Poštnina plačana v gotovini ~Q
Leto VIII, št. 238
Ljubljana, petek 7. oktobra 2927
liBti« ob ♦■ xjutraj. =
Stane mesečno Ujn 15 —, ia inozemstvo Din 4o*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica ^sv. s/L Telefon št. <07* in 1804, ponoči tudi St. »034.
Rokopisi se ne vračalo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Sin
UpravTilStre: Ljubljana, Prešernova
ulica št. 54. — Telefon št. 2036.
mseratni oddelek; LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. a*o«
Podružnici: Maribor, Aleksa drova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem Cek. zavodu: Ljub-iana St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wten,Nr. 105341-
Voiilcemf
ITovo Izvoljeni narodni poslanci pošiljajo s prve seje kluba SDS bratsKe pozdrave vsem svojim volilcem v državi. istočasno jim izrekajo svojo globoko zahvalo in svoje priznanje za pogumni nastop v volilni borbi. Ta borba je bila zelo neenaka; boril se je za svoje pravice narod, oropan najvažnejših državljanskih pravic, z nasiljem vlastodržcev.
V takih razmerah je oddalo nad 200 tisoč zvestih in neustrašenih volilcev svoje zaupanje SDS. proti kateri je bilo usmerjeno najhujše nasilje oblasti A vendar je niso mogli zlomiti, kakor so hoteli in želeli. Preprečili pa so, da se svobodna volja naroda izrazi v številu pravih predstavnikov in izvoljenih zastopnikov naroda. Kolikor nas to boli, toliko nas bo istočasno podžigalo za nadaljno borbo proti sistemu vladavine, kj hoče zasužnjiti ves tvarod.
Boreči se proti takemu sistemu delamo za zmago resnične narodne demokracije ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa tudi za svobodo in enakost v dolžnostih in pravicah vsakega posameznika in celega naroda.
To je bil smisel volilne borbe, v kateri je nad 200 tisoč naših volilcev častno in odločno poneslo zastavo SDS. A to je tudi smisel parlamentarne borbe, ki se sedaj pričenja. S trdno voljo hočemo enako častno in odločno ponesti zastavo demokracije, ki se mora združiti In ujediniti, da z ojačeno silo dovedemo do končne zmage novo politiko demokratskega preporoda v naši državi.
Predsednik: Svetozar Pribičevlč 1. r. Podpredsednika: dr. Gregor Žerjav 1. r.; dr. Grisogono 1. r.
Tajnika: Savo Kosanovič 1. r.; dr. Ljudevit Pivko 1. r.
Pogajanja med DS in SDS
Beograd, 6. oktobra, p. Danes popoldne od 5. do 6. se je vršila druga konferenca ofi-cijelnih delegatov SDS in DS za pogajanja glede ujedinjenja obeh demokratskih strank. O današnji seji ni bil izdan komunike, vendar pa se od udeležencev doznava, da je bil v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, dosežen popoln sporazum. Kdaj pride do formalnega zaključka pogajanj, še ni gotovo, ker zavisi to od splošnega političnega položaja, saj mora luzija obeh demokratskih strank nujno izzvati takojšen padec današnje vlade.
Tekom popoldneva sta se ponovno sestala gg. Pribičevič in Radič in delj časa konfe-rirala. Razgovori so bili v zveri z nadaljno taktiko v parlamentu in v verifikacijskem odboru ter z akcijo glede ustvaritve enotne demokratske fronte.
Dr. Markovič napoveduje umik g. Vukičeviča
Beograd, 6. oktobra. Današnja »Politika« objavlja izjavo du. Laze Markoviča, znanega intimusa g. Vukičeviča. Dr. Markovič naglasa, da bo ostal g. Vukičevič le kratko časa predsednik radikalnega kluba m da se bo po vsej verjetnosti že koncem tega meseca umaknil. Dotlej, pravi dr. Markovič, bodo razmere v radikalnem klubu že urejene in bo tudi Narodna skupščina že pričela x rednim poslovanjem. Računati je treba s tem, da bodo poslanci vlagali razne interpelacije, na katere morajo odgovarjati člani vlade. Da bi pri tem ne prišlo do koli-zije med predsednikom vlade ta predsednikom kluba, bo g. Vukičevič podal ostavko na položaj predsednika radikalnega kluba. Na tozadevno vprašanje poročevalca je dr. Markovič potrdil, da je eden najtesnejših kandidatov za predsednika radikalnega kluba bivši zunanji minister dr. Ninčič, ki je obenem tudi kolikor toliko nevtralna in pomirljiva osebnost. V zvezo s tem se spravlja tudi današnji sestanek med gg. Aco Stanojevičem in dr. Ninčičem, ki sta imela dolgotrajno konferenco.
Demokrati m verifikacijski odbor
Beograd, 6. oktobra, p. Nocoj se je vršila kratka seja demokratskega kluba, na kateri se je vršila razprava o volitvi predsednika verifikacijskega odbora. Po debati, v katero so posegli gg. Davidovič, dr. Marinkovič in Pecič, je bil sprejet sklep, da glasujejo demokrati za radikalskega kandidata. Poslanec Pecifi je plediral za to, da bi bodoči člani Demokratskega bloka postavili skupno kandidaturo in je bil proti vsaki koncesiji radikalom. Klub pa je po pojasnilu gg. Da-vidoviča in dr. Marinkoviča, ki sta naglasila. da situacija še ni tako dozorela, da bi že sedaj s takim postopanjem izsilili umik gosp Vukičeviča, sprejel predlog, da glasuje za radikalskega kandidata. Dr. Marinkovič je moral nato zapustiti sejo radi diplomatskih posetov v zunanjem ministrstva, klub pa je razpravljal ie o raznih internih strankarskih zadevah. Po seji so poslanci oaglašali, da prav tako kakor volitve začasnega predsednika Narodne skupščine tudi volitve predsednika verifikacijskega odbora ne smatrajo za politično važne, ker imajo demokratski člani verifikacijskega odbora popolnoma proste roke in lahko v vsakem hipu onemogočijo eventualne radikalske manevre.
Bivši grški kralj na Dunaju
Dunaj, 6. oktobra, d. Včeraj je dospel semkaj bivši grški kralj Jurij. Nastanil se jo v hotelu Sacher.
Situacija dozoreva za odločitev
Nepotrebna blamaža skupščinskega predsednika. —^ Položaj je vedno bolj nevzdržen. — Ponovne brezuspešne intrige proti snovanju demokratske fronte. — Odločitev lahko pade vsak
hip
ka, so se tudi danes z vso intenzivnostjo nadaljevale. Dočim so včeraj operirali s »prečansko fronto«, so se danes
Beograd, 6. oktobra, p. Današnja seja Narodne skupščine je bila pozorišče zelo burnih dogodkov in dokazuje, da hočejo radikali nadaljevati s svojo dosedanjo prakso nezakonitosti. Začasni predsednik Narodne skupščine dir. Nin-ko Peric je hotel proti jasnim in nedvoumnim določbam čl. 12. skupščinskega poslovnika, ki izrecno odreka predsedniku pravico glasovanja, vršiti glasovalno pravico, kar je naravno izzvalo velik potres in hrup. Končno pa je g. Peric vendarle doživel občuten poraz, ker ni mogel izvesti svoje namere. To dokazuie, da ga večina, ki ga je včeraj z 206 glasovi izvolila za predsednika, ni hotela podpirati, niti braniti njegovo predsedniško avtoriteto. Moral ie tako doživeti blamažo, kakršne do sedaj ni doživel še noben drugi skupščinski predsednik.
Dogodki današnjega dine pa so na drugi strani znova potrdili, da je položaj zelo kritičen. Tako se izve, da je g. Vukičevič odločno zahteval od demokratskih ministrov, da s svoje strani razčistijo položaj, naglašajoč, da je neobhodno potrebno, da se demokratski klub jasno izreče za ali proti današnji vladi. Za jutri dopoldne je napovedana važna seja demokratskega kluba, kateri pripisujejo izredno veliko važnost.
Intrige, s katerimi hočejo zainteresirani krogi pokvariti ali vsaj ovirati akcijo za ustanovitev demokratskega blo-
Pred razčiščen em med radikali m demokrati
Gosp. Vukičevič zahteva, da demokrati jasno pokažejo svojo barvo. — Demokrati s svoje strani zahtevajo revizijo današnjega razmerja. — Danes se sestane Demokratska zajednica k
važni seji
Beograd, 6. oktobra. Kakor izve vaš dopisnik iz neposredne okolice g. Vukičeviča, je min. predsednik na svojih včerajšnjih iti današnjih konferencah z demokratskimi ministri ponovno zahteval, naj demokratski klub nedvoumno izjavi in javno dokumentira, ali odobrava politiko današnje vlade ali ne. Zahteval je, da se definitivno razčistijo odnošaji med obema koaliranima strankama. Demokratski ministri so istočasno predložili ministrskemu predsedniku zahtevo po reviziii teh odnošajev na podlagi izida zadnjih volitev; popraviti se mora sedanje razmerje, ki dela vtis, da igra Demokratska zajednica v vladi povsem podrejeno vlogo
Za jutri dopoldne ob pol 10. je sklicana seja demokratskega kluba. Splošno se na-glaša, da bo na tej seji, ki je odločilne vEžnosti za nadaljni obstoj sedanje koali-
trudili, da bi izrabili nastop demokratske stranke v Narodni skupščini in verifikacijskem odboru kot znak, da so se prijateljski odnošaji med DS in SDS ohladili, da so pogajanja za ujedinjenje obeh strank prekinjena in da vlada v vrstah SDS veliko ogorčenje zaradi postopanja demokratov. Temu nasproti je treba ugotoviti, da pogajanja za združitev DS in SDS slej ko prej ugodno potekajo in da so ostale vse te intrige brez vsakega učinka.
Danes popoldne se ie vršila druga konferenca oficijelnih delegatov obeh strank, ki je trajala zaradi večerne seje verifikacijskega odbora samo eno uro, ki pa je po izjavah udeležencev rodila zaželjene uspehe in znova pokazala. da vlada na obeh straneh popolno soglasje in da nobena intriga ne more več onemogočiti akcije, ki bo ustvarila povsem nov položaj ... V zvezi s tem je bil tudi današnji ponovni sestanek med gg. Pribičevicem in Radičem, zvečer pa je imel klub SDS svojo sejo, na kateri so delegati poročali o poteku današnje konference. Dogodki današnjega dne govore v prilog te akcije in danes ie izven vsakega dvoma, dia je že v prihodnjih dneh računati z važnimi spremembami.
cije, padla odločitev, ali bo demokratska zajednica še nadalje sodelovala v vladi pod vodstvom g. Vukičeviča.
Veliko pozornost je vzbudila nocojšnja konferenca v kabinetu ministrskega predsednika, ki je trajala do 10. zvečer in katere so se udeležili vsi demokratski ministri. Po tej konferenci demokratski ministri novinarjem niso prikrivali, da se bliža odločitev in so očitno priznavali, da že jutrišnji dan lahko prinese krizo vlade.
Zdi se, da vukičevičevci še .vedno grade vse svoje upe na razcep demokratske stranke. Iz njenih vrst se je tudi nocoj zatrjevalo, da ima dr. Marinkovič v demokratskem klubu večino in da ga podpira tudi skupina dr. Spahe, ki se protivi sodelovanju med Demokratsko zajednico in radičevci. Vsa politična javnost zato z največjo napetostjo pričakuje dogodkov jutrišnjega dne.
Burna seia verif kad sketa odbora
Prva seja novoizvoljenega odbora. — Volitev predsednika in tajnika. — Novi spopadi med radikali in radičevci. — Stepan Radič je začel obračunavati. — Kdaj vstajajo kmetje in kdaj
poslanci
Beograd, 6. oktobra, p. Nocoj ob 6. se je sestal v prostorih Narodne skupščine verifikacijski odbor, da se konstituira. Ka« kor seja Narodne skupščine, je bila tudi prva seja verifikacijskega odbora zelo vi« harna. Napetost, ki napolnjuje vse poli« tično ozračje, se v poostreni obliki izraža tudi v verifikacijskem odboru.
Sejo je otvoril zasačni predsednik Na« rodne skupščine dr. Ninko Peric. Demo« kratski poslanec Pecič je takoj ostro pro« testiral proti tej kršitvi običaja in poslov« nika, češ, da mora sejo otvoriti najstarej« ši član odbora. Tudi Stjepan Radič je ostro napadel dr. Periča, ki da ne pozna niti poslovnika, niti nima moralne kvalifikacije za kako funkcijo Predsedstvo je nato res prevzel radikalni poslanec Joca Laloše« vič, ki je predlagal, da izvoli- odbor za predsednika dT. Subotiča. Stepan Radič je zaklica! »Policaj podpira policaja«. Tudi ostaK opozicijonalna člani odbora so za» čeli ostro protestirati. Zemljoradnik Ko« kanovič je zaklical: «Dr Subotič vendar ne more biti predsednik verifikacijskega odbora, ker je sam pod obtožbo. On še ni poslanec, ker si je svoj mandat prilastil 7. nasiljem.*
V splošnem hrupu iin neredu se je nato izvršilo glasovanje. Za dr. Subotiča je bilo oddanih 13 glasov. Ko je predsedujo« či razglasil rezultat, je postal nered še več. ji in nastalo je splošno prerekanje. Poseb« no glasen je bil Stepan Radič, ki ga je sku» šal demokratski poslanec Timotiievič za« man miriti. Ogorčen je Radič zaklical, obr« njen proti radikalom: «Vas bomo že še na« učili reda. Falzificirali ste voljo naroda in hočete falrificrrati tudi voljo izvoljenih po« slancev.«
Slični prizori so se odigravali tudi pri nato sledeči volitvi tainrka. Dr. Subotič je predlagal za tajnika dr. Belim en a. V tem
trenotku je skočil pred predsednika Ste« pan Radič in mu zabrusil v obraz: «Vi ni« ste vredni, da sedite tukaj. Za nas je na» ravnost žaljivo, da ste v naši sredi.® Ra» dikali so zavračali Radiča, češ, da se sam ne ponaša dostojno. Radič pa jim je kli» cal: «Tu ne gre za dostojnost, marveč za poštenost.«
Pri glasovanju je bil dT. Behmen izvoljen zopet s 13 glasovi. Predsednik je nato za« ključil sejo in odredil prihodnjo za jutri dopoldne ob 9. Stepan Radič je proti temu znova protestiral, češ, da kmet začne z de« lom že ob 6. zjutraj in da se zato tudi go» spodie poslanci lahko dvignejo vsaj ob 8. iz mehke postelje...
Radičevci zahtevajo odpravo bere v Sloveniji
Beograd. 6. oktobra, p. Radičevski klub je danes izročil finančnemu ministru obširno predstavko. v kateri zahteva ukinitev raznih davščin. Med drutrim tudi zahteva odoravo tako zvane bere. ki je v veljavi še v Sloveniji in ki jo smatra ljudstvo splošno kot mi-lodar. Radičevci predvsem zahtevajo, da se odpravi eksekutivno iztirjevanje te bere, ki se je začelo prakticirati zlasti v zadnjem času.
Os nek DToti samovolji občinskega gerenta
Osijek. 6. oktobra, n. Danes je odšla i, Beograd deputacija vseh strank razen radikalne. Deputacija je posetila finančnesa ministra in protestirala proti naj-tju 20milijon skega posojila, ki ea je sklenil vladni komisar v imenu mestne obine. Finančni minister je pristal na zahteve depntaciie in stomiral odobritev te?a posojila, dokler se ne sestane redno izvoljeni občinski svet.
Silen vihar v Narodni skupščini
Škandali pri volitvah v verifikacijski odbor
Borba za volilno žaro. — Opozicija prepreči nepravilno glasovanje predsednika dr. Periča. cev. — Raztrgane glasovnice.
Beograd, 6. oktobra r. Današnja, druga seia Narodne skupščine se je začela ob 10. dopoldne, kakor je bila napovedana. Zanimanje za sejo je bilo tudi danes precej veliko, poslanci zbrani pol-noštevilno, galerije napolnjene; v diplomatski loži je bilo več uradnikov raznih poslaništev in nekaj dam. Poslanci so pred otvoritvijo seje živahno debatirali in polemizirali. Ker je bila na dnevnem redu samo izvolitev verifikacijskega odbora in je bii izid znan že v naprej, je bilo splošno mnenje, da bo seja potekla brez incidentov. Kljub temu pa je bila tako viharna, kakor še malokatera. in prišlo je na njej do obžalovanja vrednih dogodkov, ki niso na čast našemu parlamentu. Takoj v začetku je prišlo do
prvega ostrega spopada
med radičevci in zemljoradniki na eni, radikali in klerikalci na drugi strani. Zemljoradnik Dimitrije V u j i č je zahteval besedo in konstatiral. da se je na včerajšnji seji Narodne skupščine zgodila velika napaka, ker je na zahtevo vlade seji predsedoval radikal Joca Selič, češ, da je najstarejši poslanec. To pa ni res, ker je Josip Pasarič skoro za celo leto starejši od Seliča. Vlada je tako že na svoji prvi seji pokazala, kako malo ji je mar skupščinski poslovnik.
Radikal Stevo K o b a s i c a odgovarja Vujiču in brani vlado, češ, dia je Selič splošno veljal za najstarejšega poslanca, nihče pa da ne more zahtevati, naj nosijo poslanci s seboj roistne liste. Njegov govor spremljajo radičevci in zemljoradniki s ponovnimi medklici in smehom.
Dasi ni bil stavljen nikak konkreten predlog, odredi predsednik dr. Peric glasovanje, kir povzroči nov nemir v zbornici. Predsednik proglasi med burnimi ugovori radičevcev, da Narodna skupščina zavrača ugovor posl. Vujiča.
Nato se prečita akt Državnega volilnega odbora o volitvah narodnih poslancev dne 11. septembra, nakar odredi predsednik volitve v verifikacijski odbor. Vloženih je
šest kandidatnih list, in sicer: radikalna (nosilec Nikola Subotič), demokratska (Dragotin Pecič), radičevska (Stjepan Radič), klerikalno-nemška (dr. Hohnjec), samostojnOdemo-kratska (Juraj Demetrovič) in zemljo-radniška (Čeda Kokanovič). Za skrutl-natorje imenuie predsednik radikala Dragišo Cvetkoviča, radičevca dr. Ivana Pernarja in člana Demokratske za-jedmice Hasejina Aliča.
Čim so poslanci začeli oddajati svoje glasovnice v volilno žaro, je prišlo do
novega konflikta.
Zvedelo se je namreč, da hoče glasovati tudi predsednik dr. Perič, čeprav po poslovniku predsednik nima glasovalne pravice. Ker pa je dr. Perič izvoljen trikrat, bi izgubili radikali s tem tri poslance. Zato so vztrajali na tem, da glasuje tudi dr. Perič.. Ker pa ta kot predsednik v smislu poslovnika ni smel zapustiti svojega mesta, da bi vrgel glasovnico v žaro, jih je oddal drugim radikalom. kar pa je po poslovniku tudi nedopustno.
V	dvorani je vladal zaradi tega konflikta
silen vihar,
da ni bilo slišati niti besede. Kakor včeraj, so bili tudi danes demokrati le nekaki nevtralni opazovalci, kakor da se jih stvar nič ne tiče. Ko so apelirali na nje z ene strani radikali, z druge radičevci, naj povedo svoje stališče, so odgovarjali le s šalami.
V	tem so nekateri radikalni poslanci res poskušali, da bi spravili v volilno žaro Peričeve glasovnice, dr. Pernar pa je žaro pokril z dlanjo, kar je povzročilo še večji vihar med radikali. Nekateri poslanci so hoteli govoriti, a slišala se ni niti beseda. Radikalni poslanci so v tem vrnili dr. Periču njegove glasovnice, ki jih niso mogli oddati. Ta jim je raztolmačil svoje naziranje, da ima po poslovniku tudi on pravico voliti in jim je hotel vrniti glasovnice, da jih ven-diarle oddajo. Ko je to opazil dr. Pernar, ki je stal v bližini, je z urno kretnjo
iztrgal dr. Periču glasovnice iz rok,
jih raztrgaj na kosce in vrgel v dvorano. Njegovo dejanje je izzvalo pravo eks-ploziio strasti. Najbližji radikali so navalili na dr. Pernarja ter ga pograbili za vrat in obleko, da bi ga pretepli. Radičevci so prihiteli dr. Pernarju na pomoč. V sredi dvorane pred ministrskimi klopmi je prišlo do splošnega prerivanja, do pravcate bitke. Tudi dr. Perič je zapustil svoje predsedniško mesto in skočil med poslance, da bi jih razdvo-
Argumenti pesti in komol-- Člani verifikacijskega odbora
jil. Ta trenutek je porabil posl. Ceda Kokanovič. ki je hitro okupiral predsed-ništvo in začel zbijati šale. Poslanci so se začeli smejati in situacija je bila rešena. Ko je nato še dr. Perič izjavil, da se odreka glasovanju, se je burja naposled polegla, da se je mogla seja nadaljevati. Prepir o predsednikovi glasovalni pravici je trajal nad dve uri.
Skrutinij je bil nato hitro končan in ko je nastopil popoln mir, je predsednik razglasil
izid glasovanja.
Oddanih je bilo 309 glasovnic; tri med njimi so bile prazne, od ostalih so dobili radikali 101 glas, Demokratska zajednica 76. radičevci 64. klerikalci in Nemci 28, sam. demokrati 25 in zemljoradniki 12 glasov. V volilni žari so našli tudi dva gumba in železniško karto bivšega ministrskega predsednika Nikoie Uzunoviča. Kdo si ie dovolil te šale, niso mogli ugotoviti.
Nekateri radikali so med skrutinijem nagovarjali svoje ministre, naj vlada razveljavi volitve, češ. da so se vršile v takem neredu, da ni mogoče garantirati za njihovo pravilnost. Gosp. Vukičevič je res sklica! sejo ministrskega sveta, na kateri pa so se demokratski ministri odločno uprli razveljavljenju volitev. Ker so med tem tudi radikali izračunali. da bi jim ponovne volitve nič ne pomagale, so tudi sami opustili svojo namero
Verifikuciiski odbor bo potemtakem sestavljen takole:
7 radikalov: dr. Nikola Subotič, Vaša Jovanovič, Mihajlo Rankovič, Joca Laloševič. Bogdan Milošinovič, Vasa Trbič in Ceka Radonjič;
5 demokratov in muslimanov: Dragu-tin Perič. Kosta Timotijevič, dr. Beli-, men, Pera Markovič in Božidar Vlajič;
4 radičevci: Stepan Radič, Juraj Kr-njevič, Jura i Sutej in Stepan Čajkovac;
2 sam. demokrata: dr. Juraj Demetrovič in dr. Srd.ian Bud-isavljevič;
l klerikalca: dr. Hohnjec in dr. Ho-džar.
1 zemljoradnik: Ceda Kokanovič.
Po objavljenem rezultatu volitev sta bila poslanca dr. Pernar in Čeda Kokanovič izključena vsak od ene seje.
Seja je bila od 13.30 zaključena; prihodnja bo sklicana pismenim potom, čim bo verifikacijski odbor končal svoje delo.
Trgovinska pogodba z Nemčijo podpisana
Berlin, 6. oktobra, s. Dopoldne je bila podpisana nemško-jugoslovenska trgovinska pogodba. Ta stalna pogodba nadomešča dosedanjo začasno pogodbo, ki je bila sklenjena tudi na bazi največjih pogodnosti. Nov v tej pogodbi je sporazum glede največjih pogodnosti za medsebojno pravico nastanitve, česar v začasni pogodbi ni bilo. Razen tega vsebuje pogodba kratek tarifni dodatek, v katerem so določene medsebojne ugodnosti za gotove predmete, ki se izvažajo. Dočim je Nemčija dovolila te ugodnosti za poljedelske pridelke, med drugimi za koruzo in slive, je Jugoslavija dovolila slično za industrijske produkte in ugodno carinsko postavko za pivo.
Kariovška oblastna skupščina
Karlovac, 6. oktobra, o. Primorsko - kra-jiška skupščina je sklicana za dne 10. oktobra. Radi nesoglasij, ki so vladale med po-edinimi strankami, se ta oblastna skupščina še sploh ni bavila z važnejšimi problemi in je to prav za prav šele prvo delovno zasedanje. Na dnevnem redu je skupščinski poslovnik, proračun in več drugih aktualnih vprašanj.
Grozna rodbinska tragedija
Osijek. 6. oktobra, n. Včeraj se je odigrala v okoliškem selu Vidovica pretresljiva rodbinska tragedija. Seljak Mirko Tiir je pri kuhanju žganja izgubil desno oko. Po nesreči mu je padel v oko žareč ogorek, tako da je popolnoma oslepel. Levo oko je namreč izgubil že v vojni. Njegova žena si je nesrečo vzela tako k srcu, da je odšla na bližnji most in pometala v naraslo Dravo vse svojo štiri otroke in nato še sama skočila v vodo. Vsi so utonili. Ko je mož zvedel za ia korak svoje žene, si je s kroglo v glavo končal življenje.
