozarjamo na določila čl. 27 nar redbe Visokega komisarja, ki vsebuje predpise za nadzorovanje in bivanje tujcev v Ljubljanski pokrajini. Ta člen namreč predpisuje, da morajo tw sti, pri katerih so bili na dan uveljavljenja te na* redbe, t. J. 1. januarja 1943. tujci v službi, te tuji co prijaviti po prvem odstavku čl. 9 iste naredbe^ t. j. prijavo je treba izvršiti do 10. januarja 1943» v njej pa je treba navesti Osebne podatke tujofa nadalje jia je treba še podrobno navesti, v kakšni službi se tujec uporablja in koliko časa bo pred« vidoma zaposlen. Prijave je treba poslati Kraljevi kvesturi v Ljubljani, v drJgih občinah pa urad* varnosti, če tega ni, pa občinskemu oblastvu. Opozarjamo v zvezi s fem tudi na predpisa* koga je smatrati za tujca v smislu že naveden« naredbe. Za tujce se v smislu čl. 1 omenjene naredbe štejejo vsi tisti, ki so ali pred 1. septembrom 1939 bili državljani kake tuje države, razeS če so si pozneje pridobili italijansko divavljanr sivo, in osebe brez državljanstva. Naredba nadalj« predpisuje, da niso tujci naslednji: tisti, ki so bili pred razsulom jugoslovanske države njeni državljani, so bili rojeni in na dan 11. aprila 1941 pristojni na ozemlju, priključenem Kraljevini Italiji s kr. ukazom dne 3. maja 1941 (t. j. Ljubljanska pokrajina) in z dne 18. maja 1941 (t. i. Sušak in bližnji deli savske banovine, dalmatinski oloki ini nekatera mesta v Dalmaciji, med njimi Split, Ši» benik, Kotor itd.) ter so tamkaj bivali stalno vsaf 15 let in so bili tamkaj na dan 11. aprila 1941. Vsi tisti, ki ne izpolnjujejo vseh naštetih pogojev, se smatrajo v smislu naredbe za tujce in jiH morajo delodajalci prijaviti. V ta namen je potrebno, da se za vsakega posameznega zaposleni* ga ugotovi, ali je tujec v smislu ali ne ter ga (9 treba prijaviti, če ne izpoljnjuje vseh pogojev p« tej naredbi. Zaplemba premoženja upornikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino j* izdal naredbo, s kntero se izpreminja dosedanja! naredba o zaplembi premoženja upornikov. —« Prvi odstavek čl. 5. te naredbe z dne 6. novembra I9J-2 se glasi odslej takole: Predloge za zaplembo predlože Visokemu komisnriatu vojaška poveljstva (Kr. vojska, K.r^ karabinjerji, Kr. finančna straža. Prostovoljna nacionalna milica) in policijski organi, ki so ugotovili odgovornost oseb, na katerih stroška gre postopek ali naravnost, kar tiče mesto Ljubljano potom Zavoda, o katerem govori čl. Hfc naredbe. ali za ostalo pokrajino polom okrajniH komisarjev, ki so pristojni za dotično ozemlju« V zvezi s to naredbo je omeniti, da je bilal doslej izrečena zaplemba imovine naslednjiH oseb v Ljubljani v korist že navedenega zavoda, in sicer premične kot nepremične imovine brci razlike: 1. Ilribernik Fritz, sin Jakoba in Terezije Demšar, roj. v Koroški Beli 17. julija 1913, sta« nujoč v Ljubljani, Celovška cesta 50. 2. Medvešček Rudolf, sin Josipa, roj. v Co« rici 21. februarja 1908, stanujoč v Ljubljani. 3. Romavh Peter, sin Petra in Ivane llufneai roj. v Admontu 20. maja 1S99, stanujoč v Ljubljani, PodlimlMirskega 27. 4. Kos Leopoldinn. hči Ivane Kos roj. v, Idriji 6. novembra 1S89, stanujoča v Ljubljani« Zaplemba je izrečena v korist Ustanove zai upravljanje, likvidacijo in nakazilo posestev; upornikov. Zaradi tega poživlja oblast vse lasti nike predmetov, ki so last navedenih, da jih' morajo v 30 dneh prijaviti, ravno taJto ludt dolgove, ne smejo pa izročiti ali prodati stvari, ki pripadajo navedenim, tretjim osebam, niti sprejemati vplačil za njih dolgove. Dva vagona sladkorja za krmljenje čebel Sloveusko čebelarsko društvo je sprejela obvestilo, da je oblast nakazala za krmljenja čebel dva vagona sladkorja. Tako je društvoi vendar uspelo, da bo dobilo prepotreben sladkor za krmljenje čebel. Vse podružnice Čebelarskega društva naj pošljejo čimprej točne in zanesljive podatka svojih članov, ki se zanimajo zn sladkor, najkasneje do 20. januarja 1943. Po prejemu se-t znamov bo društvo določilo količino sladkorja' na vsako čebeljo družino, nakar bodo začeli sladkor razpošiljati. Pn vsebini : pomoljuba« lahko sodite, i kakšno ljubeznijo in trudom je bil list urejevan! Zato upravičeno prosimo vse, 'da še ta mesec obnove naročnino za leto 1943. To storite pri našem zastopniku v svojem kraju ali pa po priloženi položnici. d Uradne objave zadnjih dni je priobčilo "dnevno časopis ie pod sledečimi naslovi: Natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje, Podaljšava predpisov o oddajanju nerre,nl'™in v najem, Odprava davka na hiksuz za blago, Razglasi davčne uprave. Prijava delavcev zaposlenih pri te/jih in najtežjih delih. Uzakonitev kr. ukaza o odsvojil-nili. ustanovnih ali prenosnih pogodbah; Spoznavni znak: starih bankovcev nove izdaje. Sprememba značilnih znakov spremenjenih bankovcev nove iz-idaie; Nov izredni komisar pri Hranilnici in posojilnici v Kočevju; Plačilo mezde za nar. praznike. d Za ljubljanske reveže. Te dni je poveljnik Arnr>Jnega zbora Lksc. general Gastone Oambara Obiskal mestno županstvo, da bi poselil župana generala Rupnika. Ob lej priložnosti je general Gji::bara i/ročil županu darilo v znesku 50.000 lir, ki ga jc naklonil poveljnik II. armade Lksc. ar-madni general .Mario Roa"a ljubljanskim revežem. To že drugo velikodušno darilo Lksc. armadnega generala Roara je nov dokaz plemenitega srca, Ki preveva zmagovito italijansko vojsko, ki se ne-upogljivo bori proti sovražnikom, a hkrati ne pozabi dobr:li revnih in njihovih potreb. Zupan se je najprisr^neje zahvalil poveljniku. Armadnega zbora in ga prosil, naj tolmači njegove najgloblje izraze hvaležnosti, kakor tudi izraze hvaležnosti Vsega prebivalstva do poveljnika II. armade in do slavne ital.janske vojske. General Rupnik je sporoči Eksc. G:imbari, da bo to znatr.o vsoto oJre-dil v korist vsem tistim potrebnim prebivalcem, ki ie niso deležni ugoJncii'i Občinskega podpornega urada in drugih podpornih ustanov, v prvi vrsti pa da bodo imeli prednost tisti,, ki ?o v (motnih stiskih zaradi bolezni, družine z velikim številom otrok in vsi poJobni primeri, ki zaslužijo posebno upoštevanje. d Opozoril« članom Pokrajinske dclav-ke ive- iel Clant Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti tekom meseca januarja 1948 svoje {lanske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto im Podaljšanje izkazi.ie bo izvršeno brezplačno, člani iz l.iubljune in bližnje okolice naj oddajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka oziroma naj posamezni člani, kjer ui zaupnikov, prineso izkaznice med uradnimi urami v pisarno SVOjega oddelka Pokrajinske delav.-ke zveze. Člani iz pokrajin« naj predložijo Izkaznic« Zvezi potom občinskih sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov PDZ v Črnomlju, Logatcu, Novem im-tu in Kočevju. Kjer ni ob-Cin.-kih Sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošlji jo v podaljšanje po po.-ti. ' J d Misijonar Jernej Mnzgan je bil koroški rojak lz Železne haple, ki je pred slo leti študiral gimnazijo in bogoslovje, kjer ga je škol Slomšek posvetil za duhovnika. Kmalu nato je Mozgan OdSet s Knobleharjem v Afriko misijonarit. Od tod je pisaril domov v slovenske lisle lepa poro- n« v if-V„A[riki' 0 niem ie izšla knji-fcca v založbi Mohorjeve družbe, kjer je Fr. Kotnik napisal lepo poročilo o njegovem življenju in delovanju. Knjigo prav lepo priporočamo. d »Grob ob Donavi« je naslov lični knjižici, ki jo za novo leto izšla v založbi čč. sester Mariji' »ivtf„n° k0^ni,- Knjižica vscbui° dnevnik in opis tivljenja v duhu svetosti umrle sestre tega reda. V L„/«|P|1r|p°roc«mo posebno naši ženski mladini. ;V knjižici so udi zajemljivi podatki o postanku in člnnt,r3 sa,ezii,ank Marijinega obisllanja, čigar članice imamo neka let sem tudi v Ljubljani Bro- M <1 n'VM S|,ane Sest lir iD BC pri BOS /ah M. O. na Mestnem trgu 5-11. 