Vihar porušil hišo in pokopal stanovalce
Mostar, 6. oktobra, p. V okoliškem selu Batjevci je vihar snoči porušil kočo seljaka Gjuračiča. Šele danes zjutraj so sosedje opazili nesrečo in potegnili izpod razvalin Gjuračiča in njegovo ženo, ki sta oba težko ranjena. Dva otroka sta bila že mrtva.
Pred sestankom francoske zbornice
Pariz, 6. oktobra, (pa.) Finančna komisi« ja je pregledala proračun za 1. 1928. Zbom« niča se sestane najbrže 18. oktobra.
Naša vlada bo napravila v Sofiji energične korake proti teroristični akciji makedonstvujuščih, ki jih podpira fašistična Italija. — Seja ministrskega sveta. — Umorjeni general bo svečano pokopan v Beogradu na državne stroške. — Zapora ob bolgarski meji. — Atentatorji še niso izsledeni
Štipu. Vojni minister je podal obširno poročilo o uspehu dosedanje preiskave, ugotavljajoč, da ni nobenega dvoma, da je tudi ta atentat delo bolgarskih rovar-jev. Ministrski svet je razpisal na izsleditev napadalcev nagrado v znesku 100 tisoč dinarjev in sklenil, da se nesrečna žrtev pokoplje na svečan način v Beogradu in sicer na državne stroške.
Pd seji je izjavil zunanji minister, da je s svoje strani ukrenil vse potrebno v varstvo ugleda naše države.
Tekom popoldneva je posetil zunanjega ministra bolgarski poslanik g. Vaka-revski in ostal poldrugo uro v razgovoru z Marinkovičem. Kakor se zatrjuje, je dr. Marinkovič obvestil bolgarskega poslanika o sklepih vlade in tudi s svoje strani ponovil zahtevo, naj bolgarska vlada končno napravi konec temu neprestanemu izzivanju.
Pozneje sta posetila zunanjega ministra tudi francoski in angleški poslanik ter se informirala o uspehih dosedanje preiskave.
Razne nacijonalne in druge organizacije so nameravale prirediti i v Beogradu in v provinci protestne shode in demonstracije. Iz razloga, da prepreči neljube incidente, ki bi lahko škodovale poteku preiskave in dogodkom, ki jih je pričakovati je vlada vse demonstracije in manifestacije prepovedala.
Beograd, 6. oktobra p Iz vladnih krogov izve vaš dopisnik, da je ministrski svet razpravljal o korakih, ki iih namerava pod-vzeti vlada v Sofiji v zvezi z atentatom na generala Kovačeviča. Vlada je predvsem odredila zaporo na bolgarski meji, obenem pa je izdelala instrukcije za sofijskega poslanika, ki bo bržkone tekom jutrišnjega dne sporočil zahteve naše vlade bolgarskemu zunanjemu ministru. Podrobnosti sicer niso znane, zatrjuje pa se, da se je vlada odločila za zelo energične korake.
Beograd, 6. oktobra p. Klub SDS je poslal rodbini umorjenega brigadnega generala Kovačeviča sožalno brzojavko.
Skoplje, 6. oktobra p. Danes popoldne je orožništvo aretiralo nekega tujca, ki se je vedel zelo sumljivo. Domnevalo se ie, da je v zvezi z napadom na generala Kovačeviča. Na licu mesta uvedena stroga preiskava pa je dognala, da je aretiranec povsem nedolžen in je bil zvečer zopet izpuščen.
Beograd, 6. oktobra, p. Atentat na brigadnega generala Miko Kovačeviča v S tipu povzroča v javno«ti in političnih krogih vedno večje ogorčenje, ker je preiskava dognala, da gre za novo izzivanje neodgovornih elementov, ki hočejo s terorističnimi akti preprečiti sporazum med Jugoslavijo Li Bolgarijo.
Notranje ministrstvo je objavilo zvečer nastopni komunike: »Zločinci, ki so sinoči ob 18.30 v Štipu umorili generala Kovačeviča, še niso izsledeni. Na vse strani so bile odrejene močne orožniške patrulje, da jih zasledujejo. Prizadevanje orožništva podpira s hvalevredno vnemo tudi prebivalstvo Štipa in okolice, ki se aktivno udeležuje zasledovanja. Vsa meja proti Bolgariji je dobro zasedena, tako da je onemogočen vsak prehod. Poleg velikega števila grani-čariev so bih odposlani na mejo tudi močni oddelki orožništva, tako da je meja naravnost hermetično zaprta. Upati je, da bodo napadalci v najkrajšem času v rokah pravice.*
Vladni krogi so prepričani, da gre tudi v tem slučaju za dobro preračunano provokacijo. Atentat je delo bolgarskih komitašev, ki Kh podpirajo italijanski fašisti, da bi na ta način kompromitirali našo državo in jo tako prisilili, da pristane na vse njihove zahteve. Po mnenju vodilnih krogov je glavna ost vse te akcije naperjena proti zbližanju med balkanskimi državami, predvsem seveda med Jugoslavijo ln Bolgarijo. Ne le vsa javnost, marveč tudi informirani in merodajni krogi vidijo v tem prste Italije. V vladnih krogih povdarjajo, da bo vlada storila vse, da te račune prekriža. Naglasa se, da mora bolgarska viada dati za ta napad popolno zadoščenje in plačati primerno odškodnino rodbini umorjenega generala.
V opozicijonalnih krogih vlada veliko ogorčenje na nesposobnostjo policijskega aparata, ki je sicer izborno funk-cijoniral za časa volilne borbe, ki pa ni sposoben, da bi preprečil akcije bolgarskih komitašev. Glavni odpor se pojavlja proti šefu oddelka za varnost države Žiki Laziču, ki zavzema to mesto že štiri leta in se je izkazal za popolnoma nesposobnega. Demokratski poslanci zahtevajo, da pride na to mesto sposobnejši uradnik. V zvezi s tem se kritizira tudi dosedanja kvarna praksa, da se pošiljajo v južne kraje baš najnesposob-nejši ljudje. Zlasti v vrstah SDS se po-vdarja, da je v tem pogledu potrebna temeljita remedura. Napovedanih je tozadevno že več interpelacij, naslovljenih na notranjega, zunanjega in vojnega ministra. Pričakuje se. da bo pri tej priliki prišlo do zanimivih in značilnih odkritij o razmerah, ki vladajo v Južni Srbift
Takoj po seji Narodne skupščine se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal izključno le o žalostnem dogodku v
Umorjeni general Mika Kovačevič je bil navdušen jugoslovenski Sokol. Pred vojno je bil vzoren starosta sokolskega društva v Kragujevcu ter je 1. 1912 vodil skupno z geneialom Živanovičem in našim rojakom polkovnikom Jankom Vukasovičem številno sokolsko ekspedi-ciio na vsesokolski zlet v Prago. Po vojni je bi! med prvimi, ki je dvignil glas za likvidacijo predvojnih plemenskih sokolskih zvez.
Poostritev notranjepolitičnega položaja
v Avstriji
zaradi odklonjene amnestije za obsojence iz julijskih dogodkov. Možnost razpusta parlamenta
Dunaj. 6. okiobra. d. Včerajšnja odklonitev socijalno demokratskega predloga glede amnestije za vse obsojenci iz znanih
julijskih dogodkov v iustičnem odboru je po
mnenju opozicije parlamentarni položaj zelo poostrila.
Socijalni demokrati naglašajo, da je vladna večina s tem še bolj poglobila prepad mod njimi. Ni dvorna, da bo ta nova poostritev našla odmev tudi v celokupnem notra-nje-polrtičnem položaju. Vlada je pripravila obsežen delovni program, ki ga pa bo mogoče izvesti le ob dobri voHi na obeh stra-
neh. Večinske stranke pa doslej opozicije niso povabile k sodelovanju V socijalno demokratskih vrstah prevladuje vtis, da je hotela vlada baš z odklonitvijo tega predloga povdariti svoje odklonilno stališče in podrediti vsekakor močno opozicijo svojemu diktatu
Mnogo pozornosti je vzbudil tudi govor krščansko socijalnega ministra Heinla, ki Je pretil z razpustom narodnega sveta in razpisom novih volitev. Socijalni demokrati naglašajo. da bedo mirno čakali na nadaUrf razvoj dogodkov.
Calles obvladuje položaj
Po zadnjih vesteh se zdi, da vojaška revolta v Mehiki pojenjava. — Mobilizacija celokupne armade
upor. Razpoloženje javnosti trenotno ni no-
Newvork. 6. oktobra, (be.) Mehikanski generalni konzulat poroča, da sta bila generala Gomez in Gonzola ujeta in na licu mesta ustreljena. Iz Nogalesa v Arizoni poročajo, da v devetih mehikanskih državah upor še vedno traja.
Newyork. 6. oktobra, d. Zadnje vesti a Mehike dokazujejo, da vlada popolnoma obvladuje položaj. Trupla vstalkega generala Serrano in njegovih 18 zaveznikov, ki »o bili včeraj po prekem sodu ustreljeni, so javno izstavljena. Drugi glavni voditelj upor nikov Gora m je pobegnil v mesto Perote. kjer se skriva. Vladne čete so mesto obki>-lile in upajo, da ga bodo v kratkem ujele. Čete imajo pravico, da zaplenijo in raadele vse premoženje upornikov. Izkupiček iz prodaje konfisciraneea premoženja se bo uporabil za kritje stroškov, ki jih je povzročil
goče kontrolirati Iz zadnjih vesti se da p.v sneti, da javnost odobrava korake vlade. Telefonska poročila generala Obregona, bivie-ga predsednika republike in pristaša sedanjega predsednika Callesa, naglašajo, da prehajajo uporniki večinoma že k vladnim strankam.
Pariz. 6. oktobra, d. O revoluciji v Mehiki poroča Agence Havas, da Je predsednik Calles mobiliziral celo armada ker so s vseh strani države prihajala poročila, da so upor niki zasedli železniSke proge in jih deloma poruSili. Po konferenci z jen er a lom Obre-gonom in vojnim ministrom je Calles iscial odlok, da mora biti zračna lotilja v strogi pripravljenosti, da lahko v slučaju potreba poseže v boj na najbolj ogroženih točkah.
Macdonaldova kritika sovjetske politike
London. 6. oktobra, (lo.) Na konferenci delavske stranke v Blackpoolu je govoril M.icdcnald o odnošajih z Rusijo. Govornik je izjavil, da niso na pravi poti oni, ki vedno za vsako ceno branijo Rosico in opravičujejo njeno nepravilno mednarodno politiko Rusija ni dosedaj ie ničesar storila, da bi omogočila prijateljske odnoSaje z evropskimi državami. Druge države so ponovno zahtevale od Rusije, da bi se tozadevno jasno izrazila, vendar pa so bili vsi kn»»ki dase-dai brezuscešni.
Chamberlainov sestanek z Briandom
Pariz, 6. oktobra, (pa.) Chamberlain je iz Marseilla brzojavno obvestil zunanjega ministri Briandt, da sprejme njegovo po» vabilo na sestanek v Parizu.
Izgon tujcev iz Francije
Pariz, 6. oktobra, (pa.) Policijski ravna, telj je ponovno izdal stroge odredbe za iz. g on nezaželjenih tujcev. Na jugu je bila policija znatno ojačena.
Kruoo v Rusiji
EerHn, 6. oktobra, (be.) Tvornica Krupp si je pridobila novo poljedelsko koncesi. to v Rusiji
Madžarske intrige
Nenavadno podjetnost razvija zadnji čas Madžarska. Odkar je sklenila fašistična Italija z njo prijateljsko pogodbo, snuje načrt za načrtom, kako bi se rehabilitirala.
Pravilno je dr. Beneš svojčas označil pomen italijansko-jugoslovenske pogodbe; ni opasno po svoji stvarni vsebini, marveč po iluzijah, ki jih vsebuje v Madžarih. V Budimpešti so smatiali po Bethlenovem rimskem posetu, da je za nje in njihovo mednarodno pozicijo s tem nastopila nova doba, ko se bo mogoče v stremljenju po restituciii predvojnih meja opreti na faktorje, ki so dosedaj stali nevtralno ob strani in prepuščali Madžarsko pritisku njenih sosedov. V Budimpešti so mislili pri tem seveda v prvi vrsti na italijansko po-' moč, popolnoma določno pa je že takrat proseval načrt, da bo mogoče preko Italije dobiti tudi pomoč njene več ali manj tihe pomočnice — Anglije. Pod temi perspektivami je postala Madžarska silno samozavestna, ako je še mogoče rabiti ta vsekakor premili izraz in od takrat datira velika in trajna diplomatska ofenziva, ki jo vrši po Evropi.
Iz kalkulacij z Anglijo izhaja organizacija Rothermereove akcije. Ta imenitni lord sicer na Angleškem ne predstavlja ono moč. ki mu jo hočejo pripisovati madžarski viri. aJi kljub temu je njegova akcija več nego poskus posameznika, spraviti v ospredje madžarske iredentistične težnje. Zakaj na Angleškem so se najkasneje odločili za razpad Avstro-Ogrske in tam bi se dalo pač najhitreje dobiti razpoloženje za korekture mirovnih pogodb in na njih slonečega stanja. Zato je umljivo, da so na Češkoslovaškem s takim povdarkom odgovorili na Rothermereovo propagando. Sedaj konstatira Auguste Gau-vain v »Journal des Debats*. da je baš lordova akcija strnila vse vrste v češkoslovaški, bolj kakor bi mogla doseči le-ta smotrenega truda, tako da nihče ne more dvomiti v enodušnem odporu Slovaške proti možnosti, povrniti se zopet v narodno sužnost pod Madžarsko. Naj imajo kakršnekoli spore s Čehi o notranji uredbi države — Slovaki jih smatrajo za svojo interno zadevo, ki je Madžarska na nikak način ni upravičena eksploatirati.
To je facit Rothermereove akcije, ki stoji danes zaključen pred evropsko javnostjo. Ali gospod;^ iz Budimpešte z njim niso še saturirani. Da si ustvarijo primerno resonanco v svetu, so prešli na Francijo in izvedli poskus, omajati javno mnenje tudi v tej državi in mu vsiliti naziranje, da je republika prav za prav pristala na madžarske revan-dikacije, ki lomi zanje kopje lord Ro-thermere. Spravili so v svet pripovest o Paleologueovi noti, s katero je baje francoska vlada v času boljševiške opasnosti, pred katero je že omahovala Poljska, obljubila obnovo meje na Karpatih, ako pošlje junaški narod Madžarov svoje nepremagljive divizije zoper rdečega sovražnika z vzhoda. Ta akcija pa je izšla iz vrste onih politikov, ki so bili svojčas na vladi, pa sedaj niso več, kar pa more pomeniti samo previdno razdelitev vlog. Vsekakor se sedanja budimpeštanska vlada ni upala angažirati oficijelno za zadevo in je v svojih dosedanjih enuncijacijah pokaza'a primerno rezervo ter odmerila primerno distanco od trditev glede Palčologueove note, tako da se ne razlikuje mnogo od pravega zanikanja. Da se francoski diplomatski krogi ne bodo spuščali v poniževalno polemiko z budimpeštanskimi mtriganti, je bilo pričakovati, kar se po dosedanjem stanju stvari očividno tudi v bodoče ne bo moglo spremeniti. Ali v Budimpešti si mislijo: nekaj ostane ipak od afere in svet se znova potrdi v uver-jenju, kako upravičene so madžarske težnje po obnovi meja na Karpatih. Prej ali slej se vendarle pokaže, da je bila tudi ta igra koristna in da je po svoje pripomogla k utrditvi in popularizacij madžarskih restavracijskih načrtov.
Mi. neposredni sosedi Madžarske, smo uverjeni. da se bodo slični poskusi nadaljevali tudi v bodoče. Sprva je ta država poskušala s silo. tako rekoč z glavo skozi zid; ko je spoznala odločnost sosedov, organiziranih v Mali an-tanti, je prišla na bolj maskirane in ra-finirane metode diplomatskega in pro-pagandističnega intrigiranja. Dosegla bo s tem predvsem to. da bo Mala antanta še bolj čuječa. še trdneje sklenjena. Oni, ki podpihujejo na tihem Budimpešto, so imeli že enkrat prHiko videti, da je po-tuha. ki jo dajejo Madžarski, škodila njim samim in še trdneje zvezala Češkoslovaško. Rumunijo in Jugoslavijo. Uvideti bodo morali tudi sedaj, da tudi po novih metodah učinek ne bo drugačen ko doslej.
Ameriški legijonarji v Londonu
London. 6. oktobra, (lo.) Danes dopoldne se je vršil v hotelu Cecil na čast ameriških legijonarjev banket, kateremu je burno po adravljen, predsedoval valelki princ, ki je napil na zdravje angleškega kralja in predsednika Zedinjenih držav ter izjavil, da angleški legijonarji ne bodo nikdar pozabili vezi, ki so bile ustvarjene tekom težkih bojev med Ameriko in Anglijo. Dolžnost dveh velikih narodov, ki govore angleSki jezik, je, da se zdnlžijo v velikem delu za ohranit«;? svetovnega miru. Vsi legijonarji. je zaklia čil princ, morajo ohraniti neskaljene vezv da skupno popravijo to, kar je zagrešila svetovna vojna.
Poplave v Rumuniji
Bukarešta. 6. oktobra, (be.) Po vsej državi so velike poplave. Posebno hudo je pri zadeta Dobrudža. Dospdsj je utonilo 15 oseb. i Škoda znaša 100 milijonov Iejc>'
Ozadje in smotri Cham-berlainovega potovanja
Chamberlain gre vsako leto po sep-temberskem zasedanju Društva narodov križarit s svojo jahto po Sredozemskem morju. Čeprav se te njegove šetnje po južnih vodah Evrope imenujejo oddih, se ne more reči, da bi angleški zunanji minister politično popolnoma miroval. Nasprotno: lani in predlanskim se je pri taki priliki sestal z Mussolinijem.
Čeprav so oficijelni komunikeji zatrjevali, da gre samo za vljudnosten obisk, je bodočnost kmalu pokazala, da sta ta kratka sestanka bila eminentne važnosti za britansko in laško zunanjo politiko. Zlasti Italija je imela od Chamberlainovih posetov nepobitne koristi. Predvsem so povzdignili moralni prestiž fašističnega režima, prinesli pa so ji tudi materijalne rezultate, tako ugodnejšo razmejitev v Džubalandu in končnoveljavno posest oaze Džarabud, ki v veliki meri olajšuje italijanski položaj na vzhodnih mejah Cirenaike. V zameno si je Anglija zagotovila dvomljivo podporo rimske vlade proti Turčiji v času, ko je kazalo, da Turčija ne bo marala zlepa sprejeti rešitve mosulske-ga vprašanja, kakršno je predlagal Svet Društva narodov. Tudi je Chamberlain baje pridobil Mussolinija za svojo zamisel sredozemske politike. Tako vsaj zatrjujejo Chamberlainu prijazni angleški komentarji. Upravičeno pa se zdi, da se je zgodilo v mnogočem baš obratno, da je namreč Mussolini pregovoril Chamberlaina za nekatere svoje temne, evropskemu miru nevarne načrte. Spomnimo se samo tiranskega pakta, ki ga je, kot znano, rodil lanski Chamberlainov sestanek z Mussolinijem. ' Tudi letos se je govorilo o novem obisku laškemu diktatorju, kar pa se je pozneje preklicalo. Seveda ni prav nič izključeno, da Chamberlain vendarle pri koncu svojega križarenja zopet pristane kje ob italijanski obali, da napravi «vljudnosten» obisk Mussoliniju. Zaenkrat se je Chamberlain zapeljal v španske vode in povabil na svojo jahto Dolphin na kosilo španskega diktatorja Primo de Rivera. Ta obisk je jako vzradostil javno mnenje v Španiji, ki v splošnem ni posebno naklonjeno Angliji, ker občuti britsko zasedbo Gibraltarja še vedno kot trn v telesu španske na-cije. Toda letos si je Španija ali prav za prav generalska diktatura obetala od Chamberlainovega obiska primernih koristi. 2 njim bi se predvsem prekinila politična osamljenost, v katero je padla Španija po svojem lanskem hrupnem izstopu iz Društva narodov, ker ni dobila stalnega sedeža v Društvenem Svetu. Kakor je s svojim predlanskim posetom Mussolinija dal nekak moralni blagoslov fašistovskemu režimu, tako naj bi njegov sestanek s Primom de Rivero povzdignil prestiž generalske diktature v Španiji na predvečer sestanka famozne od vlade imenovane »Narodne skupščine*. Končno je diktator upal pregovoriti Chamberlaina k popuščanju v tangerskem vprašanju.
Prva dva cilja moralne vsebine Je Primo de Rivera menda dosegel, čeprav kaže novo razkrita zarota, da se njegov absolutistični režim še ni popolnoma zasidral v vseh slojih španskega ljudstva Ni pa verjetno, da bi bil glede tangerske zadeve kaj dosti srečnejši kot sam kralj Alfonz, ki je zaman prosil za osebno posredovanje angleškega kralja. Anglija ne more pristati na to, da bi katerakoli sila sama zasedla Tanger in s tem ogražala meno pot v Indijo skozi gibraltarsko ožino. Angliji bolj prija sedanji mednarodno upravljani kot pa čisto španski Tanger, kakršnega bi želel madridski diktator.
Ob priliki Chamberlainovega razgovora s Primom de Rivero se mnogo razpravlja tudi o nekem angleško-laško-španskem bloku na Sredozemskem morju, ki nai bi se mu pridružila tudi Grčija. Ta blok bi bil seveda v prvi vrsti naperjen proti Franciji, posredno pa bi njegova ost veljala tudi Jugoslaviji in Turčiji. Gotovo bi ta fantastična koalicija bila silno po godu rimskemu Imperlializmu. vendar ni verjetno, da bi se previdna in realistična angleška diplomacija spuščala predaleč v načrte, ki so očividno nevarni evropskemu miru. Chamberlain si z ožjo pritegnitvijo Italije in Španije pač zagotavlja za vse slučaje protiutež proti eventualnemu francosko - nemškemu kontinentalnemu bloku, ki pa je za enkrat še jako oddaljena godba bodočnosti. Nikakor pa ne bo z famoznim sredozemskim blokom šel tako daleč, kot to želi Italija, da bi kompromitiral francosko-ansle-ško antanto. ki je danes pač še edina resna garancija za red in mir v Evropi.
Ultimatum čsl. železničarjev
Praga, 6. oktobra, s. Spor med železničar, ji in vlado, ki se vleče že nekaj mesecev zaradi ureditve novega službenega reda, je dosegel sedaj kritično fazo. Danes so za. stopniki železničarskih organizacij stavili vladi ultimatum, v katerem napovedujejo, da bodo začeli s pasivno rezistenco, ako do 12. oktobra ne dobe zadovoljivega od» govora na svoje zahteve.
Kombinacija o zaroki kralja Borisa
Rim. 6. oktobra, s. Kakor se izve iz zanesljivega vira. so se vršili v resnici raagovori o zaroki princesinje Giovanne. 201etne hčere italijanskesra kralja, z bolgarskim kraljem Borisom. Glavno oviro tvori ikolnost, da je orinresinja Giovanna katoličanka, dočim ie kralj Boris grško-pravoslavne *ere. Zadeva pa je bila preurejena v avdiienci, ki jo je papež včeraj dovolil bolgarskemu kralju. Rešitev bo najbrže slična kakor svoječasno pri v roki princesinje Mafalde s hesenškirn princem.
Politične beležke
Pribičevič in Radič
Zadnja številka radičevskega glasila »Narodni val« pojasnuje, zakaj sta se našla Svetozar Pribičevič in Stepan Radič pri snovanju velikega demokratskega bloka. Radičevo glasilo piše med drugim: »Do sedaj je devet let od začetka naše države bila redovito politična formula; Ali s Pribičevičem proti Radiču ali z Radičem proti Pribičeviču. To je značilo aii s Pribičevičem proti Hrvatski ali s Hrvati proti Srbom v Hrvatski. Hvala Bogu, tega ni več. Beograjska čaršija ne bo več izsiljevala Hrvate s Pribičevičem, a tudi ne bo na račrni Srbov v Hrvatski izkoriščala položaj Hrvatov. Danes je cela Hrvatska, torej ogromna večina vseh Hrvatov in Srbov v Hrvatski v enem taboru. Važni pomični razlogi so dovedli do tega, da sta se našla skupaj Pribičevič in Radič, da rešita te kraje od radikalske samovolje.«
«Po prvi seji»
»Slovenec« priobčuje pod tem naslovom fulminanten uvodnik, v katerem dokazuje, kako trdno stoji vlada in da je ni sile, ki bi zrušila kleroradikaiski režim. Na to pre-tr.lso postavlja »Slovenec« tudi babilonski stolp svojih izmišljotin proti SDS in njenim novi nam. »Slovenec« lahko tako piše, ker njegovi naročniki drugih novin ne čitajo in nimajo niti volje, niti prilike, da b? kaj drugega čltali. Kdor pa vzame v roke beograjske liste, se lahko na lastne oči prepriča, kako dTzno »Slovenec« svoje ljudi mistificira Tako n. pr. piše včerajšnja »Pravda«, glasilo g. Marinkoviča, pod velikim naslovom »Kriza koalicije«, da je neki radikalni član vlade izjavil, da se nahaja vlada v krizi radi dogodkov v Demokratski zajednici in radi snovanja demokratskega bloka. Vukičevičevi prijatelji — piše »Pravda« celo zatrjujejo, da stojimo pred — novimi volitvami. Vsa javnost v naši državi piše in govori o preokretu v notranji politiki, samo »Slovenec« tolaži svoje vernike, da je vlada bolj trdna in bolj konsolidirana kot je bila sploh kdaj kaka vlada v Jugoslaviji. »Habeant sua fa-ta 'libellil« Ali pa slovenski: »Vsako tele ima svoje veselje!«
SLS v službi velesrbske policajradikalije
Včeraj smo prejoli iz Beograda vest, da se je od klerikalne stranke začelo intrigi, rati proti demokratskemu bloku tudi s tem, da bi bilo v tem bloku preveč «pre» čanov». Tako so se klerikalni zavezniki od njih samih nedavno še tako klevetanih «ve Ie9rbskib» radikalov pokazali v bengalični luči. Mesto, da bi V zgodovinskem trenot« ku, ko gre za ustvaritev parlamentarne unije demokracije, ki naj bi prinesla vsem delom države enakopravnost in večje bla» gostanje, SLS stala na strani svojih slo. venskih volilcev, ki že 9 let vzdihujejo nad pristranostjo, krivicami in neredom v dr. žavi, se kakor klop drži policajradikalov, ki jih vsa država in tudi pošteni in pravi radikali smatrajo za izvor vse nesreče v državi. Tako jo zopet enkrat veliki čas pri SLS naiel male ljudi, ki so za par drobtin in za ca polomljen ministrski stolček za« barantali slovenske interese. Ker pa je resnica, da je poturica vedno hujši od Tur. ka, zato ni čudno, če slovenski janičarji v Beograd-u sedaj še intrigirajo s «preča» ni». Zares: Slava SLS!
Ali dr, Korošec res nič ne drži na svoje ime?
Včerajšnji »Slovenec« udriha v uvodniku po Pribičeviču te Radiču ter pravi, da se bo »vsak politik, ki količkaj drži na svoje dobro ime, skrbno varoval komprimitirati se« z zvezo ž njima. V isti številki pa »Slovenec« priobčuje sicer na precej skrit način izjavo dr. Korošca, ki vabi g. Radiča v vladno koalicijo. Beograjski listi priob-čujejo to dr. Kot oš če vo izjavo pod naslovom: »Dr. Korošec pruža ruku g. Radiču za uiazak u vladu«. Radi bi vedeli, če velja tudi za dr. Korošca včerajšnji uvodnik »Slovenca«, ki pravi, da se bo vsak politik, ki količkaj drži na svoje dobro Ime, skrbno varoval kompromitirati se z Radičem ... Pravijo da v stiski trudič še muhe lovi in čudno ni. če režimski priga-njači lz_strahu pred demokratskim blokom love na eni strani Pribičeviča, na drugi pa Radiča.
Odgovor na pretnje z novimi volitvami
PoKcajradlkali menijo, da je država njihova in da Imajo zato samo oni pravico do vlade. Sedaj, ko se vstvaria velika parlamentarna unija demokracije, ki naj z veliko večino poslancev prevzame državno krmilo v svoje roke, so začeli zato žugati z novim razpustom Narodne skupščine ter z novimi volitvami. Kakor poročajo beograiski listi, so snovatelji demokratskega bloka na te predrzne in absolutistične pretnje odgovoril! s tem, da izjavljajo, da bi v slučaiu novih volitev celokupna opozicija po vsei državi postavila skupne kandidatske liste. V tem slučaiu bi vlada doživela popoln polom. aH pa bi morala t grobim nasiljem uničiti vse pravne, parlamentarne in ustavne ustanove v državi, da bi dobila večino. Groženj policairadikalov z novimi volitvami se nihče ne boji in "to tem manj ker nihče ne bi mote! prevzeti odgovornosti za stTašne posledice, ki bi lahko nastaie v slučaju takega nasilja.
Angleški konservativci in ženska volilna pravica
Cardiff, 6. oktobra, (lo.) Konferenca bon« servativne stranke je z veliko večino odo« brila predlog, da se prizna ženskam volil« na pravica že z 21 leti. Istotako ie bila odobrena skoraj soglasno resolucija, v ka« teri se čestita vladi k njenemu delu n » formo lordske zbornico.
asi
S plenarne seje Zveze za tujski promet v Sloveniji
Ljubljana, 6. oktobra
Danes se je vršila pod predsedstvom dvornega svetnika g. dr. Mama plenarna seja Zveze za tujski promet v Sloveniji. Udeležili so se je zastopniki ljubljanske in mariborske oblasti, velikega župana mariborske oblasti, ljubljanskega mesta, direkcije pošte in brzojava, železniške direkcije, Trgovske in obrtne zbornice ter razaii drugi javini delavci. Po pozdravnem govoru je g. predsednik obrazložil organizacijo Zveze ter njenega urada, navedel njene pridobitne vire ter pojasnil pomen društva »Put-nika« za našo Zvezo ter njej sorodne organizacije v državi, ki jih materijalno podpira. G. predsednik dr. Mam je ugotovil, da je letošnja sezona rekordna ter da je daleč prekosila vsa pričakovanja. Navedel je nekatere statistične podatke ter je izrazil mnenje, da ne bodo mogla naša zdravilišča in letovišča zmagovati navala tujcev, če ne bomo poskrbeli za zgradbo primernih hotelov in penaijonov.
Ravnatelj Pintar je podal obširnejše poročilo o propagandnem delovanju Zveze v letu 1927 v tu- in inozemstvu. Poročal je tudi o kongresu oficijelnih tujsko-prometaih organizacij vseh evropskih držav, ki se je vršil te dni v naši državi .
Za bodočo sezono le bilo sklenjeno, da se omeji delovanje Zveze bolj na informativno kot pa na propagandno akcijo. Sklenilo se je, da bo Zveza založila poseben nemški vodnik za Ljubljano, ki ga sestavi g. dr. Andrejka, nadalje nemški vodnik za mesto Celje ter ilustrirane prospekte v francoskem in nemškem jeziku. Ponatisnila se bo za bodočo sezono tudi francoska brošura »Visicms de Slovenje«, ki bo služila za informacijo francoski, angleški, poljski, ru-munski in nordijski publiki. Za slovenske obiskovalce Adrile pa bo Zveza založila poseben vodnik po našem Primorju.
Stavljeni so bili razni važni predlogi glede izboljšanja železniških zvez v Sloveniji, osobito zveze Slovenije s Sušakoin in Splitom. Apeliralo se je na železniško upravo, da te nedostatke po možnosti odpravi.
Iz poteka zborovanja je bilo razvidno, kako ogromno delo vrši Zveza za tujska promet v Sloveniji za naše narodno gospodarstvo. Letošnjo rekordno sezono v Sloveniji In našem Primorju je pripisovati v veliki meri neumornemu, nesebičnemu in sistematičnemu delu tako naše Zveze za tujski promet, kakor tudi njenih posestrim v ostalih delih naše domovine.
Moč in lepota
(Filmsko predavanje ZKD o moderni kulturi telesa.)
V soboto in v nedeljo, dne 8. in 9. t m. predvaja ZKD v kinu Matica najlepši kulturni film sedanjosti »Moč in lepota«, delo slovite nemške tvrdke »Ufa« v Berlinu. V tem filmu vidimo vse panoge telesnih vaj in razvoj športa cd prvega početo do današnjega dne. Od starih Grkov in Rimljanov preko starih Germanov vidimo skrb in nego vseh narodov za telesno zdravje in korist, katero ina športno udejistvovanje na človeško zdravje. V filmu samem sodelujejo znamenite osebnosti, kakor norveška kraljevska rodbina, Lloyd George, Lord Balfouir, John Rrckefeller. Gerhart Haupt-mann ter najslavnejši športniki sveta. Znanstveno in higijensko je obdelal film zdravnik dr. Nich Kaugmann. ki je kapaciteta na polju telesne higijene. Film je že svoječasno vzbudil vseobčo pozornost kul-
Prvič v L',ubljani i
Junaštvo, energijo, predrzno smelost in lj iba^i polno srce ram nokažejo 3 prijatelji — 10 nog
Tom, Tira in Taks.
v/ t I mu se posebno odlikujejo ART AC0RD, konj TIRA ;n pes 1AKS.
Izvrstna vsebina pose n > krasni naravni posnetki itd
Premiiera se • rši danes točno ob: 4., p >1 6 , pol S. in 9
ELITNI KINO MATICA
Tele on 21 -1
turnega sveta. Ves tisk je bil poln občudovanja in pohvale. Predstave se bodo vršile v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 9.30 m ob 11. Opozarjamo občinstvo, zlasti naše športnike ter šolsko mladino in dajaštvo, da si zanesljiv, ogleda ta spored.
Na
mojem vrticu
(Jesensko premišljevanje.)
V četrtek po sv. Matevžu zjutraj.
Od trobila je glasna plščal v železniški tvomici in zbrala pridne delavce ob strojih, utihnil je tam onkraj Drave pri kapucinih skromni zvon, ki je zapel lepemu jonskemu jutru mehki svoj pozdrav. Jaz pa sedim v svojem vrtiču na klopici. Sam. A ni mi dolgčas. Hlastno srkam vase ta čisti božanski jutranji zrak, zadovoljen uživam ta biagodejni mir, ki vlada okrog mene, in se s polno dušo opajam in naslajam nad čudovito lepoto božje prirode, nad lepoto, ki se prav tako razliva po mojem vrtiču, kakor se razliva po nebotičnih vrhovih planinskih orjakov, po tihih poljih in zelenih gozdovih, po bistrih rekah in nedoglednem morju. Vsak še tako skromen in pozabljen kotiček na božji zemlji je po svoje deležen te nezapopadljive, nedoumne lepote.
Deset korakov je mojega vrtiča v dolžino, in prav toliko v širino. Prijazna črešnja ga ščiti, pod njenimi vejami se pohlevno skriva mala breskev, ki nosi na sebi {e nekaj sadeža, po leseni ograj' pa se razpleta dvoje, troje vinskih trt; šmarnica je, ne daje bogvekako okusnega grozdja, a obrali smo ga z veseljem in použili s hvaležnostjo. Po gredah raste zelenjava, ki jo vsak dan rabimo za kuho. Ob robu gred pa cveto rdeče in bele astre, med njimi pa poganjajo zadnje cveto\>e pisani, dišeči nageljni.
Skromno, pohlevno je cvetje mojega vrtiča. In gledal bi ga ure in ure. Zdi se mi, kakor bi me ti cvetovi neprestano pozdravljali in mi klicali: ti, božji človek, le ogledaj nas, le veseli se naše barve, le naslajal se z našim vonjem, zate smo tukaj, zato smo tukaj, da te razveseljujemo in ti lepšamo tvoje življenje. Občuduj nas. Spomni se na besedo Gospoda, ki je rekel, da kralj Salomon v vsej svoji slavi in mogočnosti ni bil tako veličasten, kakor ie slehern izmed nas. In res! Vsi modrijani, vsi učenjaki, vsi umetniki naj se zbero, pa naj poskusijo ustvariti samo en cvet astre, pa naj poskusijo mrtvemu listu vdahniti vonj, s katerim se ponaša naš angel! Zastonj njih trud. Kako majhen si, človek, kako ničeva, neznatna dela tvoja, ki izginejo kakor prah v primeri z deli, ki jih snuje in ustvarja Vi fina roka. Take misli o človeški ničevnosti In nezmožnosti se mi vsiljujejo, pa magari
da opazujem le neznatno travico, ki rije iz tal mojega vrtiča.
In ta jutranja glasba! Po cvetju pošume-vajo neutrudno čebelice, med vejami čreš-nje imajo neznani vrabci svoje enostavne, a vendar ušesu prijetne pevske vaje, onkraj ograje požvižgava ščinkovec, iz razora sosednje njive čuješ rezki klic jerebice, ki s svojim gir-rik svari tovarišice pred pretečo nevarnostjo. Gori po žicah elektrovoda, ki so razpete preko vrta, pa posedajo zadnje lastovke in se gostoleč pogovarjajo, kako in kedaj bodo odrinile. Ej, ljube prijateljice, le še počakajte, le še ostanite pri nas in odložite svoj odhod na kolikor mogoče pozen čas. Saj pravijo, da je potem zima mila in kratka, ako lastovke kasno odhite na jug. Vse ptičje petje in žgolenje pa preglašajo zgovorni klopotci, ki na vseh gričih že tako zapeljivo pozvanjajo in vabijo k trgatvi. In bodi trgatev obila in s tisočerimi kapljami žlahtnega soka poplačaj sleherno kapljo znoja, ki je zalival obraz neutrudnega vinogradnika!
Med to cvetje in petje pa se usipljejo žarki nebeškega solnca, oživljajo človeka in ptico in cvetlico in dajejo rast zelenjavi in travi ir žitu. Pozdravljena in zahvalje-na ti dobrotljiva luč! Sij srečnim, tolaži nesrečne vračaj na pravo pot tiste, ki so jo zgrešili! Kaka uteha, da so tvoji žarki prav tako namenjeni pravičniku kakor grešniku. Ljubo solnce, ogrej srca onih, ki jim pojemlje in ugaša žar človečanstva.
Koliko užitka mi daje moj vrtiči ako se po njem pase moj pogled! In kolika lepota se pred mano razgrne, ako za trenutek vstanem s klopice in se ozrem okrog sebe. Na levo se visoko gori beli Sveti Volbenk, blizu njega se dviga vitki razgledni stolp, temnoobrasli pohorski vrhovi izginjajo drug za drugim tla proti koroški strani, na desno se košati Kozjak, tam nad Kamnico pa na strmem griču domuje Sveti Vrban, mogočni zaščitnik vinske trte in čaščen patron naših vinogradnikov.
V to moje jutranje opazovanje in pre-mišljanje pa se mi nehote zopet in zopet vpletajo čudovito lepi stihi, s katerimi je nesmrtni naš Prešeren zaključil globoko svojo »Gloso«. Ti stihi veljajo v prvi vrsti za pesnike, veljajo pa prav za prav tudi za vsakega človeka, ki ima srce in razum za lepoto narave. Glase se:
»Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave.«
Počasi postaja živaihno okrog vrta. Mimo ograje hite v šolo otroci: ijudskošclski učenci, realci, gimnazijci, učiteljski priprav-
it prazgodovinski najdbi na Barju
Kot smo pred dnevi poročali, so izkopali na Barju v Matenji vasi pri Studencu čoln iz časov mostiščarjev. Dva kilometra vzhodno od kraja prvotnih najdb je naletel neki posestnik na čoln, ki je ležal kak poldrugi meter pod zemljo. Prvi je obvestil Muzejsko vodistvo barjanski rojak g. dr. Iv. Modic. Vendar pa se z izkopavanjem radi vlažnega vremena ni moglo takoi pričeti, čoln je bil razmehčao kot testo. Pod vodstvom dr. Mala so čoln od vseh strani odkopali in ko se je osušil, so ga te dni zvlekli iz stoletnega ležišča. Pripeljali so ga v muzej, kjer so ga impregnirali s klejem. da ga tako obvarujejo razpada, čoln je iz pozne kamene, oziroma brončene dobe, v kateri se je pa pri nas še uporabljal kamen Dolg je 9 m. širok približno */< m in je izklesan ali izžgan iz enega samega hrastovega debla. Kljub vestnemu kopanju v bližini pa se ni našlo nikakih dru-
gih predmetov, s pomočjo katerih bi se dala skonstruirati podrobnejša slika mosti-ščarske naselbine.
Naš muzej ima že sllčen čoln, vendar ga pa poslednji po velikosti in ohranjenosti prekaša.
Danes ob 9. url zvečer: orijentalna premijera
„BELA SUŽNJA"
Vladimir Gajdarov, Liane Haid. Samo še danes ob: 4., pol 6., pol 8.
«Florentinski goslač«
Conrad Veidt, Elizabeta Bergner, Walter Rilla.
Telefon 2730.
KINO «DVOR»
Kulturni pregled
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 8.: «Školjka».
Nedelja, 9.: »Školjka«. (Gostovanje na Viču.)
Mariborsko gledališče
Predstave se pričho ob 20. Četrtek, 6.: »Revizor*. Premijera. O tvorit*
vena predstava. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: «Revizor». B. Nedelja, 9.: «Bajadera». Premijera.
Celjsko gledališče:
Četrtek, 6.: »Hlapci«. Cankarjeva drama.
Ljubljanski operni baletni zbor je v letošnji gledališki sezoni v toliko izpopol« njen, da bo popolnoma sposoben tudi za večje samostojne baletne nastope. Tako je \ repertoarju in se že študira Nedbalov balet »Andersenove pravljice® poleg drugih nalog, ki čakajo v letošnji sezcnr baletni zbor. Prvi nastop našega baleta je v nede* lio pri predstavr opere «Faust». Baletni zbor pleše v drugem dejanju dva valčka. Njegov nastop pa je posebne važnosti v Valpurgini noči. Tu so štiri baletne točke, in sicer pleše prvo zbor, v drugi je šolo« nastop gdč Wisiakove, v tretji točki pleše g. Vlček z dvema faunoma in v četrti je
zopet nastop celega baletnega zbora. — Opozarjamo na to operno predstavo, ki je zasedena s prvimi močmi naše opere.
Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 8. oktobra Kraigherjevo dramo <Školj-ka», ki je dosegla pri premijeri izvrsten uspeh in žela pri kritiki vseobče priznanje. V nedeljo 9. oktobra pa gostuje v Sokol-skem domu na Viču.
Otvoritev dramske sezije v Ljubljani
V soboto, dne 8. t. m. se otvori v dramskem gledališču sezona s Shakespearejevo renesančno bujno komedijo »Ukročena trmoglavka«. To delo ima med vsemi Shakes-pearejevirtti komedijami največji odrski uspeh in je od nekdaj najpogosteje na repertoarju svetovnih gledališč. Nesmrtni par Petruchio in Katarina (nekaka prva izdaja že znanega nam drugega para Benedikta in Beatrice iz »Mnogo hrupa za nič«) je jasno središče pestrih prizorov, v katerih se sučejo plahi mladi Ljubimci, plešasti stari snubci, lahkomiselni srečolovci. skopi in resni očetie in laži-očetje, pretkani sluge, hinavske ljubimke, ki se nazadnje izkažejo za prave rojene trmoglavke, ko se vrne razvpita Katica v svoje prvotno, resnično bistvo ljubeče in udane žene. Shakespeare-
6v humor se je tu razpustil v vso razposajenost. ker je glavno dejanje igra v igri; vprizore jo potujoči igralci za pijanega kotličkarja Suka, ki ga je dal lovijalen lord v spanju prenesti v svojo spalnico in mu su-geriral. da je mogočen gospod. Tako si je Shakespeare lahko dovolil vso fantastičnost stare komedije del arte. ki jo je pa prepojil kljub vsi burkavosti s svojo mojstrsko psihologijo in duhovitostjo. Poleg že imenovanih nastopi ves moški ansambl, od ženskega gdč Vida Juvanova v vlogi Ka-tarinine sestre Bianke in ga. Juvanova v vlogi košate vdove.
Artur Rubinstein je koncertiral prve dni oktobra v Zagrebu in Beogradu. Imel je na programu: Schumanna, Chopina, Prokofjeva, Skrjabina, Albenitza in Fallo.
Skladatelj Miloje Milojeviž, znani srbski komponist in glasbeni kritik, je pravkar izdal v založbi beograjske knjigarne Kohn knjigo, obravnavajočo temelje glasbene umetnosti. Knjiga, ki sestoji iz treh delov, je namenjena v prvi vrsti šolskim zavodom. Prosvetno ministrstvo jo priporoča s posebnim odlokom.
Razstava skladatelja Suka v Pragi. Dne 9. t. m. se otvori v praškem <Mozarteumu> razstava kompozicij, originalnih manuskrip-iov, fotografij in karikatur, ki se nanašajo na znanega češkega glasbenega tvorca Jose-fa Suka. Razstava bo trajala štiri tedne in bo bogato ilustrirala zgodovino Češkega kvarteta.
niki. Bog jim daj sreče in uspeha pri učenju, dovedi jih do poštenega kruha in jih očuvaj pred vsem vsakovrstnih bolezni in jih obvaruj tudi ran, ki nam v življenju tako rade zastrupijo dušo in srce. Sreča s tabo, ti zlata mladina.
Ti pa moj mariborski vrtiček v mirnem zatišju Koroškega predmestja mariborskega, pozdravljen! Saj mi nudiš dan na dam toliko tihe zadovoljnosti, pisane mikavnosti pa mi budiš zlate spomine na očetov vrt tam v Moravski dolini, pa na prijazni vrt ljube pokojne tašče tam pod cerkvioo sv. Trojice v Idriji, in na moj vrtiček tam sredi polja za nepozabnim Kranjem, na vrtiček, ki ga je bilo za »dva kovtra«, ki pa mi je vendar dajal najpotrebnejšega za kuhinio.
Smo že taki ljudje! Ako smo zrasli med vrtovi, njivami, travniki in gozdovi, nas vedno vleče in vabi med cvetje in zelenjavo, med žito in drevje. In tako nimamo vsega drugega, nam je v veliko srečo te zadovoljnost nazadnje m al vrtiček, ki ga smemo imenovati svojega, kjer se smemo po mili volji radovati božjega stvarstva.
Prof. Maks Pirnat.
Bratomor na Viču
Delavec Pavle Pestotnik priznava umor svojega brata Ivana Pestotnika.
Ljubljana, 6. oktobra
Dne 30. septembra smo poročali, da je zapazil trgovski potnik Josip Tekavc v Malem grabnu za naselbino »Bonifacij©« truplo neznanega moža, ki je bilo zapleteno v vodi med koreninami. Tekavc je dogodek takoj prijavil na viški stražnici ter je bilo truplo, v katerem so spoznali 331etnega delavca Ivana Pestotnika, na odredbo mero-dajne oblasti takoj spravljeno iz vode na breg.
Komisijski ogled, bi sta ga izvršila policijski nadzornik Matko Močnik ter namestnik policijskega zdravnika dr. Polenšek, je ugotovil, da je mož, na katerem ni bilo opaziti sledov nasilja, najbrž postal žrtev pijanosti in je v vinjenem stanju po nesreči zašel v vodo. da pa tudi ni izključen samomor Kakir pa je bila zadeva na prvi pogled čisto enostavna, je bila hkrati tudi vrlo zagonetna
Zaslišana priča Pavle, brat pokojnika, je izpovedal, da ie bil Ivan velik pijanec ter da je imel več dolgov. Dne 17. septembra, na dan. ko sta se videla zadnjikrat, mu je brat pripovedoval, da se odpelje na delo na Jesenice Druga priča delavec Juhart Je izpovedal, da sta z Ivanom Pestotnikom noč na 16. prespala skupaj na Belčevem skednju, odtlej pa ga ni videl več!
Zaradi nekam čudnih čeprav verjetnih izpovedi prič policija zadeve ni izpustila iz evidence.
Truplo Pestotnika, ki je po zdravnikovem mnenju ležalo v vodi že nad 10 dni, so prepeljali v mrtvašnico in ga naslednjega dne pokopali Ljudie v »Bonifaciji«, delavci v bližnji opekami ter domačini v okolici pa kar niso hoteli verjeti v smrt Ivana Pestotnika po nesreči in še manj v njegov samomor Slutili so zločin in jelo se je šepetati marsikaj. Govorice so postajale tekom prihodnjih dni vse očitnejše im v sredo zvečer okrog 19. je bil brat pokojnika Pavel Pestotnik aretiran.
Stražniki viške stražnice so ga pričakali, ko se je vračal domov v »Bonifacijo« z dela na Mirju ter mu napovedali aretacijo. Pavel jim je sledil popolnoma pokorno, čudeč se, kaj hočejo od njega. Na stražnici so mu pojasnili, da je osumljen umora svojega brata, proti čemer je ta odločno protestiral Še tekom večera so aretiranca odpravili v ljubljanske policijske zapore, kjer ga je takoj zaslišal nadzornik Močnik.
Policijski organi so ugotovili, da sta se brata 17. septembra zvečer nahajala v gostilni Marije Karo poleg opekarne v »Bonifaciji«. Pila sta »zelenega«, t. j. žganje, v katerem je namočen pelin. V gostilni se je istočasno najahalo tudi več delavcev iz opekarne. Brata sta se med seboj prepirala, kot se je to zgodilo večkrat. Ivan je zopet rentačil. da je Pavle vzel »slabo babo«, ki da je ne more videti in ki naj jo »hudič vzame«. Ivan namreč ni mogel trpeti Pavlove soproge :n ji je vedno grozil, obenem pa tudi rad nagajal bratu. Beseda- je dala besedo in oba sta ie dodobra sprla. Okrog 22. sta nato. skupno zapustila gostilno. Kakor ie izpovedal Pavle, sta šla skupaj do bližnjega znamenja, nekakega spomenika na obisk dveh cesarjev, ki stoji ob razpotju, nakar je odšel Pavle domov, takoj v prvo hišo, dočim je moral Ivan oditi po poti in dalje čez most čez Mali graben do hiše kmeta Antona Brleča, kjer je stanoval. Kaj se je potem zgodilo, Pavle ni vedel povedati.