15, knjižnih nagrad razpisuje letošnja J 1,0 sredi marca določil žreb. Treba je le na dopisnici poleg rešitve nalepiti izrezek tuivui.i in iioslat zalc/iiistvu I)r. . \ 1-J'it-ljun«. K " L /reb Uliošleval šlev.lo jwlan.li izrezkov, se posameznik lahko udeleži žrebanja z več kuponi, l/v,.d praflke « podobo sv. Dru-fini stane 2 liri In se lahko naroča tudi po poŠti s priloženo znamko- d Vsi naročniki .Domoljuba«, .Bogoljuba«, • Slovenca. ■ Slovenskega doma« in drugih naših listov ter izdaj v Ribniški dolini lahko poravna o naročnino ali pa dobe razna pojasnila v ribniški 1Mlekarni, in sicer vsako nedeljo od 9-12 ter vsako sredo od 1—3. ,..,.,■ r-, , d Kuhinja dnevnika Popolo d Italia«. Dne 1. januarja 1943 so svečano odprli kuhinjo Dopola-iora milanskega dnevnika -Popolo d Italia. Otvoritvenemu kosilu so prisostvovali ranjeni italijanski in nemški vojaki, pa tudi zastopniki raznih oblasti. Seveda niso izostali tisti, ki jim je kuhinja v prvi vrsti in stalno namenjena, to so uredniki. uradniki in delavci prej navedenega lista. — Slovensko časopisje v označenem pogledu še ni razširilo svojega delokroga. d Tenka plast snega je pokrila 2. januarja Goriško pokrajino z glavnim mestom vred. d Po zapovedani prijavi vinskega pridelka |C v Italiji do sedaj ugotovljenih nad 30 milijonov hI vina. Ta količina je tolika, da ne bo samo zadostovala potrebam oboroženih sil in destilacije, za kar je bilo svoj čas določenih 20%, temveč' bo tudi docela omogočila običajno preskrbo civilnega prebivalstva z vinom. d Plačilo mezde za narodne praznike. V >SI. listu«, kos 11)3 od 23-XIII942, je bila objavljena naredba Vsiokega komisariata, ki priznava delavcem neokrnjene prejemke za narodne praznike, in sicer: I. Obletnico ustanovitve Rima (21. IV.), 2. Obletnico ustanovitve Imperija (0. V.). 3. Obletnica pohoda na Rim (23 X.) in 4. Obletnico zmage (4. XI ). Dclavec, ki bi na enega navedenih dni moral delali, dobi za ta dan od podjetja dvojno plačo; čc pa tc dneve delo počiva, mu mora plačati podjetnik normalno plačo, kakor da bi delal. Normalna plača pripada delavcu tudi v primeru, da se nahaja na enega navedenih dni v bolniškem staležu. ali ima dopu-t ali pade tak dan na nedeljo ali praznik, ko delo sploh počiva. Enako ima pravico na normalno me/do za gornje dneve, čeprav je morda dotični dan prost, ker dela v tur-nusu. Enako imajo pravico na neokrnjeno mezdo delavke, ki so v bolniškem staležu zaradi nosečnosti ali poroda. Zasebni nameščenci in delavci, ki prejemajo mesečno plačo neoziraje se na število delovnih dni v mesecu, imajo pravico na posebno doplačilo odogovarjajoče plače za gornje dneve, ako morajo po nalogu delodajalca na te dneve delati. Ce pa so na gornje dneve prosti, se smatra, da so prejeli izplačano normalno plačo že v svoji redni mesečni plači. d Vedno več mraza. Od dne do dne je bil v preleklem tednu mraz silnejši. Dosegel jc na prostem do ID step. C poo niJo. Po mirno slojccili vodah se je napravil debel led. d 4115 poslovnih številk je v letu 1042 zaznamoval zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča. I a urad vodi vse nepremičninske spiemenibe, vse obremenitve in ra/ne dajatve, ki so vpisane na nepremičnine. d Opozorilo delodajalcem Vse delodajalce izven Ljubljane, ki so bili v preteklih mesecih zaradi višje sile primorani prekiniti z obratovanjem in odpiMiti svoje uslužbence, pa jih zaradi izrednih prometnih razmer doslej še niso mogli odjaviti i/ zavarovanja pri Zavodu za socialno zavarovanje oziroma p.i njegovih poslovalnicah, vabimo. da to sedaj, ko jc poštni promet pri mnogih poštnih uradih zopet obnovljen, po možnosti store čim prej, da se jim zavarovalni prispevki ne bodo zaračunavali še naprej. — Ce nimajo odiavnih tiskovin, naj delodajalci iz dela izslopivSe uslužbence odjavijo potom dopisnice ter za vsakega uslužbenca posebej navedejo njegove točne osebne podatke ter kaleri dan je nazadnje delal. Te podatke naj občina s svojo štampiljko tudi polrdi. d Prijatelji slovenskih misijonov so dobili novo knjigo, ki je bodo gotovo veseli. Dr. Fr. Kotnik je popisal življenje Knobleharjevega tovariša Jerneja Mozgana, in sicer večidel z izvirno, prijetno starinsko besedo misijonarjev samih — Knjigo ie izdala Družba sv. Mohorja. Dobite jo v vseh knjigarnah po 8 lir. J ftvJ?, Sedm! krii.8i ie nade,a na "me Urška Svcntner. vdova Šimončič iz Bistrice pri StRu-grtu na Dolenjskem, sedaj v Ljubljanica mnoga d Za pobožnost zadostilnih prvih sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu je napisal ^-of! NOVI GROBOVI nrnimniimnmmmTHTmmmnmi,, V Dob ruški v asi, župnija Skocjan pri Mokrouogu, je na praznik sv. Treh kraljev po dolgotraj: iti mučni bolezni zaib-ta od kapi umrla ugled-na, daleč znana Za-manova mati, ea. Marija Zaman. Dočakala je skoraj 72 let. bližnja in daljna ok<>. a jo je dobro poznala, saj je bila njena uo-stilna tako privlačna za vsakogar. Bila je vzor gostoljubnosti in pod« jetnosti. Imela je tudi zelo darežljivo roko za siromake, ki ji l«lo ohranili hvaležen spomin. Kot hišna gospodinja a mati svojim hčeram bi mogla služiti vsem za vzor. Skratka, bila je prava močna svetopisemska a, zato naj ostane nien spomin blagoslovljen, t- Iu-jočim družinam Prijatelj, Si lak. Pire in Beve i iskreno sožalje, blagojiokojni Zamatiovi maten pa večno plačilo v kraju miru in blaženosti. • V samostanu oo. trapistov v Banji Luki je odšel h Goc-|Xxlu po večno plačilo g. Josip Bmiin, župnik v p. — Na Verdu pn Vrhniki je za|vi 1 sol/no dolino 40-lctni posestnik in gostilničar i r.^ Hren, brat vrhniikega župana. — V Logatu e umrla 73 letna Frančiška .\lin-cc rojena Mena:J« — V Mariboru sta umrla 4j-lemi pomo/ni • -lavec Aloj/ij Šolar in 76-letni krojač M. Or- . Dalje sla umrli v Mariboru 61 -letna uradnik ^ žena Nc/a Petrov ič in 45-letna vdova žel. usl. N i Korošec. — V Zgornjem Radvanju pri Marti-, i je umrla SO-letna zasebnica Ivana Polančič r". t tlober. — V Sv. Ožbaltu ob Dravi je umrl !< i trgovec in splavan-ki mojster, 57-letni Peter f -man. — V Celovcu je umrla v Maribor pris'< i zasebnica Marija Kosol roj. Kiit:ner, stara 61 — V Celju so umrli: S6-lctni cv>tni mojster v | . Anton Zemliak. — 62-lctna upok. učitiljica nn . šole Pavla Mililavec. — 5S-letni upravitelj Fcr • nami Alally in Helmut llaniiner. — V Cretu sii umrla Viktor Ar/en-ek in M.ir-lla Ar/en-ek. — V Roga ' i Slatini so umrli Uršula Ki.-iv.ir l Rankovcev in Ivan Ogri/rk. — V Domžalah -o umrla Ana MIHčeva, na Oorjuiah Matej Za lok.—, v Stu-.lorju Francka Žvanova in na Gorjtišali K -tarina l.angusova. — V St. Vidu ttad 1 jubljano e umrl 84-letni Matej Ro/u: • ti. v Ribnici pa h< -lirka Uršula Arko. — V l jubljani so od.Mi v v • nost: učitelj v p. .Maks Baje, K.uidarc Alojzij Dan, tesarski mojster Steiner Anton, 86*letna i -šula Ažnoli roj. Meriol, ve lačen, saj nisem več vajen takih bojevitosti lit fc ; Ii vi. Dovolite, da vam pogledam v obraz. Tako! Veste. vaš jedilni list 6e glasi: Tri rezine dobrega mrzlega roastbeela, pralen sir na pra/e-n 111 kruhu, vrček močnega piva in kozarec, ali ilia dobrega vina. To je mleko za Angleža! Ko sem našteva! te stvari, 60 6e mu zaiskrile oči in smehljaj mu je šinjl okrog ustnic. »Bog ve, gospod, vi po/nate! Vidim, da moram etoriti, kot želite. Ce greva še naprej po tej poti, sva v pol ure v Bcdlordu.« »Velja! Pa bodi Bedlord!« Vtaknil sem njegovo roko pod mojo, vzel njegovo borbo m s'opal i njim dalje naprej, ne da bi se bi n I. r*k ' aetn s« na pošten in časten način rešil vic v telcm vozu. Zdaj nisem bil daleč od po>i> :,a s\>>;ega starega strica in nisem imel nobene, a strahu več pred Dudgeonom. Imel sem po-ti'ii::akcin dovolj v/rokov, da sem bil razposajeno dobre volje. Dozdevalo bc mi jc, kakor da sva midva dve majčkeni, samotni lulki pod neizmernim mrzlim svodom noti. Ves prostor je bil okrašen, mesec pol iran, tudi najmanjša zvezdica prižgana, tli pometena in povoščena in tako ni manjkalo drugega kot godba, da bi zaplesala. Od velikega Veselja sem sam zaigral neki napev. Ob leh zvokih sem ovil roko Dudgeonu okoli pasu in odplesala j1';1 PO griču dol! Izpooetka se je sicer nekoliko ti adno dr/al. toda veselemu napevu, noči in moje-"iii zgledu se ni bilo mogoče ustavljati. Iz ilovice "rej ,1 človek bi moral plesati in tudi Dudgeon j€ Pokazal, da je človeško bilje. Vedno bolj po zraku; mesec je po sencah slikal najine čudne korake in kretnje, naenkrat pa mi je kot balzam šinilo v glavo, s kakšnim človekom da sem plesal, kakšen dolgočasen, žolčen obraz je kazal pod čelom in kako me je bil šele pred malo trenutki razburil ta plesni tovariš! V kratkem sva zagledala prve bedlordske luči. Moj spremljevalec se je ustavil in 6e naredil prostega. »Nekoliko nedostojno 6e vedeva, gospod, 6e ne zdi tudi vam? Ljudje bodo še mislili, da sva popivala« »Naj le mislijo, Dudgeon, ne pijte samo vi, stari hinavec, ampak se tudi opijte, opij te se do nezavesti«— in krčnur naj vas da spravili v posteljo! Že ko stopiva noter, jih hočeva pripravili na to. Človek ne sme biti nikdar premalo previden, in ne odlašati do jutri, kar lahko danes stori!« Vendar ni imel vzroka, da bi 6e še dolgo pritoževal čez mojo lahkomiselnost! Dokončala sva svojo pot in dostojno dospela do vrat neke krčme, ki so njuna okna bila razsvetljena, in kjer je bilo nabito polijo zakasnelih gostov. S primerno resnostjo 6v a povedala, kaj bi rada in kmalu so nam ob žareči 6vetlohi sveč postregli pri stranski mizi z večerjo, ki sem si jo že dolge dneve želel. •Zdaj pa. Dudgeon. vam nekaj povem. Dobro po/nam gospodarja in on pozna mene pa odobruje moje cilje. Povem vam samo še toiiko, da sem namenjen v Amersham Plače.