Nadzornik Močnik pa zagovoru Pavleta ni verjel in ga je prijemal čim dalje trje. Tekom noči ni sicer pri aretirancu ničesar opravil, zato je z zasliševanjem nadalieval danes. Krivil ga je ves dopoldan in še v popoldanskih urah. Okrog 13.30 je Pavle reslgnirano klonil in priznal,
da je on pognal v smrt lastnega brata.
Izpovedal je. da mu je brat zunaj še vedno grozil ter g-Tvoril o njegovi ženi najpod-lejše stvari Prišedši tik mostu dio struge, zaradi deževja prejšnjih dni močno narastle-ga Malega grabna, je Pavle sunil Ivana s komolcem, nakar je ta odletel v vodo. Ivan je v vodi še nekaj časa vpil, nato pa utihnil. Pavle se je zatem podal nazaj v gostilno popolnoma prepričan, da je brata voda pogoltnila. Okrog 23. je odšel spat proti domu Drugo jutro ie odšel pogledat k Brle-ou, če se brat morda le ni skobacal iz vode. »Ce bi se to pripetilo, bi me Janez sigurno poiskal in ubil,« je pripomnil Pavle ob koncu. »Briecu sem rekel, da sem prišel Janeza budit, ker sva se prejšnji večer domenila, da ga pokličem, ker mora na delo! . . Brleč mi ie verjel . . .«
Preden je Pavel Pestotnik končal svojo izpoved, je ponovno naglasil, da je pognal hrata v vodo samo zaradi tega, ker Je bil napram njemu in napnm njegovim strašno nasilen. Vsi so se ga bali. Zaradi groženj je
Danes ob 9. uri zvečer
velika orijentalna premijera za Jugoslavijo:
„BELA SUŽNJA"
VLADIMIR GAJDAROV LIANE HAID
Film neverjetnih lepot. — Senzacijonalna drama iz Orijenta. — Bela sužnja svojega moža. — Prodana v hišo sladkosti v Kairu. Beg v puščavo. — Film je posnet: .Oaza Biskra, Kairo, Sahara, Nizza, Pariz, Mar« seiMe.
Oglejte si prelepe fotografije, ki so raz« stavljene v Šelenburgovi ulici (trgovina Stacuh).
Pomnoženi umetniški orkester.
Telefon 2730. Kino «DVOR»
biLa bojazen tudi upravičena. »Moj brat Janez je že kot 131-etmi fant zaklal brata Franceta. V naši rodbini smo sploh čudni ljudje. Moja sestra Neža, sedaj vdova Ver-linišek, je 1. 1922 ubila svojega moža Antona ter ie morala presedeti 4 leta težke ječe . . .«
Pavle Pestotnik je star šele 26 let in Je bil doslej še nekaznovan. Senzacijonalno priznanje premišljenega umora je prebivalstvo Viča in okolice silno presenetilo.
Porota
Umor Resnika nepojasnjen
Obtoženci vsi oproščeni
Maribor, 6. oktobra.
Porotna razprava proti obtožencem Bez» jaku, Klemensbergerju, Jamerniku in Go» lobu radi umora finančnega stražnika Jan« ka Resnika je trajala tudi danes ves dan, od zjutraj do pozne noči, torej cele tri dni Dopoldne je bil zaslišan jetniŠki paz« nik Lindič, kateremu je Jamernik pravil o umoru Resnika dne 2. decembra 1926., ko so orožniki pripeljali Dominika Jamernika iz Št. Dja v preiskovalni zapor. Lindič je povdarjal, da ni imel Jamernik nobenih poškodb in jih tudi kazal ni.
Sodni dvor je potem ves dopoldan čital izpovedi prič, bi niso bile zaslišane od so« dišča. Mnogo časa je zavzelo zlasti čitanje akta zoper nekega Hodla, proti kateremu so vodili preiskavo radi suma udeležbe pri umoru Resnika. Ta Hodi je namTeč lan« sko jesen pravil v bližini Cmureka v Av» striji, ko je bil pijan, da je umoril neke« ga jugoslovenskega financarja, zaradi česar ne sme več nazaj v našo državo. Hodi pa je' na to dokazal svoj alibi s pričami, da se v času od 3. oktobra ni odstranil od svojega kraja v Ščavnici. Kazensko pošto« panje proti njemu je bilo nato ustavljeno.
Razpravna dvorana je bila ves dan natr« pana Mariborčanov in okoličanov, poseb« no mnogo pa je bilo seveda orožnikov in finančnih stražnikov.
Obtoženca so vztrajali pri svojem zago« voru, da so nedolžni. Posebno ehementno je tudi danes nastopal mladi Jamernik, ki se je skoraj pri vsaki priliki oglašal k be« sedi in polemiziral celo s predsednikom, ki pa je upošteval njegovo slaboumnost, in ostro i-padal. Opoldne je bila razprava zo» pet prekinjena.
Zadnje poglavje te težke razprave, pri kateri je bilo zaslišanih vsega okrog 80 prič, je pričelo šele popoldne ob 15. uri z govori zagovornikov in javnega obtožite« lja. Govori obeh braniteljev dr. Šnuderla in dr. Reismana ter govor državnega pravd nika dr. Jančiča, so trajali skoraj pet ur do 20. ure zvečer, ko je podal še predsed« nik, vss. dr. Strgar resume.
Sledila je napeta polurna pavza, ko so se urna niti porotniki k posvetovanju, da odgovore na štiri glavna vprašanja, če so obtožei. i krivi hudodelstva umora, zagres šenega dne 7. septembra 1926. ? Novinah pri St Ilju nad Jankom Resnikom. V dvo« rani in po hodnikih sodišča se je razvila živahna debata med občinstvom in med juristi o uspehih tridnevne ,>orotne razpra« ve. Mnenja so bila zelo deljena. Ob pol 21. so se porotniki vrnili in ob svečani tišini je njihov predsednik g. Andrej Oset pro« glasil, da so porotniki z 8 glasovi pri Bez« jaku, Klemensbergerju in Jamemiku, in z 12 glasovi pri Alojziju Golobu zanikali krivdo. Paznik je nato pripeljal v dvorano obtožence, ki jim je predsednik senata spo ročil, da so oproščeni. Obtoženci so raz« sodbo sprejeli z zahvalo in se globoko pri« klanjali. Posebno veseli so bili sorodniki Jamernika in Klemensbergerja, ki so sedeli zadaj v klopeh in kmalu nato sprejeli ob« toženca v svojo sredo, da se vrnejo z nji« ma še isti večer domov. Žalosten je ostal te najstarejši med njimi Vinko Beziak, ka. teremu so med tem dostavili od finančne oblasti novo obsodbo radi tihotapstva hi bo moral še 41 dni presedeti za zamreže* nim oknom.
Domače vesti
*	Izprensembe v državni službi. Deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Slavko Šume-njak je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. Oblastni veterinarski referent pri velikem županu podonavske oblasti, Ljubljančan Hugon Turk, je tralno vpokojen. Nadalje so vpokojeni železniški uradniki: Josip Zoreč, uradnik 1. kategorije pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, ter uradniki III. kategorije Franc Tertnik, Le-opoldina Grilc, Edvard Križnik, Simon Mla-ker, Ivan Ogorevc, Alojzij Jerše, Rudoli Kocman, Franc Kovačič, Franc Kranic, Mj-ha Slanič, Franc Gregorec in Jakob Ma-carol — vsi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
*	Odlikovanje. Na predlog ministra za narodno zdravje ie odlikovan S- dr. Milan Jovanovič - Batu t, univerzitetni profesor v pokoju, z redom Sv. Save prvega razreda.
*	Zveza mest Jugoslavije, Kakor je našim čitateljem znano, je bil svojedobno za predsednika Zveze mest Jugoslavije izvoljen zagreški župan arhitekt Heinzel. Vlada pravilnika te zveze še do danes ni odobrila. Novoizvoljeni zagrebški župan Heinzel odpotuje vsled tega te dni v Beograd, kier bo od ministra za notranje zadeve zahteval, da čimprej odobri omenjeni pravilnik, ker je to predpogoj za sklicanje redne glavne skupščine te zveze. Nadejati se ie, da bo pravilnik v kratkem potrjen, nakar se bo takoj vršila prva glavna skupščina zveze mest Jugoslavije v Zagrebu. Na skupščini bo izvoljena stalna uprava zveze r.a tri leta. Sedež zveze bo prva tri leta v Zagrebu.
» Nov tolmač za angleški jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani ie imenovalo odvetniškega kandidata Ferdin. Majarona za tolmača za angleški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Užički zadružniki v Sloveniji. Včerajšnja beograjska »Politika* prinaša izpod peresa St. T. Jovanoviča daljši članek o potovanju užičkih zadružnikov po Sloveniji. Pisec ne more dovolj prehvaliti gostoljubnosti in prisrčnosti bratov Slovencev, ki so je bili deležni srbski kmetovalci. Posebno izredno prisrčen in spontan jim ie bi! sprejem v Zabnici pri Kranju.
*	Telefonska cenzura v Trstu in Julijski Krajini. V zadnjih dneh je nastavil tržaški prefekt 25 uradnikov z nalogo, da poslušajo vse teleionske pogovore in jih steno-grafirajo. Toliko v ravnanje našim ljudem!
*	Osebne vesti s pošte. Postavljeni so za pogodbene poštarje: Aleksander Bernec v Mačkovcih, Julko Belina v Vurbergu pri Ptuju, Ivanka Podboj v Grahovem Pri Cerknici, Jožica Zaje v Zrečah. — Napredovali so za pb. ur. II-5 Jožo Cdček, pb. ur. II1-4 na ravnateljstvu; za zvan. 2. skup. V. Kovač, služ. 1. skup. pri teh sekc. v Litiji; za zvan. 3. skup. M. Babnik in Iv. Metelko na Ljubljani 1, M. TeTpin na Ljubljani 2, A. Zaviršek na Ljubljani 7 in St. Pevec pri teh. sekc. v Zidanem mostu, vsi služ. 2. skup. — Premeščeni so: pb. ur. II-3 P. Rabič iz Ptuja v Laško za predstojnika in Dragica Šoštarič iz Dubrovnika na Ljubljano 1; pb. ur. 11-4 Mara Kolar iz Mežice na Ljubljano 7, Vida Kušar iz Kranjske gore na Javornik (Gor.), Štefka Žnž-Ijan iz Strnišča na Ljubljano 1, Mara Koc-jančič iz Dobrne na Vojnik, Zofka Poljanec in Gabrijela Uratarič z Bleda v Ljubljano, Iva Peternelj z Bleda v Škofjo Loko, Ana Gonušček pa v Celje; pb. ur. 11-5 Ana Vizjak iz Tržiča v Celje, Draga Kuralt z Ljubljane 1 na Rakek in Mara Klatzer z Bleda na Ljubljano 2; telef. II-3 Nežika Anderlič iz Ljubljane v Kranj in Terezija Lovšin iz Ribnice na Dolenjskem v Kostanjevico na Krki; pripr. III-4 Anica Kokolj iz Maribora v Mežo, Marta Kitzler iz Domžal na Ljubljano 7 in J. Zidarič iz Murske Sobote v Veliko Nedeljo; zvan. 1. skup. Fr. Sovdat in J. Muser od 3. k 31. teh. sekc. v Ljubljani. — Vpokojeni: zvan. 1. skup. A. Ažnah na Ljubljani 1, A. Gorše na Mariboru 2 in A. Grims v Skoiii Loki. — Poroke: pb. m. Draga Rebula na Rakeku z J. Ačimovičem in Slava Rodič na Mariboru 1 z J. Kelucem. — Odpuščeni: <:pr. II-3 Albert Gabrič v Rogaški Slatini, pogod. poštarica M. Bukovec v Gradcu v Beli Krajini in služiteljica A. Mandell na ravnateljstvu.
*	Železniške karte za narodne poslance.
Prometni minister je izdal odredbo, s katero se razveljavljajo brezplačne železniške karte narodnih poslancev, izdane pred 5. oktobrom 1927. Odslej so veljavne samo k2rie, izdane z datumom 5. oktobra letos.
*	Predsedniki volilnih odborov za skupščinske volitve so po navodilih in predpisih pravočasno položili svoje potne račune in še do danes niso dobili pripadajoče jim potnine in dnevnic. Baje je g. veliki župan odredil, da se počaka z likvidacijo vse dotlej, dokler ne bodo sreska poglavarstva zbrala vseh partikularjev. To pa utegne trajati še dolgo časa — kajti poiskati si je treba raznih potrdil po zelo oddaljenih krajih. Da bi se radi tega biro-kratično zavlačevalo izplačilo drugih pravilno potrjenih potnih računov, nikakor ni v redu, ker je kredit na razpolago. Pričakujemo, da bo likvidacija teh računov nemudoma odrejena.
*	Nogomet srednješolcem zopet dovoljen. Minister prosvete dr. Kumanudi je razveljavil naredbo, s katero se je v srednjih šolah zabranil dijakom nogomet, dijakinjam pa hazena.
*	Avijatični dan v Zagrebu. V smislu sklepa zagrebškega Aero - kluba se bo vrši: v Zagrebu dne 23. oktobra projektirani »avijatični dan«, za katerega je prometno ministrstvo obljubilo znatne vozne olajšave. Program za »avijatični dan« še ni defmitiv-no določen. Sodelovalo bo lepo število avi-jatikov z avijooi raznih tipcn.
*	»Spisak pošta, telegrafa i telefona n kraljevini SHS«. Ministrstvo pošte je ravnokar izdalo seznam vseh pošt v naši državi. Navedeno je pri vsaki pošti, ima - li telegraf ali telefon ter vozna smer nje zveze. nje uradovanje itd. — sploh vse, kar je v zvezi s poštnim prometom. Knjiga, vezana, velja 15 Din in se dobi v Ljubljani pri ekonomatu poštne direkcije. Naročila sprejemajo vse pošte brezplačno.
*	Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani ga. Alojzija D. e n o v ec, roj. V o r i n a. Pogreb pokojnice se bo vršil danes ob 17. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva!
*	Za prehrano Hercegovine. Oblastna skupščina v Mostarju se sestane prihodnji teden. Bavila se bo v prvi vrsti z vprašanjem prehrane Hercegovine. Za prehrano Hercegovine ie treba 3000 vagonov hrane.
*	Zabranjen italijanski list. Tržaškemu fašističnemu listu »Popolo di Trieste« je uvoz in razpečavanje v Jugoslaviji zabra-njeno. List že dalj časa uprav strupeno n?pada našo državo ter je v nekem svojem uvodniku meseca avgusta žalil celo našega kralja. Vsem slovenskim listom je uvoz v Italijo prepovedan, a italijanski listi se neovirano razpečavajo v Jugoslaviji. Zob za zob!
*	Poštni pripravniki IIL kat., ki so dovršili dve leti službe, naj se v svojem interesu prijavijo k izpitu. Kdor se ne bo priglasil, bo moral nemara še v tečaj. Prijavijo nai se do 15. novembra t. 1. Izpiti bodo bržkone okoli Božiča.
*	Planincem v vednost. Erjavčeva koča na Vršiču (1523 mj ostane zaprta vsako soboto in nedeljo ter na praznike in dneve pred prazniki. Koča bo v teh dneh oskrbovana kakor v letnem času. Poset koče je priporočljiv radi lahkega dostopa (2 uri iz Kranjske gore) posebno v jesenskem in zimskem času, ko je večina planinskih koč zatvorjenih. Kakor nam javlja oskrbnik koče, ne delajo sedaj Italijani pri izletih na Mojstrovko in pri prekoračenju meje nobenih težav. Kdor hoče uživati vso lepoto naših gera in dolin v jesenskem in zimskem času, naj se potrudi na Vršič in ne bo mu žal.
*	Na dekliški osnovni šoli v Konjicah je
razpisana služba šolske upraviteljice v stalno namestitev. Prošnje naj se vlože najkasneje do dne 31. oktobra 1927.
*	Gibanje nalezljivih bolezni. V ljubljanski oblasti je bilo dne 21. septembra na nalezljivih boleznih bolnih oseb in sicer: na škrlatinki 20, na tifuznih boleznih 19, na griži 13, na dušljivem kašlju 11, na davici 7, na šenu 3 in na krčeviti odrevenelosti 3.
*	Otvoritev Narodnega gledališča v Skoplju. Dne 26. oktobra bo v Skoplju na svečan način otvorjeno tamkajšnje Narodno gledališče, zgrajeno na najmodernejših principih tehnike. Gradbeni stroški znašajo pet milijonov dinarjev. Velikih otvoritvenih svečanosti se udeleži tudi kralj Aleksander.
4 Blagajnik TPD. v Laškem poneveril 250.000 dinarjev. Nedavno smo poročali o veliki poneverbi, ki jo je zagrešil na škodo TPD. njen blagajnik E. K. pri rudniku Huda jama v Laškem. E. K. je takrat brez sledu izginil. Pretekli teden pa se ie nenadoma sam javil v Ljubljani in izpovedal, da ni poneveril samo 97.000 Din, temveč 250.000 Din. Denar je zapravi! v nočnih lokalih v Budimpešti in v Sremu.
*	Velik požar v Subotici. V Subotici je v sredo zvečer izbruhnil požar v tamkajšnji tovarni škroba, ki ie pogorela do tal. Gasilna akcija je radi pomanjkanja vode ostala brez uspeha. To ni prvi požar, ki se ni mogel pogasiti zaradi pomanjkanja vode ker v Subotici nimajo vodovoda!
*	Aretacije homoseksualcev v Zagrebu. Na odredbo socijalnega odseka zagrebške policije sta bila včeraj aretirana vsak v svojem stanovanju tajnik direktorja drame Narodnega gledališča Josip Kulundžič in carinski uradnik Mihajlo Turkovič. Obe aretaciji sta v zvezi z znano homoseksualno afero, o kateri smo že poročali. Kulundžič in Turkovič bosta predana sodišču.
*	Roparski napad v gozdu. Ko se le v soboto vračal posestnikov sin Josip Poto-kar iz Račjega sela iz Trebnjega s kolesom domov, sta na okrajni cesti v gozdu »Fojč-na, nad vasjo Pekel nenadoma skočila pred njega dva moška Eden moški ga je brzo pograbil za desno roko ter mu nastavil sa-
PLETENINE
damski telovniki damski puloverji moški telovniki mošk' puloverji
od Din	80'— naprej
.	.	108'- .
.	.	84- .
.	,	112— ,
otroški telovn. in pulov ,
44--
v veliki izberi pri P. STERK nasl.
MILOŠ KARNIČNIK-U
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18
NAJBOLJŠE, NAJTRPEJNBSE ZATO NAJCENEJŠE
Previdnost
je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna Zato se mora vsak, kdor kupuje
čuvati potvorb ln paziti nato, da dobi vedno res prave tablete Iz Hoechsfa v originalnom zavoju z zaščiteno znamko M.L.B
mokres, drugi pa mu .ie posegel v žep in potegnil iz njega denarnico z vsebino okrog 250 Din Po oprav^etiem ropu sta lopova zopet pobegnila v gozd Drzna roparja orož-ništvo marljivo zasleduje.
* Težka nesreča na železnici. V Paza-ricu pri Sarajevu se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Delavec v tamkajšnji železniški kurilnici, Gojko Kokot, je radi neprevidnosti prišel pod vlak, ki ga je grozno razmesaril. Kokot je ostal na mestu mrtev.
OBLAČILI M I. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12 so naiboljis m ifaicenetta.
*	Strahovito zastruplienje s plinom v Zagrebu. Na Peščenici so našli v stanovanju knjigovodje Jakše Seidla zastrupljene s plinom Ano Seidlovo, soprogo knjigovodje. in njena malčka. 5!etnega Dušana in 61etno Vlasto. Domnevajo, da sta zastrupljene zakrivila otroka, ki sta pri igranju odprla plinsko cev. Tragedija je vzbudila v Zagrebu, splošno sočustvovanje z nesrečnim možem, ki se ie v istem času vozil po trgovskih poslih v Beograd.
*	Lažni doktor aretiran v Zagrebu. V Zagrebu so aretirali nekega 32;etnega Lov-ra Netzmeckala zaradi številnih goljufij, ki jih je zagrešil v Prrmorju, zlasti v Selcu. Netzmeckal se je izdajal za dr. Narančiča iz Zagreba in je kot tak sklepal številna poznanstva, ki jih ie potem izkoriščal v svoje pustolovske namene. Netzmeckal se je poskušal v zaporu zastrupiti, vendaT pa s® mu poskus samomora ni posrečil.
ILIAM BOYD
MORSKI TIGER
pride v
ELITNI KINO MATICA
*	Ob prlčetku letošnje plesne sezone se
vsi cenjeni klubi, društva in privatni plesni krožki, ki nameravajo prirediti plesne vaje. vljudno poživljajo, da se blagovoliio radi izbire kvalificiranega učitelja plesa obrniti na ljubljansko sekcijo »Udruženja učiteljev plesa«, to je na njenega predsednika g. Černeta, Wolfova ulica 3. Ker so vse letošnje izvirne novitete družabnega plesa po strogo enotnem sistemu naštudi-rane in jih bodo le člani sekcije tudi povsem enako poučevali, se opozarja cenjeno občinstvo. da se pri posluževanju pouka po nekvalificiranih povprečnih plesalcih, ki se izdajajo za učitelje, ne bo moglo nikjer prilagoditi plesalcem ozir. plesalkam iz rednih plesnih šol. — Za sekcijo: L. Cerne. A. Jenko.	14S8
*	Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenčice »Franz Josei«. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljao, da se voda »Franz Josei« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi.
*	Tovarna Josip Relch sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Na Vrhniki je začel ordinirati zdravnik dr. Fran Zupan, bivši hospitant profesor
VVeriheimove porodniške in ženske klinike na Dunaju. Ordinira nad Rutnerjevo trgovino vsak delavnik od 9. do 12.	1492
*	Ženske in moške nogavice, najfinejše in najtrpežnejše, dobite po nizkih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. 199
*	Za žalne prilike nudi krasno izbiro modernih žalnih oblek, kostumov, plaščev itd. tvrdka Fran Lukič, Ljubljana. 1460
*	Sveže norveško ribje olje je prejela in nudi drogerija Gregorič, Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.	1490
lz Ljubljane
u— Za žensko volilno pravico. Članice humanitarnih društev! Ako ste dosegle na humanitarnem polju sijajne uspehe, vam to nikakor ne sme zadostovati. Ne pozabite, da ste se često žrtvovale do skrajnosti; ko pa ste pošiljale prošnjo za prošnjo za državno subvencijo, ste morale leta in leta čakati, da je odpadlo od narodnega premoženja par drobtinic za plemenite namene vaših društev, med tem, ko so možje-vc.iilci — razsipali naše denarje v svoje lastne sebične namene, ker so samo oni imeli vso oblast v rokah. 9krajni čas ie, da posežemo vmes; a za to nam le treba — volilne pravice, da bomo s svojim poštenim sodelovanjem vplivale na pravično razdelitev državnih dohodkov. Pridite zato, da skupno zahtevamo od skupščine pravico soodločevanja pri javnem delu, na shod, ki bo v nedeljo 9. oktobra ob 3. popoldne v Mestnem domu! Beograd naj čaje odločno voljo naših žen. — Pripravljalni odbor.
u— Umetnostno - zgodovinsko društvo
priredi v nedeljo 9. t. m. ob ugodnem vremenu izlet na grad Krumperk, Krtino, Pra-preče, Brdo in Gradišče Vodil bo gospod konservator dr. Fr. Štele. Zbirališče pri kavarni Evropa ob 8. zjutraj. Stroški za prevoz 25 Din za osebo. Priglase po dopisnici ali ustmeno sprejema Narodna galerija v Narodnem doma. I.. levo, do sobote opoldne.
u— Tragična smrt podpolkovnika. Tragične smrti ie v včerajšnji noči preminul v nekem ljubljanskem zdravilišču 501etni podpolkovnik administrativne stroke Mairko Se-kulič, rodom iz Gračaca v Liki. Postrežni-ca ga je zjutraj našla v postelji s prestreljenimi prsi Pokujnik le trpel na skrajno mučni živčni bolezni ter je iskal zdravja po vseh zdraviliščih Slovenije. V napadu duševne depresije si je s kroglo sam pretrgal nit življenja
u— Sokoiska župa Ljubljana. Javlja se vsem župnim edinicam, da je dovoljena za vse udeležnike župne naraščajske tekme, ki se bo vršila v nedeljo 9. t. m. v Ljubljani ob vsakem vremenn, z odlokom generalne direkcije državnih železnic štev. 62.444, z dnem 1. t. m., polovična vožnja na vseh progah župnega območja za vse potniške in mešane vlake, ki velja od 5. do 12. t. m. proti običajnim legitimacijam in potrdilu udeležbe. Vsa društva ponovno opozarjamo, naj pošljejo svoj naraščaj k tekmi, ki se prične ob 9. dopoldne. Zdravo! — Župn0 starešinstvo.
u— Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« iz Zagreba izvaja v soboto 22. t. m. v veliki dvorani hotela Union oratorij »Sv. Ciril in Metod«, delo komponista Božidara Širola, ki se je izvajalo tudi na glasbenem festivalu v FrankfuTtu. Kot solisti nastopijo: dr Viktor Benkovič, Julij Betetto in Josip Križaj. Mešani zbor šteie 100 članov, koncert dirigira zborovodja »Kola« g. Srečko Kumar. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Za zdravje otroka pripravlja »Atena« nabiralni dan. Apeliramo na številna ljubljanska društva, katerim je »Atena« priskočila neštetokrat na pomoč, da podpro z dobro besedo našo prepotrebno akcijo.
u— Za zdravje otroka deluje »Atena« že dolgo let, vendar ne more izvršiti svojega obsežnega programa v oni meri kot bi hotela Prazna blagajna kliče po najtežjem delu, po zbiranju sredstev, če hočemo. da pomagamo onim, ki so naše pomoči potrebni.
u— Darilo za Dečji dom. Inženjer Boris Hribar, tovarnar v Ljubljani, je za Dečji dom kraljice Marije daroval znesek 710 dinarjev. Plemenitemu darovalcu iskrena zahvala!
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek sn bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina gotovine, 1 tatvina kolesa. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek žaljenja straže, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prodaje premoga v noplomblranih vrečah in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 zaradi nedostojnega vedenja.
Df. M Iffioiii
Bethovnova ulica štev, 9
se je vrnil z dopusta in zopet redno ordinira od 9,-11. in od 2.—i. popoldne.
u— Okraden delavec, Zidarski delavec France Šprah, stanujoč na Horvatovi cesti 21., je v sredo zjutraj pozabil zakleniti svoj kovčeg, ki ga je imel pod posteljo in v katerem je hranil okrog 340 Din gotovine. Ko se je zvečer vrnil zopet z dela, je videl, da je kovčeg izropam. Neznan tat mu je ukradel vso gotovino in še nekaj drugih malenkosti.
u— S skednja ukraden fižol Posestaica Marjeta Marlot v Obrijah 14. je predsnoč-njim čula na dvorišču korake tujih ljudi. Tudi priklenjeni pes je z lajanjem naznanjal, da se mude na dvorišču neznanci, vendar pa se Marlotova ni upala stopiti v temo na dvorišče. Naslednje jutro pa Je posestaica opazila na dvorišču polno raztresenega fižola, čigar sled ie vodila od skednja na cesto proti Ljubljani Prišedši na ksedenj, Je Marlotova ugotovila, da so ji
neznani tatovi ukradli dve vreči fižola v vrednosti okrog 560 Din.
u— Kolesarski tatovi še v iesenl ne dajo miru. Tesarski mojster Ivan Seliškar je v sredo dopoldne prislonil svoje, 750 Din vredno kolo znamke »V/affenrad« za neko zapuščeno hišo poleg Dcbrove. Ker je imel sam opravka pri delavcih, je poiskal kolo šele okrog 12. ure. Ni ga pa našel več na mestu, ker mu ga je med tem že odpeljal neznan tat
u— Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15. do pol 19. ure. 1484 u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19., ob nedeljah od 8 do 12. Vhod nasproti vojašnice, n— Priporoča se delikatesna trgovina
I.	Buzzolini, Stritar-Lingarjeva ulica. 1416 u— Opozarjamo na današnji oglas restavracije Ljubljanski dvor.
c— Opozarjamo na koncert vijolinskega vrrtuoza Jana Kubelika, ki se bo vršil v petek 14. t. m. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Iz Maribora
a— Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« 9. oktobra v Mariboru mora biti manifestacija naše nacijonalne zavesti. Vabimo vse, ki imajo voljo in so pripravljeni delovati pri narodno obrambnem delu. Glavno zborovanje se bo vršilo ob
II.,	popoldne pa prirede mariborske podružnice veliko narodno veselico s pestrim programom.	1489
Iz Celja
e— Nova zgradba celjske okoliške osnovne šole je med celjskimi in okoliškimi raznoterostmi predmet splošnega občudovanja. Ne mine skoraj dan, da ne bi prišel kak tujec ter si ogledal poslopje, notranjo opremo ter razare moderne naprave te šole. Prav posebno je iz sanitarnih ozirov pozdravljati, da ima šola prepotrebno zimsko kopališče. Kolikor nam je znano, je prejšnji mestni šolski svet in občinski odbor koncem svoje funkcijske dobe že votiral potrebno vsoto za napravo sličnega kopališča tudi v obeh mestnih, t i v deški in dekliški osnovni šoli Čudimo se samo, zakaj se ta projekt še ni izvršil Bliža se zimski čas, ko se otroci ne tnoreio več kopati tia prostem ter so tople kopel! prepotirebne Ali se pa morda pod novim šolskim odborom in občinskim svetom sploh ne namerava več urediti tega kopališča, kljub termi, da ie bila po-trehr.a vsota že stavljena v proračun za leto 1927?
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnid je umrl 4. t m. g. Ivan Ropotat, posestnik iz Zavodne pri Celju v 61. letu starosti. N. v m. p.!
e— Izprememba posesti. G. mag. pharm. Vojko Arko, lekarnar »Pri Orlu« na Glavnem trgu v Celju, je prodal svojo lekarno g. lekarnarju Tončiču v Brežicah. Dosedanji posestnik g. lekarnar Arko se v kratkem preseli s svojo rodbino v Zagreb.
e— Prvenstvena nogometna tekma med SK Celje in Atletiki Celje se bo vršila v nedeljo, 9. t. m. ob pol 11. dopoldne na igrišču pri »Skalni kleti«.
snsfron
p— Zakaj je ustavila tržaška prefektura slovenski tednik «Novice*>? Kakor že jav« lieno, je tržaška prefektura z dekretom z dne 4. oktobra 1927. št. 082.8556 ustavila tednik »Novice« in to radi dveh člankov, ki nosita naslov «Zgrešena modrost« in <rNoo in dan». Prvi članek »Zgrešena m o* dTost» opisuje in biča nekdanji šolski si* stem na Primorskem, ki je s palico vtepal slovenskim otrokom v glavo znanje nem« ščine. Drugi članek orNoč in dan» pa g o* vori o Primožu Trubarju, ki je že takrat uvidel, da se mora ljudem pisati in govo« riti edino le v njihovem jeziku.
p— Mussotinijev govor o žitni zmagi, ki ga bo imel v nedeljo v Rimu, bo radiote. lefonrran po vsei Italiji. Da ga bodo sli« šali tudi v Trstu, je poskrbel prefekt s po« sebno napravo v to svrho. Slišali bodo go* vor pa tudi po nekaterih krajih po deželi in priti morajo poslušat, kakor je ukaza« no, zlasti kmetovalci.
p— Komedija s tržaškim vodovodom. V pondeljek pride v Trst tehnična komi« sija iz Milana, ki bo na licu mesta ugo» tovila, kateri izmed štirih predloženih ji načrtov bi bil najugodnejši za zgradbo iz« datnega vodovoda za tržaško mesto. Gre za napeljavo vode iz Trebč, iz izvirkov Ri« žana, nižje Furlanije in z gorenjega Ti« mava ter Bistrice. Podeštat Arch se je te dni izrekel za takojšnjo zgradbo pomož« nega vodovoda tz Ospa, sedaj bo govorila milanska komisija in kdo ve, kakšni načrti še narastejo. Stvar se vleče in se bo še vlekla — ker ni denarja za vodovod!
p— Premeščenih je v stare province 49 učiteljev. Ker se je šola pričela, ni priča« kovati novih pTemeščenj. Na razpoloženje je stavljenih doslej 17 učiteljev in učite« ljic. _ Narodnih društev je razpuščenih že blizu 170. Skoro bo konec razpuščeval« nega truda pri politični oblasti.
p_ Birma v rovinjskih zaporih. Poreški
škof Pederzolli je birmal v zaporih v Ro« vinju osem kaznjencev in eno kaznjenko. Birma se je izvršila zelo slovesno ob nav« zočnosti zastopnikov %-seh oblasti Škof je opominjal kaznjence, da se morajo pobolj« šati in kreniti zopet na pravo pot. Za bo« tre so bili podeštat, fašistični tajnik in ne« ka gospa. Birmanci so dobili darove in do« bro kosilo.
p— K roparskemu napadu na Cesti pri Ajdovščini se poroča, da so odnesli tatovi okoli 75.000 lir gotovine. Preiskava se na« daljuje, doslej še vedno brez uspeha V hiši je prenočeval 731etni sorodnik umor« iene gospe Bratina, ki pa ne ve nič pove« dati. Sodi se, da se je pokojnina, ki je bi« la močna žena, krepko branila pred napa« dalcem, kateremu pa je zločinsko delo uspelo, ker je bil gotovo močnejši, oni so« rodnik ie gluh starec in drugega človeka ni bik), da bi bil slišal krik napadene žene.
p— Fipavo ie zapustil 17. pešpolk in do« <^>el ie del polka 152. «Sissari» iz Trsta. Iz Palmanove se je preselil v Vipavo 23. topniški polk.
Is Zagorja
z— Krvav pretep. Posestnik Ciienšek in njegov sin, oba iz Kotredeža, sta se v ne» deljo maio vinjena vračala proti domu mi* mo vasi Čebinje in se oglasila pri nekem znancu. V hiši je bilo precej živahno, ker so dekleta pletle vence za okinčanje zvo= nov, ki jih dobi cerkev v Cebinjah. Kjer so dekleta, so navadno tudi fantje. Vsi so bili dobre volje. Ko sta Cilenška stopila v hišo, niso bili gostje nič kaj prijazni, kajti oba sta naprednega mišljenja. Beseda je dala besedo, vnel se je kmalu boj z vilami in noži. pri čemer je bil posestnik Cilen« šek lahko ranjen, sin pa težko. Oba sta morala iskati zdravniške pomoči.
z— Požar v St. Lambertu. Preteklo so« boto je pričel goreti v Št. Lambertu kozo« lec gostilničarja Ivana Vrtačnika. Bil je poln živinske krme in je do tal pogorel. Ogenj so zanetili otroci. Lastnik ima okrog 25.000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
z— Obrtr.otnadaljevalna šota se je pri« čela 1. oktobra. Skupno število vajenk in vajencev znaša 150. Pouk se vrši ob nede« Ijah dopoldne in pondeljkih popoldne. Ste« klarski tečaji se vršijo ob večernih urah. Zelo umestno bi bilo, da bi se tudi pri nas ustanovila rudarska večerna šola, kakršna obstoji in dobro uspeva v Trbovljah.
z— Ponesrečen poskus samomora. V va« si Zabreznik občina Arziše se je v torek dopoldne zastrupila z oetovo kislino služ« kinja g. Jevševarja. Vzrok nesrečna ljube« zen. Čeprav je odklonila zdravniško po« moč, so jo vendarle rešili ter je zdaj že izven vsase nevarnosti
Iz Novejra raesta
n— Trgatev v državni trtnici se je vr« šila te dni. Zanimivo je, da je imel mošt ob tem času 21 Balingovih stopinj, dočim jih je imel mošt pred 14 dnevi le i5 — 17.
n— Mlin z valjarji. Graščak g. Langer lastnik gradu in posestva v Pogancah je upostavil im uredil valčni mlin. To je se« daj že drugi mlin te vrste na Dolenjskem.
a
vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite res najceneje edinole pri konfekciji:
Gradišče nasproti dramskega gledališča.
Šport
JESENICE. Izobraževalno društvo »Edinosti: je pred kratkim vprizorilo igro »Vstajenje«. Nabito polna dvorana je dokazala, kako si jeseniška javnost želi dramatičnih predstav. Med dejanji je sviral društveni orkesteir od katerega smemo pričakovati šc lepših uspehov. Uvedla so se predavanja. Tako je v četrtek, dne 29. septembra predaval g. Pibrovec o potovanju po Nemčiji, a v četrtek, dne 6. t. m. g. Milajevič o potovanču po Albaniji. »Edinost« namerava v kratkem urediti svojo čitalnico, kjen- bodo članstvu na razpolago dnevniki in revije Športna sezona se bliža že h koncu. V nedeljo, dme 2. oktobra je nastopila rezerva športnega kluba »Edinosti« proti tukajšnjemu športnemu klubu »Svoboda« in zmagala z 8:2. Želimo, da bi »Edinost« krepko podpirala Sokola pri graditvi Prosvetnega doma, kjer bodo imele vse napredne organizaciie svoje lokale.
PLANINA PRI RAKEKU. Kmetijska podružnica priredi v Vilharjevem domu 15. im 16. t. m. sadno in cvetlično razstavo. Sadjarji in vrtnarj', zanimajte se za to razstavo. na katero pošljite po 5 plodov od vsake vrste sadja! Na razstavi bo razstavljena sadna miza cvetlične skupine, miza za svatbe. Oljska gora, Miklavžev dar, velikonočna butara, grob padlih vojakov, grob neznanemu junaku, umetni križ, vinogradi itd. Notranjci. posetite 15. in 16. t. m. našo razstavo, ki bo jako poučna in razvedrilna!
TRBOVLJE. V samaritanski tečaj Rdečega križa se ie vpisalo nepričakovano visoko število tečainikov. Sprejetih je 115 oseb Tečai se bo delil na moški in ženski oddelek. Vršil se bo na deški osnovni šoli Trbovlje-Vode, vsak torek za žetis-ke in vsak petek za moške od 19. do 21. Ženski oddelek bodo otvorili 18., a moški 21. t. m.
LAŠKO. Umrl je v sredo zjutraj tukajšnji dimnikar in oosestnik g. Juro Benedek v starosti 68 let Pokojnik je bil Nemec po rodu. iz »Burgenlanda«. Naselil se je v Laškem že pred 50. 'eti ter se popolnoma udomačil. Dočim je bil za časa Avstrije hud Nemec je postal po prevratu zaveden član SDS Svoječasno ie bil občinski odbornik, načelnik gasilnega društva in do svoje smrti član načelstva okrajne hranilnice in posojilni.-e. Širom našega okraja pa je bi! znan kot lovec z vsemi vrlinami: lovsko pravičen, dober strelec, ljrbezniv. vedno veselo raznoložen tovariš in kot tak splošno priljubljen. Lovski krogi ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Vrlemu možu naš zadnji tmzdrav.
REČICA OB SAVINJI. Dramatično društvo »Prosveta« priredi v nedeljo, dne 9. t. m. pri Štiglicu družabno prireditev v velikem obsegu K obilni udeležbi vljudno vabi odbor
ŠT. JURIJ PRI CELJU. Specijalna kmetijska šola je zaključila šolsko leto 1926/27 24. septembra. Začetkom leta je bilo od 50 prosilcev sprejetih 32, od teh 20 kot državni gojenci na prosta mesta, 12 kot privatni na plačujoča. Med letom so izstopili Štirje gojenci .eden zaradi bolezni, trije pa zaradi nujne potrebe na domu zaradi obolelosti staršev. Vseh 28 gojencev je dovršilo letnik z zadovoljivim uspehom. Prid-nejše je nagradilo ministrstvo s sadjarskim ln vrtnarskim orodjem. Šobko leto 1927/28 se je pričelo 3 oktobra. Prosilcev ie bilo 40, a uprava je mogla sprejeti le 34 prosilcev. in sicer 20 kot državne gojence na prosta in 20 na plačujoča mesta.
POLJČANE. Narodno glasbeno društvo Zvon v Poličanah priredi v nedeljo, dne 9. oktobra v svoji dvorani Remčevo igro »Magdo«, dramo v 12. scenah. Ker je to delo. ki se je prvič vprizorilo na odru mariborskega gledališča 1. 1924 zahtevalo ogromnih priprav kakor novih kulis in tra-perij, se nadejamo, da bomo tudi to pot igrali pri naoito polni dvorani. Začetek igre je ob 6. zvečer. Za mladino je vstop prepovedan. Na svidenje!	1491
Manilestacijski obhod športnikov na olimpijski dan 16. t. m.
Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji je v sporazumu s športnimi kro« gi določil sledečo razvrstitev, ki naj jo upoštevajo vsi športniki:
Sprevod se otvori z olimpijsko in držav« no zastavo. Tej slede predstavniki vrhov« nih športnih organizacij v Ljubljani, in sd« cer: Odbor za propagando IX. olimpijade, JZSS, Moto Savez, Avtoklub, LNP, LLAP, LPP, LHP, Kol. pododbori, Kolo jahača, skavtov in gozdovnikov. — Za to skupino slede nogometaši, razvrščeni po svojih klu« bih, klubi po abecednem redu, in sicer najprej moštva v dresih z žogo in klubsko zastavo, nato ostali nogometaši v civilni obleki, vsak za svojim klubom. — Za no« gometaši slede tahkoatleti na isti način raz vrščeni kot nogometaši, s športnim orod« jem, za njimi atleti v civilni obleki. — Za njimi težkoatleti v enaki razvrstitvi kot zgoraj. — Njim slede plavalne sekcije na« ših klubov, in sicer v civilni obleki. — Za plavači veslači LSK v skupnem nastopu z vesli ev. s čolnom. — Nato se uvrste da« me in sicer najprej hazena družine v dre« sih z žogo, za njimi ostale hazenašice v dnevni obleki. — Hazenašicam slede lahs koatletinje s športnim orodjem, kopjem, diskom itd. Za temi korakajo v sprevodu tenisisekcije Atene in Ilirije, dame in go« spodje, v dresih in vsi z raketi. Tenis igral ci nastopijo Ie v dresih. — Za njimi slede drsalci v športni obleki in z drsalkami, a za temi smučarji LSK, Ilirije, Skale in SPD Smučarji nastopijo s smučmi, deloma v dresih, deloma v športni obleki, ostali brez vsega, le v civilni obleki. V vsaki smučar« ski sekciji se uvrste najpreje dame dotič« ne sekcije, nato gospodje. Pred skupino smučarjev koraka vrsta vojaških smučar* jev. — Za smučarji nastopijo sankači v športnih oblekah in s sankami. — Sanka« čem slede skupine skavtov in gozdovnis kov. Nato pa člani Kota jahačev s svojmi jahalnim odsekom. — Za jahači se razvr* ste kolesarji vseh klubov obeh ljubljan« skih pododborov, pred njimi pa četa vofat kov kolesarjev Kolesarski klubi se razvr« ste po abecednem redu, kolesarji po štirje v eni vrsti. — Za kolesarji slede motocikli sti vseh treh ljubljanskih klubov, razvršče« ni po strojih tako, da vozijo najprej solo» stroji, za njimi motocikli s prikolico. — Sprevod zaključijo avtomobilisti, ki tvori« jo obenem revijo elegantnih in modernih avtomobilov v Ljubljani.
Vsi klubi skrbe sami za oznako svojega kluba, sklenjeno je bilo, da nosi vsak klub svoj povečan znak ali klubsko zastavico. Obhoda naj se udeleže razen ljubljanskih klubov tudi klubi iz ljubljanske okolice tn bližnjih krajev, kakor Domžal, Ježice, Do« brunj. Št. Vida itd.
Vsi športniki se zbero najkasneje ob 10. na prostoru velesejma, kjer se uvrste' v sprevod. Rediteljem se morajo brezpogoj« no pokoravati; reditelji bodo označeni s trakom na levi roki. Športnike prosimo, da pazijo na enakomeren tempo sprevoda, da se ne bo trgal.
Namen obhoda je strogo propagandne« ga in manifestacijskega značaja. Dolžnost vseh športnikov je, da s skupnim nastopom manifestirajo za propagando športne ideje za večje upoštevanje in podpiranje šport« nega gibanja s strani države in občin. Ma* nifestacija se bo isti dan vršila po vsej državi, Ljubljana, središče Slovenije, naj tudi s tem nastopom pokaže, da je šport pri nas globoko ukoreninjen in v širokem razmahu. — Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji.
Derby (Zagreb) : Ilirija
V nedeljo, 9. t. m- odigra SK Ilirija pri« jateljsko tekmo z zagrebškim Derbyjem, danes enim prvih reprezentantov zagreb« škega nogometa. Derby je moštvo, ki ga trenotno sam Zagreb ceni višje od Grad« janskega ali Concordije. Proti prvaku Ha« šku je dosegel nedavno v pokalni tekmi neodločen rezultat 2 : 2, v prvenstveni tek mi pa mu je podlegel s tesnim rezultatom 1 : 2. Odlike tega moštva so solidna teh« nična izvežbanost, homogena skupna igra in borbenost. Pri vsem tem velja Derby za moštvo, ki igra fair in tudi za oko lepo igro. V Ljubljani nastopi s kompletnim I. moštvom. Naš prvak proti temu moštvu ne bo imel lahke naloge.
rije. Ob pol 10. odhod z avtomobilom na start. Start točno ob 10. K startu naj vza« me vsak tekmovalec toplo ogrinjalo. — Pri gozdnem teku sodelujejo kot funkcijo« narji gg.: Gnidovec, Komar, Marzel, Pla« ninšek, Beltram, Semjič, Jerala, Vrančič, Martelanc in Brvar na progi in gg. Goreč, Pelan in Kopriva na startu in cilju. — Zbi« rališče v nedeljo dne 9. t. m. ob 8. pri rib« niku ob Večni poti.
ŽŠK. Hermes. Sestanek I. moštva in re zerve se vrši danes ob 20. pri Novaku. Pozivam vse igralce, da se ga sigurno ude« leže. Sestanka se morata udeležiti tudi bra« ta Ložar ter prinesti seboj opremo. — Na« čelnik.
Proslava 40!etnice slov. kolesarstva. Jubilejna medklubska kolesarska dirka, za prehodni pokal, poklonjen po bivših članih aKluba slov. biciklistov Ljubljana 1887» se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. na progi Ljub«
ljana«Vransko«Ljubljana km 100. Start ob 12. uri na Kongresnem trgu. Na cilju pred gostilno Kačič na Dunajski cesti ob 14.30 promenadni koncert godbe Dravske divi«
zijske oblasti. Za pt. občinstvo bodo na cilju sedeži na razpolago. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Medklubski odbor.
Medklubski odbor opozarja vse dirka« če, da se javijo v nedeljo zjutraj ob 10. na cilju v gostilni Kačič. Točno ob 10.45 skupni odhod v dirkalnih dresih na start v Zvezdo. — Vodja dirkačev.
Motoklub *Ljubljona» naproša vse svoje člane, da se udeleže v nedeljo, dne 9, t. m. jubilejne medklubske dirke kole« sarjev. Start kolesarjev je na Kongresnem trgu ob 12. uri. Po startu kolesarjev se oo» peljejo motociklisti M. K. L. do Trojan, počakajo tam vračajoče sc kolesarje ter se takoj za njimi vrnejo zopet v Ljublja« no, kjer se razidejo. — Odbor.
©spodarstvo
Otvoritev glavne podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani
Na podlagi rešenja uprav, odbora otvori Državna hipotekama banka kraljevine SHS v Ljubljani svojo glavno podružnico, ki bo 15. t. m. pričela poslovati v lastnem poslopju na Dunajski cesti št. 4 (preje Trgovska banka).
Podružnica, katere teritorijalna pristojnost obsega ljubljansko in mariborsko oblast, bo
1.)	upravljala vse državne in druge javne fonde, kakor tudi javni in pupilarni depo-zitni denar;
2.)	vse občinske kapitale, ki se izroče v upravljanje, kakor tudi vse občinske, sres-ke, okrožne in oblastne, cerkvene in samostanske kapitale in denar drugih ustanov, ki se zbira iz davščin ali sicer &J izvestne potrebe, pa se ne uporabi takoj za svrhe, katerim je namenjen;
3.)	sprejemala gotovino na obrestova-nje na vložne knjižice (6 %) in tekoči račun;
4.)	sprejemala prijave za posojila proti zastavi nepremičnin in pripravljala vse, kar je potrebno za reševanje in dajanje posojil, sprejemala od dolžnika anuiteto in vplačevanje dolga, a v primeru netočnega poslovanja ukrepala vse potrebno, da se dolg izterja;
5.)	dajala posojila oblastem, okrožjem, sre-zom in občinam proti zastavi davščin in dohodkov, kar mora pristojna oblast potrditi;
6.)	plasirala privatne kapitale potom re-eskompta v kratkoročne kredite;
7.)	dajala posojila na podlagi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev:
8.)	vršila, če bo potrebno, vse pesle, predvidene. v členih 6., 10., 11., 12., 13. statuta za glavne podružnice.
Z dnem otvoritve podružnice bo centrala prenesla na podružnico vse terjatve dolžnikov, bivajočih na ozemlju podružnice. Pozneje bo prenesla tudi ostale svoje posle.
Kakor je iz razglasa podružnice razvidno, je Državna hipotekama banka navzlic protestom iz gospodarskih krogov, določila obre stno mero za vloge pri ljubljanski podružnici na 6%. Iver naši denarni zavodi obrestujejo običajne vloge brez odpovednega roka le po največ 5 %, bodo najbrže primo-rani zvišati kreditno obrestno mero na 6 %.
e reorganizacije tva za
Nogometne tekme za Gosp»osvetski pokal. — SK Ilirija obvešča klube, da je vsled tehtnih zadržkov primorana odgoditi letošnje tekme za prehodni Gosposvetski pokal na mesec november. V razpisu, ki ga je prineslo «Jutro» dne 5. t. m., na ve« deni prijavni rok se vsled tega podaljša do 18. t. m. — Odbor SK Ilirije.