« »Aij!« je dejal Dudgun, »meni se je začelo nekaj svilati!« • Me silno veseli,« sem odgovoril in mu porinil 6leklcnico, »ampak to je vse, kar vam morem povedali. Kar se pa ostalega tiče, mi morale verjeti na besedo. Ali mi verjamete ali pa mi ne verjamete. Ce mi ne verjamete, najameva voz in 6e peljeva do gospoda Romaina ter mu me predstavile. Posledica lega bo, da 6i boste dodobra pomirili vest, pa tudi dodobra zmedli namere svojega gospodarja, kar pa nimate namena slorili, če vas prav sodnn — mislim namreč, da ste prebrisan človek. Nadalje se vam upam prerokovati pprese-netljive posledice, kar se tiče vaše tedenske plače. Da |>ovcm na kralko, pustite me, da grem 6vojo pot nemoten in neoviran, in pozabljeno je vse, kar se je bilo zgodilo med nama. Ce-pa greva v London, bo to začelek mnogih sitnosti. Izberite si torej!« »Sem le izbral.« je odvrnil. »Pojdite jutri do Amershom Piaca ali pa, čl vam je ljubše, pojdite zaradi mene k vragu! Jaz si umijcin roke in 6e ni malo ne zmenim za vse skupaj. Ne, tega pa ne boste doiiveli, da bi se jaz postavil med gospoda Romaina in njegovo stranko. Imeniten strokovnjak je, am|iak trd kot mlinski kamen. Prav nič se ne bi čudil, če bi me odpustil! I'a vendar jc škoda!« je še pristavil in vzdinnil, in oložno segel po svojem kozarcu. • Ravno mi pade nekaj v glavo,« sem rekel, »prav radoveden 6cm in vi mi lahko potolažite mojo radovednost. Zakaj sle 6e vendar tako zagrizli v tega ubogega Duboisa? In zakaj 6te potem obrnili vso 6vojo pozornost na mene? In konec vseh koncev, kaj vas je nagnilo, da 6te se podali v vse te sitnosti in nepriličnosli?« Na moč je zrdel. »Veste, gospod,« je odvrnil, »upam namreč, da je še vedno nekaj takega, čemur pravimo rodo-ljublje!« 15. Vrnitev gospoda Rowleyjevega grofa. Drugo iutro ob osmih 6va se z Dudgeonom ovila. Mi .,_ in jaz bi ---- , . . bi se bil celo peljal z njim v Amersham Plače. poslovila. Medtem sva bi'a postala velika prijatelja in jaz bi ga bil z veseljem pridrlal pri^sebi r»zposajeno |e bilo najino skakanje toda podoba je bila, da je imel v krčmi, kjer sem nameril nanj, gotovo neke posle mojega starega strica, čegar posestva so segala vse do 1'slili krajev. Kmalu po deveti uri sem se odpeljal v najetem vozu proti Dunstablu. Samo ime Amersham Plače je vsejx>vsod vzbujalo smehljanje in vljudnost To je vsekakor morala biti ugledna hiša in moj stari stric je; bil znan daleč naokrog. Njegov sloves je postajal kakor gorski hrbet vedno več|i, čim bliže sva prišla; v Bcdlordu 6o ljudje potegnili čepico z glave, v Dunstablu pa so 6€ ie pd trebuhu plazili. Cim bliže 6em prišel, tem bolj sem spoznaval vzroke tega velikega čislan-ja. 2e zidovje parka j« od zunaj delalo kraljevski utisek, ko pa 6ejn za« gledal poslopje samo, sem 6e iz rodbinske nečh murno6ti čutil nekam opijanjenega. Kar debelo sent gledal. Grad je bil prostran kot Tuilerije. Obrnjen je brl proti severu in od neskončnih vrst oken cd odsevali zadnji žarki 6onca, ki se je nagibalo kol rdeča obla med gorami snežnih oblakov proti za* tonu. Vhod je krasil strebrenik z dorijskimi 6tebri, ki bi bil okras vsakemu templju, 6luga pa, ki m« je sprejel pri glavnih vratih neznansko hlapčevski skoraj bi rekel, neznansko prihuljen. Vežo, v ka* tero eem stopil skozi 6teklena dvojna vrata, jf ogreval kamin, poln bukovih korenin in delomi razsvetljen. • Grof Aune de St. Ives«, 6em odgovoril, kqi me je vprašal služabnik, kdo da sem, na kar s« je priklonil še bolj globoko, stopil v stran in m« peljal do upr^v dostojanstvenega oskrbnika. Mnoii go dostjanstvenikov sem bil videl v svojem življ* nju, toda nobenega, ki bi ga mogel primerjati teiia) bafnemu bitju. Blagovolil je imeti ponižno imd Davvson in od njega sem izvedel, da je 6tanje jega starega strica jako resno. V hiši da so imej zdravnika, ki je vedno skrbel zanj, da V6ak dan pri« čakujejo gospoda Romaina in da 60 že zgodaj zji* traj poslali po mojega bratranca grofa St Ives* »Ga je tako nenadoma napadla bolezen?« senl vprašal. »No. lega da ne bi mogel ravno reči, moči od grof, da skličem vso rodovino,< je dodal. Rekel 6em mu z ustnicami, dasi ne s 6rcen\ da je prav ravnal. Vse je kazalo, da je bil Dawsod v službi mojega bratranca. »Kdaj pa smem upati, da lahko pridem dol svojega starega slrica, groia?« »Drevi,«« je odgovoril. Medtem pa mi hoči pokazati mojo sobo, ki da je že dolgo pripravljeni za mene; nekako eno-uro pozneje pa da bom im«l kosilo v družbi zdravnika, če nima moje, lordstvfl nič proti temu. Moje lordstvo ni imelo kar nič proti temu. »Na žalost se mi je prif>etila majhna nezgod« izgubil sem vso prtljago in imam 6amo lo, kal nosim na sebi. Sicer ne vem, koliko gleda gospod zdravnik na zunanjost, vendar mi pri najboljši vo« lji ni mogoče, da bi prišel k mizi tako, kot gre!«l Prosil me je, da naj 6i ne delam nobenih skrbi zaradi tega. »2e delja časa pričakujemo vaše lord" stvo; za vse je fK»krbljeno.« To je bila gola resnica. Zame je bila priprav* Ijena velika soba; skozi okna s stebriči 6e je po» slavljalo zadnje plapolanje zahajajoega zimskega sonca z odsevom iinenilnega ognja v kaminu; jxx elelja je bila pripravljena. Pred ognjem je ležala več lejx) jx>loženih oblek in iz zadnjega kota im je stopil nasproti mlad služabnik 6 prosečim na« smehom. Sanje, ki sem bil živel v njih, so bil« videli, kakor da so dosegle svoj višek. Vse je bih* kakor da bi bi! šele sinoči odšel iz te sobe; biU je n oj dom, ki 6em se vrnil vani in prvikrat * svojem ž:v'ienju s\r spoznal čarobne silo besedi dom in dobrodošel. »Upam. oa jt tukaj vse, kar vaše Iord6lvo potrebuje.« je rekel gosj>od Davvson. »Tale služabniV tukaj. Rowley, bo skrbel za vse, kar poželi vaš« lordstvo, in upam, da boste zadovoljni z njim. 0» milord izvoli povedati temu Row!eyju V6e. kar žeH, si bom prizadeval, da izpolni mvse milordove želj* S temi besedami se je poslovil imenitni in meni že dodobra mrski gospod Daw6on in bila sva sam* z R< \vleyjem. Jaz, ki sem 6e prav za prav zavedel šele vi ječi trdnjavski, ki 6em živel med onimi, vedno dostojanstvenimi tragičnimi ljudmi, ki so brez vsak* tolažbe čakali ure, da pridejo na morišče, nisent ' še bi) speznal prijetnosti svojega rodu in kaj S< ; pravi udobon živeti. Zaradi tega ni čuda da sertl v nekam nezaupljivo gledal svojega prvega služatt« l nika. Kopalnica je bila tik zraven, neverjetno hi-1 tro je bila pripravljena vroča voda in lako sem : kmalu 6edel v turški spalni obleki razkošno zado« i voljno in udobno v naslanjaču pred zrcalom, Row-ley pa je odvijal svojo britev poln ponosa pa tudi bojazni, ki mi je bila kaj umljiva. ! (Nodaljevan)« prihodnji? ) Fazani slišijo na 400 km daleč Sokoli ločiio gibajoče se predmete, na daljavo 1700 m III llllllllllllllllll Lc redno plačevanje naročnine omogoča izhajanje lista! Zato še ta mesec poravnajte naročnino za »Domoljub« pri župnem uradu ali pri našem zastopniku v svojem kraju ali pa po priloženi položnici! Slon gre na pokopališčni kraj. ko te mu bliža smrt pokopališča leže 6krila med goAčo in sloni 6e sami podajajo tja, kadar se jiin bliža smrt. . Zelo sla razvita pri nekaterih živalih (udi sluh in vid. Med pomorsko bitko pri Skageraku 60 ?e zaradi grmenja topov razburili fazani, čeprav so bili od bojišča 400 km daleč. Sokoli lotijo gibajoče se predmete na daljavo 1700 m, torej bolje kakor najizvretnejši daljnogledi. Najbrž zmorejo to po kakem šestem čutu, ki ga mi ne poznamo, PoJobno opazujemo tudi pri golobih-pismono-ih, ki najdejo svojo zračno pot do 1600 km. Ugotovili so, da drve nosorogi v ravni črti k drugI, kilometre oddaljeni vodi, ako se je običajno na. pajališče posušilo. Skrivnostne sposobnosti živali Živali ne znajo sicer misliti, a razpolagajo v boju za življenje z drugimi sposobnostmi. Zelo je na pr razvit pri nekaterih živalih voh. Pes loči razliko v duhovih tudi lam, kjer človeški nos odpove Krt zaduha meso skozi 16 cm debelo zemeljsko plast. Slon, ki zelo slabo vidi, zavoha razne stvari že na daljavo 6 km. Isto velja za voh nekaterih žuželk. Seveda so njihove tipalke, ki jim služijo namesto nosu. izredno razvile. Čebela ima na vsaki taki tipalki okrog 30.000 celic za voh. Le nekatere žuželke ločijo po duhu 6mreko od jelke. Lesne c*e -zavohajo' žuželko v lesu in zabodejo svoje želo z jajčeci natančno tja, kiej se nahaja hroščeva buba. čeprav 6mo ga premaknili za nekaj metrov. Živali čutijo že vnaprej spremembo vremena in 60 nekatere pravi vremenski preroki. Dokazano je, da zieze zelena žaba iz vode, ako se bliža nevihta! V Južni Afriki se zberejo osli pred nevihto v kaki dolini; kače, škorpijoni in miši prilezejo iz svojih lukenj. Neki učenjak je opazil, da zlezejo pred potresom krokodili iz vode. V Italiji in na Japonskem vedo, da se bliža potres, ako začno psi na poseben način tuliti. Ptiči vedo baje že vnaprej, v katero drevo bo slrela udarila. Pravijo, da je pod drevesom, na katerem čepe. vrane, varno ob nevihti. Živali zaslutijo celo smrt. Zgodilo se je že, da so mačke ali psi pre6trašeni odskočili od svojega gospodarja; kmalu nato je navidezno zdravi gospodar umrl. Prirodopisec Brehm je imel v kletki tiča kondorja, ki je bil po'n Nenadoma 60 V6e uši zbežale od tiča; tri ure nato je ptič poginil. V AIriki je polno 6lonovih pokopališč. Ta Hrvatske reke in rečna plovba Hrvatska ima le eno reko, ki teče pretežno po njene ozemlju, to je Sava, ki je plovna v dolžini oid k in. Dolžina hrvatskega donavskega obrežja znaša 214 km, dolžina plovnega dravskega obrežja pa lolkm Tudi Kolpa je za manjše ladje plovna 73 km od izliva v Savo navzgor. Najvažnejše Inke na Hrvatskem področju so Zemun, Vukovar in Beo-čm na Donavi, Osijek na Dravi in Sisek na Savi. Povečanega prometa pričakujejo, ko bo urejen tok ft.Tr*0 n,f o 3'- k]er bodo urCflili ,urli ^čno pri-•tanibče. Od Rug.vlce na Savi, od koder je sedaj Sava plovna, do Zagreba Je treba urediti samo 30 km rečnega toka. Prekop med Donavo in Savo za katerega so predvidene potrebne vsote, bo vsekakor zelo oživil hrvatski rečni promet. V moštu je utonil Nekje pri Firenzi je 39 letni kmet Angel Grossi stiskal grozdje v veliki kadi. Nenadoma je prijela Grossija slabost in pred ženinimi očmi se jo priče pogrezali v kad, ki je bila polna mosta. Predno se je žena zavedla, kaj je prav za prav z možem, je nesrečni Grossi uto- nil v moštu. Mož se je onesvestil zarodi vdihavanja iplinov, ki so se razvijali pri vrenju mosta. Bolgarsko grozdje za Nemčijo Nemčija je v Bolgariji naročila velike količine svežega grozdja ter bo dala za izvoz snmn no razpolago potrebne vagone, ker Bol-Kan Ji tovornih vagonov primanjkuje. Grozdje bodo Nemci prevzemali nn bolgarskih tleli To se bo zgodilo na postaji Dragomnn, kjer IkuIo caka.li nemški tovorni vlaki na dovoz grozdja iz raznih bolgarskih pokrajin. Čebela vedno najde svoj panj. čeprav se je bila oddaljila več kilometrov Oolob-pismonoša najde svojo zračno pot na daljavo 1600 km 90895348484853532323535348484853534823485353485353 To veselo novico je prinesel Skočirjev Jur-lr ki je pasel živino po travnatih rebrili na Me,Igorju. Pol važno, pol Šaljivo je pripovedoval, da je šel danes zjutraj gor k cerkvi, da poišče izgubljeno telico. Tu je nenadoma nale-iel na otroka, ki je spal pod lopo pred cerkvijo ko si g« je natančneje ogledal, je bil v resnici Kraljiček. Fantiček je čvirst in zdrav, le malo sestradan, in sedi sedaj v najbližji hiši na ravnici pod vrhom, da ee matlo okrepča in poživi. r, i I Tedaj ni imel čevljar več obstanka. Stekel je skozi vas in po najkrajši bližnjici navkreber tako urno, kot bi bil na ravni cesti. Prej kot v eni uri je bil že zgoraj pri hiš-i, kjer so sprejeli in postregli najdenega otroka. Ko ga je oče zagledal pred I išo, je planil viharno k njemu, ga dvignil v naročje, ga objel in poljubil in Zinktical na pol smejoč se, na pol jokajoč: »Janezek! Janezek! Janezek! Moj otrok!« IWek niu je ovil ročice okrog vratu in rekel: .Tata, Sel sem v nebesa, da bi poiskal mamo« >/*, božjo voljo, Janezek, kdo ti je pa povedni da je mama v nebesih?« »Mihova mati so rekli in tndi sam vem to.« »Ti ubogi otrok, nebesa so previsoko zgo-»oj.< >Dn, da,c je šepetal deček in kazal s prstkom proti vrhu hriba; daleč, »daleč, daleč je ic v nebesa.« »In taiko dolgo nisi nič jedel.« »O pač, pozobal sem veliko borovnic ob poti. Potem je postnla tema. j>a me ni bilo nič strah, saj sem bil pri cerkvi Matere l>ožje. Nato »cm zaspal.« »Po te ni nič zeblo. In še celo bos si.« »Nič me ni zeblo, saj se mi je zilnlo v spanju, oba izginila in nisem videl več drugega kot polno zvezd nnd selxij. Tedaj pa je prišla mama z nebes in mi rekla, da sem te veliko premajhen, da moram še zrasti in jxj-stali velik deček, jxrlcm šele bom mogel iti v neboma.« »Janezek, pri imeni moraš ostati. Če odideš prof. nima tata nikogar več. Mama je tudi odšla.« >IJn. pri tatu ostanem. In ko z.rnstom, te otroku. Ponujano okrepčilo zase je odklonil, si zn ženini smrti od žalosti in bolesti ves "j rt, je poslal zopet stari Vetrnjak. Sicer ni Francke nikakor poznbil, ampak je pogosto o njej govoril in jo do neba povzdigoval. Tudi se jo znrekdl, da se nikdar več ne oženi, prvič, ker človek v zakonu zgubi neodvisnost, drugič, Ker bi take, kn.kor je bila Francka, n« vsem »vetu več ne dobil, tretjič, ker noče dati svojemu fantiču, Kraljičku. mačehe, in četrtič, r je bila in ostane Francka njegova edina sedaj in vekomaj. Vkljub temu je godel in prepeval po gostilnnJi pogosteje in bolj veselo kot n' koli prej in ni bilo dneva, da bi naletel ■j1« Vetrnjaka na enem ali drugem koncu do-u.lnp- °i>ojnih pijač nikakor ni preziral, vendar J® ml redko kdaj popolnoma pijan, kvečjemu K® je imel toliko jx>d kopo, da je bil dobre vo-■Je. Fudi ni žel v gostilno zaradi pitja, ampak jarad, petja i„ vesele družbe. Najbolj zvesta ™varisa sta mu mu bila Brbljač in Škric, ki sta ''« z njim prava troperesna deteljica in ob-?"c"n mnziknlni tercet. Vetrnjak je igral na harmoniko, škric na kitaro in Brbljač na kla- rinet. Zadnji je pel globok bas, Skric mehak bariton in Vetrnjnk kot škrjanček čist, večkrat pa tndi hripnv tenor. Odkar je čevljarju žena umrla, je bila vsa triperesna deteljica zopet samskega stanu; vsi trije so bili tudi enuke starosti. Po domače imenovani Brbljač, s pravim imenom Boltarjev Janez, je bil po svojem poklicu krošnjar in je trgoval z volnenimi izdelki, predvsem s čepicami, nogavicami, jopicami in majami. Ni p«i krošnjarM celo leto, atmpaik Najbolj znesla tovariša sta mi bila Brbljač iij Skric samo zadnje tri mesece, zaslužil jc pa pri tem toliko, da je drugih devet mesecev preživel zasebno pri svojem bratu mizarju, v kolikor ni presedel po gostilnah za mizo. liil je pleča t in čokat možic, imel je okroglo glavo, rdeč nos, obrito brado, sive oči in slamnato rumene šče-tinaste lase, ki so mu štrleli kot ježu lx«lice nu vse strani z glave. Najbolj pomembna na vsem Brbljaču so bila njegova razmeroma majhna usta. Skozi Ia niso prihajali samo mogočno doneči basovski glasovi, ampak tudi brezkončne trume besed in čenč, bahanja in laganja, ktir je pa znal mož tako živo in prepričevalno pripovedovati, da slednjič niti snm ni dvomil o njih resničnosti. Od svojega blebetanja in brbljanja je ludi dobil pridevek: Brbljač. Skozi majhna usta pa so tekli tudi brezštevilni kozarčki opojnih tekočin, ki jih je pa Brbljač neverjetno količino prenesel. Z osmimi četrti vina ali z devetimi vrčki piva ie bil še popolnoma trezen. Pijača ga ni nikdar toliko zmagala da bi se mu pijanost poznala, pa najsi je pil še toliko. Vetrnjaku je bil Brbljač tem bližji, ker je bi'I boter njegovega sina. Tretji v zvezi je bil Mirko Mikuž. Dasiravno še ni štel štirideset let, je vendar imel za seboj žc zeio razburkano življenje. Kot sin zgodaj umrlih staršev je tri leta študiral, zaradi medsebojne nepopustljive nenaklonjenosti med njim in gospodi profesorji pn je obesil šolo na klin. Nato se je izučil krojaške obrti in je odšel kot pomočnik po svetu. Ker je pa težko vzdržal pri sedenju, so ga zanesla njegova potovanja vedno dalje in pri tem se je svoje obrti tako temeljito odvadil, da je komaj še znal prišiti gumb n« hlnče. Sedaj je šel za post re/jčka in je hodil od enega hotela do drugega: toda povsod 6o ga odslovili, češ d« ni za ta poklic, ker je na pol izpraznjene kozarce preveč čisto izmival. Po malem odmoru se j« pridružil neki pevski družbi in se je pri tem navadil igrati na kitaro. Ker je pa ta pDrugi Vetrnink,« je nekdo znklicnl. »To bi ne bilo najslabše, hahaha. Toda Kraljiček bo postal virtuoz, operni pev^c, pred katerim se boste nekoč še vsi odkrivali.