Prvo kolo tekem za državno prvenstvo v hazeni je JHS na pTošnjo BHP«a odgo« dil. Tekma se bo vršila najbrže 23. t. m. O vzrokih odgoditve bomo še spregovorili.
Družina Slovana v Cerknici. V nede« Ijo 9. t. m. nastopi SK Slovan prvič s svo« jo novoustanovljeno družino. Za nasprot« nika si je izbral agilno družino Slivnice. Tekma se vrši v Cerknici.
Nov član LHP. Kakor čujemo, je pri« javil SK Ljutomer svoj vstop v ijubljan« ski hazena podsavez.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši danes, v petek ob 20.30 v po« sebni sobi kavarne «Evropa». Prosi se pol« noštevilne udeležbe! — Prihodnjo nedeljo 9. t. m. se vršita v Ljubljani prvenstveni tekmi Svoboda : Natakar (ob 8.30 na igri« šču SK Ilirije) in Ilirija rez. : Slovan rez. (ob 10.15 na istem igrišču). Ako bi se SK Ilirija in SK Slovan sporazumela tudi za prvenstveno tekmo I. moštev, se vrši pr« venstvena tekma rezervnih moštev popol« dne kot n red tekma. — Tajnik I.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 18.30, se vrši v posebni sobi kavarne cEv« ropa» sestanek sekcije, obvezen za vse one ki nameravajo aktivno delovati tudi v bo« doči sezoni. Na dnevnem redu sestanka je izvolitev sekcijskega načelstva ter razgo« vor in določitev programa za bodočo se« zono. Apeliram na vse članice, da prido« be čim več novih moči, posebno mladih ter jih po možnosti privedejo že na današnji sestanek. V interesu sekcije in Ilirije pri« čakuiem polnoštevilno udeležbo. Načelnik
Gozdni tek Juposlovenskega zimsko* športnega saveza. Opozarjamo vse starta« joče, da se vrši gozdni tek ob vsakem vre« menu Zbirališče v nedeljo dne 9. t. m. ob 9. dopoldne v garderobi na igrišču SK Ili»
Počasi, prav počasi se krepi med našimi hmeljarji resnično zanimanje za hmeljarsko organizacijo. To je znamenje, da med njimi vendarle počasi prodira zavest velike važnosti dobre organizacije. Na zadnjem izrednem občnem zboru Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu je nekaj zboroval-cev izrazilo željo, naj bi se razpravljalo o reorganizaciji društva, toda reklo se je, da je trenotno neumestno, razviti o tem vprašanju debato. Vendar je skupščina neofici-jelno izrazila željo, naj bi se na prvem prihodnjem občnem zboru vzelo to nujno vprašanje v pretres in se rešilo.
Gojenje hmelja in dobickanosnost hmeljarstva sta v veliki meri odvisna od oblike in moči hmeljarske organizacije, od strokovnega vodstva in dajanja informacij posameznikom, od mednarodnih zvez, od vodstva naše trgovinske in carinske politike itd. Zato ne bo odveč, če podamo nekaj misli, kako naj bi se reorganiziralo Hmeljarsko društvo za Slovenijo.
Bistveni del vsake organizacije sta njen namen in cilj. Zato je važno pi ogledati one člene pravil, ki govore o namenu in cilju društva. Zadevni del pravil Hmeljarskega društva za Slovenijo se glasi: Namen društva je: 1.) pospeševanje hmeljarstva s tem, da se ljudem kaže, kako je hmelj zasaditi, gnojiti in oskrbovati, kako je nadalje z njim ravnati od obiranja do prodaje; 2.) pospeševanje hmeljske kupčije na pravični podlagi: posebno pa skrbeti, da se hmeljarji varujejo škode pri prodaji hmelja; 3.) pospeševanje skupne nabave vsakovrstnih potrebščin za hmeljarstvo društvenikom in 4.) pospeševanje skupnega delovanja vseh hmeljarjev Slovenije v dosego zgoraj navedenega namena.
Ne bomo razpravljali o tem, v koliko so se te točke izvrševale, rečemo le, da je že delo, ki ga predvidevajo ta pravila, zelo obsežno. No, in pri nas so naložilj to ogromno delo samo na par 'ramen, dočim se pretežna večina društvenih funkcijonarjev ne
posveča v zadostni meri društvenemu delu. Tako delo opravlja v inozemskih organizacijah cela vrsta ljudi, ki imajo vsi dovolj opravka. Sicer pa o tem več ob drugi priliki.
Smatramo, naj bi bila namen in cilj reorganizirane hmeljarske organizacije naslednja: 1.) Organiziranje hmeljarjev, pospeševanje in bramba njihovih interesov. 2.) Posredovanje med hmeljarji ter hmeljskimi veletvrdkami in pivovarsko industrijo za direktno kupoprodajo, vršenje reklame za hmelj društvenih članov iu posebna zaščita hmelja članov. 3.) Dajanje smernic razvoju hmeljarstva in obveščanje članov o dogodkih v svetovnem hmeljarstvu in na svetovnem hmeljskem trgu. 4.) Organiziranje hmeljarske samopomoči.
Sredstva za dosego teh ciljev bi bila: a) Predavanja in razprave o važnih vprašanjih pridelovanja hmelja in trgovine z njim. b) Sklicevanje občnih zborov, da se razpravlja o važnih vprašanjih in se donesejo sklepi, ki jih odbor mora izvršiti, c) Ako izvršitev takih sklepov ni mogoča v okviru društva, se morajo sklepi spraviti v obliki resolucije pred Narodno skupščino, v pristojna ministrstva, pred oblastno skupščino in druge pri stojne činitelie: dajanje mišljenj o vseh vpra šanjih proizvodnje in prodaje hmelja, č) Vodenje pregleda: o zasajeni površini, o razvoju in stanju hmelja, o konzumu hmelja in hmeljskih cenah doma in v inozemstvu, d) Skrb za vse potrebe in za materijalna sredstva, ki služijo za čim naprednejšo in dobič-kanosnejšo ter za čim bolj kakovostno do bro produkcijo hmelja, e) Posredovanje pri višjih oblastvih v cilju obrambe hmeljarskih koristi; predlaganje mišljenj na zahtevo oblastev. f) Pospeševanje skupnih nabavk najmodernejših sušilnic in vsega ostalega tehničnega materijala. g) Sezijsko tiskanje in izdajanje hmeljarskega vestnika, prireja nje razstav, preizkuševanje tehničnega ma »erijala, prirejanje strokovnih kurzov in iz letov, h) Stroeo nadzorovanje prometa in uporabe hmeljskih sadežev, da novi hmeljniki zasade samo z dobrimi sadeži (sadikami) onih hmeljskih vrst, ki dado v danih podnebnih, zemljišfnih in ostalih vegetativnih prilikah žlahtno blago, da se na ta način očuva in razširi svetovni sloves czele-nega južnoštajercas (siidsteierischer Hop-fen).	" x
Po vaseh, oziroma občinah, kjer je več kakor 15 hmeljarjev, naj se osnujejo krajevne organizacije, ki naj bi imele nalogo, da v svojih področjih izvršujejo dani program, kolikor je to mosoče. Te krajevne organizacije bi se združile v zvezo (sedanje Hmeljarsko društvo v Žalcu") in si izvolile svo; upravni ter nadzorni odbor. Odbori krajevnih organizacij bi šteli po 5 članov: predsednika, tajnika, blagajnika in 2 odbornika. Upravni in nadzorni odbor zveze bi štel toliko članov, kolikor bi bilo krajevnih organizacij.
Edino na ta način, da se hmeljarji v vaseh združijo v strokovne organizacije, je ua-predek hmeljarstva mogoč. Dosedanja prevelika mlačnost naših hmeljarjev pa vodi spričo vsestransko agilnih strokovnih organizacij češkoslovaških, bavarskih, vurtem-berškjh, poljskih in v novejšem času tudi vojvodinskih hmeljarjev naše hmeljarje na podrejeno stališče. Ako naši hmeljarji ne bodo vzeli tega vprašanja resno in brez dali šega oklevanja v pretres, bodo svojo mlač nost še obžalovali. Morda Ialiko trdimo, da se hmeljarska mlačnost že letos vračuje z obrestmi.
=: Podpis nemško - jugoslovenske trgovinske pogodbe. Iz Berlina poročajo, da je bila včeraj, v četrtek dopoldne, podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo. Pogodba je bila že pred meseci sklenjena, vendar zaradi rešitve nekaterih vprašanj, ki se dotikajo trgovinske pogodbe (odprava sekvestrov v Jugoslaviji in odprava vizuma), ni bila prej podpisana.
= Komercijalizacija državnih železnic. Ker so bile v zadnjem času objavljene netočne vesti o pripravah za komercijalizacijo državnih železnic, je ministrstvo za promet izdalo naslednje obvestilo, iz katerega je razvidno, da je prometni minister dal generalni direkciji državnih železnic nalog, naj pripravi predlog, da se izkoristi pooblastitev iz člena 225. finančnega zakona za 1. 1927./28. v polnem smislu in obsegu. Kakor znano,_ je po tem členu prometni minister pooblaščen, da more v najširšem smislu izvesti komercija lizacijo državnih železnic. Predlog general ne direkcije, katerega izdeluje posebna komisija, bo predložen v izjavo konferenci, na katero bodo povabljene osebnosti iz naše javnosti, katerih mišljenje bi bilo koristno slišati. Ta konferenca se bo sestala 5. decem
Vremensko poročilo
Višina barometra 308.8 tn
Meteorološki fatod v L iut> lin nt 6. oktobra 1927.
Kraj
Ca s
.pazo®an'
8.
Ljubljana Maribor , , • Zagreb . ■ > • Beograd i i » Sarajevo • • > Skoplje . . . • Dubrovnik , >
Split -... Praha • ■
Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 17.33, luna vzhaja ob 15.53, zahaja ob 0.12. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.7 C, najnižja 2.2 C. Dunajska vremenska napoved za petek: \efeoliko toplejše vreme, toda semintja oblačno. Tržaška vremenska napoved za petek: Zmerni vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 10 do 16 stopinj. Morje nemirno.
d	1	CJ	Smer ve: n fr hrzint	o = o <J a	Padavine	
0	e			P		
a 00	o C-	s -	v metrih		Vrsta	t mm do t. are
86	3-0	100	■pirno	10	dež	4.0
768 4	50	96	N\V 4	4	de?	5.0
767-9	7-0	7/	SE 2	7	dež	0.1
765 3	90	76	WN\V 2	/		1.0
76 -1	5'0	85	•nirno	6	dež	
762-1	90	«7	\V 2	4	dež	
760-4	150	45	S 5	b	dež	0.1
7S9 8	PO	56	NNE 8	8	dež	
i* 8-	eo	-	N\V 2	5	dež	3.0
bra. Končna odločitev o tem vprašanju bo padla šele po zaslišanju te konference.
— Napačna dunajska vest o težkočah neke zagrebške banke. Dunajski «Sechs Uhr Blatt»
je predvčerajšnjim objavil senzacijonelno vest o plačilnih težkočah nekega zagrebškega denarnega zavoda, ki ima obsežne poslovne zveze s češkoslovaškimi gospodarskimi krogi. Po zanesljivih informacijah iz zagrebških bančnih krogov je ta vest brez vsa-je podlage.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave bukovih in mehkih drv ter 600 kg firneža, do 11. t. m. glede dobave 16 komadov Lutzovih peči, raznega železa in 200 kg vazelina, do 14. t. m. glede dobave vijakov, >odložnic za vijake in 4000 kg dekstrina. — 'redmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju spre-, ema do 13. t. m. ponudbe slede dobave borovega lesa in pragov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. t. m. pri mo-nopolskem skladišču soli v Ljubljani glede oddaje izkladanja in nakladanja soli v zakup; 24. t. m. pri komandi dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave 350 >n3 drv; 21. t. m. pri direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani glede dobave 1050 komadov električnih žarnic; 22. t. m. glede dobave raznega gornjegradbenega materijala (tračnice, kretnice in drobni železni materijal) in 40.000 komadov lesenih pod-ložkov za sode; 24. t. m. glede dobave 3000 komadov praskalic (razpočnikov). Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
6. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Privatna ponudba v devizah je bila znatna, zato je Narodna banka le malenkostno intervenirala v devizi na Dunaj. Glede na mednarodno čvrsto tendenco se je znatneje okrepila deviza na Trst, ki je bila zaključena po 313.5 (včeraj 310.75). V Curihu je ob zaključku notirala 28.575 (vče-raz 28.33), vendar je dopoldne zopet nekoliko popustila.
Zagrebška borza zaradi židovskega praznika danes ni poslovala. Na beograjski borzi je Vojna škoda nekoliko popustila. Trgovala se je po 406.5 — 407 (včeraj 408.5 — 409).
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.525 — 13.555 (13.54). Curih 1064 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.15 — 276.95 (276.55), Newvork 56.63 — 56.83 (56.73), Pariz 223 do 225 (224), Praga 168 - 168.80 (168.40), Trst
312.5	- 314.5 (313.5).
Beograd. Pariz 222.125 — 224.125, London 276.2 — 277, Newyork 56.6 — 56.8, Milan
310.6	— 312.6, Praga 168 — 168.8, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Budimpešta 9.945 — 9.975, Berlin 13.53 _ 13.56, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 — 22.86, Bukarešta 35.25 do 35.75.
Dunaj. Trbovlje 60.40, Kranjska industrijska 50, Slavonija 1.82, Eskomptna 10.55, Šečerana 71.75.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.66, London 5.2475, Newyork 518.55, Pariz 20.36, Milan 28.575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175.
Trst. Beograd 31.95 — 82.25, Dunaj 253 do 259, Praga 53.95 — 54.25, Pariz 71.45—71.75, London '88.525 — 88.725, Newyork 18.16 do 18.22, Curih 350.225 — 352.25; dinarji 31.80 do 32.30.
Efekti.
Ljubliana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska
kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135—0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Beograd. Vojna škoda 406.5 — 407, investicijsko 84.5 — 85.5, agrarne 54 — 55.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna boria (6. t._m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in to 1 vagon bordonalov, 28/28 do 45/45, 6—12 m dolž., media 9 m, fco vagon meja po 350 in 1 vagon desk, smre ka, jelka, 12 mm, od 10 cm naprej, paralelnih, očeljenih, IILa, fco vagon meja po 480. Eksekutivni nakup; Okrog 100 m« (6 vagonov) smrekovih hlodov. La, Il.a, od 25 cm premera naprej, 4.5, 5, 5.5, 6 m dolž. naprej, asortirano, fco vagon namembna postaja na Gorenjskem — 310. Deželni pri delki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Eksekutivna prodaja: 10.000 kg črne naturalne detelje, jugosloven-ske provenience, po vzorcu, v vrečah, egali-zirano po 100 kg. bruto za neto, fco vagon Ljubljana, plačljivo po prejemu blaga — 1725 Nudi se pšenica (78/79 kg. 2 slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 340.5 — 342.5, za november po 350 do 352.5, sremska promptna po 337 — 339, slavonska promptna po 334 — 338; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490.
Ljublianski živinski sejem (5.t. m.) Prigna nih je bilo 263 konj, 13 žrebet, 74 volov, 64 krav, 18 telet in 63 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 50 konj, 39 volov. 24 krav, 14 telet in 60 prašičkov za rejo. Kunčija je bila prilično živahna Prvovrstni voli so v ceni popustili za 50 par, teleta pa zai 1 Din pri kg. Za ksr žive teže notirajo: voli I. 8 50 Din, II. 8 Din, III. 7 Din, krave debele 5 do 6 Din, krave klnbasarice 3—4 Din. teleta 12 — 13 Din; prašički za rejo po velikosti 200 — 300 Din.
Novosadska blagovna borza (6. t. ml pšenica: baška. 78/79 ktr. 2 % 295 do 297.5; sremska. 78/79 kg, 2 % 292.5 - 295: slavonska, 78/79 kg, 2 % 290 — 295. Turščica: baška in sremska 202.5 — 205; baška nova za december - januar 185 — 190. Moka: baška <0r> 425 — 437.5; baška <2» 407 5 — 415: baška <5» 380 — 390: baška <6, 327.5 - :'37.5i baška «7* 270 - 280.
Dunaiska boria ra kmetijske proizvode (5. t. ni.) Čeprav je na inozemskih borzah tendenca čvrstejša, vendar se kupčija na dunajskem tržišču ni mogla razviti. Konsumen-ti so pri nakupu zelo rezervirani. V rži dalje prevladuieio bolgarske in rumunske ponudbe. V turščici pa je tendenca mlačna, ker so bile v zadnjem času uvožene v srednjo Evropo večie količine turščice La Plata Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 do 40. madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 14 5: rž: marchfeldska 38.5 — 39, madžarska 38 do 38.25; ječmen: prvovrstni 38 — 43.5; turščica: 27.75 — 28.25; oves: domači in madžarski 29.5 — 30. M o k a «0» v trgovini na debelo: domača 64 — 68. madžarska 63 — 66. rumunska 61 — 63, ameriška 70 do 75 šilingov.
živ
Zaljubljenec, ki organizira škandale v cirkusu
V berlinskem cirkusu Busch se dogajajo že nekaj dni nenavadni škandali: skupina gostov neprestano moti predstave. Prav poseben hrup so zagnali ti nezadovoljneži v trenutku, ko je nastopila hčerka lastnika cirkusa, gospodična Buscheva, mlada, lepa cirkuška igralka. Le-ta je nastopala navadno z dresira-nim medvedom, ki pa se je zaradi piskanja in ropota v dvorani tako plašil, da so ga morali pred zaključkom točke odpeljati za kulise. To se je ponovilo nekajkrat zaporedoma. Gospodična Buscheva je zaradi teh škandalov zbolela in jo je morala nadomestiti druga igralka. Pa tudi krotitelj levov je imel nepri-like z delom občinstva; postajal je nervozen in dobro uvežbana točka se ponovno ni mogla izvršiti. Takisto so opazili pri nekaterih drugih točkah sabotažo, ki je pričala, da je nezadovoljen del občinstva v zvezi z delom cirkuškega osobja.
Ravnateljstvu cirkusa Busch so bili ti pojavi izprva popolne uganke. Vsa znamenja so kazala, da niso spletka tega ali onega konkurenta, marveč da imajo čisto poseben vzrok, ki pa ga ni bilo lahko uganiti. Dognalo se je. da povzroča nemir med občinstvom skupina kakih 30 oseb. Te dni pa je gospodična Busch razkrila, kaj utegne biti vzrok teh pojavov: 2e delj časa jo zalezuje neki gospod in nadleguje z ljubezenskimi ponudbami. Bil je ponovno odbit, a se ni dal ugnati in je že v več lokalih povzročil javne škandale. Ta nevkrotljiv zaljubljenec je zasledoval gospodično Busch skoraj na vsakem koraku. Ko je odšla v kopališče Gravemunde na odmor, se je tudi ondi pojavil in venomer silil vanjo s svojo ljubeznijo.
Vsa znamenja pričajo, da je ta gospod, ki je baje zelo petična in odlična osebnost, najel skupino ljudi, ki delajo v cirkusu škandale in mu na ta način škodujejo. Gospodična Buscheva se je bila že umaknila, vendar pa je malo verjetno, da bo nasilni zaljubljenec po tej poti dosegel svoj cilj.
Trockij
( eMafinv)
Medicinska veda in praksa
Na Dunaju se je te dni otvoril kongres zdravnikov za bolezni prebavil. Kongresa so se udeležili mimo avstrijskih tudi nemški, češki in madžarski zdravniki.
Uvodoma se je razpravljalo o vprašanju. ki zanima tudi širšo javnost: ali obstoje nasprotja med medicinsko vedo in zdravniško prakso. Glede tega so se pojavili v poslednjih letih v medicinskih krogih razni predsodki, ki so nekoliko škodovali ugledu interne medicine. Praški profesor Biedl je v svojem govoru odločno zavrnil trditve, da bi mogla obstojati nasprotja med zdravilsko vedo in zdravniško prakso. Medicinska veda in zdravniška umetnost si ne moreta biti nasprotnika, zakaj veda je podlaga in kažipot zdravniški praksi. Berlinski zdravnik Goidscheider ie v svojem govoru naglasi! potrebo, da naj se mladi zdravnik kar najbolj izpopolni v teoretičnih znanostih. Znanja ni nikdar preveč. zato je boljše, če se mlada zdravniška generacija še bolj nego doslej znanstveno pripravi za poznejšo prakso. Treba je odločno odkloniti poizkuse, da bi se medicinski študij »olajšal» z odpravo nekaterih teoretičnih predmetov. Anatomija in fiziologija, kakor tudi medicinska fizika in medicinska kemija, so neobhodno potrebni predmeti in osnovni pogoj za zdravniško prakso, če hočemo. da ne bo trpel ugled zdravniškega stanu. Samo če bt>mo neumorno iskali znanja in kar največ znanja bomo j zdravniki lahko koristili človeštvu. Tako je sklenil berlinski zdravnik svoja izvajanja.
Po tej načelni razpravi so se vrstili za strokovnjake zanimivi referati, ki so j bili posvečeni raznim fiziološkim proble- , mom prebavljanja in presnavljanja. zla- j sti glede na funkcijo in bolezenske motnje obisti. mehurja in drugih organov, ki so v neposredni zvezi z obnavljanjem človeškega organizma.
Razkritja gospe Lupescove
V rumunskih dvornih krogih krožijo govorice, da je gospa Lupescova, znana prijateljica bivšeea rumunskega prestolonaslednika Karla, napisala knjigo spominov ter ponudila rokopis ameriškemu dnevniku «Washington Heraldu* v objavo. Ne ve se še kako, a trdovratno se zatrjuje, da je prišla rumunska vlada v posest originalnega rokopisa Spomini se ne bodo publicirali, pač pa jih bodo dobile na vpogled pomembne vodilne osebnosti rumunske države.
Rumunski kraljevi dvor sploh napeto zasleduje vse, kar se je godilo med prestolonaslednikom v prognanstvu in med gospo Lupescovo. Spomini so romunskemu dvoru baje dobrodošli, Karlovi prijatelji pa so zelo razočaram, ker niso pričakovali takih odkritij.
Možje so pastorki prirode
Dr. Laumonier piše v nekem pari« škem listu, da je treba tolikokrat po* vdarjano krilatico, da so ženske sla« bejši spol, vreči med staro šaro. Žen« ske so odpornejše nasproti smrti. Več je vdov kot vdovcev, več stark kot starcev. Priroda je poskrbela, da se rodi več moških kot žensk, ker po na« ravi moški hitreje in številneje umi« rajo.
Povprečna življenska doba ženskega spola je nekoliko daljša nego pri moškem spolu. Pa ne da bi kdo pono« vil star dovtip, da žene krajšajo mo> škim življenje. To je priroden pojav, ki ga zasledimo že pri živalih. Že pred rojstvom se degenerira več moških zarodkov kot ženskih. .Moški zarodki so občutljivejši od ženskih. Moških mrt« vorojenčkov je več nego ženskih. Vzlic temu pa se rodi več moških kot žen« skih otrok, toda umrljivost dečkov je večja. V Angliji je 1. 1913 prišlo na vsakih 100 umrlih deklic 129 dečkov.
Vzrok je bržčas ta, da moški odda« ja več energije in se tudi čutno bolj izčrpava. Na moškem leži bolj nego na ženski teža življenja. Mnogo mo« ških prekaša po nežnosti in občutlji« vosti ženske, ki so na zunaj nežne, na znotraj pa krepke, odporne in žilave.
X Spalna bolezen na Angleškem. Iz Man-chestra poročajo, da se je tamkaj pojavila spalna bolezen, radi cesar je vlada potom ministrstva narodnega zdravja odredila, da se morajo zgraditi posebne barake za izolacijo bolnikov.
X Lindberehovi spomini. Charles Lind-bergh je napisal svoje spomine na preko-
morski polet iz Amerike v Evropo ter je prejel od založnika za rokopis 4 milijone dolarjev. Neki Američan, ki je preštel besede manuskripta pogumnega letalca, je izračunal, da je prejel Lindbergh za vsako besedo natančno 40 dolarjev ali po naše 2250 Din.
X Dražba ruskih draguljev na Dunaju. Na
Dunaju napovedujejo v najbližnji bodočnosti dražbo ruskih draguljev, ki jih je sovjetska vlada zaplenila v ruskih plemiških dvorcih in v samostanih. Prva licitacija bo že te dni, nadaljnje se bodo vršile v oktobru in novembru.
X Največji vodljivi zrakoploT na svetu.
grade na Angleškem. Letalo bo imelo šest velikih motorjev. Merilo bo 254 m, to se pravi, da bo prekosilo v dolžini vse oceanske ladje sedanjosti, njegova brana pa bo 70 milj na uro. Aeroplan bo dovršen spomladi. Vodil ga bo pilot Bournev. ki bo skušal ž njim najpreje leteti čez Ocean.
Spomenik
v Bathelemont«les«Bauzemontu (Francija), ki so ga odkrili prvim trem Američanom, padlim na francosko«nemški fronti.
II isu n Wm
zažnamu ejo naše koče. Vst< p tc tudi Vi v kroe tunsiov in si r abavjie primemo turistovsk;> obleko pri tvidki Drago S w b L ubl;ana.