« Na dečka je bil nekoliko ponosen tudi Brbljač kot njegov boter in je pripovedoval čnidovite stvari o njegovih zmožnostih. In tudi Škricu ki je imel sploh rad otroke, je pri™" stel prikupni fantek tesno k srcu. Sploh sta bila vesela oha, da se je njih godalni in pevski krožek pomnožil še za enega člana. Gostilniški gostje so dečku živahno ploskali in ga hvalili, zlasti tedaj, ko je s svojim čistim jn nežnim glaskom zakrožil kako kvantnrsko popevko. Če bi ne bil še tako otroško preprost, bi se mu prav lahko vtihotapila v glnvieo domišljavost. Malce nečimeren je že vsekakor postajal. Tu ga je pa zadelo bridko ponižanje. (Nadalievanle prihodnličj Ivan Grohar Vzporedno s slovensko moderno v naši književnosti je naslala pri nas tudi nova doba v slikarstvu. Naš veliki slikar Ivan Grohar je sicer izšel Se iz stare šole, pa je v teku svojega umetniškega razvoja pozneje vstopil vkrog naših modernih slikarjev, ki so nastopili leta 1f«0. Slikar Ivan Grohar se je rodil 1SG9 v Sorici nad Selško dolino pri Škofji Loki, in sicer iz zelo revne družine. To in pa zgodnja očetova smrt je dala mlademu slikarju smer in pcvat za vse življenje. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, nato pa naj bi bilo njegovega šolanja konec. In res je po končani ljudski šoli šel najprej za pastirja in drvarja v Jelovico in nato v vas Pavčo pri Sorici. šele dobri župnik Jamnikar v Sorici je spoznal dečkovo nadarjenost za slikarstvo in z njegovo denarno in duhovno podporo je Sel mladi Ivan kot vajenec k slikarju BradeSki v Kranj. Od tod pa se je Groharju odprla pot v svet. Iz Kra-nia je odšel k slikarju Milanesiju, po rodu Italijanu, v Zagreb, Ali zopet je bila njegova umetniška pol prekinjena: Groharja so poklicali k vojakom. Tamkaj je bil med drugim ludi lilograf. I'o vojaški službi pa je že odšel precej znan s podporo kranjskega deželnega zbora Grohar v umetniško šolo v Gradec k profesorju Sclivvai-hu in je tamkaj ostal polna tri leta. Nato je prosil za -prejem v dunajsko akademijo, pa ni bil sprejet, ker ni napravil sprejemnega izpila. Odšel pa je za dve leli v umetniško šolo v Monakovo. Ko se e vrnil domov, se je Iu seznanil s slikarjem Ri-hardom Jukopi'»m in odslej je oba umetnika do Groharjeve prezgodnje smrti vezala kar najtesnejši) vez priiab-lj.-tva. Nekaj časa je [Kislei živel Grohar doma v Sorici, nalo pa je zopet odšel za dve leti v Monakovo in tamkaj študiral slikarsko umetnost v Ažbetovi Soli, v katero ga je vpeljal Jakopič. Leta 1900. se je vrnil v Ljubljano in lu-I aj odlično sodeloval pri prvi slovenski limetcni-ški r,-izdavi. Iz Ljubljane je hodil večkrat na Gorenjsko slikal. Obenem pa je bil blagajnik v odboru Slovenskega umeleiiiškcia društva. To mesto je bilo zelo usodno za vse poznejše Groharjevo življenje in delovanje. V silni revščini in stradanju si je Grohar namreč izposodil iz te blagajne nekaj denarja in odbor ga je zaradi tega tožil. dasi je Grohar zastavil odboru svoje slike v veliko večji vrednosti, kakor je znašal njegov dolg. In čeprav so bile odboru dane še druge zagotovitve. (Ia se bo denar povrnil, ie bil Grobar vendarle obsojen na tri mesece zapora. To in beda. ki je v nji živel vsa leta, je bilo vzrok njegove žalosti, hiranja, bolezni in prezgodnje smrti. V ti bedi je slikal kar naprej, služil kot pomočnik pri dru/ili slikarjih, duši ie bil sam tudi velik umetnik, sodeloval je pri naših razstavah, jih ure-teval ni sploh živel tipko usodo slovenskega uinet-nika kakor Prešeren, Levstik. Medved, Cankar in drugi Lačen je posedal in delal po knjižnirnh in muzejih ni iskal uteh pri dobrih prijateljih, ki jih Pa ni imel veliko. i i ™'r;no I*"1 Orohar sodeloval ludi pri razstavi leta 1!H>4. na Dunaju. To je bila prva slovenska razstava v tujini. Sodeloval ie tudi pri ustanovitvi prvega slovenskega umetniškega klubu »Sava«, Katerega člani so bili poleg Groharja tudi še; Vesel, Jama, Slemen, Berneker, Klein, Zmilek Na razstav, na Dunaju je p,-(Klal Grohar mnogo slik, n to je bil skoraj edini svetal žarek v njegovem bednem življenju. Nato se je vrnil v Sorico in zopet sl.UiI- leseni 1904 pa se je naselil na Štemar-h v škof, Loki kjer sla delala že slikarja Ja-kop 5 in Slemen. Iz škofje Loke je hodil Grohar v pielepo mestno okolico in povsod našel dovolj motivov za svoje slike. Od tod je tudi popotova na razstave v llerlin, v Belgrad, v Trieste in v Gonzio ter v Varšavo. Medtem pa ? ,1 hrii ' t I?'V!r-,o,T'<"V0 prigovar- t Ji, t,! ' im\ |M,,l|loro za «"«MJ umetnosti smrt 18 V Jub,'ani P°',rala prezg^nja nia yir°ililr„iC| Ž° kot, de*ek kazal veliko zanimanja za slikarsko umetnost, saj je že kot otrok iz- rezljava! igrače in slikar. Iz zgodnje njegove dobe naj omenimo tele njegove slike: Kronanje Matere božje v znamenju Podboršloin pri Zalem logu, Brezmadežna v cerkovnikovi hiši v Sorici, Glava starca, Emavs v znamenju v Sorici, Sveta družina v župni cerkvi v Sorici itd. Umetniško je posebno zrasel po prvem obisku Monakovega. Tedaj je naslikal tele jiodobe: Sveti Miklavž v zakristiji v Sorici, Rojstvo, Jaslice, Maček, Mrtva narava, Kmečka peč, Pogled na Triglav, Ob izviru Sore. Dalje so pomembne iz te dobe cerkvene slike n. pr.: v Libušnjah je naslikal štiri evangeliste, Marijino Vnebovzetje in Prihod sv. Duha, v Ribnici sv. Štefana, na Brezjah sv. Antona Padovanskega. Polem naj še omenimo slike: Slaba vest. Nezakonska mati, Pred poroko. Mož pri peči, Žena ob ognjišču, V nedeljo zjutraj, •Moja mati, Povodne vile itd. Vse to slike so pretežno še po goli stvarnosti in obenem po vtisnem načinu slikanja, [io slikanju iz trenutka. Sedaj je zlasti rad slilfal naravo in pokrajinske slike, ki so najlepše ne le med njegovimi slikami, marveč v vse slovenski slikarski umetnosti tiste dobe. Tako je naslikal: Ob savskem bregu, Trnovsko pristanišče, Ribiški čoln, Sončni zahod, Na paši, Južina itd. Svoj pravi in popolnoma neodvisen umetniški izraz je našel Grohar po svoji drugi poti v Monakovo, po naselitvi 1'J04 v škofji Loki. Iz te vrhunsko dobo njegovega umetniškega dela so znane tele njegove podobe: Postojnska jama, Za vasjo, Na njivi, Sejalec, Drevo, Ajda v cvetju. Snežni metež. Iz loškega kota. Sveti Ciril in Metod v Rinili, Kapela v gozdu, Kamnilnik v snegu, Gorajle. Slara Loka. Kmečki dvor, Štemarski vrt, Sorško polje, Voznik, Pastir, Pri delu, Pod Kaninitnikom i. I. d. Spočetka jp bil veliki umetnik le malo priznan in malo hvaljen. Danes'vemo, da ima Grohar za slovensko slikarsko umetnost silno velike zasluge (bil je odlikovan že za življenja!) kot umetnik sam in kot organizator prvih slovenskih umelenostnih razstav ter kot sodelavec pri prvem slovenskem umetniškem društvu. Zalo bo njegovo ime v vrsti slovenskih slikarskih umetnikov zmerom na zelo vidnem mestu! Vse na Se zastopnike prosimo, tla poberejo naročnino za »Domoljub« Sc Ia mesec in tla nam z naročnino pošljejo ludi sezname naročnikov. I' r i ž u p n i h ur a d i h plačajte naročnino, kjer našega zastopnika ni, oziroma če ne mislite plačati naročnine po priloženi položnici. Celoletna naročnina za »Domoljub« je 24 lir. Kardinalski kolegij Ob sklepu leta 1942 je bil kardinalski zbor sestavljen takole: Od 70 Icnrdinalskih mest je zasedenih 49. Med teini je 29 Italijanov, dvajset jih pa pripada drugim narodnostim in sicer so: 4 I' rancozi, 5 Nemcev, 2 Španca, 3 Severoaineričani, 1 Belgijec, 1 Poljak, 1 Madžar, 1 Portugalec, 1 Finec, 1 Kanadčan, 1 Sirec, 1 Argenlinec tor 1 Anglež. Sedanji papež Pij XII. še ni imenoval nobenega kardinala. Medaljon v gosjih črevih ,niln^dlijs!P jo Izginil na skrivnoslen način iz spalnico kmetice Marije Luzano dragocen medaj-lon, drag spomin na-pokojno mater. Za božične !"Z''nv J" 16 ^rija L"zano zakla,a 'RP° pitano ™dajta? eSJU i0 na?la dols° Podani Okrog sosedov e Nesreča ne počiva. Levico si je zlomil 35. letni delavec Anton Vučak od Sv. Trojice. — Prt padcu si je zlomila rebro 51-letna po6trežnic» Rozalija Babičeva iz Maribora. — Na Počkavi m je ponesrečil 42-letni Anton Baje, uslužben pri ma« riborski plinarni. Sedel je na tovornem avtomobilu, a je na ovinku padel z njega in obležal a pretresenimi možgani. Smrtnonevarno poškodovanega 60 prepeljali v mariborsko bolnišnico. —. Avto neke mlekarne pa je p°drl 16-letnega kmetijskega pomočnika Alojza Kuhlja iz ježencev pri Framu. Fant ima poškodovano nogo. s Zaslužni vzgojitelji. V znak priznanja za 25-letno zvesto službovanje 60 prejeli srebrni častni znak: šolski svetnik Ernst Rojnik v Radovljici, meščanski učitelj Rudolf Cerne na Jesenicah, Fer« dinand Kern in Roman Kristalnik v Tržiču, Ivan Plajkner v Lescah, Jože! Polak v Kranjski gori, .Maks W eisenbach v Boh. Bistrici in Marija Tri« buč v Tr/iču. Odiikovanci 60 6e zbrali v slavne« s'ni dvorani Okrožnega urada v Radovljici, kjer 60 jim bila odlikovanja izročena. 