Brandenburška vrata v Berlinu,
skozi katera je šel sprevod o priliki proslave Hindenburgove osemdesetletnice.

Plavajoči dok v Bordeauxu,
ki so ga Francozi dobili od Nemcev na račun reparacij.
Iz Afrike
Kirurg*čraec (asistentu): cNarkotiziraj ga!»
(iPelesMele*)
Spomini ministra dr. Beneša
IV.
Zgodovinska vodilna vloga Masaryka
Na moje potovanje v Oxford me vežejo spomini, ki so me osebno in človeško globoko ganili. Bilo je to v času, ko so bili zavezniki v zelo težavnem položaju, ko je bilo malo izgledov na naš uspeh in na svojih dnevnih sprehodih smo razmišljali o tem, ali ne bomo ostali vendarle samo emigranti, ki se v inozemstvu le s težavo prebijejo. Prof. Masaryka so povrh še navdajale skrbi za njegovo rodbino. Alice Masa-rykova je bila šele pred kratkim izpuščena iz zapora in bal se je za njene živce, gospa Masarykova pa je bivala v Pragi in je bila zdravstveno tudi zelo slaba. Iz domovine so prihajale le zelo redke vesti. Na povratku v London mi je dejal prof. Masaryk, da že premišlja o tem, ali bi ne kazalo, da se vrne domov. Če bomo našo stvar izgubili in če se naši ljudje doma ne bodo predramili, bi bilo morda res bolje. Sicer bi me res obesili, toda videl bi vsaj še enkrat svojo ženo, o kateri se bojim, da ne bo doživela konca vojne. Vi ste še mlad. vi morate stvar nadaljevati po vojni v inozemstvu.
Tudi jaz sem se spomnil svoje žene, ki je ravno takrat bila zaprta na Dunaju. Predstavljal sem si v duhu, kako bi izgledalo. če bi Masaryk uresničil te svoje besede, zavedal sem se pa. da je to, kar se dogaja, velika doba v naši narodni zgodovini, ne glede na to, ali konča naše podjetje z zmago ali porazom.
Imel sem občutek, da se s prof. Ma-sarykom popolnoma razumeva, čutil sem, da nisva le idejna pristaša, učitelj in učenec ter sotrudnika, marveč da sva postala in da ostaneva prijatelja, četudi naju loči starost za celo generacijo. Utrjen in z novim pogumom sem se vrnil na delo v Pariz. Bili so časi. ko je tudi najmočnejši človek potreboval osebno krepčilo.
Zavezniki in Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska je imela mnogo prijateljev in simpatizerjev. Poleg znanih avstrofilov, ki so pripadali konservativnim in katoliškim strankam in poleg močnega aristokratskega faktorja je delovala Avstrijcem v prilog vatikanska politika s svojim velikim vplivom in je, bodisi posredno, bodisi neposredno, skušala zaščititi in ohraniti habsburško državo ves čas svetovne vojne. Soci-jalisti in druga internacijonala so videli koncem 1. 1917. v vojni za uničenje Avstrije podaljšek tedanjega vojnega stanja. Zato jim ni prijalo. da se ideja vojne krepi in širi. Mednarodni pacifisti pa so več ali manj podpirali Dunaj in Budimpešto na ta način, da so delovali za čim hitrejši zaključek vojne.
Vsem tem činiteljem so se pridružili še mednarodni veliki finančniki. Ti so se bili za usodo predvojnih obveznosti Dunaja in Budimpešte. Imeli so svoje osebne zveze in so služili na Dunaju velike vsote. Vse to je bilo merodajno, da so se angažirali za avstrofilsko politiko.
Ti faktorji niso prezirali naših načelnih vzrokov zoper monarhijo, pritožb zatiranih narodov in dejstva, da služi Avstro-Ogrska nemškim načrtom, videli pa so rešitev v tem, da se izvede pregrupacija Avstro-Ogrske v obliki fe-deralizacije. Mnogi so se celo sklicevali na znani izrek Palackega glede Avstro-Ogrske. Izrek je krožil v najrazličnejših varijantah. Povzeli so ga mnogi, ki so se izdajali za naše prijatelje in ki so to tudi res bili. Zavoljo tega sem sestavil spomladi 1917. kratek memorandum, v katerem sem nastopil proti federali-zaciji in sem to svojo spomenico razširil predvsem v oficijelnih krogih.
Dobrohotnost napram cesarju Karlu
Od začetka vladanja cesarja Karla pa do leta 1917. so vlade in odločilni zavezniški politični krogi motrili razmere v habsburški državi z izvestno dobrohotnostjo. Opirali so se pri tem na nekatera dejstva, ki so v glavnem odgovarjala stvarnemu položaju.
Predvsem je bilo znano, da je znaten del dunajskega dvora, posebno cesarica Žita in tudi cesar Karel, kakor tudi njuna okolica, protiprusko ori.ienti-rana in da ni zoper Francijo ter da se ne strinja z nemško politiko v Belgiji. Zveze cesaričine obitelji i latinskim svetom so bile pred vojno zelo močne. Znano je bilo tudi delovanje Vatikana za predvojni status quo in naprezanje papeževe okolice, da se vojna čimprej zaključi. Vse to skupaj je bil nekak aksiom politike tega režima. Vedelo se je dalje, da je kronanje cesarja Karla celo na Dunaju izzvalo nek političen prevrat Cesar Karel je v glavnem sprejel nekatere vodilne politične ideje Franca Ferdinanda. obdal se je s politiki, ki so pripadali prejšnji okolici ubitega prestolonaslednika in se je iskreno približeval nazorom, da se mora habsburška država. če hoče ostati to kar je, organizirati na osnovi federalizma.
Clam-Martinic in Czernin
Tako sta prišla na krmilo Clam-Martinic in Czernin. tako je padel vojni režim nadvojvode Friderika in njegovih , pribočnikov, tako je prišlo do likvidacije ostrega protičeškega persekucijskega sistema, do amnestije čeških političnih krivcev itd.
Ta fakta so bila znana tudi zavezniškim državam in so jih z veseljem
pozdravili tudi krogi, ki so bili naklonjeni ideji čimprejšnjega zakijučka vojne. Ti krogi so se zalagali tudi za to, da se Dunaj in Budimpešta odcepita od Berlina. V Parizu so dolgo verovali celo odločujoči faktorji, da ima Francija interes na stabilizaciji razmer v habsburški državi. Razpravljalo se je, naj bi bile osnove avstrijske federacije v tem, da se avstrijski Nemci in Madžari potisnejo v ozadje, na Dovršje pa pridejo Slovani, predvsem čehl
Razume se, da so vsa ta fakta samo jačala tendence za ohranitev avstrijske države. Na Dunaju so to dobro vedeli. Stvar je bila znana i nam, ki smo često-krai videli posledice teh političnih tendenc in razmer. Baš iz tega razloga smo tem vprašanjem posvetili toliko pozornosti in dela.
Razdelitev Avstrije naj se odgodi...
Meseca januarja 1917. sem bil v Rimu, odkoder sem se 5. februarja odpeljal k» prof. Masaryku v London. Ko sem se mudil v Londonu, je bil prišel v Pariz Svatkovski, dne 10. februarja pa sem se razgovarja! z dr. Sycshravo, ki je imel poročila za profesorja Masaryka in zame. Ta razgovor je dr. Sycshravo iznenadil. Svatkovski je v glavnem govoril o Avstriji kakor v decembru prešlega leta in je bil celo mnogo odločnejši Po njegovi sodbi bi se bila morala razdelitev Avstro-Ogrske odgoditi za kakih 20 do 30 let. Svatkovski je dejal: »Čehi boste morali direktno in radikalno razbiti monarhijo. Antanta in Rusija nimajo pravice podvzemati korakov za sklepanje posebnega miru z Avstro-Ogrsko in Bolgarijo.®
Nadaljna njegova poročila z Dunaja so slikala nerazpoloženje proti Nemcem. Svatkovski je imel tudi priliko govoriti z Andrassyjem. ki je bil v Švici in z bolgarskim poslanikom Radevom v Ženevi. Pripomnil je tudi. da je Rusija sama zelo slabotna in da z njeno zmago ni mogoče računati. Vse. kar je Svatkovski povedal, je kazalo, da so stvari zelo resne.
Dr. Sycshrava je pokazal Svatkov-skemu tudi 79. številko ruskega «Čeho-slovaka*. v katerem je urednik Pavlu ugotovil, da iavno mišljenje slovanske Rusije, ki bi morala dajati inicijativo v slovanskih in češkoslovaških zadevah, na žalost ni toliko budno kakor bi bilo želeti.
Svatkovski je nato odgovoril, da ima tudi o tem poročila z Dunaja. Czern.n se je namreč nedavno enako izrazil. Povedal je. da na Dunaju dobro vedo za naš uspeh v noti. ki so jo zavezniki predložili Wilsonu, in da je tudi znano, da ta uspeh ni izšel iz Rusije. Na Dunaju pa sodijo, da je to uspeh angleške politike.
Avstrija in mirovna pogajanja
Glede mirovnih pogajanj se je g'asilo poročilo, čakajo v Avstriji na ugoden trenutek, ki bi nastopil takrat, če bi bili Nemci, na katerem delu fronte poraženi Načrt pa je bil ta-le: Rusija naj bi dobila vzhodno Galicijo. Rumunija južni del Bukovine. Srbija Bosno in Hercegovino, z Italijo pa bi se bilo treba ro-gajati radi odstopitve manjših ozemelj, kajti vsi so bili prepričani, da Italija ne bo imela velikega teka. Nekateri so celo hoteli dodeliti Avstriji Gornjo Šle-zijo in govorilo se je celo o iem. da je možna vojna med Avstrijci in Nemci. Čehom in Jugoslovenom naj bi se dovolila v Avstriji izvestna avtonomija. Beseda <osvobojenje» v zavezniški noti prezidentu Wilsonu, pa je tolmačil odposlanec, se ne sme razumeti kot »samostojnost*.
V poročilu Svatkovskega takrat nisem videl direktne in trenutne opasnosti. Tudi nisem pojmoval besedila note prezidentu VVilsonu v navedenem smislu, ker sem verjel zaveznikom in sem bil pod velikim vtisom našega uspeha. Iz-nenadilo pa me je kmalu, da je začel «Matin», ki je imel zveze z odločujočimi faktorji na Quay d'Orsayu priobčevati sumljive članke, ki so dišali po avstro-filstvu.
Sikst B tir bonski poseže v dogodke
Kmalu sem konstatiral, da potekajo navedeni članki iz Švice, kjer se je tedaj mudil Sauerwein, ki je bil na potovanju. Šele pozneje smo videli, da je bilo to odjek akcije princa Siksta Burbonskega. Opazil sem tudi v francoskih krogih, ki so nam bili sicer naklonjeni, da začenjajo kolebati glede naše stvari
Vendar nisem izgubil vere v stvar, ker sem te dogodke smatral samo za manever francoskih avstrofilov. ki imajo zveze z desničarskimi ruskimi krogi Smatral sem za pravilno, nadaljevati za-početo delo brez kolebanja. ne oziraje se na levo in desno ter iti naravnost k cilju.
Svatkovski je bil naš iskren t)rijate!i, toda političen oportunist in dober sluga -nske politike. Bil je njen refleks in tolmač v vseh okoliščinah. Poznavajoč njene slabosti in napake, je to politiko opravičeval in popravljal, kar se je ropra viti dalo, ni bil pa napram nam nikdar tako brezebizren. da bi nas na račun ruske službene politike cinično varal. Ime! je dostop v vse službene kroge zaveznikov. imel je najlepše zveze z Izvo1-skim. Giersom in z ruskim pos^n kom v Švici, imel je izvrstne organizirano vohunstvo v Avstro-Ogrski in je bil predvsem dobro informiran.
J. O. Curwood:
79
preganjana
žena
Roman.
»Toliko da nisem zavrtal luknje v siromaka Joeja, ko sem prišel,« se je nasmehnil. »Toda, Jofanny, ko sem videl, kaj je napravil, bi ga bil najrajši objel! Joe pravi, da je bil tisto noč, ko nas ]e Fitz Hugh izsledil in ko je Jana mislila, da sanja, njihov tabor tik zraven nas v sosednji dolini. Pomagačev ni imel, toda hotel je sam opraviti in naju umoriti v spanju — tedajci pa je Jana zakričala. Joe pravi, da mu je moral sam peklenšček vdihniti misel, da se Je vzpel tisti večer na hrib. Opazil je naš ogenj in je prišel pogledat.«
Tih glas je zaklical izza vrat Bila je Marija. Ko je odšla Jana k njej, so se oči starega Donalda zdajci zasvetile. Oprezno se je ozrl, da vidi, ali je res odšla — nato se je sklonil k Aldousu in je hripavo zašepetal:
»Johnny, prav čuden razgovor serni imel z Rannom — ali s fitz Hughom, kakor mu pravite vi — preden je umrl. Ko sem prišel k njemu, je bil še živ. Da mu je umreti, je vedel, a vendar se Je smehljal in je bil ravnodušen do konca Hotel sem ga nekaj vprašati, Johnny. Na vse pretege me je mikalo zvedeti, z a k a j j e b i 1 grob prazen! Toda on je vpraševal po Jani; nisem ga hotel motiti v poslednjih trenutkih. Privel sem jo. Prvo, kar jo je vprašal, je bilo to, kaj so rekli ljudje, ko so zvedeli, da je zastrupil svojega očeta! Ko mu je Jana odgovorila, da ni prišlo nikomur na um, da bi utegnil biti sin očetov morilec, je Fitz Hugh obsedel, oprt na sedla, tako bled in tih, da sem že mislil: umrl je z odprtimi očmi. A tedaj je prišla resnica na dan. Smejal se je, Johnny, ko je pripovedoval, kako in kaj. Zavdal je bil očetu, da bi se polastil njegovega denarja. Kmalu nato je prišel V Ameriko. Kako se je v njem porodila misel, da je njegov zločin odkrit, nama nI utegnil povedati. Umiral je. Bilo je, kakor da se mu blede. Misli! je, da. so mu za petami. Zato si je izpremenil ime in je razširil glas, da je Mortimer Fitz Hugh poginil v gorah. In, Johnny — preden sem ga utegnil vprašati tisto zastran groba,- je umrl!«
Glas starega Donalda je bil malone žalosten od razočaranja.
»Čuden grob je bil to,« je dejal. »In obleka, ki je ležala v njem, je bila tako lepo ln skrbno zložena.«
Aldous je položil roko na Mac Donaldovo desnico.
»To je kaj preprosto, Mac,« je rekel — toliko da se ni zasmejal potrtosti, ki se je še vedno zrcalila na tovariševem obrazu. »Ali se vam ne zdi? Fitz Hugh ni mislil na možnost, da bi kdo odkopa! grob. Zato je položil vanj obleko, uro in prstan, hoteč se iznebitl teh stvari. Bal se ie, da ne bi izdale njegove istovetnosti. Zakaj, Donald —«
Jana se je spet vrnila k njima. Položila mu je svojo hladno roko na čelo in je s prstom zažugala Donaldu.
»Pst!« je rekla prijazno. »Vaša glava je vsa vroča, dragec. nič več ne smete govoriti. Treba je, da ležete in zaspite. Voščite Johnu lahko noč, Mac Donald!«
Kakor poslušen deček je Mac Donald storil, kar mu je velela,
in je odšel iz koče. Jana je zrahljala blazine in je podložila Johnu glavo.
»Ne morem spati, Jana,« se je branil.
»Pa sedem k vam in vas bom božala po obrazu in po laseh,« je dejala ljubeče.
»In mi boste pripovedovali?«
»Ne, govoriti ne smete. Toda, John —«
»Da, ljubica.«
»Če mi obljubite, da boste čisto, čisto mirni in boste tudi mene pustili pri miru —«
»Da.«
»Tedaj vam napravim blazino iz svojih las.«
»Molčal bom,« je šepnil.
Razpletla si je lase in se je nagnila z glavo naprej, tako da so nalik povodnji oblili zglavje. Z občutkom blaženega miru je po-greznil obraz v njihovo bogato, sladko mehkobo. Nežno kakor hladni dih, ki ga je ogrinjal v urah nezavesti, ga je milovala njena roka. Vsesava je opojni vonj njenih kodrov je zapr! oči; čez nekaj časa je zaspal.
Mnogo ur je čula Jana pri njem ter premišljevala svojo srečo.
Ko se je Aldous prebudil, je bil v koči jutranji somrak. Jane ni bilo pri njem. Nekaj minut je ležal nepremično in gledal proti oknu. Vedel je, da je dolgo spal in da se svita. Počasi se je vzravnal. Silne bolečine po vsem telesu so bile minule, šepal je še, a nič več ni bil tako brez moči. Oprezno se je zrinil na rob pograda; čez nekaj časa je sedel in ko se je začutil dovolj krepkega, je poizkusil vstati. Uspeh ga je zadovoljil. Spravil se je na noge. Videč, da mu visi obleka na steni, se je napravil. Nato je odprl vrata in je stopil venkaj v jutro, le malce prišepavaje med hojo. Mac Donald je bil že pokoncu. Janin šotor je stal tik ob koči. Moža sta se mirno pozdravila in jela tiho govoriti, toda Jana ju je slišala; trenutek ni trajalo, da je z vihrajočimi lasmi pritekla iz šotora ter planila Johnu Aldousu naravnost v objemi
Tak je bil pričetek treh preleštnih dni, ki so še ostali Jani in Johnu Aldousu, da jih preživita v Mac Donaldovi dolinici zlata in solnca in sinjega neba. Bili so bajni, krasni dnevi, polni neskončnega miru in sreče in čudne izpremembe so se pripravljale v njih. Drugi dan sta jahali Jana in Marija sami k votlini, kjer je bila pokopana Jana Mac Donaldova, in ko Sta se vračali v zlatem popoldanskem solncu, sta vodili konja za seboj in sta stopali roko v roki. Ko pa sta prišli doli, tja, kjer so De Bar, Aldous in Mac Donald preizkušali bogastvo temnega peska ob reki, sta blesk Marijinih oči in zarja na Janinem obrazu pripovedovali davno legendo o Mariji Magdaleni in o svitanju novega dlne. Šele zdaj je Aldous opazil, da je Marija krasna ženska. Jana pa se je ljubko in srečno smejala tisti večer in marsikaj je šepnila Aldousu na uho, med tem ko sta se Marija in De Bar dolgo časa samotno izprehajala pod zvezdami in sta se naposled vrnila roko v roki kakor dva otroka. Preden so odšli spat, je Marija zašepetala Jani nekaj, kar je kmalu nato Jana zašepetala Aldousu.
»Želita si, da bi bila poročena obenem z nama dvema, John,« je dejala. »To velja seveda le tedaj, ako ti, dragec, nisi opustil namena, da me vzameš,« je dodala z blaženim nasmeškom. »Kako misliš?«
Njegov odgovor jo je pomiril. Vsa vesela je šepnila Mariji Johnovo pritrdilo. Z dolgim in pomembnim stiskom rok so voščili drug drugemu lahko noč.
Tretji in poslednji dan je bil najlepši izmed vseh. Joejeva rana z nožem ni bila težka. Več bolečin mu je povzročal udarec, ki ga je bil dobil na glavo. On in Aldous sta bila sposobna za pot ln snovali so načrte, da se četrti dan za rana odpravijo na pot proti domu. Mac Donald, ki je bil iztaknil nadaljni tucat vrečic s suhim zlatom, je razlagal Aldousu, kaj bi bilo treba ukreniti, da si po zakonu pridobita lastništvo dolinice. Glas, s katerim je to govoril je bil nepriroden, prav kakor da se trudi. Njegov glas je bil negotov, v očeh se mu je zrcalil nemir in njegova ramena so bila še bolj upognjena nego po navadi.
Nazadnje, ko sta ostala sama, je rekel Aldousu malone ihte:
»Johnny, Johnny — samo da ne bi bilo tukaj zlata!«
Ozrl se je proti goram. Aldous je vzel njegovo veliko, hrapavo desnico med svoje roke.
»Kar naravnost povejte, Mac!« je dejal mirno. »Saj slutim, kaj je.«
»Ne bilo bi prav nasproti vam, Johnny,« je rekel stari Donald, še vedno gledaje v gore. »Ne bilo bi prav nasproti vam. Ako s! tu zagotovitve zemljišča, nastane semkaj naval. Kaj to pomeni, veste. Na tisoče ljudi bo tod... Umejte me ali ne umejte — tu je votlina z Jano in koča, v kateri sva Živela, in meni se zdi, kakor da bo s tem oskrunjena ona.«
Obmolknil je. Ko je Aldous še tesneje stisnil njegovo veliko roko, se je nasmehnil.
»Tako bi tudi bilo, Mac,« je rekel Aldous. »Opazoval sem vas, ko smo snovali načrte. Te koče in to zlato so ostale neodkrite delj nego štirideset let, prijatelj Donald — in ostanejo neodkrite tudi v bodoče, dokler bodo imeli De Bar, John Aldous in Donald Mac Donald kaj besede pri tem. Nihče si ne bo zagotavljal zemljišča, Mac. Dolina ni naša. To je vaša dolina — in vaše Jane.«
Jana, ki se je baš tedaj vrnila k njima, je bila radovedna, o čem govorita, ko tako stojita drug nasproti drugemu in si stiskata roke. Aldous ji je povedal. In tedaj je stari Donald priznal, kaj mu je bilo na srcu in kakšna skrb mu je odvzeta. Zdaj, ko je bil končno našel svoj dom, ga ni mislil tako brž ostaviti. Njegov namen je bil, da ostane pri Jani. Hotel jo je prenesti iz votline in jo pokopati pri kolibi; pokazal je prostor, zaraščen z divjimi jacin-tami in astrami, kjer je sedevala na bregu reke in ga opazovala, ko je izmival zlato. Oni pa lahko pridejo vsako leto po zlato in tudi on ga bo pridobival v njih odsotnosti, samo zanje, da si ga vzamejo, kolikor ga bo. Vse, česar si želi, je to, da bi imel dovolj živil, Jano in svojo dolinico. Ko je tako govoril, se je Jana odvrnila od njega, da bi skrila svoj solzni obraz. Tudi Johna je nekaj davilo v grlu in megla mu je bila na očeh, ko jih je z Mac Donaldom vred upiral v gore.
Tako se je zgodilo, da so četrto jutro, ko so bili krenili proti jugu, obstali na poslednjem vrhu, ki je ločil dolinico od večje doline, in so se ozrli nazaj. Donald Mac Donald je stal sam pred kočo in jim je mahal z rokami v slovo.
KONEC.
Novi angleški davki
Angleški parlament sklepa o uvedbi novih državljanskih davkov čisto drugače kakor druge poslanske zbornice na kontinentu. Vsako pot. ko razpravlja parlament o novem proračunu, prejme zakladni minister v Londonu cele vreče pisem, v katerih mu svetujejo prijatelji in znanci, pa tudi docela neznane osebe, h kakšnim virom naj se zateče, da izenači nujne potrebe dežele z davčnim vijakom.
V debati o zadnjem proračunu je dospel med drugimi tudi predlog, naj bi se obdavčile mačke. V Veliki Britaniji. je pisal Churchillu predlagatelj, imamo 13 milijonov mačk. Če bi vsako mačko obdavčili s petimi šilingi (približno 70 Din), bi dobila angleška državna blagajna na leto 3.250.000 funtov.
Originalno misel je sprožil drugi predlagatelj. Pisal je finančnemu ministru: »Ogradite Hyde - park v Londonu in zahtevajte od vsakega potnika en panny vstopnine. Na ta način se bo steklo v državno blagajno vsako leto 12 miliionov funtov:.
Tretji predlagatelj je svetoval, naj bi se obdavčili vsi imoviti zakonci, ki so brez potomstva. Plačali nai bi na leto po 25 funtov.
Temu pametnemu predlogu je sledil nekoliko deplasiran nasvet, nai bi vlada obdavčila vsako solnčno stanovanje z 10 funti davka. Mnogo humorja je izzvalo pismo, v katerem ie nekdo predlagal, naj se obdavči vsak angleški državljan, ki tehta nad 90 kg. Utemeljil ie svoj predlog z originalno pripombo. da človek, ki prekorači to težo. škoduje prometu, posebno železnici in tramvaju.
Manjkalo ni tudi predlogov, naj se uvedejo takse na papige in oDice ter tudi nasvetov, naj proda Anglija Gibraltar Španiji. Malto Italiji, Kanarske otoke pa Franciji. Slednjič se je našel neki hudobnež, ki je predlagal. n*j se izdela zakonski projekt, ki bi omogočil prijateljem in zakoncem kaznjencev, da dosežejo prostost kaznjencev, če se zanie vprača določena vsota v državno blagajno. Ta predlog pa je zadel pri zakladnem ministru na velik upor. ker bi se razmere, če bi se tak zakon obi-stinil. zelo poslabšale in bi nastopila dfiba socijalnih krivic za ubožnejše Slo!'.
« e
II
f*
Sezona morskih rib
* *
V petek se začne v res'avraciji Ljubljanski dvor sezona morskih rib. Točil bodem najtioljša vina, tudi letošnj'o ponugalko. Specijaliteta pr stni kraški teran. Vsa k ve:er od pol 8 ure naprei igra salonski orkester.