6 285000 mark je vrgla zbirka za zimsko po» moč na Sp. Štajerskem. Prejšnje leto je dosegla zbirka 226.S98 mark. s Božičnico so priredili ranjenim vojakom v bolnišnici v Novem Celju. Vsak vojak je dobil |x>!eg lepega darila še velik zavoj suhega 6ad:a, potic, keksov in drugih dobrot, pa tudi dve sse-klenici vina. s 500 prosilcev za nove kmetije. Mariborski dnevnik poroča o velikem zanimanju, ki so ga pokazali kmetje za nove kmetije na Staierskem ia Koroškem. V kratkem času so vložili 50(0 prošenj. Velik del prosilcev je oblast ie nastanila na novih |x>so^'ih. $ ELITE V! - Dr. Ivo Benkovrt, odvetnik, do sedaj Beethovnova ulica šl. 14, pnlača „Dnnav", 'se 11. januaria t. I. preseli v Puharjevo ulico 14/1. nad., vila »Ada« za Narodnim domom, tel. 21-34; dohod z Bleiweisove ceste, poleg „Figovca" proti Tivoliju. Uradne ure dopoldne, le po dogovoru popoldne okrog 4. ure. s 80- letnico rojstva jc praznovala na Štajerskem pri 6voji hčeri učiteljici Marija Erkerjc\.% vdova |ki nadučitelju iz Srednje vasi pri Koče. % Lan: sc je preselila v Nemčijo. 6 Otroški vrtec so dobile nedavno Kresnicej v njem jc sedaj 26 otrok. s Slavnosl v spomin pok. škofa dr. Bauerja. Ko so pričeli pred leli na šalati v Zagrebu zid.ili nadškofijsko deško semenišče, jc ustanovitelj tegi zavoda jiok. nadškof dr. Bauer dal pod semensko cerkev zgraditi tudi večjo kapelo za \cniike ta-irtošnjega okraja. Dne 22. decembra je minilo 10 let, odkar je bila ta kapela, ki je posvečena svetemu Antonu, izročena svojemu namenu. Za to priliko so v spomin na zaslužnega pok. nadškou dr. Bauerja verniki zbrali večji znesek ler 60 1 njim kupili za kapelo večji harmonij. s General Nedič je zopet govoril. Pred ledni je bila na obisku pri srbskem minittiskem predsedniku zopet večja skupina srbskih kmetov iz notranjosti dr/ave. Nedič jo jc sprejel v 6vojem la-binelu ter jo |xizdravil z daljšim nagovorom, s katerim je pojasnjeval smernice svoje politike, MoJ drugim je dejal, da mora postali nova Srbija velika narodna družina, v kateri ne bo prostora n deomržneže in postopače in v k.ilcri se bo visoko cenila avtoriteta vodstva. Ta nova Srbija se ho morala nasloniti na Nemčijo, na katero ie po Nc-dičevi izpovedi navezana gospodarsko, geopolitično, socialno in kulturno. s Novo zavarovanje rudarjev na Sp štajerskem je stopilo v veljavo s L januarjem 1943. Vsak delavec, ki doseže 65. lelo in od 1. januarja 1022 dalje dokaže 15-lelno zaposlenost v bivSt Jugoslaviji, lahko doseže 6larostno rento. Bolgarski ječmen V letošnji jeseni so zasejati bolgarAki kmetj« vej! ječmena kakor lani. VSIevši ožim i 110 bo z jariin .Sl^0"1 Prl'lodnio pomlad zasejanega v Bolgariji 370.000 ha polja. Pridelek bi znašal okrog 590.000 ton. Ozimni'ječmen pridelujejo večinoma v starih mejah Bolgarije; tam eejejo razmeroma malo ja-rega. Bolgariji v tej vojni priključene pokrajine so prikladnejše za pridelovanje jarega ječmena. LOVEKVBOJU Z MRČESOM Splošni del. I. Poleg tisočev nedolžnih vrst žuželk, poznamo jeJiko število takih, ki so škodljive in sovražne ne le našemu zdravju, marveč tudi našemu gospodarstvu. Ne le zdravnik, živinozdravnik, gozdar hi poljedelec jih pozna, ne, ampak tudi hišna gospodinja ima z njimi precej opravka. Zato jih pozna, ali bi jih vsaj morala poznati. Zato pa se bomo nekaj časa pomenkovali o teh Škodljivcih, da Jih spoznamo, pa da se seznanimo tudi z načinom, kako jih napravimo neškodljive. Nekateri teh so samo nadlažnl, bodisi, ker onesnažijo stene, pohištvo ali drugo predmete, ker so sitni po svojem vonju, brenčanju itd., drugI so kvarni, ker pokvarijo živila, obleko, le« Itd., tretji so nevarni, ker prenašajo s svojimi obodi bolezenske kali bodisi s človeka na človeka ■II z živali na človeka. S tem seveda nI rečeno, da se da v naravi potegniti tako ostra meja med temi tremi skupinami iuželk. So žuželke, ki spadajo k prvi pa tudi k tretji skupini, pa take, ki spadajo k vsem trem. II. Gospodarski pa tudi družabni pomen teh žu-lelk j« splošno velik. Kajti škoda, ki jo povzročajo v gospodarstvu, znaša često težke milijone. Prav zato je važno uničevanje tega mrčesa. Uničevanje je v tem, da skušamo odstranili njihov kvarni vpliv tako, da jih odvračamo, da nam ne morejo Ikodovali, ali pa da jih kar uničujemo. K prvemu načinu, ki mu pravimo preprečevanje vpliva, spada predvsem gospodarsko zdravstvo (higiena). To je snaga lastnega telesa, oble ke, stanovanja, skrb za sveži zrak, skrbno odstranjevanje odpadkov, skrbno pokrivanje iu shranjevanje živil itd. Posebno je važno to delo v teh tasih, ko postajajo ljudje malomarni in zanikrni, zlasti pa po končani vojni. Zavedajmo se, da mrčes, ki nam je nadležen, najčešče ni le nadležen, marveč tudi nevaren, ker prenaša kali raznih nalezljivih bolezni. V tem boju zoper škodljivce, oziroma mrčes, •recavarno med ljudmi dve vrsti. V prvi so tisti, ki se za nič ne zmenijo, marveč se vsega kaj hitro navadijo, v drugi pa taki, ki se sramujejo priznati, « 89 "»»zli kje kakega mrčesa. Oboji delajo napačno. Ni sramotno priznati zla, ki te je zadelo, sramotno pa je ne si pomagati v takem primeru, E" ;0 izpostavljaš nevarnosti, da se po tvoji Krivdi se drugi nalezejo. Mati, ki je ugotovila, da ■ je otrok v Ml nalezel uši, pa se sicer naglo £ . P' z 0,r0ka odstrani, sama pa, ki je P^Mlu deležna te dobrote, to skriva, ne dela 1'rlpomniino Se, da nekateri mrčesa ne pozna-!?■ , / vzgojitelji v Šolah bi morali pri naravo-' ,h0'j Paziti na to, da bi se otroci seznanili iJ?.™ škodljivci. Naučiti bi jih morali ločili «™ii]ivo ln nevarno od neškodljivega in nedolžna. pa tudi koristnega. Da temu nekoliko od-i~inoremo, bomo opisali nujvažnejše škodljivce. III. kake»ltllB> "nifcvania mrčesa jo važno vedeti, da čev»ni 5.eRa in učinkovitega sredstva za uni-•3« J 0glasi' ki hval'jo kako sredstvo kot t osuo učinkovito, n. pr. proti muham, ščurkom, ■narjein, osam, mravljam, ušem, moljem, že s BiS° kar Pr8Vij0 da ^ Poznamo samo eno sredstvo, ki uniči ves mr-Uicer „, em zaPrtem prostoru n. pr. v sobi, in » lažtt Ln°v vodik. to ie brezbarven plin, ki uilči Ia ir *raka- Je Pa silno močan strup, ki ne »elikB 1 . '> marveč tudi človeka, zato je treba Previdnosti. e DriSo?'?6.1' uni{evaU mrčes s cianovim vodikom nu l '8®! le'a 1886 Amerikanec Coquillet. To se Sevnii r|ir'/fi,Oi najprej proti kaparjem, ki so uni-trlii nrinJ\ ln limonine nasade. Najprej so po-»»pustner, ?■dreveBa T nekakim Šotorom iz ne-lanov Zi,- ,a8a' nato so prinesli pod Sotoro Tesar «o ' ,J' Ra P01'" z žvepleno kislino, zaradi R0 "zvile velike množine članovega vo- dika. Po poldrugi uri je bil ves mrčes popolnoma uničen. Kasneje so začeli uporabljati Isti postopek tudi v sobah, skladiščih, kaščah, ki morajo biti prej seveda pojjolnoma neprodušno zaprte. Uspeh je zagotovljen, če je v6e pravilno urejeno. Doka zali so, da tak postopek prav nič ne kvari jedi razen nekoliko Čaj, kavo in tobak. Ker pa je cianov vodik hud strup, fei ostaja včasih tudi dneve In dneve v sobah, smejo z njim razkuževati le strokovnjaki in le z dovoljenjem oblasti. Poleg tega uporabljamo dandanes manj škodljivo sredstvo, ki se imenuje ciklon B. To je snov, ki vsebuje sicer cianov vodik. Je pa trdno telo, ki v kratkem času razvije na zraku cianov vodik. Tudi to sredstvo uporabljajo le strokovnjaki Kot tretje sredstvo za uničevanje mrčesa pa imamo v žveplasti kislini, ki je veliko manj ne-vanm ko prejšnji dve sredstvi. Ta kislina nastane, če zažgemo na zraku žveplo; ima pa ta postopek nekaj pomanjkljivosti, o katerih bomo govorili, ko bomo obravnavali stenico. Poleg teh splošnih sredstev imamo še za posamezne vrste mrčesa posebna sredstva, o katerih bomo govorili pri vsaki vrsti. Seveda ne bomo mogli našteti vseh, vendar bomo skušali dati najvažnejša. IV. Končno naj povemo še, da nam Je mati narava sama dala nekaj sredstev, ki so prav tako uspešna, čp ne še bolj, kakor pa kemična ali fizikalna. To so tako imenovana biološko sredstva. Ta sredstva sestavljajo živali, ki uničujejo škodljivi mrčes. Treba je lorej le, da ščitimo sovražnike in uničevalce škodljivega mrčesa. Seveda no bi bilo primerno, če bi jih kar jemali v stanovanja, ker bi s tem sami povzročili, da bi se v stanovanjih naselili morda nič manj nadležni gostje. Pač pa ta način borbe zelo uporabljajo v gozdarslvu in poljedelstvu. Oglejmo si najprej nekatere izmed teht »Domoljub« jc gotovo najboljši slo-Tcnski tednik! Ostal bo tak in redno bo izhajal, že boste še ta mesec poravnali naročnino nanj (24 lir za celo leto)! Zadružništvo v Evropi Po podatkih, ki se nnnušujo na leto 1937., ki so bili objavljeni leta 1939., je bilo v vsej Kvro-pi tedaj 181.550 zadrug, ki so imele 30.41 milijonov članov. V Nemčiji je bilo 70.002 zadrugi z 11.06 člani, v Franciji 33.134 s 5.53 milij. članov, v Italiji 14.740 zadrug z 2.6 milij. članov, v Romuniji 9.460 z 1.62 milij. člani, v Švici 7.747 zadrug z 0.87 milij. članov, v Grčiji 6.363 zadrug z 0.27 milij. članov, na Dunskem 3.486 zadrug z 1.97 milij. člnno*. Nujbolj zadružno je organizirana Danska. Tu je že vsak drugi prebivalec zadružnik. Najslabše pa je zadružništvo v relativnem pogledu na pirenejskem polotoku. V evropskem povprečju je 12—15 odstotkov vsega prebivalstva organiziranega v zadrugah. Računajo, da je dvojnega članstva zelo veliko, tako da je dejansko zadružno od 30 milij. ljudi organiziranih samo okoli 18 milij. Končno računajo, da je zvezanih z zadružniki v Evropi 70—75 milijonov ljudi, deloma naravnost, deloma posredno. Švedski list o italijanskem kulturnem filma Stockholmski list »Dagens Nyheter< posveča poseben strokovno pisan članek italijanskemu kulturnemu filmu. V članku podčrtuje globoki vzgojni pomen italijanskih kulturnih filmov. Navaja uspehe, ki jih je Italija dosegla na tem področju in ugotavlja: »Italijanski kulturni film je imel v zadnjih letih močan razvoj kakovostnega ln koli-kostnega značaja. Različni proizvodi na tem področju so povsem enakovredni sličnim svetovnim proizvodom na polju filmske umetnosti.« I ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Srečanje z volkovi Kakor marsikje, tako so imeli tudi pri nas navado ali — bolj natančno povedano — razvado, da so pravili otrokom neverjetne in čudne povesti o strahovih. Tako živo so nam pripovedovali o njih, da smo verjeli, da živijo v globokih tolmunih Savinje, v gozdovih, v zapuščenih bajtah in da se vsako noč priklatijo v našo ljubo šmarjetsko dolino. Kdaj pa kdaj so nam tudi povedali, da je strah votel in da ga okoli in okoli nič ni, toda kdo bi verjel, ko si ga čutil v vetru in viharju, v povodnji, v prvem nadstropju zvonika, kjer so bile spravljene mrtvaške lobanje, prav posebno pa ponoči, če je naneslo, da si moral mimo božje njive z železnimi vrati in stoterimi križi. Toliko nepotrebnega strahu so nam privzgojili v otroških letih, da bi mi lahko ponujali prave tisočake, če bi si upal kot desetletni hlačar opolnoči na pokopališče; dobro vem, da bi jih odklonil, ker me je bilo strah. Tako in podobno smo bili preplašeni malone vsi otroci naše doline. Ljudje, ki so nam pravili ničvredne povesti o strahovih, pač niso mislili slabo, gotovo so nas hoteli zabavati, v resnici pa so nam storili škodo, ki Jo je bilo le težko popraviti. Z leti se človek kaj kmalu otrese strahu pred nočjo in pred mrtveci, prav do zadnjega pa se le ne da izbrisati tisto, kar_ je bilo premočno vsajeno v mlade duše. MoJe srečanje z volkovi me je o tem prepričalo. Bilo je neke zime, ko sem živel kot smuški učitelj na Pokljuki, visoko v gorah, na planoti pod samim Triglavom. Marsikdaj je naneslo, da sem korakal v dolino ali v mesto. To je bila dolga pot, ki je znašala štiri ure po ravnem in navkreber ali uro in pol, če sem se spuščal od smučarskega doma na železniško postajo. Posebno rad sem hodil na Pokljuko ponoči, ko ni bilo na poti sani z lesom in ko je bila tako lepa priložnost za nemoteno premišljevanje. Nekoč sem se predolgo zadržal na Jesenicah in se vrnil šele ob desetih zvečer na Bled, od koder sem krenil na dolgo pot skozi tisočletne gozdove. Noč je bila temna, nebo brez zvezd. Nikamor se mi ni mudilo in smuči so počasi žagale po snegu ,ki ga je bilo gotovo do pasu. Takrat še nI bilo na Zatrniku križa, ki stoji na mestu, kjer se je smrtno ponesrečil blejski graščak Kenda. Pač pa so pripovedovali, da je v gozdu nekje nižje grob, kjer je pokopan nek ruski ujetnik iz prve svetovne vojne. Tega neznanega reveža sem se kajpada vselej spomnil in premišljeval o njegovi usodi, kadar sem hodil ponoči na Pokljuko. Noč je bila tiha. Vse, kar sem slišal, je bilo enakomerno škripanje smuči — in vse, kar sem videl, so bili kotnaj vidni obrisi gazi ter drevje na bregu na levi strani in drevje na desni strani, ki je padalo v globoko sotesko. Mlade bi stare smreke so dremale v svojem zimskem spanju. Bile so težko obložene s sneženimi blazinami, ki jih je veter spačil v čudne prikazni. Podobne so bilo pošastnim negibnim živalim. Ko sem pravkar premišljeval o nalogah naslednjega dne, sem zagledal na jasi na levi strani nekaj živega. Kakor rečeno, sneg je bil visok, gaz pa globoka, da sem komaj videl čez. breg. Skozi sivo kopreno sem zagledal dvojo živalskih prikazni, ki Bta se mi tiho in v počasnih skokih bližali. Tako blizu sla že bili, da me je v grlu stisnilo. Prva misel je bila, da so volkovi. Ko sem se ustavil, sta tudi prikazni ostali negibni kakor okameneli. V tistem hipu, bil je najbrž le drobec sekunde, sem mislil na obrambo. Misel Je delovala bliskovito naglo in mi svetovala tri možnosti: da bi jih zabodel s palicama, da bi se obrnil in bežal v hitrem smuku po poti nazaj ali pa da bi skočil v strmino In Švignil skozi gozd v sotesko. »Bo kar bo,< sem dejal in se začel vzpenjati po poti naprej. Volkova sta spet skakala po globokem snegu, moje oči pa so prežale nanju. Po nekaj trenutkih napete nevarnosti, ko so se mi že lasje jezili, sem se začel sredi noči na ves glas k robo ta ti. Kaj je bilo? Nič drugega kakor 'Nadalintanjt na 12. tirani.) >i)0M01,.)L'n-, dne 13. januarja 1P43-XXI. Stev. 2. jvo;e drobnih dreves v temi. Saj v resnici nisem videl dvoje Živali temveč samo dvoje prikazni, ki «U skakljali. Gibanje je bilo to, kar me je zmedlo. Pri hoji - m --e namreč sklanjal in kimal z glavo, ki je komaj segala čez zasneženi breg. Bil je vid-z da se prikazni vzpenjata in toneta v g.o-bokem snegu, v resnici pa je bila to le optična prevara. Pač. nekaj več je bilo kakor optična prevara. Strahovi iz otroških let, o katerih so nam preveč priiiovedovali, so se maščevali. Kako bi mogel sicer tudi samo za hip pomisliti na volkove, ko sem zatrdno vedel, da ni na Pokljuki niti volkov, niti medvedov ali drugih nevarnih bitij, temveč kvečjemu pohlevna srna, plašljivi zajec ali div ja koza. ki jo je prignala zi; ma s triglavskega skalovja! Kakor rečeno, povesti o strahovih niso nikoli pozabljene in tlijo še vedno nekje v skritem kotičku srca. Kadar je to najbolj neprimerno in kadar bi potreboval človek v trenutkih resnične nevarnosti največ prevdarne srčnosti, ti pridejo na mijel. kakor da bi se boleli maščevati. Vmmm^m rožah je zdravje Divji kostanj — Aesculus hippocastanus — je pri nas znan le kol kr.ma. Posušeni in zmleti plodovi divjega kostanja pa so dobro zdravilo proti driski pri prašičih. Navadna čebula — Allium cepa — se rabi v domačem živinozdravništvu za preganjanje oteklin iu gnojenja. Baje koristi, če natremo s čebulnim sokom zniečkanine, otrdele in boleče žleze in otekline. Na pol pečena čebula se rabi kot obkladek pri tvorih, da se čimprej zgnoje. če-en — Allium sativum — se daje kot čaj mladim živalim zoper gliste. Petelinom pa dajemo česen za vzbujanje in jačanje spolnega nagona. (ionlni koren, kravojer, angelika — Angelica silvestris — je rastlina, ki rasle po vlažnih gozdovih, travnikih in ob bregovih. Pri živinozdravništvu rabimo korenino — radii angelicae silvestris — dalje listje in seme. Vse 6kupaj kot čaj je dobro zdravilo zoper prehlade v pljučih in sapniku. Čredi pa tudi slabo prebavo. Gozdai koren krepi želodec in poživlja moči. Zlati grmiček (tarzeatroia) — Ervthrea cen-taurium — je pri nas v ljudski medicini splošno v rabi. Uporablja se v iste namene kakor encijan: zj boljšo prebavo, zoper gliste, bolezni jeter in ledvic,in kot dodatek k zdravilom za pospeševanje mleka. Preslira, htolč, konj.ki rep — Equisetum ar-vense — je nadležen plevel, ki raste v močvirjih, jarkih ler po vlažnih travnikih in njivah. V glavnem zdravimo s preslico slabo prebavo in notranje krvavenje. Premičen čaj oziroma sama rastlina se uf>orab]ja za čiščenje sečnega mehurja. •Sladki les — Glyc>*rrhiza galabra — sicer ne rasle pri ras, vendar se mnogo rabi. Korenino dobimo v lekarni pod imenom — radii liijuiritiae. Za zdravljenje rabimo v prah zdrobljene korenine zoper bolezni dihal. katarje. sluznic v dihalih, zoper kašelj in izcedke. Vča-:h se je sladki les uporabljal tudi proti lahkitn driskam. Brin. smolje, brina, smrlinje — Juniperu5 romniunis — raste po goljavah. sončnih brdih in po redkih ig!a«!ih gozdovih V živinozdravništvu uporabljamo storže, ki »e pri brinju imenujejo jagode in vejice z mladimi popki. Brinje vsebuje vnos* eteričnih olj. smol), gumij#in sladkorja, •laeode nabiramo v drugem letu. ko so zrele. — V živinozdravništvu rabimo mlade vejice s popki, ki j:h namakamo n»kaj tednov v dobrem špiritu. To tinkturo razredčimo (1 žlico na kozarcu vode) in dajemo živini dvakrat na dan. pri hudih revmatičnih bolečinah in vodenici, Brinove