Vstopnine p ošto. Odprto do 1. u r e po polnoči.
Za obilen poset se vljudno priporoča
restavrater B. Pupovac
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Električno brušenje
britvic in rezil
TlUEG.U.tMT.OFf.
N0T-T0-at-aetHAiifpit» /
Besednik In drug LJubljana Prešernova ul. 5.
^snmmmis
Pogubo vsaki družim
-irinašajo mlezljivt bolezni Kako se jih ubra nite 'zvestf <z knjig' Oi*. Josip Tlčai"
Cena s poštnino vieC Din 19*50 • aročlla oa Udu farno Tiskovne it-<rage o (•inbljanl.
99
JUNIPER
ki
zeleno trancosko žganje z biinjevim eksUaktora je najboljše sredstvo proti ievmatizmu: glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini.
Glavna zaloga t
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper"
engros cen«. Celje, Gosposka ulica št. 26.
izkoristite si svoj svobodni ias!
Brez posebnega strokovnega znanja si boste zagotovili si-lajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na
mesečna odplačila. Vpoštevajo se samo inteligentne dame in gospodje. Samo pri nas je moči mnogo zaslužiti, ker je naše podjetje največje in najbolj kuiantno in ker je samo pri nas vsak kupec gornjih papirjev obenem brezplačno zavarovan za slučaj smrti na zneske od Din 10.000 do Din 50.000 Izrabite to sijajno priložnost in javite se takoj.
Prodaja državnih papirjev
Split, Narodni trg br. 11/a
Pottansk' oretinac 126
Som>>ažn& predilnica in tkalnica v Trctču fSloVeniia išče za lanojinji vstop
Skalnega mojstra
z večletno prakso In dobrini izpričevali za tkalnico za surovo blago Poznati mora tkalne stroje z avtomati. — Nadalje išče
dvoranskega mojstra
Kateremu obleži nadzorovanje, vzdr-evanje m odgovornost za večje št« v.lo tkalnih strojev za surovo blago; dokazati mora, da je vodil že dal časa ;ak nosel z us -ehom 'ei da pozna tuaine stroge t avtomati
Naznanjamo tužno vest, da je naša dobra soproga, sestra n teta, gospa
Mm Oni to Voii
dne 6. t. m. po dolgi in mučni bolizni, previdena s tolažil svete vere mirno - Gospodu za-pa a
Pogreb ar»ge p kojn ce bo v petek dne 7. t. m. ob 5. uri opoldne iz diž vne bolm e na pokor>a iščo k Sv. Križu . Lfub Jana, dne 6. oktobra 1927.
Žalujoči ostali.
: .-t>:xt —T ^'-'7
Zahvala.
Ob prebridki izgubi, katero mi je prizadela neizprosna kruta u^oda s tem, da je vzela našega tako dobrega, srčnoljubljenega soproga, skrbnega ljubečega očeta, gospoda
Jožefa Janka
rudniškega nadpaznika
sem prejela toliko izrazov srčnega sočutja, da mi je dolžnost se tem potom srčno zahvaliti.	-
Vsem, kateri ste blagega pokojnika ob skali v njegovi dolgi bolezni, vsem kateri ste mu darovali mnogoštevilne krasne vence, cenj ravnateljstvu, vsem cenj. gosp. tovanšem uradnikom in njih ob teljim in vsem delavcem mežiškega rudnika, mežiški in črnski požarni brambi, gosp pevcem, 1 ubim sosedom, prijateljem in znancem, kateri so prišli od blizu in daleč spremit dragega pokojnika in mu po kazali čast na njegovi zadnji poti. Vam izrekam, iskrena prisrčna hvala!
ČRNA v oktobru 1927.
Globoko žalujoča vdova
Marija Jank s hčerkico Ernico.
f/aročda, uo vsa, dopise. tJJLcKAsJS, tnalih, oglasov, ji. posLah- OglasniotL daltk -Julra,' hublfarUL.
i.TaL it. Z4Q'J.
rrxstrnova,
Xali oglasi, hi, sluiijo » pos/~uiot>alM in, rocyaL QA. /vcuruuia. občuistoa, vsaka. biseAa, pcis-	■
rrLonjšl zsLosak Vin, $ Vri^bojbirui, za> šifro Via f-
V ji pristojbin*, jt. upadali, abanjun. i aasocatrm,, -ocr n, oglasu «* prutbcua Cikovm, račun, postne- /ura. ulnica [fuM&Jia, št 11841
cLopur-orra^fa. oa, oglasu brgourkt^ct, aU reklamnega, uvajajo, ■ vsaka btstda/ Visi, "aj~ nanjfi znASik. Via- ro~ "Pristojbuia, ia. šifro Via, 5'-

'j K
Krojače
prvovrstne, za velike kose, »prejme takoj modni atelje Josip Ivančlč, tu, Seleubur-ulica 1.	30513
gova
Kleparskega
pomočnika
samostojnega, sprejmem- — Plačam dobro Tomaž Suš-teršič, klepar, Sodraiica.
30541
Spretno likarico
u perilo sprejmem takoj. Pismene ponudbe z zahtevkom plače na oglasni odd. »Jutra« uod »Likarica«.
30494
Trg. učenca
pridnega, zdravega in močnega sprejme takoj F. Druškovič, Ljubno v Sarina ki dolini.	82189
Miss Farler
angleške ure. — Dvofakora ulica št. 3, m. nad. 32174
Odvetniški
solicitator
z večletno sodno in odvetniško prakso, zmožen vsakovrstnih pisarniških del, spreten strojepisec, ieli — službe v kaki odvetniški pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na naslov: Josip Poček. Kr-škavas 81, pošta Krškavas.
32170
Strojnik-
elektrotehnik
u Diaselmotor. ki je vešč obenem tudi inštaliranja, dobi stalno službo pri —
Kmetijski električno-stro;n; zadrugi v Velikih Laščah. Stanovanje in razsvetljava prosta, plača po dogovoru. Ponudbe do 20. t. m. Nastop službe po dogovo-u. možen jia tudi takoj. 32207
Mehanika
ga pisalne stroje potrebujem. Samo oni. ki morejo popolnoma samostojno izvrševati vsa popravila na vseh sistemih, a v prvi vrst: na strojih »Adler«. naj pošljejo pismene ponudbe s prepisi spričeval na Ivan F. Schwarz. Beograd. Srem-ka 5.	30408
Pekovskega
vajenca
močnega in pridnega sprejme pekarija Jurij Ravnik na Bledu. Vsa oskrba v hi-B.	32241
Brivskega vajenca
takoj sprejmem: že nekoliko izurieni imajo prednost. Joško Berčič. Ljnbijann. — KetteMurnova cesta 4. 32228
Gospodična
z znanjem prodajalniških m pisarnških posio ' išo-j službe v mestu ali ieftii. Cenj ponu >..t na igU:ni odd. »Jutra« pod značko »Pridnost«.	32184
Trg. pomočnik
mlad, išče mesta kot pomočnik ali kot skladiščnik. Naclov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32190
Hotelska sobarica
želi premeniti službo v boljši hotel kot prva sobarica. Najraje gre v bližino Maribora. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32204
Čedno dekle
zmožno opravljati vsa hišna, dela. ki zna dobro kuhati in šivati, sprejme takoj majhna družina v Zagrebu Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	32218
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Jos. Pre-leren. Celovška cesta 85. Ljubljana 7.	32219
Vajenka
itara 14 let, se sprejme trgovino z mešanim blagom na deželi. Učna doba 3 leta. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32254
Pianista
ia salonski orkester dnevno ielim nujno. Dopis pod »Rutina« na oglasni oddelek »Jutra«.	32156
Izurjena šivilja
i dobrim oknom *e priporoča cenj. damim na iom in prevzpc dele tuji na dom. Sv. Petra r-irta 25 S9TSS
Trgovca
■ koncesijo. v svrho razpe-čavanja finega likerja, iščem v Ljubljani. Kapital ni potreben. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Liqueur«. 32203
Natakarica
začetnica
išče službo kjerkoli. Vajena je tudi drugih hišnih del. E. Volavšek Pišece pri Brežicah ob Savi. 32206
Zlata zapestnica
lepa, z biseri, diamanti in tirkisi za materialno vrednost naprodaj pri »Posest«, Miklošičeva cesta 4. 32236
Krompirja
gorenjskega, prodam več vagonov. Franko Kranj — 1.06 Din. Adolf Kern, — Kranj.	32113
Bukovo oglje
in drva kupimo. Ponudbe družbi Ilirija. Ljubljana, Dunajska cesta 46 30509
KUPUJEM stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam bolje kakor vsak drugi. Dopirai-ca zadostuje, da pridem na dom Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29.	-0316
Stare obleke
čevlje in pohištvo kupim. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom! — Golob Mariia. Galusovo nabrežje št. 29.	32198
Sedlarski stroj
d0 Din 1000 kupim. Naslov oglasnem oddelku »Ju
tra«.
Dobra kuharica
-amostojna. srednjih let, poštena, zanesljiva, vešča nemškega in slovenskega^ jezika, išče službo k boljši mali družini ali k samostojnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32208
Kot učenka
bi rada stopila v trgovino, kjer bi imela vso oskrbo, hči železničarja, ki ima potrebno šolsko izobrazbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32202
500 Din
dam onemu, ki mi preskrbi v Ljubljani ali okolici stalno mesto blagajničarke ali prodajalke Dopisi pod — »Garancija 43« na oglasni oddelek »Jutra«. 32243
Kletar
ki poseduje osebno pravico ter položi akcijo, išče službe v hotelu ali drugje. Ev. prevzame gostilno ali slič-no. Ponudbe pod šifro — »Po veri ji, r« na oglasni odd. »Jutra«.	32194
Natakarica
ki je napravila že gospodinjski tečaj, išče službe za Maribor. Sla bi v kuhinjo, da bi se še bolj priučila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32217
Kuharica
starejša, želi stalne službe k dvema osebama. Ponudbe pod šifro »Dobro ravnanje« na oglasni oddelek »Jutra«.	32218
Vesten mož
v najboljših letih, reduciran državni poduradnik. želi primerne službe. Gre kot inkasant. skladiščnik, nad-ziratelj dela. pisarniška moč ali zaupni kurir. Podjetje ali trgovca, ki bi rabil zanesljivo osebo, prosim ,da pošlje sTroj naslov pod »Rabim zanesljivega« na oglasni oddelek »Jutra« 32222
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente^ sprejme proti dobri proviziji tvorni-ča pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglasni odd. »Jutra«.	32227
Fina šivilja
izdeluje najmodernejše plašče po 100 Din. najceneje kostume in toalete. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«.	32226
Auto Ford 1925
prodam za Din 12.000. — Poizve se: garala Lojze, Miklošičeva cesta. 32231
Več potr.Ikov
M po=ečajo trgovre izven Ljubljane po Sloveniji, Hrvatski. Bo*ni. Vojvodini. Srbiji itd., se za razpečava-nje vsakomur potrebnega predmeta proti dobri proviziji iščejo Cenj. ponudbe na osrlasni oddelek »Jut*-a« pod »Takoj XX«. 32267
Nočno zaposlenje
išče mlad. srednješolsko izobražen gospod. — Ponudbe pod »Honorar«.	32261
»7» f«'
Veliko mizo
za raztegniti, dobro ohranjeno, ugodno proda — Schrev, Beethovnova ulica 9. pritL	32137
Profesor
konservatorija Anton Rav. cik daje privatne klavirske ure Informacije » oglasnem od.Ielku »Jutra« 32162
Učiteljica klavirja
i dolgoletno prakso poučuje po najboljši metodi, vestno in strogo. Sprejpma tu li začetnke. Naslov pove oglasni odielek »Jutra«. — 32245
Blagajno
pisalne mizo. visoko omaro. 2 lotelja. 20 m1 smrekovih desk. 7 m* hrastovih plohov. 10 m1 bukovih desk, 4 vagone lesnih odpadkov, 8 m1 parjenih bukovih in hrastovih desk. moško kolo. 400 javorjevih klosetnih desk prodam takoj. Kupci naj takoj javijo naslov okrajnemu sodišču v Litiji pod opr. št. E 717-27. 32220
Šivalni stroj
dobro ohranjen, »e poceni proda. Selo, Poljska ee»ta 20. vrata 8.	32244
Otroški voziček
se poceni proda. Trebar. Mik'ošičeva cesta 15, dvorišče	32233
Hladilna naprava
avtomatična, še v obratu. popolnoma brezhibna, se proda po zelo ugodni ceni pripravna za mesarje, — karne, hotele. Ogleda -Fr. Slamič, Gospo-
32118
Površnik
za srednje močno osebo, do
bro ohranjen — kupim. — Ponudbe je poslati na ogl oddelek »Jutra« pod značko »Površnik«.
Vreče
od monopolske soli, večjo množino, kupim. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cele VTeče«.	32187
Košaro
za perilo, srednje veliko, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe je poslati pod — značko »Košara« na oglas, oddelek »Jutra«.
Več st°Iov
rabljenih, takoj kupim. Naslov ,, upravi.	32246
Jesenove sode
od 200 litrov v vsaki množini po jako ugodni ceni kupim. Prosim posredovalcev. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32255
Stroj
za navijanje (Spulmaschine) s 6 »špulami« kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	~~
Masažni aparat
visokofrekvenčni, manjše tipe, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Radlolux«.	32209
Razpisujemo
dobavo 7.500 kom. zidne opeke. Ponudbe do 13. oktobra 1927. Več pri podpisani. Direkciia državnega rudnika, Zabukovca p. Griže, dne 4. 10. 1927. 32188
Užitnega kostanja
prodam večjo množino. — Cenj. ponudbe pod tDebel« na oglasn oddelek »Jutra«.-29816
Užitnega kostanja
prodam večjo množino. Cenjene ponudbe pod »Debel« na oglasni oddelek »Jutra«.	30506
Trgovsko hišo
z moderno preurejenim io-kalom, z vsem trgovskim in nišniui nventarjt-in ka-., : u i: trgovskim blagom, prodam ▼ Novem mestu iz proste roke Hiša je v jako doorem stanju, z vodovodom in električno razsvetljavo ter lepim — prostornim vrtom. Ela Ka-stelic. Novo mesto 112.
32129
Travnik
v manjših parcelah v Trnovskem predmestju ob cesti na »Rakovo jelšo« razprodaja 9. oktobra popoldne na licu mesta. Ivan Kregar.
Majhno hišo
z vrtom ali dvoriščem, v mestu ali bližnji periferiji, kupim. Ponudbe e ceno, — plačilnimi pogoji in opisom pod »1 november 490« na oglasni oddelek »Jutra«
30490
Vilo
ali viH podobno hišo, z lepo romantično lego kupim na Štajerskem ali Kranjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«.
32271
Trgovino
event. z gostilno kupim v trgu ali predmestju. Ponudbe z natančnimi referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovec 266«.
32266
Hlev
z uporabe podstrešja oddam na Kladezni ulici 22. (Trnovo.)	32224
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, oddam takoj Poizve se v pisarni na Celovški cesti št. 10.
Lepa nova hiša
z gostilno in vsem gostilniškim inventarjem se proda. Električna razsvetljava. — vodnjak, drvarnica, lepo dvorišče, na lepi legi; proda se radi družinskih razmer. Cena 150 tisoč Din. — Ogleda se lafcko takoj. 5 minut od kolodvora, 10 minut od mesta. Gorenjsko. — Naslov v oglasnem oddelku
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. novembrom. Ponudba na — oglasni oddelek »Jutra« pod »1000 Din«.
Stanovanje
2 do 3 sob. s pritiklinami, iščem « 1. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«.	32257
»Jutra«.
32264
Lokal
s stanovanjem, za trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju, najraje brez zaloge, vzamem v najem.	32128
Pekarno
na glavnem trgu v Trbovljah, novo vpeljano, pod ugodnimi pogoji proda lastnik Ivan Orešnik štev 67.
30235
Lepa sobo
za 1 ali 2 gospodični oddam. Naslov po,re oglasni oddelek »Jutra«. 32214
Opremljeno sobo
veliko, lepo. z dvema posteljama. električno razsvetljavo, posebnim vhodom, v centrumu mesta, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Na željo tudi pianino in zajtrk Naslov pove oglasn oddelek »Jutra«.
32201
2 sobi
s strogo separiranim vhodom takoj oddam, ena krasna v prvem nadstropju, — druga podstrešna Anton Maver, Ahaci jeva 5. 30540
Gospodična
želi opremljeno sobo v centrumu za 1 november. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »November«
32168
Sobo
v bližini obrtne šole z dvema posteljama, z električno razsvetljavo oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32195
Sobo
s posebnim vhodom in električno lučjo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32196
Mesečno sobo
prazno, išče mirna starejša gospodična. Ponudbe ie poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 333«.	32192
Sobo
oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32225
Sobo
v katero bi se lahko postavil štedilnik, ali sobo s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nujno 242«.	32242
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Naelo,, pove oglas, oddelek »Jutra«.
Solnčno sobo
parketirano, r električno razsvetljavo in posebnim vhodom (tudi zajtrk) od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32216
Milijoni so kupili te automobile,
ker se je izkazalo, da so ravnotako zanesljivi in ekonomični, kakor lepi in udobni.
4267 automobilov dnevno 1
To visoko število dosegla je produkcija Chevrolet automobilov, kar dokazuje, da so ti automobili zelo priljubljeni in da je povpraševanje za njimi širom celega sveta zelo veliko. OdkoJ ta priljubljenost?
Ker so kupci avtomobilov spoznali pravo vrednost Chevroleta. Chevrolet avtomobili so poceni, vkljub temu, da so opremljeni z najmodernejšimi napra vami in potrebščinami, ki jih drugače najdemo samo pri dragih avtomobilih Chevrolet avtomobili imajo dobre močne motorje z ventili v glavi motorja Blatnik je izdelan iz enega samega čvrstega komada. Sito za mazilno olj«, je prvovrstno z zračnim čistilcem. Zunanji izgled Chevrolet avtomobilov jt zelo okusen in Duco-lak, s katerim so prepleskani, je ne samo prekrasen, am pak tudi zelo trajen.
Ravnotaki so tudi vspehi, ki so jili Chevrolet avtomobili dali v praksi. Z njimi se lahko prevozi najslabše ceste.
Izredno so ekonomični in skoro nikdar ne leže v reparaturi. Chevrolet avtomobili so zelo trpežni, ker so izdelani po iskušenih strokvnjakih in iz najboljšega materijala.
Vsled tega ve tudi vsak, kdor si nabavi Chevrolet avtomobil, da ima avtomobil, na katerega se v vsakom slučaju iahko zanese- On ve, da bo hitro in pravočasno dospel tja. kamor ga kliče lolžnost ali opravilo. On tudi ve, da ia mu Chevrolet avtomobil za ta denar, ki ga je izdal za njega nabavo, jrožijo mnogo več, kakor pa bi mogel ;ričakovati od katerega-koli drugega avtomobila.
Zahtevajte od našega trgovca, da .'am razjasni naš novi sistem meseč-lega odplačevanja. Videli bodete, kako ahko in enostavno postanete lastnik Chevrolet avtomobila. Naš sistem odplačevanja Vam omogoča, da se v najkrajšem času pridružite onim milijonom ljudi ki že sedaj vživajo v udobnosti in varni vožnji lepih in zaneslji vih avtomobilih.
ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI:
LJUBLJANA: BEOGPAD: ZAOREB: SARAJEVO : NOVI SAD: VELIKA KIKINuVA
V. t M. Barešič t Co.. Dunajska cesta lt. .Auto Omnia«. Kralja Aleksandra ulica 11—13 V. 4 M. Barešič ftCo.. Kukovičeva ulica SO. FilijaJa »Auto Omnia«, Aleksandrova ul. 68. »Velauto« Kralja Aleksandra nlica 6. Bela Steiner.
CHEVROLET
proizvod General Motors Corporation
hevrolet Touring Dinara 56.000-
GLAVNO ZASTOPSTVO in skladišče rezervnih delov
V. & M. Barešic & Ko ——
jUBLJAHA, Du-a ska cestj ste«. 12 te leten 2292
ZAGREB, Kukovičeva ulica ste* 3 telefon 274»
Pisarniške
potrebščine
2 do S sobe, iščemo za takoj ali s 1. novembrom Ponudbe p. »Pisarna 1526« 32223
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iščem s 15. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dovoljeni obiski«.	32221
Sobo
z 2 posteljama v centru, z elektriko, oddam. Poseben vhod. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	32234
Prazno sobo
iščem v centru mesta za takoj v svrho izvrševanja damskega krojažtva. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iščem« 32251
Na stanovanje
se sprejme takoj gospodična. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« . 32250
Sobo
iščeta dva tehnika s posebnim Irhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dva tehnika«. 32249
Vlsokošolka
išče za takoj sobo z vso oskrbo pri tihi družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošoika« 30481
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Prazno sobo
lepo. veliko, parketirano, z električno razsvetljavo se takoj odda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32260
Pianino
radi preselitve ugodno prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "32215
Gramofon
1000 Ura vreden dam ia obresti onemu kdor takoj po^od, 25H) Din Ba tr.»eMsč-no vrnitev Ponudbe na po-druinco »Jutra« Maribor pod šifro »Gramolon za obresti«.	32106
Kavcijo
10.000 Din vloži za dobro službo ali kot kompaajon izučen mizar. Ponudbe pod »Triglav 720« na oglasni .oddelek »Jutra«.	321*30

»Dolenjska
križan tema«
lastnica trgovine in gostilne. 221etna. neomadeievane preteklosti, kliče simpatičnega gospoda Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Krizantema«
32191
Koroška Slovenka
prosim naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.	32248
Vdovec
brez otrok, srednje starosti, lepe postave, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok z gotovino 50 tisoč Din. Zeli, da bi bila zmožna voditi gostilno in gospodinjstvo in v starosti 25 do 35 let Besne ponudbe s sliko in osebno takoj pod značko »Vdovec 23« na oglasni oddelek »Jutra«.
32263
Pisalni stroj
Remington, vzamem na posodo za par mesecev proti odškodnini. Ponudbe na — osrlasni oddelek »Jutra« pod »Remington«.	38199
L Nikui
Mestni tra štev. 15
Tvornica dežnikov, zalosra spreha>alnih palic	-i.,.
)66©6eeee@eoo3Ci
Bolni živci!
C3sop'sne kronike odnašajo vsak dan cele rubrike o samomorih, in čitatelj, ki )im sledi, prihaja do zaključka, da je vzrok vseh teh dejanj večinoma ra2kro jenost živcev. Zdravniki vsega sveta streme za tem da oJstran jo to bo no stanje, ker ie bolne živce mogoče ozdraviti.
Kolikor dni ie v letu. toliko noči brez s ^anja prežive ti bolniki v misl', i-ako b: se mogii rešiti te bolezni Raznovrstne Doleč ne v glavi, šumenie v uaesh, ne-nepomane v z je pred očmi želodčni krč in podobno jim onemogoča delo Ti pojavi so jasno obilježje bolnih, napetih živ cev. Povoinl liudje so žal zelo dober tna terijal za živčne boiezn1 in posledica te ga so množice psdjentov in "and datov za samomorilce. V rorbi za zdiave živce in da se ueskrb zdrava generaciia, vidimo na prvem mestu originalno sreds vo z? zdravljenji- „KOLA-LECITHIN".
Mnoai podatki dokazuje o. da Kola-Le cithin pieseneljlvo deluie, oživlja rdeča krvna 'elesca, vzdržuje ljudi v nilhovi m'adt;st in svežosti. O deiov?n:u tega ,redsiV3 se more vsakdo prepričati, sami loguma ne sme izgubiti.
Spodaj navtde.ia tt pošlje vsakomur, kdor posije svoj naslov
popolnoma brepla&no
a'o noskusno škailico Kola- Leči ih i na in to_ade\no vi o poučno bri šuio. To :e nap si sneojalist, ki seje moral sam •> svojimi ziv-: boriti in jr vsakemu bo! niku na živcih dober kažirot
Zahtevaj e ta oi malo Brezplačno poskusno
Ernst Pasternack,
Berlin, S. O.
Micbaelkirchplatz Nr 13. Abt: 772
Mesečno varovalo ,Lnpa(,
no za«, zaščit zajamčeno nepropustno, e za =ed?n o modo nt« obhodno potrebno ktr nn
sedenju šr>ort i m -lesu damske i-bvc ze s«nie po sebi n so dobre, kei več-^iat ookvarjo perilo in oble o Varovalo .Luna* je iz-goioviieno iz mater jala. ki se lah-<o pere m se lahko tud prekuna. Tež-o je -SO gramuv, ne razirga se, ovaruje n prihran obleko m s tem zas gura iom rja oči m si-u en cLču e<. \a razpo ago so zah a e. .Lupa' bo mesečne hlačke z njihovimi mnogim si b;mi ,tranmi ncorikladne. nezdrave, diage) po olnotna •zr "i'a Cf na Din /5"—.
Mest ena o veza .Feminoial" je naj dovrše1 etfa naibo.j zdrava n ^adl dolgoletne raji sti na tem polu Stane Din 125 -
R z oži se po ro.zelju Naročila je našlo*'ti na „ftnrora" k. d., Srtmska Ka-menica bro- 16.