jagode uporabljamo za napravo eteričnega olja, ki pospe- Poravnajtc naročnino za >.Domoljub« še ta mesec! Cc plačate naročnino za vse leto že v januarja, ste zavarovani za primer požarne nesreče! šuje prebavo in ga dodajamo po nekaj kapljic praškom, ki služijo v ta namen. Slolčene brinove jagode v oldatih kot sozdravilo pa pomagajo |>ri -labi prebavi, sinoliki, zapiranju vode in pa j>ri vnetju vratu Ako stolčeno brinje pohiešamo z janežem damo lahko kravam, da se jim poveča mlečnost. (70 g brinja in 30 g janeža enkrat na Jan.) I„m — I.inum usitatissimum — je poljska rastlina. Za zdravljenje živine rabimo laneno seme. laneno moko in laneno olje. Laneno seme in moko vzamemo za pripravljanje obkladkov na otrdela mesta, da hitreje dozore. Seme in moko skuhamo, damo v primerno platneno vrečico in še gorko položimo na Meče mesto. Te obkladke rabimo ludi pri konjski smoliki in pri vneiju vimena. Kot notranje zdravilo pa uporabljamo laneno moko pri vnetih ledvicah. Zdravilo dajemo v obliki svaljkov. Trav tako jiomaga lo zdravilo, če se posteljica pravočasno ne odloči. Prašičem damo na dan 20 do 30 g. konjem 50, govedu pa 100 g. Laneno olje uporabljamo kot notranje zdravilo z najboljšim uspehom pri zaprtju, pri boleznih v želodcu in črevih in ako je obležala krma v vampu. Goveji živini vlijemo 3 do 4 del olja, prašičem pa 1 do 1 in pol del. Zunanje pa je laneno olje zelo dobro pri raznih vnetjih na koži, revmatičnih bolečinah, opeklinah in oparninah. V teh primerih primešamo lanenemu olju enako množino apnene vode. To zdravilo lajša bolečine in pospešuje cepljenje. Slezenovee, popel — Malva silvestris — uporabljamo prav tako kakor ajbiš. PRAVNI NASVETI Raba in nošenje fotografskih aparatov. Izdana je odredba, ki ureja rabo in nošenje fotografskih aparatov. Brez predhodne pooblastitve je prepovedano nositi s seboj ali rabili fotografske aparate zuaaj lastnega stanovanja, ali zunaj trgovin z aparati ali fotografskih ateljejev. — Pooblastitev iz daja za vso pokrajino Kr. kveslura. Izda jo lahko začasno tudi okrajno načelstvo. vendar samo za svoj okraj. Kdor se zaloti pri fotografiranju ali ima pri sebi fotografski aparat, ali aparat za ki-nemotografsko snemanje, se takoj zapre in se kaznuje če dejanje ni huje kaznivo z vojaško ječo od enega leta. Odredi se tudi zaplemba aparata. Za sojenje je prislojno vojno sodišče. Podaljšava stanovanjske zaščite. Predpisi o stanovanjski zaščiti so podaljšani do konca vojne. Po teh predpisih se sme stanovanje odpovedati samo v izjemnih natančno predpisanih primerih in sicer: 1. če so stanovanje ali poslovni prostori potrebni najemodajalcu ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram za osebno stanovanje ali za opravljanje pridobitnega dela; 2. če je treba poslopje porušiti, da se sezida novo; 3. če na-jeniuik ne plača dolžne najemnine najdalj v mescu dni od dne, za katerega je bilo plačilo dogovorjeno; 4. če najemnik porablja najete prostore zoper pogodbo ali naravno namemho, ali jih oddaja v nasprotju z najemno pogodbo v podnajem ali jih pa namenoma kvari ali pa jih kvari iz velike nemarnosti pri uporabi, tako da jih s l"m poškoduje; 5. če je življenje najemnika ali njegovih sostanovalcev ali podnajemnika v slano vanju nemoralno ali pohujsljivo. ali če dopuščajo, da drugi tako živijo, ali če s svojim vedenjem v stanovanju ali na dvorišču najemodajalcu ali drugim najemnikom v znatni meri •otežujejo stanovanje v istem poslopju; 0. če najemnik ali njegov rodbinski član stori kaznivo dejanje na škodo najemodajalca ali njegovega rodbinskega člana, razen če gre za žaljenje ča-ti ali za telesno poškodbo, izzvano po enakem nastopu najemodajalca samega ali njegovega rodbinskega člana. Tudi povišanje najemnine ni dopustno. Se vedno so v veljavi predpisi, da morajo ostati cene za stanovanje nespremenjene in take kakor so bile na dan 15. marca 1941. Prodaja jedilne soli. Od 1. januarja t. 1. dalje se kupuje jedilna sol z osebno živilsko nakaznico, veljajočo za nabavo živil. Mesečno dobi oseba 00 dkg. Ce rabijo stranke večjo količino soli za soljenje domačih proizvodov, morajo vložiti prošnjo na občino, ki izda po potrebnih ugotovitvah z vizumom Kr. finančne straže ali če te ni, Kr. karabinjerjev ali poveljništva vojaške j>o-a ik» opremljen nabavni li>t. veljaven za vsako j,r.>-dajalnico. Na isti način dobivajo jedilno sol ..,> stinski obrati, pekarne, živilske industrije, kakor ludi verske vzgojne, zdravstvene zajednic-, če bi *se njihove potrebe ne krile z živilskimi nakaznicami, ki jih imajo posamezni člani skupno-:i. Spor zaradi litne čistilnice. 5. J. Leta 1928 ste si izposodili 400 din. Posojilodajalec vas Jd leta 19:i2 najprej terjal, ker mu pa niste dol,'» vrnili, je še istega leta pripeljal svojo žitno či-stilnico k vam in odpeljal vašo, ki je bila vej vredna, rekoč, da je sedaj dolg poravnan. Vi sta se temu protivili ia ste mu rekli, da denarja nimate, čistilnice pa tudi ne daste. Vendar je da sedaj oslala vaša čistilnica pri upniku, njegova j* pri vas. Sedaj pa bi radi svojo čistilnico dobili nazaj in dolg plačali v gotovini. Upnik pa odklanja poravnavo, češ, da je bil dolg že leta 1932 z ta-menjavo čistilnice poravnan. Vprašate, kako bi odločilo sodišče, koliko bi znašal sedaj vaš dolg, ter kakšne obresti bi morali plačati ter za koliko časa. — Po našem mnenju bi bil uspeh pravde na vrnilev čistilnice dvomljiv. To pa zaradi tega. k»r sle na upnikovo izjavo, da predlaga poravnavo dolga z zamenjavo čistilnic, pustili, da je upnik odpeljal vašo in pustil pri vas svojo, ki sle jo ves čas gotovo tudi uporabljali in s tem nekaka pristali na upnikov predlog o poravnavi dolgi. Ce bi vi res ne bili na to prislali, bi ne smeli pustiti zamenjati čistilnic in bi bili morali tožiti upnika na vrnitev čistilnice, ne pa čakali 10 1-t Ce je bil upnik zaradi vašega ravnanja lahko prepričan, da ste vi na zamenjavo čistilnic bodisi izredno ali molče pristali, je mogel v treh b-t.h vašo čistilnico priposestvovati in postati r,ya lastnik. Odločba sodišča bi bila odvisna od obojestranskih trditev in dokazov, ki hi jih predlagali vsaka stranka za svoje stališče. S [>opolno golo-vos'. o se ne more povedati kakšen bo izid pravde, dokler se ne sliši tudi nasprotnika in pa prič, ki bi prišle v pravdi v poštev. Že po vaših navedbah pa govori več za pravilnost nasprotnikovega stališča, kakor pa vašega. Ce bi pa vi i vašim stališčem prodrli in bi bilo smatrali, •!» z zamenjavo čistilnic ni prišlo do poravnave dolga. bi bili dolžni vrniti dolg s 5% obreslnii rt 3 leta nazaj, vse spremenjeno v lire po razmerju 1 din je enako 0.38 lire. Kmečko posestvo v zakupu. M. A.: leta 1»« ste oddali kmečko posestvo obstoječe iz hise a zemljišč v zakup za dobo potili let ;n to ;»J zelo nizki ceni. Ali bi lahko povišali najemnino za kmečko poslopje in /a polje? Ali bi lahko že sedaj zakupno pogodlx> odpovedali? — *> vedno velja predpis, da se za zakupe ne -ni« zahtevati višja cena kakor je ta bila na I ia 15. marcc 1941. Ker je zakup ali najem tuJe rabokup, je povišanje liajeiniiine ali zakupu v vašem primeru prepoveda.no. Kar se ]>a t. e predčasne odpovedi, ste tudi vezani na pog'«l-Ik), ra/en če bi natopili v zakonu pred vid al primeri, o katerih pa ničesar ne poveste. Samo zaradi prenizke najemnine pač ne bo mogoče predčasno odpovedati najema. V kol;kor glede trajanj« najema odnosno zakupa ne bi bili vezani na po pogodbi dogovorjeno petletno d-dvo, p.i pripominjamo, da se omejitve odpovedi nanašajo le na najem stanovanj in pislovnih pn* štorov. Zemljišč pa dotična uredba ne omenja. Krst novorojenčkov, ki so jim očetje pni orožjem Na zelo slovesen način so bili nedavno v O netkah in po vseh župnijah beneške patriarhi)« krščeni novorojenčki, katerih očetje so pod orni-jem. V Benetkah so krstili 24, v oslalih delili [«■ so prisostvovale poleg svojcev zaupnice ženskih (*• šijev, ki so poklonile rojenčkom nove zibelke i» lepe opreme. Umrl je bivSi predsednik argentinske republik' Jiisto, ki je vodil Argentino od 1932 do Bil je določen za uradnega kandidata pri bliž" njih predsedniških volitvah. V Turčiji so predsnočnjim čutili spel hud potres«' sunek, ki je trajal k sreči le dvajset 6ekund m ni povzročil škode. »Domoljnh« stane 24 lir za relo leto. za inozemstvo 30 lir. - Dopise In spise »prejem« nrednlštto »Domoljuba«, naročntno, (nserate 1» reklamacije pa oprat« »Domoljnh««. — Oglasi se zaračnnajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva In opravei it. #>«*■ Izdajatelj: dr. Grrgnrij Pečjak. - l'redniki Jote Količek. - Za Ljudsko tiskarno: Jože K r a m a r i i.